Stev. 76.
V Ljubljani, ponedeljek, 3. aprila 1922.
Leto IL
Or.dniitKt m «ora«nlStVK * (►■ gttirieiP iOci ftas. 6 — rcltfon ■rttinlšiur štev. 30 — teleta* *» Mritniitva iUi 331 «=»
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POSTI:
W celo leto K 240'— w pol leta K 120'—
v upravi stane mesečno k 18-— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
CENE PO POSTI:
m četrt teta K 60'— *a en mesec K 20*—
JniDslsoffisM hiub proti dolini Usti.
.. kelgrad, 3. aprila. (Izv.) Na jutrišnji eji narodne skupščine bo vlada predlaga-a povišano civilno listo za kralja. Civilna
lista
_ je znašala sedaj 1 milijon frankov t. j.
^Milijonov dinarjev ali ‘28 milijonov kron.
.lada hoče sedaj, ker se bo kralj poročil,
ClV/i-° listo zvišati tako, da bo kralj dobi-j listo deloma v francoskih frankih de-°®a v dinarjih; znašala pa bo 6 milijonov
Opozicija zahSeoa prelsksoa in Bissodio radi 360 mrtvili in 7600 ebofehb.
. Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Opozicionalne v/anke so na posvetovanjih v soboto in A®rai sklenile, da ne bodo dozvolile, da Preko 300 mrtvih in 7000 obolelih re-kojih smrt in bolezen je zakrivila aba priprava za prevoz in stanovanje, la-6 m mirne duše preide na dnevni red.
frankov in 18 milijonov dinarjev. To da skupno vsoto 60 milijonov dinarjev ali 240 milijonov kron. Jugoslovanski klub je sklepal v soboto o tej zadevi, ki je vzbudila splošno pozornost.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Jugoslovanski klub je sklenil, da bo kot opozicionalna stranka glasoval tudi proti civilni listi bodisi dosedanji, bodisi zvišani.
Zato bodo predložile vsaka zase interpelacije, v katerih se bo zahtevala preiskovalna komisija za žalostne zadeve, v katere je vpleten bivši vojni minister general Zečevič. Ako se interpelacijam prizna nujnost, bi že lahko prihodnji četrtek prišle na dnevni red.
Občni zbor Prometne zoeze.
jv Včeraj ob 10. uri se jo vršil občni zbor *Tometne Zveze v spodnjih prostorih kon-Umnega društva na Kongresnem trgu št. 2 ° izredno obilni udeležbi zastopnikov podružnic. Poročila načelstva in nadzorstva se vzela z odobravanjem na znanje. “Prejela so se nova pravila, ki so že pravo-®očna, po katerih deluje »Prometna zveza« fot popolnoma samostojna organizacija, ki le včlanjena v Jugoslovanski strokovni zve-le zaradi solidarnosti in enotnega postopanja vseh krščanskih strokovnih organizacij.
Stališče Prometne zveze, ki je bilo dojeno na lanskem občnem zboru, ostane ..v bodoče neizpremenjeno, ker železni-7arJi ne moremo upati na gotove in trajne J^Pehe drugače, kakor da delajo vse raz-hene želez, organizacije vredno skupno in aporazumno. Glede strokovnega glasila *NaŠa Moč« je občni zbor zahteval, naj se atrogo izvaja sklenjena pogodba tako glede Prostora, kakor svobode urejevanja. Člana-se je določila na 14 kron mesečno, •j^or hoče biti tudi član posmrtninskega Jd&da, plača poleg članarine še 2 kroni ®esečno, za kar je opravičen na 500 K povrtnine. Na zahtevo tov. Beltrama je bila grejeta še sledeča izjava: »Z ozirom na ®?®n.st0ine nastope tov. Beltrama, sklene bčni zbor, da tov. Beltram odgovarja sam va vse njegovo delo ter da bo takoj izklju-en ^	hitro se izkaže, da je nje-
?0v° Postopanje v škodo celokupnemu že-®zničarstvu in Prometni zvezi.« p V novo načelstvo so izvoljeni: načelnik ^Vaj-Cerič Vojteh, podnačelnik Burkeljc
Alojzij, blagajnik Kolesa I., odbornika kurjač Kunc in vlakovodja Gorše. Namestniki: Kordin, Šorn, Akički, Trimkelj in Kršina.
V	strokovni odbor so izvoljeni: Lojk, Maribor, Smolej, Ortnek, Jakil Iv., Jesenice, Ra-puš Mat., Novomesto, Križnar F, Škofja loka, Slamnik, Gorje-Bled, Janežič Iv., Grosuplje, Plešec Jan., Medvode, Osolin, Ljubljana, drž. kol. in Kodelja, Ljubljana, juž. žel. V nadzorstveni odbor so izvoljeni: Raj-ner Jerman, Voje in Mirerit.
Upamo, da bo novi odbor, ki si je postavil nalogo, da bo tudi v nadalje vodil organizacijo strogo po tistih smernicah, kakor se je delalo do zdaj v Prometni zvezi, doregel gotovih in trajnih uspehov v korist celokupnemu železničarstvu.
PosPaisnSa 2 ISaSif©,
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Med našo in italijansko genovsko delegacijo se bodo še pred konferenco začeli razgovori zaradi iz-vršenja rapallske pogodbe. Razlike v nazi-ranju ne postojijo samo zaradi Baroša in Reke, ampak tudi glede Zadra, kjer zahteva italijanska vlada, da se omogoči gopso-darsko življenje Zadra s širokim pasom, kateremu bi se naj v carinskem in osebnem prometu pripoznale dalekosežne ugodnosti. Naša vlada stoji v zadrskem vprašanju še dosedaj na odločno odklonilnem stališču.
PROTTC SE PONESREČIL.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Stojanu Pro-tiču se je na podu v sobi spodrsnilo, vsled česar je nesrečno padel in si nalomil desno roko. Radi tega se tudi ni mogel udeležiti zadnjih skupščinskih sej.
Sijafno zbmisie Lfnishe stranke o
Radovljici.
Radovljica, 3. aprila. (Izv) Včeraj je tukaj zborovala SLS. Ker je bilo napovedano, da pride tudi dr. Korošec, so samostojni po navodilih iz Ljubljane sklenili, da razbijejo in s tem maščujejo celo vrsto ponesrečenih Pucljevih shodov. Toda pristaši SLS so si znali pomagati, ter so samostojne, ki so došli pod vodstvom Ažmana in Kende, pošteno in energično zavrnili ter jih odstranili z zborovališča. Potem se je shod v Društvenem domu vršil mirno in v najlepšem redu. Govorila sta med navdušenim odobravanjem poslanca Brodar in dr. Korošec. Ljudstvo je izrazilo stranki svoje popolno zaupanje.
Radovljica, 3. aprila. (Izv.) Včerajšnji sijajni shod se je vršil na prostem na dvori-
šču. Nad 800 ljudi je prisostvovalo in aplavdiralo govor posl. Brodarja, ki je govoril od pol 12. do pol 1. ure. Ker so samo* stojneži hoteli shod motiti, so jih ob pol 1. uri zborovalci postavili na cesto. To priliko je porabil okr. glavar Mencinger ter shod razpustil. Nato se je takoj vršil shod v dvorani »Doma«. Do 800 mož je vztrajalo na zborovanju v natlačeno polni dvorani brez kosila do pol 4. ure popoldne. Govorila sta posl. Brodar in dr. Korošec, ki se je pripeljal ob pol 2. uri z avtomobilom. Shod je bil veličastna manifestacija za ljudsko stranko. — Opomniti je, da so samostojni hoteli shod razbiti in so storili vse, da br ga razbili — bili pa so sami neseni na cesto. Navdušenje ljudstva velikansko.
ifonsiiBlstlčnl Etarcgras edabrii LfeBlaooe gaspedsrsko paiifi&a.
Pariz, 1. aprila. Iz Moskve poroča brezžični brzojav: 11. komunistični strankin zbor se je obširno pečal z Ljeninovimi gospodarskimi koncesijami. Govorniki so odobravali Ljeninov predlog, da se stranka loči od sovjetskega aparata; nekateri govorniki so pa izražali pomisleke in opozar-
Sitsii essar Riri
ItirtSB.
Dunaj, 1. aprila. (Izv.) Iz Funchala na Madeiri je danes popoldne dešla brzojavka, da je tam umrl bivši cesar Karel. Sodi se, da bo pokopan na Dunaju.
Budimpešta, 3. aprila. (Izv.) Maršal Horthy je povodom smrti ekscesarja Karla poslal Žiti brzojavno sožalje. Brzojavka je naslovljena na Njeno kraljevsko Veličanstvo. Istotako je svoje sožalje v imenu raa-žarske vlade izrazil ministrski predsednik Bethlen.
Dunaj, 3. aprila. (Izv.) V tukajšnjih krogih mnogo razpravljajo o vprašanju »nasledstva« ekscesarja Karla.
Sliai felszBlCirJ«!.
V	soboto ob pol osmih zvečer se je vršil v Mestnem domu v Ljubljani javen shod železničarjev, ki ga je sklical tov. Fr. Beltram. Prisotnih je bilo približno 250 železničarjev. Predsedoval je tov. Eitetz Ivan, za zapisnikarja pa je bil izvoljen tov. Trunkelj Prane.
Prvi je govoril Fr. Beltram, nato pa še: Verbec Franc, Stoje Ivan, Brus Franc, Valenčič Franc in Kos Alojzij. Na podlagi go-
ali na težaven gmotni položaj, v katerega peha komuniste nova gospodarska politika. Sklepni govor je imel Ljenin, nakar je predsednik predlagal vladi za njeno politiko tekom zadnjega leta zaupnico. Predlog je bil soglasno spreet; štirje vdeleženci so se glasovanja vzdržali.
vorov je zbor sklenil, da se mesto prejšnje koalicije izvoli nov odbor, ki bo edini smel zastopati celokupno železničarstvo. Po desetminutnem posvetovanju so bili predlagani in soglasno izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Fran Beltram, odborniki pa: Gorše Fr., sprevodnik, Vrankar Jože, Gerbec Fr., premogar, Valenčič Franc, Ko« Alojzij, skladiščni sluga. Eileiz Ivan, Menart Ivan in Verbajs Franc,
Po krajši debati so zborovalci soglasno sprejeli sledečo resolucijo:
»Železničarji, zbrani na shodu v Mestnem domu dne 1. aprila 1922 ogorčeno obsojajo postopanje pokrajinskega koalicijskega odbora, posebno pa še voditelje ZJZ, ki se niso hoteli ozirati na opravičene zahteve železničarjev, katere so bile izražene v resoluciji, sprejeti 23. marca 1922 na javnem shodu v Mestnem domu v Ljubljani.
Izjavljajo, da od danes naprej ne priznavajo za svoje zaupnike nikogar drugega, kakor odbor, kateri je bil danes na tem shodu izvoljen.
Ta odbor se pooblašča, da kot edini opravičen zastopa stanovske koristi celokupnega železničarska namesto dosedanjega pokrajinskega koalicijskega odbora.
Ta odbor se mora natančno ravnati po smislu in določbah resolucije, sprejete na tem mestu dne 23. marca 1922.
»a
Tunel.
14
Poslovenil Peter
Roman. Spisal Bernhard Kellermann.
Mlakar.
Allan je dejal: »Za oskrbo rovov in za obrat po-trebujem tok, kakor ga proizvajajo elektrarne na Niagari. Niagare ne morem več dobiti, moram torej zgraditi lastno Niagaro.«
Prebudili so se iz svojih misli ter pogledali Allanu
*	oči.
Se nekaj so zapazili na fantu: med celim svojim Predavanjem se ni nikdar nasmehnil, nili ni napravil dovtip«. Zdelo sc je, da humorja ne pozna. Samo enkrat se je mogla družba zasmejati. Ko so namreč enkrat fotografi med predavanjem začeli s svojim obstreljevanjem, jih je Allan nahrulil: »Stop yo\ir nonsensel — Nehajte s svojimi neumnostmi'.«
Na koncu je Allan čital mnenja prvih svetovnih 9lav, mnenja inženirjev, geologov, oceanografov, statistikov, finančnih veličin iz New-Yorka, Bostona, Pariza. Londona, Berlina.
Najbolj je zanimal Llovdov zaključek, vsebujoč bnanciranie in rentabilileto projekta. Allan ga je bral ž(Jnazadnje in tridesetero možganov je mislilo z najejo naglostjo in natančnostjo.
Zdelo se je, da se je vročina v hipu potrojila. Kakor v parni kopeli so sedeli na svojih sedežih in pot ,ltn ie lil po obrazu. Celo hladilne naprave, ki so jih bili "speljali za grmičevjem in zelenjem, da so neprenehoma izdihavale mrzel, z ozonom nasičen zrak, niso "it več pomagale. Bilo je kakor v tropičnih krajih. Kitajski strežniki, oblečeni v hladno, snežnobelo platno, *° neslišno drseli med sedeži ter nudili limonado, gin-
f,sz (peneči bezgovec) m ledeno vodo. Vse to ni nič Pomagalo. Vročina sc je dvigala v oblakih s ceste gor
ter se valila preko vrta kakor pekoč dih, ki si ga lahko grabil z rokami. New-York, zidan iz železobetena in asfalta, se je zdel kakor akumulator z milijonskimi celicami, ki se je bil nasrkal paleče vročine zadnjih tednov ter jo zdaj spet bruhal iz sebe. In globoko spodaj je še vedno neprestano šumela in vpila broadway-ska soteska. Zdelo se je, da New-York, zgrajen med 3000 miljami celine in 3000 miljami oceana, ta vrveči New-Yor)( brez spanja, sam vpije, roti, naganja k vedno drznejšim naporom. In zdelo se je, da sam New-York, možgani Amerike, premetava orjaško misel, zdelo se je, da poraja ...
V	tem hipu je Allan končal. Skoraj sredi stavka AP.anov govor ni imel nobenega pravega konca. Bil je to na glavo postavljen govor, čigar višek je tičal v začetku. Konec je prišel tako nepričakovano, da so vsi obsedeli v svojih legah in ušesa so še poslušala, ko te bil Allan že odšel, da prepusti svoj projekt razgovoru.
Reklamni zrakoplov je krožil nad vrtom ter nesel čez Manhattan besede: »Podaljšanje življenja za 25 let! — Garancija! — Dr. JostY, Brooklyn!«
7.
Allan se je spustil z Maud do desetega nadstropja k večerji. Bil je lako prepoten, da sc je moral ves preobleči. Toda še potem so namah visele na njegovem čelu potne kaplje. Njegove oči so bile od velikega napora še vedno široko razprte in brez izraza.
Maud mu je skrbno brisala čelo ter hladila senca s prtičem, ki je bil namočen v ledeni vodi.
Njen obraz je žarel! Smejala se je in brbljala od razburjenja. Kakšen večer! Zborovanje, girlande luči, vrt na strehi, čarobni New-York okoli in okoli. Nikoli ne bo pozabila teh trenutkov. Kako so vsi sedeli v krogu! Ljudje z imeni, ki jih je od svoje zgodnje mla-
dosti že tisočkrat slišala, od katerih je že zvok sam pomenil ozračje bogastva, moči, ženijev, drznosti in škandalov. In so sedeli ter ga poslušali, Maca! Maud je bila neskončno ponosna nanj. Njegov triumf jo je navdušil, niti za hip ni podvomila o uspehu.
»Kako strašno sem se vendar bala, Mac!« je žuborela ter mu ovila roke okoli vratu. »Toda ti si govoril! jaz nisem verjela ušesom! Moj Bog, Mac!«
Allan se je smejal. »Rajši bi bil govoril celi tolpi vragov, kakor tem kraljem, Maud, mi prav lahko veruješ, Maud!« je odvrnil.
»Kako dolgo bo to še trajalo, kaj misliš?«
»Eno uro, dve uri. Morda celo noč.«
Maud je presenečeno odprla usta.
»Celo noč —?«
»Mogoče, Maud. Vsekakor nama bodo pustili dovolj časa, da mirno povečerjava.«
Allan je bil spel popolnoma v svojem ravnotežju. Njegove roke niso več drhtele in njegove oči so imele spet navaden izraz. Vršil je spet svoje dolžnosti kot mož in genileman ter postregel ženi — ki je to ljubila
—	z najboljšim kosom pečenke in najlepšimi šparglji. Nato se je sam lotil svoje večerje, dočim mu je pot v velikih sragah stal na čelu. Zdelo se mu je, da je nenavadno lačen. Maud pa je tako neumorno kramljala, da je komaj mogla jesti. Celo družbo je po vrsti obrala. Ugotovila je, da ima Wittersteiner čudovito in znamenito glavo, čudila se je mladostni zunanjosti Killgailanovi; J. Andrusa, kralja zlatih rudnikov, je primerjala s povod-njim konjem; bankir C. B. Smith pa se ji je zdel kakor majhen, siv, zvit lisjak. In ona stara coprnica Mrs. Brovvn jo je tako motrila, kakor da je še šolarica! Ali je res, da ta Mrs. Brown iz same skoposti nikoli n<“ prižge luči doma ...?
(Dalje.)
Strto &.
»Novi časr, ftne 3. aprila 1922.
Stev. 7®'..
Poživljamo celokupno železničarsko eele Slovenije, da se temu sklepu pridruži in tako naredi konec intrigam in zahrbtnemu delu tistih organizacij, ki jim je več mar strankarstvo, kakor stanovske koristi železničarjev.<
Pri slučajnostih sta govorila še Beltram in Repovšek Franc, nakar je predsednik zaključil shod ob 10. uri. Zborovanje je poteklo mirno, stvarno in dostojno.
KoRfsrsnca podonavskih
ešržav.
Bukarešta, 3. aprila. V Bukarešti je pričela konferenca podonavskih držav, ki »s je udeležujejo zastopniki Rumunije, Bolgarije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Mažar-ske, Avstrije in Nemčije. Na konferenci razpravljajo o ureditvi plovbe po Donavi.
Današnja pradtoorza«
Curih, 3. aprila. (Izvirno.) Danes no-tirajo: Berlin 1.67, Holandsko 194.75, New York 515, London 22.55, Pariz 46.52, Italija 26.17 (padla), Praga 9.67, Budimpešta 0.80, Zagreb 1.56, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstr, krone 0.07.
Dunaj, 3. aprila. (Izvirno.) Danes Rotirajo : Zagreb 23.75, Praga 144.75, Italija 391.
BUMUNSKA KRALJICA V BELO RADU.
Belgrad, 3. aprila. (Izv.) Včeraj popoldne se je s posebnim vlakom in z velikim spremstvom pripeljala v Belgrad rumunska kraljica Marija. Na kolodvoru jo je pričakoval kralj Aleksander z zastopniki vlade, •parlamenta, belgrajske občine in raznih korporacij. Vse mesto je v zastavah, ulice so okrašene. Po vseh ulicah, kjer se je peljala romunska kraljica, so kraljevi gardisti delali špalir. Kraljica ostane v Belgradu par dni, da se s kraljem Aleksandrom dogovori o vseh podrobnostih poroke njene hčerke Mariole, na kar odpotuje v Bosno in Hercegovino, na Hrvatsko in v Slovenijo.
2)nevtii dogodki
— Velikonočne razglednice Slo?. Straže se prodajajo po 1.50 K komad. Dobe se v pisarni Slov. Straže, Miklošičeva cesta 8, nadalje v prodajalni K. T. D., v trafiki Modic in v prodajalni gdč. Vehovec na Kongresnem trgu.
— Sprememba voznega reda na drž. železnicah. Počenši s 1. aprilom 1922 vozijo sledeči vlaki dnevno redno: Na progi Jesenice — Podbrdo direktni brzovlak Munchen—-Trst št. 4202, ki odpelje z Jesenic ob 20. uri 11 min. Na progi Ljubljana •gl. kol.—Jesenice vlak št. 916 z odhodom iz Ljubljane glavni kolodvor ob 12. uri, vlak št. 924 z odhodom iz Ljubljane glavni kolodvor ob 15. uri 7 min. in vlak št. 919 z odhodom z Jesenic ob 21. uri 1 m. -ter dospe v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 53 min. Na progi Kranj—Tržič vlak št. 4134 a t odhodom iz Kranja ob 13. uri 10 min. Počenši z 6. aprilom vozi na progi Podbrdo— Jesenice dnevno redno direktni brzovlak Trst—Munchen št. 4201 s prihodom na Jesenice ob 9. uri 55 min. Počenši s 5. aprilom pa izostanejo dnevno redno: Na progi Ljubljana gl. kol.—Jesenice vlak št. 914; na progi Kranj—Tržič vlak št. 4136.
— Državna borza dela. Pri vseh podružnicah Drž. Borze Dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. marca 1922 dela 244 moških in 99 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 205 moških in 85 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 129. — Promet od 1. januarja do 25. marca 1922 izkazuje 6791 strank in sicer 2852 delodajalcev in 3939 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tein času 1390. — Dela iščejo: dninarji, dninarice, vinič. družine, ključavničarji, kovači, mehaniki, mizarji, sedlarji, rudarji, peki, mlinarji, vzgojiteljice, pisarn, moči, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, drvarji, ključavničarji, tesarji, zidarji, mizarji, sodarji, pleskarji, trgov, sotrudniki, šteparice, kuharice, služkinje, vajenci, vajenke itd.
— Vlom v litijski konsum. V noči med petkom in soboto so vlomili neznani storilci v prostore socialno-tlemokraškega konsutna v Litiji. Prevrtali so zid ter tako razbili prostore. Konsum je oškodovan za približno pol milijona kron.
—	Zagrebški športniki na Španskem. Barcelona, 3. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršila nogometna tekma med zagrebškim I. Gradjanskim športnim klubom in S. K. Evropo. Rezultat ie 2 :4 v korist Evrope.
£jubljatt3ki dogodki Protestni shod trgovcev.
Danes se je vršilo napovedano protestno zborovanje trgovcev v Mestnem domu. Ker v dvorani ni bilo dovolj prostora, se je vršilo zborovanje na Krekovem trgu. V imenu sklicateljev je otvo-ril shod predsednik Zveze trgovskih gre-mijev in zadrug za Slovenijo Jelačin, kateri je poudarjal, da se šikanirajo produktivni stanovi. Najhujše deluje v celi Sloveniji davčni vijak. Zakon o pobijanju draginje nas stavi naravnost na sramotni oder. Za predsednika zborovanju je bil izvoljen nato Dragotin Hribar, za podpredsednika Jelačin in Franchetti, za zapisnikarja pa Svetlin.
O splošnem položaju trgovska in naši gospodarski politiki je poročal g. Jelačin iz Ljubljane.
Vilko Weixel iz Maribora je poročal o davčnih bremenih in o potrebi, da se morajo davki reformirati. Vsled spremembe življenskih razmer se morajo spremeniti davčne lestvice.
Franc Zebal iz Rudnika je poročal o potrebi novega usmerjenja gospodarske politike in pozival vse politične stranke, da naj v prvi vrsti posvetijo vso pažnjo gospodarskim vprašanjem.
Na to so se sprejele resolucije.
BLAMAŽA MINISTRA N. R. Dr. KUKOVCA.
Znano je, da zajema demokratska stranka svojo >moč« v Sloveniji največ v tako zvanih >gospodarskih< krogih. Ti krogi so danes dopoldne sklicali shod, da na njem manifestirajo predvsem za ustanovitev nove stranke. Dr. Kukovec, ki je uvidel, da si t, demokratsko firmo v Sloveniji nikdar več ne pribori mandata (posebno še po novem volilnem redu), je hotel porabiti to priliko in se vriniti v ospredje sno-vateljev te stranke. Pa mu je temeljito spodletelo. Oglasil se je k besedi, da trgov-cem in industrijcem razodene vso svojo skrb, ki jo je gojil za njihov stan kot minister za socialno politiko. Že po prvih besedah, ko so ga poslušalci spoznali, je moral prenehati, kajti občinstvo je soglasno zahtevalo, da takoj preneha s svojim besedičenjem. Hočeš, nočeš, je g. minister n. r. dr. Kukovec moral prenehati in odriniti — z dolgim nosom.
MINISTER DR. KUKOVEC NA BEGU.
Blamaža dr. Kukovca na današnjem shodu je klasična in edinstvena. Čim je počel govoriti, so se pojavili najprej medklici, nato pa žvižganje in protestiranje. Dr Kukovec se je umaknil v dvorano, iz katere pa je komaj utekel, kajti ljubljanski in podeželski trgovci so mu hoteli dokazati svoje simpatije s pestmi in palicami. Pobegnil je iz dvorane in kolikor mogoče hitrih nog odhitel po Streliški ulici do Stross-mayerjeve. Tu si je otrl pot, ki mu je curkoma lil s čela in s hitrostjo, ki je človek ne bi pripisoval tako rejenemu gospodu, sopihal na Poljane. Očividno upehan se je ustavil za trenutek in se z zaničevanja in žalosti polnem pogledu ozrl nazaj. Tam na gornjem delu ulice se je vračalo par šo-larčkov, lačnih in trudnih, iz šole. Misleč, da so udeleženci shoda, ki ga zasledujejo, je minister dr. Kukovec pospešil korake in upoštevajoč vse mogoče ovinke in stranske ulice izginil tudi meni izpred oči.
Opazovalec.
lj Krajevni odbor SLS za šolski okraj ima jutri ob pol 9 zvečer v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje, važno sejo, katere naj se vsi odborniki zanesljivo udeleže. Predsednik.
lj Seja vodstva SLS za Ljubljano se vrši danes ob 8 zvečer v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje. Vsi člani vodstva se naj je sigurno udeleže. — Načelnik.
lj Pred ustanovitvijo nove stranke v Sloveniji? Že dalje časa se je v javnosti in pogosto tudi v časopisju poudarjalo, da se namerava v Sloveniji ustanoviti nova stranka, ki naj bi zastopala ffedvsem trg. stranka, ki naj bi zastopala predvsem trg., industrijske in slične >obubožane« kroge. Zdi se, da te vesti niso bile brez podlage. Opazovalec današnjega shoda je moral dobiti utis, da shod ni toliko namenjen
proti davkom etc., temveč naj bi bil izraz teženj trgovskih in industrijskih krogov, da se v političnem oziru osamosvojilo. Mnogoštevilni (naročeni) medklici: Ustanovimo lastno stranko! Izvolimo sami svoje poslance! itd., so najboljši dokaz. Gosp. Dragotinu Hribarju želimo največ uspeha!
lj Mleko v Ljubljani. V soboto je tržni nadzornik objavil v svojem poročilu z ljubljanskega trga, da je mleko v Ljubljani po 11 kron. Tej novici se je začudila cela Ljubljana, ker se mleko povsod prodaja po 10 kron; edino izjemo dela tu Mlekarska družba, ki je v soboto zvišala ceno svojemu mleku. Mi zahtevamo, da se tržno poročilo uradno popravi, da ne bo s tem oškodovan ljubljanski konsument na ljubo neki zasebni družbi.
lj Javna seja novoizvoljenega železničarskega odbora se vrši danes ob tri četrt na sedem zvečer v zadnji sobi konsumove kleti, Kongresni trg 2. Železničarji se vabijo, da se seje udeleže.
Pošteno.*
Dragi prijatelji, ker ne morete prenesti ob- i sodbe železničarjev zaradi svojega izdajalskega dela in ne morete zagovarjati svoje gonje proti meni, ker nimate nobenih dokazov, ste se poslužili v včerajšnji »Jugoslaviji« kar laži in sumničenj. Tako mislite prikriti sramoto, katera Vas je zadela po obsodbi, ki ste jo doživeli na shodih v Mestnem domu. V naslednjem Vam hočem podati nekoliko pojasnila, da se bodete lahko prepričali, v koliko so opravičena sumničenja in očitki, ki jih objavljate proti meni.
Ni res, da bi se bil hvalil, da sem med časom delovanja koalicije zapravil 30.000 kron. Priče, ki jih imate na razpolago, morajo pričati, ako so značajni možje, da sem to le mimogrede omenil, ko se mi je očitalo, da sem za agitacijo plačan. Ko bi imel tovariš Blaž Korošec le senco poštenja, bi bil moral o tej zadevi svoje tovariše v osrednjem odboru poučiti, ker sem na tozadevna njegova očitanja na javnem železničarskem shodu v gostilni pri Beljanu v Kočevju, dne 12. februarja t. 1. dokazal odkod in kako sem dobil posestvo in denar. Če ste kaj pošteni pri Zvezi, morate imeti zapisnik tistega shoda, kjer sem dokazal, da sem kupil posestvo za 15.800 kron, ko sem imel le 7 kron in nekaj vinarjev v žepu in dal le 5, reci: pet kron, na račun kupnine. Pokazal sem pogodbo, sklenjeno 18. avgusta 1914 pri g. notarju Hudoverniku v Ljubljani, iz katere je razvidno, da sem dal do tistega dne vsega skupaj komaj 200 K 10 v, reci: dvesto kron 10 vinarjev, na račun kupnine, znesek okrog 1900 kron pa sem se zavezal plačevati po 50 kron mesečno, kar sem le z največjo težavo tudi storil. Povedal sem, da sta mi pozneje posodila preč. g. Novak Alojzij, dekan v črničab in g. župnik Rejec pri Sv. Križu na Vipavskem 1000 K, reci:	entisoč kron, da sem poplačal zaostale
obresti, davke in zavarovalnino, ker bi bil sicer vržen na cesto, kljub temu, da se je vsa družina mučila in trudila z delom, jaz pa sem bil vedno po 18 do 20 ur dnevno popolnoma tešč v službi, povrhu pa sem še ves prosti Sas porabil zato, da sem pomagal otrokom in ženi delati. Tako sem se telesno skoraj uničil, duševno pa že itak pravite, da sem nenormalen. Pozneje 1. 1916. dne 23. avgusta sem bil iz dosedaj meni še neznanega vzroka vpoklican v vojsko, kjer sem si nakopal bolezen in postal invalid. Med časom, ko sem bil pri vojakih, sta mi gori navedena gospoda posodila še okrog 3000 kron, reci: tritisoc kron, s katerimi sta mi družino rešila, da ni pomanjkanja umrla. V svojo sramoto moram povedati, da sem jima za njih dobroto tako nehvaležen, da do danes jima nisem še nič povrnil in niti obresti ne plačal. Koliko znese dolg z obrestmi vred od 1918. leta do danes od približno 2400 lir, reci: dvatisočštiristo lir, po današnji valuti že lahko sami izračunate. Tako sem prišel do posestva.
Na vprašanje, kje dobim denar za agitacijo, sem tudi odgovoril tovarišu Blažu na shodu v Kočevju. Povedal sem, da dolgujem samo od spomladi lanskega leta: Francu Vidmar, kretniku v Novem mestu 4000 K (štiri tisoč kron), Francu Javornik, mesarju v Grosupljem okrog 2000 kron (dvatisoč kron), Antonu Gale v Grosupljem nad 5000 K (pet tisoe kron) njegovemu sinu Ivanu nad 1000 K (en tisoč kron), Martinu Boh, istotam, 2400 kron (dvatisoč štiristo kron), v Jerovi vasi Francu Strajnar 800 K (osemsto kron), Francu Novljan 600 K (šeststo kron), Frančiški Podržaj 400 kron (štiristo kron) in Antonu Rusjsn 200 K (dvesto kron). V Ljubljani v trgovini Olup na Starem trgu 4000 kron (štiritisoč kron), za enega dečka na Rakovniku zaostale šolnine okrog 2000 K (dvatisoč kron), za drugega dečka na Radni pri Sevnici 1720 kron (entisočsedemstodvajset kron), tov. Burkeljeu na Hrvatskem trgu 4/1. 560 K (petstošestdeset kron), tov. CereSu v Sp. šiški 200 K (dvesto kron),
g.	Primšku na Grosuljem 400 K (štiristo kron) in pri dveh drugih sosedih v Grosupljem še 600 K (šesto kron), poleg tega imam izposojenega okrog 1000 K (entisoč kron) na različnih krajih od raznih oseb in nekolilco dolga tudi v gostilnah, čeprav hodim večkrat v Ljudski dom z žlico v žepu na kosilo za 6 kron. Prosim, da blagovolite sešteti navedene vsote, pa boste videli koliko je to manj kakor 30.000 kron. Če pa prištejete k navedenim vsotam, od katerih sem nad polovico porabil samo za namene, ki se mojega gospodarstva prav nič ne tičejo, še več kakor polovico mojih rednih mesečnih dohodkov, in to od prvega začetka, ko se je ustanovila koalicija, pa se boste lahko prepričali, da me stane ta šp?*s, s katerim sem pokazal, kako se lahko razkrinkajo delavski in ljudski sleparji in politični strankarji, še več kakor 30.000 kron. Da nisem dobil od Prometne zveze za vse svoje delo in trud, razen potnine v Belgrad in dvakrat za vožnjo v Maribor, niti vinarja, to lahko dokažem. Če hočete natančno vedeti, kdo plačuje »Novi čas«
*	Uredništvo za spise pod tem naslovom ni
odgovorno.
in >Našo moč« se lahko prepričate iz računov pri
upravi, kjer najdete še zdaj okrog 500 iztisov »Novega časa«, ki niso še plačani, na moj račun. C« se Vs-ra zdi taka žrtev velika, je mogoče zato, kef Vi najbrž si še misliti ne morete, da bi kdo inogel delati zastonj ali morda še celo kaj žrtvovati. Zdaj mislim, da si boste že lahk.o na jasnem, odkod imam denar.
Ali je res, kar sem pisal o tem, da sta m« hotela tov. Blaž Korošec in Poženel dejansko M" pasti, ter da sta gg. Ponikvar in Ilešič res Blaž* prijela in s silo odvedla proč od mene r drugo sobo, to lahko izpričajo tisti štirje sprevodniki w južne železnice, ki so bil navzoči. O slučaju do® 22. marca ob 9. uri zvečer, ko me je tov. Foa >precej trdo« vrgel iz službenega lokala, niseo hotel poročati, ker se mi tov. Fon smili, ker K postal najbrž jetičen od same jeze, ako se bo tat® razburjal, kadar bo slišal citati notice iz >Nov®$ časa«, kakor se je oni večer razburil. Kdo i®s večji uspeh, kdor surovo nastopa ali pa W®* mirno tudi krivico potrpi, imajo tovariši pri®? se vsekdar prepričati pri tistih, ki so prizor vid0'1. Zaradi tega mi ne pride na misel, da bi se moto* izdajal za mučenika. Ako pravim o pragmatiki da je pravo skrpucalo, ne morem vzeti besed« nazaj, ker je to res. Prijatelji! Kako morete ffi®01 očitati, da Vaše službene pragmatike najbrže ??. poznam, če sem jo z Vami predela val v koali#' Ali imate morda še kako drugo, katere nam bW* še pokazali? Ali ste morda imeli tisto skrpuc®}? samo zato, da smo se ž njim ukvarjali v koali#* namesto da bi to pravo reševali? Ako ste bili • bivšim ministrskim pomočnikom Sabo Jelič*® tako dobro »zvezani«, da ste bili določeni za prt* laganje poduradnikov v imenovanje ura ‘O®1 moremo pač misliti, da je pri Vas vse mogoče- P®" kažite železničarjem tisti Vaš mojsterski stvor, P* se boste prepričali, kaj bodo železničarji rekli. mislite, da bo ZJŽ, njena bratska Udruženja tiste organizacije, s katerimi hočete terorizir®* celokupno železničarstvo, mogli uveljaviti take pragmatiko, se motite. Železničarstvo si ne bo P«' stilo jemati svojih starih pravic. Tudi ne misliti, da boste pometali z vsemi Vam neljubi®* osebami in tovariši, ker tudi denuncijantstvo izdajstvo se bo nehalo, pa če ste še tako trdn® »zvezani« s tistimi, ki nas tepejo.
Ako pravite, da Beltram ne bo ubil >ZveieJ’ imate prav, ker ubili se boste sami, če ne bo®** delali za složno in skupno delo tako, kakor VaP je on pokazal.
Svoj namen s koalicijo sem res že dosef!®1 ker se je v celokupno železničarstvo in delavst*® zanesla zavest, da ne sme slepo zaupati svojim diteljem, ter da se mora celokupni proletarijat b®’ jevati le skupno in sporazumno brez razlike rnišlif nja in strank v zavesti, da si mora predvsem p**' dobiti zadosten političen vpliv in moč, ako h0®* doseči gotove in trajne uspehe.
Da se Vaše vrste množe, Vam tega ne *•" vidamo, pa si tudi ne želimo, da bi se naše vrst® tako množile kakor Vaše, ker bi sicer ostali km»u sami.
Da si bo vsak na jasnem ,kak veleposestnic sem, povem še, da posestvo meri okrog 12 ha, kj^ pridelam krme, da bom letos ravno izhajal, lj® imam 8 repov v hlevu v sledeči starosti: 1 t®* pol leta, 1 žrebiček 1 leto, 2 junčka in 1 teli*® poldrugo leto, 1 kravo 5 let, 1 kravo in 1 kobil® pa približno predpotopne starosti. 1 krava je tak*i da če bi mi jo tat ponoči ukradel, mi jo gotov® nazaj pripelje, ker je tako suha Hišo z raztrgaj? streho in takim stanovanjem, s katerim bi ™-tisti, ki so v vagonih, težko kateri zamenjal in vse moje gospodarstvo pa si vsak lahko svobodi* ogleda v Jerovi vasi It. 5 pri Grosupljem, 15 milim od postaje. Samo ni treba, da se ustraši, ko t*® zagledal mene, ženo in otroke kakšni smo, k8*1 imamo tako razdrapano revščino samo za špas, ker smo vsi navajeni tako trpeti, da nas tudi še ne; koliko slabši časi kakor so zdaj ne bodo potrKj Nič nismo imeli in če tudi v bodče ne bomo nijj imeli, si zaradi tega ne bomo s prevelikimi skrbn* grenili življenja.
Če mi kdo poreče, da sem v svojem pri**" devanju fanatičen norec, ki zapravljam namesto da bi za otroke varčeval, mu odgovarjam, da kakor je božja Previdnost po revščini in pomanjkanj® dala meni to, kar imam, ravno tako ne bodo tud* moji otroci pozabljeni, ako bodo verovali in **' upali v Tistega, od katerega je odvisna vsak* sreča ali nesreča.
Rečem še: ako bo kdo rekel, da bo d*" kadar bo imel več kakor zase potrebuje, ne b® nikdar nič dal, ker človek potrebuje vselej nekaj več kakor sam ima, ker so naše potrebe & urejene.
Prijatelji! To naj za danes zadostuje. Kad** se Vam bo zdelo potrebno, oglasite se, Vam boi® že še lahko postregel. Izpraševanje vesti je vse|*j potrebno. Samo glejmo, da bomo grehe, ki se j® izpovedujemo tudi obžalovali, krivico poravnal« pokoro delali in se poboljšali, ker sicer ne boffl* nikdar značajni in pošteni možje.
Z upanjem, da se še kaj oglasite Vas iskreč pozdravljam: Z Bogom!
Vam nepokorno udani F. Beltram-
 T--------------------------------------------
Izdaja konzorcij »Novega Čača«.
Urednik in odgovorni urednik Franc K.rcmlaf< Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
ifl
BI
m
Rabimo	*
stalne voznike
za prevažanje
raznega blaga. Ponudbe z navedbo cen za 1000 kg teže, naj se naslove na
L delavsko konzumno društvo v Ljubljani
Kongresni trg 2.
v .»aaaspBMrr tiih—i
i
m*
Gospodarska Zveza, manufaktur ni oddelek
Ljubljana, Dunajska cesta 29, na dvorišču.
I 33% POPU.I,'	Samo	it dnll
|	Priporočamo	ravnokar	došlo	veliko	Izbiro	raznega blaga: sukno, kamgarn in Sevjot, volneno in polvolneno zn moške in ženske obleke.
V zalogi imamo tudi žamet, svilo, hlačevino, kamrik, pisano, belo in rujavo kontenino posebno dobre vrste, blago za blazine in namizne j prte, svilene robce, šale, volnene robce v naj novejših vzorcih, nadalje največja zaloga usnja in čevljev na drobno in debelo.