\JREDNISTV0 ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 liskama I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. lopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in ♦paznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
!'<	sprejemajo	:	:	:
'Ostalo fi»s»m8tvo in
Posamezne številke po 8 vin.
/ARJA izhaja vsuk dan razen nedelje in praznikov •' •’ •*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	*.	*.
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici šlev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 8. do 7. zve«« inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana
in icklane 4(1 vin. — inserale sprejema nj ravnišlvo.
Nefrankirana ali premalo frnnkirana pisma se ne sprejemajo “"	Reklamacije	lista	so	poštnine proste. _____
Stev. 745.
V Liiibl^ani, v četrtek dne 27. novembra 1913.
Leto III.
Volilci v Ljubljani!
Kandidat jugoslovanske socialno demokratične stranke v splošni «uriji, ki voli v pondeljek dne 1. decembra je
Etbin Kristan
urednik v Ljubljani.
Komur je do tega, da bo splošna kurija dobro zastopana v de-fcelnem zboru, naj glasuje zanj.
Avstrijski proračunski. provizorij.
Vodja finančnega ministrstva gospod Engel,
’ ‘ zastopa bolnega Zaloškega, jc predložil av-»trijskemu državnemu zboru proračunski provizori} za prvo polovico prihodnjega leta. Ker Je bil prav za to dobo že izdelan definitiven proračun. Je ta provizorična igra nekoliko nerazumljiva. Leta 1914 začne avstrijska, ogrska in skupna avstro-ogrska vlada računati svoje proračunsko leto od 1. julija do 30. junija; zaradi lega se sklepajo za enkrat v avstrijskem tu ogrskem parlamentu ter v delegacijah proračuni le do 1. julija. To je torej že itak nekaj provizoričnega, in zakaj naj se tak polletni proračun zdaj se izrecno vlaga kot provizorij, ko je bil že sestavljen kot definitivurn, jc uganka avstrijske vladne politike.
Hvalabogu da niso njene uganke preveč globokoumne. Vsa skrivnost te akcije tiči v lem, da potrebuje gospod Engel danes nekoliko več denarja,, kakor dne 22. oktobra; zato sc mu je zdela nujna izpremeinba proračuna, pa ga je hitro še prekrstil v provizorij. Dne 22. oktobra je namreč gospod finančni vodja zahteval 141 miljonov posojila, mesec dni pozneje ga zahteva 368 miljonov, torej za 227 mi-Iionov več. V tujini morajo smatrati Avstrijo za čudovito srečno državo; kajti kdor tako operira z mitjoni, mora že kaj imeti pod palcem, in revščina mu mora biti neznana.
Toda ko Jc gospod Engfcl državnemu zboru raz/agal svoj proračun, je govoril tudi O gospodarske”1 Položaju v Avstriji, jn |fcr iC bilo to
Šele P'-cd d0I’"rni sdrimi tcdni, se bo še marsikdo spominjal na njegove tedanje besede. Glasile se namreč niso kakor ponosna bahavost bogataša, temveč so priznavale, da imamo mi-zerijo, ki jo čutijo vsi sloji prebivalstva. Njegovemu govoru se je tudi poznalo, da razume vzroke nenavadne bede, četudi mu kolegialnost in kavalirstvo nista dopuščala, da bi bil kritiziral politiko grofa Berchtolda in grofa Stiirgkha. Človeku normalnega miselskega aparata je pravzaprav že zadostovalo, da ni zagovarjal one visoke modrosti, dasi jc lahko uganil, da bo vsa nepristranska javnost razumela vzroke onega klavrnega gospodarskega položaja tako, kakor jih je označevala nepristranska, od Berchtolda neodvisna kritika ves čas. Oficielnim balkanskim pustolovščinam imatno zahvaliti, da ni zaslužka v deželi in da je beraška malha simbol našega narodnega gospodarstva.
Gospod Engel je bil pač nekoliko več# optimist kakor prebivalstvo. Njemu se jc zdOto, da se bo, ker je vojna na Balkanu končana, kmalu obrnilo na bolje. Tega mnenja pa v državi ni veliko, kajti rnizerija navadno ne izgine, dokler ne minejo njeni vzroki. V našem razmerju do balkanskih držav sc pa še nič ni ispremenilo.
Srbov še nikakor nismo prepričali, da smo njih najboljši prijatelji, Grki se niso zaljubili v Berchtoldove lepe oči, Bolgari ugibajo, če jim je naš ljubi Ferdinand neizogibno potreben, in avstrijska industrija ne dobiva z Balkana toliko naročil, da bf mogla na ta način nastaviti le tisoč delavcev v tovarne. Kljub temu, da je mi-zerija popolnoma tieizpremenjena, pa hoče gospod Engel še 227 miljonov več iztlačiti iz nje.
To plačilo pa zahteva zopet mili avstrijski militarizem. Od 368:9 miljonov posojila jih odpade 332‘5 miljonov za vojaške namene. In to so sami izredni izdatki, poleg katerih bo prebivalstvo seveda plačevalo redne vojaške stroške, ki so itak že tako narasli, da jih je z ozirom na naš finančni položaj smatrati za izredno breme. Za same mobilizacijske stroške zahteva gospod Engel 227 miljonov.
Finančni vodja gospoda grofa Stiirgkha Je vsekakor ljubezniv kavalir. Mobilizacijski kredit Je šele predložen delegacijam. Vojni minister Krobatin ga je »utemeljil« v ogrski delegaciji
—	kako, je našim čitatcljem znano — sicer niso delegacije še nič razpravljale o njem, kaj še da bi ga bile dovolile. Gospod Engel se torej smatra za preroka, ki že danes ve, kaj bodo delegacije sklenile in vsak dvom, da bo mobilizacijski kredit sprejet, in sicer natančno tako sprejet, kakor hočeta Bcrchtold in Krobatin, je zanj izključen.
Od Večine v avstrijskem državnem zboru se lahko pričakuje, kar je drugod nemogoče. Da daje zlasti militarizmu potuho na celi črti, je že stAra reč. Ali da bi parlament sklepal vojaške izdatke, za katere nima še niti pravne podlage, jc vendar skoraj tudi za Avstrijo preveč.
Pri tem pa je proračun še netočen, zakaj dne, 1. julija 1914 in 1. januarja 1915. zapadeta dve skupini zakladnih listov, ki jih je vlada izdala, in ta kredit bi se moral ob omenjenih rokih pokriti, tako da bi moral gospod Engel pravzaprav zahtevati petsto miljonov posojila. Najbrže bodo gospodje enostavno podaljšali veljavnost zakladnih listov; s tem se dolg seveda ne bo zmanjšal. Ampak ker ne bo naenkrat predložena zahteva pol miljarde, bo marsikdo prezrl, kako globoko tiči roka fiskusa v žepih prebivalstva.
Mali finančni načrt z novimi davki, veliki finančni načrt z novimi davki, novi izredni militaristični krediti — tako je naše državno gospodarstvo; nikjer pa nobene plodcnosne investicije, nikjer izpolnitve opravičenih ljudskih zahtev. Kdor se še čudi. da narašča nezadovoljnost ljudstva od dne do dne in da prehaja polagoma v obup, mora imeti pesek tam, kjer imajo normalni ljudje možgane.
Davek na žganje.
Po petletnem boju jc bil v torek v državnem zboru sprejet davek na žganje po predlogih visoke vlade. Davek za liter čistega alkohola se zviša za petdeset vinarjev in zagovorniki tega simpatičnega tributa slave ta uspeh kot moralno zmago. Socialni demokrat-|c, ki so se bojevali proti temu davku, pa so seveda nekulturni ljudje in pospeševalci pijančevanja, zagovorniki nemorale in zaščitniki vseh slabih strasti.
Hinavščina tega moraliziranja ima pravi kapitalistični značaj. Pri davku na žganje so v prvi vrsti prizadeti kapitalistični interesi, vse drugo, kar navajajo njegovi zagovorniki, pa je postranska stvar, ali pa sploh nima pomena. Ako bi se z žganjarskim davkom porazilo ali vsaj znatno omejilo pijančevanje, tedaj bi se res lahko pozabilo na vse slabe strani tega davka in še večje zvišanje bi bilo opravičljivo, l edaj pa bi se alkoholni davek sam ubil, kajti če se špirit ne porabi, se tudi ne plačuje davek, ki je nanj naložen. Očitno je, da fiskus nima tega namena; z zvišanjem davka hoče povečati svoje dohodke in z njimi zamašiti usta deželnim upravam, ki kriče po saniranju financ. Dokler je dvakrat dve štiri, je nemogoče izpolniti pbe zahtevi: Odpraviti pijančevanje in povečati davčne dohodke. Sod je lahko poln ali pa prazen, na pol poln in na pol prazen ali poln in prazen obenem ne more biti. Če je država prepričana, da bo štela miljone od davka žganjar-
jev, ne more verjeti, da bodo pijanci pili vodo.
Zares kaže izkušnja, da ni podraževanje pijač nikakršno sredstvo za pospeševanje abstinence. Kdor se na drug način ne odvadi pijančevanja, pije podraženo pijačo, porabi zanjo več denarja, pa prihrani še manj za kruh, za stanovanje, za družino in za kulturne potrebe. ali pa poseže po še slabši brozgi in se še bolj uničuje. Na vsak način je tak davek škodljiv ljudskemu zdravju, ljudski morali in ljudski kulturi.
Ali za krinko moralnosti se reži prikrito kapitalistično dobičkarstvo; s plaščem ljubezni do treznega ljudstva, se pokriva ljubezen do večje denarne mošnje. Žganje špirita ne nosi velikim kapitalistom in veleagrarcem, ki se ba-vijo znjim, le direktnega profita v kupčiji; iz davčnih dohodkov se plačujejo tem velepro-ducentoin tudi ogromna darila v obliki boni-facij, kot nagrada za to, da razširjajo alkoholni strup v čim večjih množinah med ljudstvom. Visoka in večinoma tudi »plemenita« gospoda, ki je navdušena za velik davek, si prav tako malo želi abstinence kakor davčno žrelo, kajti pijančevanje je zlati vir njenih velikih direktnih in indirektnih dohodkov, katerim se kljub svojim etičnim nazorom ne odreko za nobeno ceno.
Večina je odklonila socialno demokratični predlog, ki je zahteval, naj se odpravijo te premije za pospeševanje alkoholizma. Ta predlog pa bi bil veliko uspešnejše sredstvo za omeji-
tev pijančevanja kakor visoki davek. Premije so namreč vaba za veliko produkcijo špirita. Če bi odpadla ta velikanska darila, bi bilo verjetno, da bi se znatno skrčila fabrikacija špirita, in če se ne bi toliko »grenkega« in »zelenega« in »hudega« izdelavalo in prodajalo, se ga tudi ne bi toliko popilo. Kjer nič ni, pravijo, da cesar ne vzame, in jeruša, katerega ne bi bilo, se tudi najhujši pijanec ne bi mogel nakravati in zastrupiti.
Davek je zvišan, darila se bodo plačevala dalje, pijančevalo se bo dalje; kaj resnega za boj proti alkoholni kugi pa ni hotela storiti državnozborska večina na noben način. Ker ni bilo mogoče preprečiti davčnega zvišanja, je sodrug dr. Retmer predlagal, naj se porabi desetina dohodkov tega povišanega davka za boj zoper alkoholizem. Veliko bi se dalo doseči z ustanovitvijo zdravilišč za pijance, z ureditvijo jedilnic, v katerih se ne točijo alkoholne pijače, s podporami za pouk in za protialkoholno propagando. Na tak način delajo n. pr. v Švici,
kjer so dosegli s tem sistemom prav lepe uspehe. Ali tam imajo resno voljo, da odpravijo pi-jačevanje, pri nas pa imajo le resno voljo, da napolnijo na račun pijancev državne in privatne kapitalistične blagajne.
Boj zoper alkaholno kugo bi bil v Avstriji resnično bolj potreben kakor v marsikateri drugi državi, ker ima alkoholizem pri nas toliko žrtev, da ga je smatrati za pravo ljudsko nevarnost. Ali če se že primeri, da pride ta ali oni minister na kongres abstinentov, čakamo zaman kakšnega resnega koraka od vladajočih krogov zoper to epidemijo. Drugod je pijanec predmet zdravljenja, pri nas je predmet izkoriščanja. Drugod izkušajo rešiti alkoholikarje, pri nas si mislijo: Ugonobi se, ampak si še na svetu, se daj iemolzti. Zvišali so davek pa dvigajo glavo, kakor da so storili nekaj velikega. Pošast alkoholne blaznosti pa se zadovoljno reži, ker ve, da se ji na ta način ne izpuli nobena žrtev iz krempljev, najbrže jih pa dobi še več v pest.
Kandidati j’ugoslov. soc. dem. stranke.
za splošno kurijo so:
Ljubljana: Etbin Kristan, urednik v Ljubljani.
Ljubljanska okolica: Anton Kristan, ravnatelj konsumnega društva v Spod. Šiški.
Radov Ijica-Kranjska gora-Tržič: Jože Pintar, železničar in posestnik v Kranjski gori.
Kranj-Skofja Loka:	Anton	Kristan,
ravnatelj konsumnega dništva v Spodnji Šiški.
Kanmik-Brdo:	Sajovic	Valentin,
krojač v Ljubljani.
Postojna-ScuoŽečc-lIirska Bistrica-Vipa-va-Lož: Ivan T o k a n , urednik »Rudarja« v Ljubljani.
Vrbnika-Logatec-ldrija-Cerknica:	Ivan
Štravs, župan v Idriji.
Litija-Višnja gora-Radeče: Etbin Kristan, urednik v Ljubljani.
Novo mesto-ČrnomelJ-Metlika: M e 1 h i -j o r Č o b a 1. ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi.
Kočevje-Velike Lašče-Ribnica-Žužemberk: Ivan T o k a n, urednik »Rudarja« v Ljubljani.
Krško - Kostanjevica - Mokronog-Trcbnje: Melhijor čobal, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi.
Dnevne beležke.
—	Deželni popravkar dr. Lampe ima o
svojih talentih veliko mnenje. Ker si toliko domišlja, si je vtepel v glavo, da porabi »Zarjo« kot agitacijski organ za — klerikalno stranko. Ženialna glavica nas je začela bombardirati z iiiuadnimi popravki«. Tri na\dan — to je njegova porcija. Ker smo dobrosrčni ljudje, in radi vsakomur privoščimo nekoliko veselja, smo mu včeraj objavili vse tri popravke in smo o njih molčali kakor zahteva zakon o pravilnih popravkih. Naša dobrodušnost pa ne sega tako daleč, da bi ne čutili polrebe povedati niodre-mu Lampetu, da nismo tako neumni, kakor bi želela njegova izredna modrost. Ako hoče sekirati časopise s svojimi stilističnimi vajami po 8 19., mu svetujemo, naj se gre najprej učit, kako sme popravljati. Na svojih popravkarskih dopisih se podpisuje kot namestnik deželnega glavarja v imenu deželnega odbora. S tem pa' je predvsem rečeno, da sme popravljati reči, ki se tičejo deželnega odbora; nikakor pa ni v njegovi kompetenci, da popravlja kot dežolni odbornik za klerikalce; kajti čeprav se čuti najbrže v prvi vrsti za klerikalca, je vendar nekoliko razlike med funkcijo dež. odbornika in funkcijo klerikalca. Potem pa Še nekaj: Lampe kot deželni odbornik lahko popravlja v »Zarji«, če piše »Zarja« neresnico — vsaj po njegovem mnenju: nikakor pa ni njegova stvar, da bi popravljal kaj drugega kot jc »Zarja« pisala. Cc n. pr. naš list pravi: Kristan je govoril to in to, nli pa, Tavčar je poročal to in to, pa če Kristan ni tako govoril ali pa Tavčar ni tako poročal, tedaj lahko pošlje Kristan popravek: Ni res, da sem govoril to, ampak res je, da sem govoril ono; in Tavčar lahko popravi: Ni res, da sem poročal tako, res pa je, da sem poročal onako. Ce se pa Kristan ne zmeni za reprodukcijo svojega govora in Tavčar ne za objavo svojega poročila, teuaj ni ta reč Lampetu prav nič mar, kajti Kristan mu prav gotovo nj dal pooblastila, da popravlja v njegovem imenu, in Tavčar najbrže tudi ne. Sicer bi mi lahko citirali Odi-sejo, Lampe pa bi nam poslal popravek, da Odisej ni bil pri Kirki in da Politem ni imel enega očesa. Tako se torej ne gremo. Lampe si lahko domišljajo, kar si hoče, te pravice pa vendar nima, da bi nas smatral za idiote. Mi smo zelo kuluntni ljudje in radi privoščimo tudi nasprotniku kakšno zabavo, ali za to le nismo prišli na svet, da bi se dali od Lampeta evidentno kujonirati.
— Volitev v Ljubljani traja v pondeljek od 8. zjutraj do 2. popoldne. Somišljenike pozivamo, naj skrbe za to, da ne zamude. Najbolje je, če opravijo svojo volilno dolžnost čimprej. Prostor volitve je označen na izkaznici.
— Volilni imenik kranjskega veleposestva izkazuje 77 volilcev. In teh 77 volilcev ima pravico, da izvoli 10 poslancev!
— V Mostah volilci še sedaj niso dobili volilnih izkaznic in glasovnic, dasi se drugod po ljubljanski okolici že raznašajo. Okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico naj se prijazno pobriga za to reč, da ne bo sitnosti, ker je pač zadnji čas, da se dostavijo dokumenti.
— Volitve v obrtno sodišče. Pri volitvi delodajalcev v obrtno sodišče so bili izvoljeni:
V	1. skupim (veleobrt, oddanih glasov 22) kot prisedniki Teodor Kom (14 glasov), Emil Ton-nies (14). Franc Beber (22), za četrtega prised-nika se viši ožja volitev; kot namestnik Fr.
Szantner (14), za drugega namestnika se vrši ožja volitev; kot prisednik vzkličnega sodišča Maks Samassa (14), V 2. skupini (mala obrt, oddanih glasov 440) kot prisednika Jos. Rojina (234), Al. Lenček (236), Ivan Žamljen (234), Franc Kušar (236), Jakob Babnik (236); kot namestniki Tomaž Bricelj (2136), Andrej Mar-čan (236), Leop. Bogle (236); kot prisednik vzklicnega sodišča Jos. Puh (235). V 3. skupini (trgovski obrati, oddanih glasov 172) kot prisednik Josip Ciuha (153), Robert Kollmann (152); za tretjega prisednika sc vrši ožja volitev; kot namestnika Ign. Kessler (153), Matej Soklič (153); kot prisednik vzklicnega sodišča Ivan Mejač (153). V 4. skupini (višji trgovski nastavijenci, oddanih glasov 14) kot prisednik Franc Bonač (11), kot namestnik Dragotin Hribar (11; kot prisednik vzklicnega sodišča Ant. Steiner (10).
— Konflsciran patriotizem. Pred kratkim je izšel roman »Quo vadiš Austria?« (»Kam greš, Avstrija?), ki ga je bil spisal avstrijski oficir. Roman se kar cedi od patriotizma in pisatelju je še vse premalo, kar se stori v Avstriji za militarizem. V knjigi trdi, da je v avstrijski armadi premalo »militarističnega duha in najhujšo bol mu povzroča to, da se ni vojskovala Avstrija ne leta 1908., ne letos proti Srbija. Tudi v tern vidi »pesnik« propadanje militarističnega duha v Avstriji, ker na delavce nič več tako ravnodušno ne streljajo! O tem toži najbolj. Državni pravdnik pa je zasledil v romanu, več mest, preko katerih je potegnil z rdečim svinčnikom: Ščuvanje proti vojnemu ministrstvu in oficirjem in dvakrat je zasledil celo razžaljenje cesarja. Založnik knjige se je pritožil zoper konfiskacijo, ali sodišče jo je potrdilo.
— Kanadska družba toži avstrijski erar.
Kanadska družba baje toži avstrijski erar na odškodnino dva in pol miljonov kron, ker jel je avstrijska vlada zaprla njene agenture in si-stirala obrat. Angleški poslanik na Dunaju je dobil nalog, da podpira diplomatično odškodninsko tožbo družbe.
—	Stavka pekov na Reki in Sušaku. Vsi pekovski pomočniki na Reki in Sušaku so zastav-kali. Fred približno 16 dnevi je izstopilo iz službe 5 pekovskih pomočnikov pri pekovskemu mojstru Siroli na Reki, ker je bil sprejel v službo nekega stavkokaza. Dva od teh delavcev sta srečala pred nekaj dnevi Sirolo na cesti in povedala sta mu svoje mnenje prav ostro. Sirola je ovadil delavca pri mejni policiji, ki je nato izgnala delavca z Reke. Da protestirajo proti temu izgonu, so zastavkali vsi pekovski pomočniki.
— Osemurni delovnik na Francoskem. Poslanska zbornica je sprejela na ponedeljkovi seji s 569 glasovi zakon, ki določa osemurni delovnik za rudarje. Zakon ima dalje določbe, da ne sme znašati čezurno delo na leto 60 ur.
— Moščanski župan Oražem bi moral že zaradi svojega uradnega značaja bolje poznati zakone od navadnega »folka«. Pa je videti, da jih ne pozna. Iz Most^ nam poročajo o sledečem slučaju: Neki železničar je imel bolnega otroka, katerega je moral spraviti v bolnišnico, da se mu vrne zdravje. Tam so mu zaračunali 40 K. Ker pa nima oče nič druzega, kakor svoje pičle dohodke in je ta svota zanj tako velika, da je ne more utrpeti, se je obrnil tja, kamor se je v takih slučajih obračati, namreč do občine. Uspeh
Ničemurnost .
ni to, če negujemo kožo in lase, ampak le izpolnjevanje naravnega zakona, ker koža in lasje.
ki varujejo telo, naj bi bili vedno cisti in zdravi. Negovanje kože s Fellerjevim prijetno dišečim zeliščnim esenc-flnidom z znamko »Elza-fluid; je pa tudi prava dobrota in krepčilo, posebno pri raskavi ali srbeči koži, opeklinah, spuščajih,
solnčarici, potenju. Fellerjev fluid z znamko »Elza-fluid« hladi, čisti, celi rane in desinficira, zabranjuje vnetje, odstranjuje pege, krepi lasišče, zabranjuje tvorbo prhijajev na glavi in odpravlja glavobol, kakor tudi skrninaste in ne-
vralgične bolečine. 12 steklenic za 5 K frank« naj bi si vsak čitatelj naročil pri lekarnarju ti. V. F e 11 e r, Stubica, .Elza trg št. 252, Hrvaško.
je bil ta, da se mu je omenjena svota res odpisala. Ko pa se je to zgodilo, je župan Oražem poklical železničarjevo ženo, ter ji jel dopovedovati, kakšna dobrota se ji je izkazala, naposled pa je speljal zmisel svoje govorance v kratki stavek: »Zdaj naj pa gre Vaš mož, pa naj še enkrat voli socialnega demokrata, pa naj Čaka, da še kdaj kaj dobi!« — § 5. zakona o varstvu volilne in zborovalne svobode pravi: »Kdor premišljeno z namenom, da bi volilnega upravičenca pripravil, naj ne izvršuje svoje volilne pravice ali naj jo izvršuje v določenem zmislu, se volilnega upravičenca ali z njim v zvezi stoječe osebe dejansko loti, jim prizadene škode na telesu, svobodi, časti, ali na premoženju ali dohodku... ali s tein preti ali volilnega upravičenca ali kako z njim v zvezi stoječo osebo oplaši s tem, da jim prizadene ali zapreti druga zanje občutna zla, se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od enega meseca do šest mesecev.« — to naj si Oražem zapomni!
Šiška. Volilni shod v torek zvečer je bil kar najsijajnejše obiskan. Predsedoval je sodrug Kitek. Poročal je kandidat sodrug Anton Kristan. — Glasovnice se že dostavljajo volilcern. Opozarjamo sodruge, da gredo sedaj od volilca do voluca in pogledajo, če ima ime kandidata nase stranke prav zapisano! Zapisati je: Anton Kristan, ravnatelj v Spodnji Šiški. Klerikalci delujejo tu^i v Šiški tajno, ali vztrajno, da bi od-jedh nam kar največ glasov. Na delo zato — da ne bo prepozno.
,, “ Vifi^Giince. Obe stranki (liberalna in klerikalna) sta čvrsto na delu za svoje kandidate. Sodrugi — tudi mi se moramo požuriti te dm, da pregledamo naše vrste. Na glasovnice se mora razločno zapisati ime kandidata: Anton Kristan, ravnatelj v Sp. Šiški.
,.,T 1 rž?č* v liedeljo je bil pri nas prekrasen volilni shod. 1 od predsedstvom s. Snoja so poročali ss. Anton Kristan in Ivan Klemenčič iz biske ter Anton Zugwitz z Jesenic. Izvajanjem govornikov so navzoči burno pritrjevali. Kandidatura s. Pintarja se je soglasno odobrila. Po shodu je naš pevski zbor zapel več lepih pesmi.
—	V rrziču je veliko zanimanje za volitve. Delavci bomo vsi zapisali na glasovnice Jože Pintar, železničar in posestnik v Kranjski gori. — 1 udi v drugih občinah je prav posebno vrvenje. Delavec stopa na dan!
' Prezidava ljubljanskega južnega kolodvora. I rezidava ljubljanskega južnega kolodvora bo veljala štiri miljone kron. K tej vsoti bo pnsjievalo finančno ministrstvo 1,302.000 K.
rvi letni obrok, 400.000 K, Je že vstavljen v pioračun za leto 1914. Prezidavo bodo z ozi-'X,113 !°,- da1)0 prihodnje leto že otvorjena belokranjska železnica, pospešili tako, da bo v treh letih gotova. Ko bo južni kolodvor preurejen, bodo odhajali na južni kolodvor in odhajali od tukaj tudi vlaki kamniške železnice.
»Ljubljanski društveni orkester« koncertira danes pod vodstvom koncertnega moj-/ir.a .?• Btfgomite Černyja v kavarni KrapŠ (bkotja ulica). Začetek koncerta ob 9. zvečer, vstopnina 40 vinarjev. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
—	Nezgodi. Minuli teden je v Zabkarjevi tovarni nesel ključavničarski vajenec Franc Jurjevčič železno ploščo ter srečal pri tem svojega tovariša. Nalašč sta se nekoliko drug ob drugega obregnila. Pri tem sta oba padla z železno ploščo vred ter se pri teni tovariš znatno udaril po kolenu, Jurjevčič pa si zlomil nogo, nakar so ga prepeljali v deželno bolnišnico. — Pontellov delavec Lulgi Montegano pa je nosil v vrečah po stOpnjicah cement in padel, vsled česar si je zlomil nogo in so ga odvedli v njegovo stanovanje.
“ Velikodušen tat. Posestniku Andreju Murniku v Cerkljah pri Kranju je ukradel neznan tat iz zaklenjene skrinje 500 K. Bil je pa toliko prizanesljiv, da ni vzel večje svote denarja, ki je bila tudi v skrinji.
“ Mlad je začel. I21etni Feliks Jeršin iz Zelhnelj je služil za pastirja pri posestniku I-ranču Virantu v Kladi. Ta ga je pošiljal v šolo na Golo, ali deček si je izbral drug posel. Neopazen se je splazil v dve hiši, kjer je ukradel srebrno žepno uro, nekaj denarja in zvonec. Svojemu gospodarju ie tudi ukradel srebrno uro
in jo zakopal na travniku. Gospodarju je vrnil uro.
— Kinematograf »Ideal«. Bassermann v filmu »Kralj«, ki so ga tc dni obiskovalci v kino »Idealu« občudovali, se predvaja danes zadnjikrat. Jutri Nordisk drama »Dva brata«. V soboto »Tri kaplje strupa«, kriminalni roman.
Idrija.
— Volilci v splošni kuriji, pozor! V ponedeljek dne 1. decembra ob 7. zjutraj se prične volitev iz splošne kurije ter traja samo do 1. po-jioldne. Kdor ta čas ne pride na volišče in ne voli, bo po novem volilnem redu kaznovan. Opozarjajo se vsi oni volilci, ki so doiioldne službe prosti, da pridejo volit takoj zjutraj. Oni, ki so zjutraj v službi pa naj bi šli z dela naravnost na volišče, kajti drugače se lehko pripeti, da ne bodo volili, če niso ob eni v določenem volilnem lokalu. Izgovor zoper kazen, da je bil kdo na delu, da je bil prekratek čas za volitev ali kaj podobnega, ne velja, ampak zadene do-tjčnika kazen. Tudi za one delavce, ki so ves dan v službi, je pametno, če pridejo gredoč, z dela ali na delo, volit od 12. do l. Dalje čujemo, da se nekateri volilci še vedno motijo glede kandidatur. Opozarjajo se vsi cenj. volilci, da dne 1. decembra je naš kandidat sodrug Ivan Štraus, župan v Idriji. Za mestno kurijo pri volit vi ,16. decembra, pa sodrug Etbin Kristan, urednik v Ljubljani. Ako bi se kdo motil in napačno napisal, je njegov glas izgubljen in vsak glas je velike važnosti v splošni kot v mestni kuriji.
— Javen volilni shod sklicuje društvo »Naprej« v Idriji v Žlreh v nedeljo dne 30. t. m. po
deseti maši dopoldne. Prostor, kjer da se shod vrši, bomo še o pravem času naznanili. Poro-. čevalci pridejo iz Ljubljane in Idrije. Volilci v Žireh naj puste do nedelje še prazne glasov-. nice. Da napišejo kandidata, za to bo še čas. Treba je dobro preudariti, koga se napiše.
VOLILNI SHODI.
y V petek, 28. novembra:
Ljubljana, v salonu pri Češnovarjti na Dolenjski cesti št. 3, ob S. zvečer.
V soboto, 29. novembra:
Ljubljana, v salonu pri »Levu« na Marije Terezije cesti, ob 8. zvečer.
Ljubljana, v salonu gostilne »Internacional« na Resljevi cesti, ob 8. zvečer.
Spodnja Šiška, v gostilni pri Šternu, ob 8. zvečer.
Vodmat, v gostilni pri Pavšku, ob 8. zvečer.
Jesenice, v hotelu »Kolodvor« ob 8. zvečer
V nedeljo, 30. novembra:
Ljubljana, v areni »Narodnega doma« ob
10. dopoldne.
Ljubljana, (Trnovo) v gostilni pri Steinerju ob 3. popoldne.
Štepanja vas, v gostilni pri »Žoržu«, ob 3. popoldne.
Vrhnika, ob treh popoldne.
Cerknica, v gostilni pri Meletu, ob 3. popoldne..
Žire nad Idrijo, v gostilni pri Kavčiču, ob
11. dopoldne.
Koroška Bela, v gostilni pri Hkavcu ob 4. popoldne.
Občinski svet v Trbovljah.
V	soboto 22. t. m. je bila seja občinskega odbora. Po formalni otvoritvi in konštatiranju sklepčnosti je župan prečital zapisnik zadnje seje, ki se je vzel na znanje. — Nadalje poroča župan, da je upravni svet trboveljske pre-mogokopne družbe dovolil 20.000 K za napravo vodovoda. — Deželni odbor je prošnjo za subvencioniranje naprave mostne tehtnice v Hrastniku odklonil. — Okrajno glavarstvo je pozvalo občinski odbor, naj razveljavi občinski odbor sklep, ki dopušča v izrednih slučajih brez prejšnjega dovoljenja točiti nad policijsko uro v gostilnah, ker ima itak županstvo pravico, da dovoljuje v izjemnih slučajih poseben licenc. Skle-
nilo se je, da vztraja občinski odbor pri prvotnemu sklepu.
Občinski svetnik g. Krammer poroča o proračunu za leto 1914, ki izkazuje: Dohodki: Dozdevni ostanek od tekočega leta 2000 K, zakupnina zemljišča 960 K, najemnina poslopij 1440 K, mostna tehtnica 20 K, sejmski prostori 60 K, pogrebne pristojbine 1500 K, pristojbine od gostiln za točenje čez uro 50 K, pasji davek 300 K, lovska zakupnina 300 K. Skupaj dohodkov 6630 K. Stroški: Za ohranitev poslopij 1000 K, za dokup premičnine 200 K, za davke in pristojbine 1250 K, za zavarovalnino 107 K, plača župana 1400 K, plača podžupana 1100 K, plača obč. tajnika 2180 K, plača občinskim slugam S760 K, prispevki k pokojninskemu skladu 576 K, odškodnina za pota 250 K, najemnina uradnih prostorov 360 K, za snaženje in kurjavo uradnih prostorov 525 K, za pisarniške potrebe in tiskovine 1000 K, za zakonske knjige 500 K, za mostno tehtnico v Hrastniku 500 K, za nočnega čuvaja 600 K, za obleke_j>bčinskih stražnikov 720 K, za požarno brambo v Hrastniku 850 K, za Trbovlje 2000 K, za okrožnega zdravnika 1860 K, za občinskega zdravnika 2750 K, za babice 1550 K, za mrliški ogled 100 K, za oglednika živine in živinozdravnika 2696 K, za izolirnico in razkuženje 5000 K, za škropljenje cest 500 K, za občinsko pokopališče 975 K, za konjederca 100 K, dolg pri premogokopni.družbi 2559 K, prispevek k ubcžni blagajni 10.000 K, za vzdrževanje cest in mostov 3000 K, za cestno razsvetljavo 3000 K, plača cestarjem 3372 K, za poljedelske zavode 750 K, za doneske k ljudski šoli v Trbovljah, Vode in sv. Katarina 15.728 K, za Hrastnik 9540 K 96 v, za strokovne šole 10Q0 K, za silni (?) sklad 200 K, za »Rdeči križ« 200 K, za občinske, okrajne in deželno-zborske volitve 500 K, za obresti občinskih dolgov 1023 K, za amortizacijo 4000 K, za elementarne dogodke 300 K, remuneracije učiteljem, duhovnikom, poštarjem in davkopobiralcem 3700 K. Skupni stroški 98.891 K 96 v. redni dohodki 6630 K, nepokrita vsota 92.261 K 96 v, ki naj se pokrije s 74 % občinsko doklado. Odbornik 'g. R o š je predlagal, naj se predloženi proračun odobri in naj se sklene za pokritje 92.261 K 96 v s 74 % občinsko doklado. Sodrug S i 11 e r izjavlja, da zastopniki delavstva nikakor ne morejo glasovati za ta proračun, ker pretežna večina delavstva ni udeležena pri vo-iitvi, ako ravno to delavstvo indirektno mnogo prispeva k občinskim potrebam in ker občina daje remuneracije ljudem, ki jih najmanj potrebujejo. Predlog g. Roša je bil proti glasovom socialnih demokratov sprejet. Sodruga S i 11 e r in Malovrh sta grajala v debati proračun in s. Sitter je predlagal, naj se remuneracija gosp. kaplanom v znesku 1200 K črta. Predlog sodruga Sitterja je bil odklonjen, ker so glasovali zanj le socialni demokratje. Pri glasovanju so se nekateri »naprednjaki« skrili. Sodrug Malovrh omenja, da se smatra občinski zastop trboveljski vendar za naprednega in da je naravnost škandalozno, da se daje g. kaplanom kar po 400 K remuneracije in nasprotno se daje ubogim učiteljem, ki niso definitivni in so slabo plačani, le po 100 do 120 K. Predlaga, naj bi se g. kaplanom remuneracija krajšala od 400 na 162 K in z ostalo svoto v znesku 754 K naj bi se povišala remuneracija učiteljem na ta način, da dobe učitelji in učiteljice, ki imajo sedaj 100 kron v bodče 142 K in tistim, ki imajo sedaj 120 K 162 K, vsota 3700 K bi ostala kakor sedaj, a potrebnim učiteljem in učiteljicam bi se s tem le nekoliko i)omagalo. Predlog sodr. Malovrha je bil sprejet s 13 proti 12 glasovi. Pri točki: »Pogrebne pristojbine« je g. Roš omenil, da je slišal, da se ljudem grobovi previsoko zaračunavajo. Župan omeni, da je g. Sitter stvar že v seji finančnega odseka izprožil ter da je sklenjeno, da se vsem onim, ki so preveč plačali, denar vrne. Sodrug Sitter pravi, da so gospodje zaračunavali grobove proti določbam pokopališčnega reda in ubogi delavci so morali plačevati namesto 2 do 4 K, kar po dvajset do trideset kron. Če se stvar naznani politični oblasti, bedo prišli gospodje v neprijetno situacijo. V debati je klerikalni Drnovšek to odiranje odobraval.
Posestniki na Dragi pri Hrastniku prosijo, da bi se napravila cesta k pokopališču. Sklenilo
se je, dovoliti za napravo ceste 300 K. — So* drug Sitter opozarja župana na dopis iz Zagorja zaradi zgradbe mostu črez Bevščico v Bevškem. Ko je župan prečital dopis, je sodrug Sitter predlagal, naj bi se sporazumno z občino Zagorje napravil črez Bevščico most in občini naj bi prispevali vsaka polovico, kar bi bilo najbolj pravično. Gospod Roš je predlagal, naj bi občina Trbovlje dovolila le 200 kron za zgradbo mostu. Predlog sodruga Sitterja je bil odklonjen in predlog g. Roša je bil sprejet. Proti predlogu s. Sitterja so glasovali tudi Sušnik in Dreo. (Opomba poročevalca: Sušnik pa hodi okolo prebivalcev v Bevškem in jim pripove-duejf da je storil, kar mu je bilo največ mogoče.)
— Prošnja društva za varstvo otrok se je odklonila, ker sc je itak za zgradbo šole dovolilo i000 K. — Za knjižnico v Hrastniku se je dovolilo 100 K. SourUg Sitter se pritožuje, da delavci zamujajo ali zamenjavajo delo zato. ker hodijo po svojih opravkih na občino.
Dostikrat zamudi delavec delo in če pride v občinsko pisarno, ni nobenega uradnika. Predlaga, naj bi se napravil v občinski stražnici na Vodi zglasovalni urad. Sklenilo se je prepustiti uredbo te zadeve županu. — Prošnje g. Iv. Forteja za podelitev koncesije za prodajo žganja in g. Žagarja v Kleku za podelitev gostilniške koncesije, se na predlog obč. svetovalca g. Goropevška, ki po navadi pravi: »Jaz nisem tako, pa tudi ne tako, in gospodje bodo že vedeli kako«, odobre. — Prošnjama Janeza Šporina pri Sv. Katarini za podelitev gostilniške obrti in g. Počivavšeka za napravo kinematografa v Trbovljah se je ugodilo. — Prošnja Riharda NVazlaveka za napravo kinematografa v Trbovljah se je odklonila. — Prošnja Mihaela SlaVca za prodajo občinske zemlje se je odklonila.	   ..	::i	-C*
Prošnji »Avto družbe« za prodajo občinskega zemljišča oziroma stare občinske barake se ugodi. — V krajni šolski svet v Hrastniku je bil izvoljen na predlog sodr. Sitterja sodr. Karl Malovrh. — G. Dežman poroča, da je občinski račun za leto 1912 pregledal in našel v redu. — Predlaga, naj se podeli občinskemu blagajniku odveza. Predlog je bil sprejet. — Sodrug Sitter omeni: »Lansko leto, pri dra-ginjski demonstraciji, se je na moj predlog V občinskem odboru sklenilo opustiti občinske, okrajne in deželne doklade pri užitnini. Usojam se vprašati županstvo, kaj se je na sklep občinskega odbora od strani županstva ukrenilo«-Pri tem vprašanju se je izkazalo, da županstvo na sklep občinskega odbora ni ničesar ukrenilo.
— Nadalje predlaga sodrug Sitter: Županstvo naj pozove gg. mesarje v občini, da v teku 14 dni znižajo cene mesa in spravijo iste v razmerje s cenami živine. Ce mesarji ne ugode sklepu občinskega odbora, naj županstvo pozove okrajno glavarstva da določi maks,,n ,ne tarife mesa na podlagi § 51. obrtnega reda. Sodrug Sitter je utemeljeval svoj predlog s tem, da je cena živini padla za približno 50 odstotkov in meso v največjih mestih ni tako drago kakor v Trbovljah. Gospod Forte, mesar, je nahrulil sodr. Sitterja in dejal, da on prodaja meso v svoji hiši in kupuje živino s svojim denarjem ter mu nihče ne bo predpisoval, po kateri ceni sme prodajati meso. Končno pa izjavi, da bo tudi on glasoval za Sitterjev predlog s pripombo, da se morajo cene mesa v mesnici označiti in pripomniti, kdo je temu kriv, če se bodo ljudje pritoževali zaradi slabega mesa. Sodrug Sitter: »Slabše meso, kakor se danes delavcem za drag denar prodaja v Trbovljah, se itak prodajati ne more. Krivično je tudi to, če pride delavec v mesnico in izbere košček mesa, pa mu rečejo, da je to meso pripravljeno za gospodo, delavec pa dobi slabše meso. Torej mora delavec plačevati meso za gospodo«. Predlog sodruga Sitterja je bil soglasno, tudi z glasom g. Forteja, sprejet.
V	občinsko zvezo so bili sprejeti: Vrhovnik Franc, Kokalj Dominik, Peško Tomaž, Slanšek Ivan, Kantužar Mihael, Renko Jakob, Klemen Jožef, Pustišek Mihael, Okorn Tomaž, Lenarčič Pavel, Tavornik Martin, Fakin Blaž; Hudomil Franc, Rakar Josip, Zupančič Janez, Kos Mihael, Koritnik Gregor, Drobež Anton, Mihelin Herman, Repovš Janez, Sluga Martin, Stopinšek Jožef, Klenovšek Jožef, Fabjan Jurij,
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
Tiho. Samo posamezni vzkliki so se oglašali. Nato pa so se zbrani jeli upirati. »Ali smo mar na lurškem? Ali se sme z nami mar zato tako delati, ker se sklicujemo na svoje pravo, ker zahtevamo, kar nam je bilo obljubljeno?«
»lo je strašno, to je strašno!« je šepetal Ivan, tresoč se od strastne jeze. »Kako' so mogli prodreti sem, kako so se mogli predrzniti — ?« , , P/enJa* ,se 3e skozi krog, ki je obdajal mla-dočeške poslance, in klical: »Uprimo se!«
A tam sredi poslancev je neki manjši izgubam gospod, do katerega bi se bil Ivan najrajši predrenjal in od katerega je baš pričakoval odločnih besedi in migljajev------------ta go-
spod je govoril nekaj prečudnega, nekolikrat ponavljal in Ivan ni verjel, ni hotel verjeti svojim ušesom. In vendar se je glasilo doslovno takc-le:
»Gospoda, nasilje: odjenjati moramo. Bolje je, da zapustimo dvorano. Ko bi vas hoteli pozivati, da ostanete, bi se nam lahko očitalo, da smo vas mi, ki smo varovani z imuniteto, zapeljali, da ste se zaleteli.
In ko je izgovoril, se je drenjal proti iz-nodu in precej za njim Jenšovsky, kličoč:
»Tega ne bodo učakali, da jim sedemo na limanice. Za nami — za nami!«
Med vratmi je dvignil roko kakor prapor visoko in zapel: »Hej, Slovani!« In precej za Jenšovskim so odhajali vsi drugi poslanci, po dvorani ja zadonela pesem: »Hej. Slovani!« in zbrani so se razhajali.
Ivan je otopel, mračno je zrl predse na valečo se gnječo. »To je strašno, to je strašno. Torej tako se je končalo? Torej odjenjati?«
V	tem pa je pristopil Beneš in omenil: »Kačerovsky je vendar-Ie imel prav. Mi bi radi bili Madjari? Hruby, ali je to opozicija? Tisti slavni radikalci, ti poslanci prvi beže pred bajoneti. Sramota za nje!«
»Sramota —
—	strašno !« je
vzkliknil Ivan in zaiskrile so se mu oči. Policija mu ni bila nič več mar, nekaj druzega mu je leglo na dušo. Zgrudil se je na najbližji stol. Stražniki so ga nekolikokrat pozvali, naj odide. Vstal je in odšel tudi on. In nekako sam sebe je zaničeval, ko je korakal po stopnicah, zaničeval je vse.
»Gospoda, nasilju se moramo umakniti I« Je ponavljal sam pri sebi. In pred štirinajstimi dnevi je isti človek dejal v Lužci, da proti nasilju ne preostaje nič druzega, nego samo nasilje!
Ivan je videl, kako se razkropljajo zborovalci pred Zofinom, in kako le en oddelek ostaja skupaj in zavija okrog Narodnega gledišča na Ferdinandovo cesto. Pridružil se ie. Oziral se
je, kakor bi hotel vprašati:! »Kaj sedaj? Kaj še sedaj?«
Trotoarji niso bili nič več posebno živahni, baš so zapirali prodajalne, občinstvo se je razhajalo. Ivanu se je izgubljala misel veilkega prazničnega hipa.
»Sedaj je že končano, Hruby!« mu je Mi-kyška rekel medpotoma; »vojaštvo je baje kon-signirano, sedaj se ne da nič več delati.«
Ivan je zamahnil z roko. In je šel. kamor so šli drugi — v Choderov restavrant. Tam so sedli v separaten lokal in pri zaprtih durih govorili radikalno. Jenšovsky je pogosto vzklikal: »Saj se še vidimo pri Filipih!« Tudi je nekolikokrat policija vdrla v lokal, toda Jenšov-sky je takrat vselej začel neko trivialno praško pesmico in vsi so se mu pridruževali in peli v zboru. Smeh se je razlegal po vsakem brezuspešnem posetu. Toda Ivanu to vse ni bilo že več po volji. Nekaj mučnega se mu je vsiljevalo v notranjost ob radikalnih govorih in ob petju.
Trikrat je ta večer šel pred restavracijo. Oziral se je. Enkrat je videl kopico ljudi, katere je policija razganjala. Sicer je bilo vse tiho. Zamišljen se je vračal noter.
In tesnega srca je odhajal ponoči domov in bilo ga je sram, sram do duše.
XL.
Takoj prihodnje jutro je bilo nad Prago in okolico razglašeno izjemno stanje. Zapirali so
mlade ljudi in tretjega dne so odpeljali tudi Ivana na kazensko sodišče.
Resigniran, kakor bi bil popolnoma pripravljen, da, kakor bi si bil želel tega hipa, se je peljal. Zato pa je bila po vsej hiši strašna osuplost, zmešnjava in jok.
Voz je obstal pred hišo kazenskega sodišča. Neprijazno se je dvigalo poslopje iznad zemlje, Listje v parku je rumenelo, sivi oblaki so se gonili |)0 nebu, bilo je neprijetno in pripravljalo se je na dež. Praga je bila žalostna. Ivan je potegnil vase ostri jutranji vzduh, naglo si ogledal okolico in vstopil s policijskim komisarjem v neveselo poslopje.
Peljali so ga k preiskovalnemu sodniku. Ljubeznivi gospod je uljudno izpregovoril in začel protokolarno zaslišanje: Govoril je o tajnem društvu, o demonstracijah, o konfisciranih zaM piskih. In Ivanu se je naenkrat popolnoma olajšalo pred sodnikom, kri mu je vrela v glavo, po treh dneh onemoglosti se je zdelo, da prihaja trenotek osvobojenja. Hotel je odgovarjati, pojasnjevati, kako da je to, in če je res tako^ vse gotovo naravno, da ima on vendar v vsem prav in da ni storil nič slabega. \Toda ko je že nameraval pojasnjevati in razlagati z rokaini, so ga hipoma osupnile sodnikove oči, v notranjosti se mu je razlivala zmešnjava, teža je padala na dušo, in navsezadnje so bili njegovi odgovori kratki, rezki in mračni.
(Dalje.)
KONFERENCA MAH] ARO N’0 V.
Zagreb, 27. Danes ob pol II. dopoldne imajo madjaroni s Tomašičem konferenco pri Skerleczn. To konferenco je posredoval Knueu, ki bi^svoje nekdanje mameluke rad rešil, da jih ne bi pri volitvah popolnima slana vzela.
LJERKA ŠRAlk UMRLA.
Zagreb, 26. Danes jc umrla znana igralka Ljerka S r a m o v a, ki jc bila okrog 25 let članica hrvaškega narodnega gledališča in izredno priljubljena pri občinstvu.
BOLGARSKI KRALJ NE ODSTOPI.
Sofija, 27. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je dejal poročevalcu »Berliner Tageblatta«: Vse vesti o odstopu kralja so le volilni manevri bolgarskih rusofilov. Kakor hitro bodo končane volitve, ne bomo prizanašali ljudem, ki so govorili o revoluciji in napadali kralja. Bodoča zbornica bo postavila na obtožno klop vse te ljudi, in vse bivše ministre, ki so povzročili nesrečo bolgarskega naroda. Kralj, ki je popolnoma zdrav, se vrne čez nekaj dni. Vlada bo imela prav gotovo dvetretjinsko večino v zbornici.
MEHIKA.
El Paso; 26. Vstaški general Villa poroča, da se umikajo zvezne čete proti jugu. Vstaši so baje zaplenili sedem vlakov, napolnjenih z materialom za artiljerijo in namerjenih za zvezne čete.
London, 27. Japonska le obljubila Mehiki svojo moralno in materialno podporo v slučaju če pride do vojne med Mehiko in Zedinjenimi državami.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdala in zalaga založba »Zarje«.
• Tiska »Učiteljska tiskarna« v Liubllani,
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenice, rokavice, gamaše, kožuhovinaste čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in :::	druge	predmete za gospode priporoča	:::
modna trgovina za gospode
P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne poSte,
MtM
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:** s tovarniško znamko *kavln mlinček*.
FRANCOSKO ŽGANJE
= z Mentolom je najboljše domače sredstvo. =■■	- —
vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piceoli in pri gosp
Ivan Jelačin,	Leskovic & Meden,	j	> v. Petričiča nasl.	A.	Šarabon,	Berta Sevar,
A. Jerše,	'	1	Antonija Mehle,	-.f	i/f	J. Samec,	F.	Sark.	M. Krč-Gasperlin,
Anton Kanc,	Tomaž Mencinger,	J,- Ivan Pintar (Šiška),	M.	Spreitzer,	° »Konsumnem društvu®
L. Kotnik (biška).,	Josip Mihelič,	1/1ARJA	J. Rosshaupl,	Franc	Terdina,	za Ljubljano in
J. Krivic,	J* Oblak,	A. Stacul,	J.	Vodnik (Šiška) pr,	okolico.
Anton Krisper,	J- Perdan,	4	a. Sušnik,	;•
Dobiva se pri
Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Cešnovar, Marija Jemec,
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se varijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-IVewyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
lajnovejilnri brzoparnfld z dvema vrdnlcama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vtakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, svel kmh, postelje, kopelj Itd.
Z
s
25 £
s
ss
0
:S?KEBSBaMtfQLil
Odhod parnikov:
» h*. Ameriko mko soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
-----------Kolodvorska	ulica	štev.	26.---------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s lem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da »e hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti pro*>t. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov S'	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti 2a varnost garantira j remoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
n
H
ESI
Družinski kruh [
  . ■
■
e
■
■
!
3
■
3
■
8
3
i
H
■
a
3 3
MEMCH
i
E
■
i
t
■
5
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Čiani, segajte po njem!
Di
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
n
■
■
■
■
M
■
m
m
m
n
a
Hi i
m S
31 S ■ g IH g M i ■ 3 ■ 3 ■
s n E a
e
n
■
BI
B
|
■	R
■	K
S	■
H	N
HKHBBHn
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo ?e vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
••
••
sem casu.
I
I
H Konsumno društvo za Ljubljano
D"
in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in na-s s _	čelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej
D hranilne vloge članov po
2
0 od dne vloge w	«	_	0 do dne dviga.
Q Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. n Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
U Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski
n nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
  ^
Pekarna v Spod, Šiški, Celovška cesta.
^Nadzorstvo.
Načelstvo.