„Gorlca' izhaja vsaki torek in ioboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Uredni&tvo se nahaja v „Narodni TSsV.arni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Sefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma bre/ podpisa. KokopiNi dopisov se ne rračajo. .^^tfH^^^^^. .^^^^1^^^^^. _^________^^^^ ^^m^a^^* ^^^^^|^B^^^ (VIHlHi^P i TELEFON št. 201. stane na leto 10 K, za pol lets 5 K, za četrt leta 250. Cpravnistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" uiica Vetturini St. 9. /.a ogla««* se plačuie odčveterostolpn^ petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. i'uHamezne ttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goi\*kih trafikati. St. 16. V Gorici, v soboto dne 24. februvarja 1912. Leto XIII. Shod ZQupnihov S. L. S. Zsupniki Slovenske Ljudske Stran- kc na r,(iriškeni se uljudno vabijo na shod, ki ho v četrtek 29. fehrtiarja oh 10. uri prcdpoludne v dvorani »Cen- tral«, ulica Ci. Verdi 30. Na dnevr.cm redu so razna poroeila in volitev stran- kinega vodstva. Kdor le more, naj se u- deleži shoda. Zasedanje goriškega deželnega zbora. X. seja. d li e 2 2. i e b r u \- a r j a 19 1 2. Za HI. nro napovedana seja je pri- čela ob IK. uri in ;;'i. I c seje sta se ude- lczila tudi odposlanca poliedelskega tni- nisterstva, niinisterjaliii tajnik Alter in niinisterialni podtajuik neiitseliiiianu, ki sta sodelovala v pra\nciu odseku pri razpravali o vodopraviiem zakoiui. Predsednik dr. P a j e r je začetkom .scje pozval zboruico. naj se pridruži tu- di goriški deželni /bor k čestitkani Nj. ces. vis. uadvojvodi Rainerju in nad- vojvodinii Mariji Karolini povodom nju- ne 00-letne poroke. Pooblastilo se je predsedništvo, naj na tuijprinicriicjsi na- ein izreče tern povodom najiskrenejse cestitke jubilantoma. Nato so se prcčitale petieije; na - znanjen je hi! predlog posl. Mariniča in tovarišev glcdc nabavc kinetijskega o- rodja potoni .dezelnega kinetijskega urada. Nato je zbornica prešla k dnevnc- niu redu. Povdarjajoč va/nost na prvein me- slu dneviicga red a stojcčega vodoprav- nega zakoua, je p r e d s e d u i k onieiii!, da se je obrnii nra\'it• odsek na prcd- sedništvo s prošnjo, naj mu islo i/.po-, sluje pri pretresovanju tega zakouskeg;: načrta mkIcIov:.. ".;•-¦ Vbde, ki ie }¦¦: i;a to zadevno vabilo odzvala s tein. da ]<: de- It. '¦>: in: I a gospoda ministerialna iiraduik: = v Oorico. Oiuenjena dva gospoda sta ¦-<: udeležcvala sei pravuega odseka ter s'j udele/.ita tudi današnje seje, da e- veutuclno posez(.:ta tudi \' debato o tein zakonskeiii načrtu. Bev.xlo je dobii nato poročevalec dr. P e t t a r i n. Poročevalec ie iivodoma onienik da je de/elni zhos v sedanjun zaseda- njii imel uuiogo dela z zakouskiini ua- črti, ki webujcio večiuonia melijoracije v kiiietijstvu. Toda najvažnejši element v človeškem življenju je voda in je torei ureditev njene uponibe bodisi za do- maco rabo ali pa //,< Midustriiske napr;1- ve tudi naiveeie vaznosti. Potrebno ie bilo ^ivaviti \- so^lasje \se one kriteri- jc, ki podpinuo lKipredek. da bi ne na- stala nasprotst\'a, ki bi 'ia eni strarv' koristila, na dru^i ])a skodo\;i!a. Ta uo- \ri zakon^ki naert vscbuje ne le vse do- locbe tflede uporabe voda za preskrbo- \'anje obein ali posanieznib skupin his. za industriialne naprave itd. marvcč ^e peča tudi / osuševan.iein liioevirij. kar je tudi velikega noincna. ker bodo na- stajale tain, kier ju sedaj moevirie. lepe niive. /akon iz 1. 1S70 je bil \- prineipii dober. Zato so se tudi v ^kivneni obdr- žaie v noveni zakonskcni naertu nie^o- \e doloebe, uvedle so se one spremeni- bc, ki iih zahteva napredek \- medteni ininuleni času. Razširil pa sc je zakon ^' toliko. da pride najprej v postev splos- !'.i. javni interes in pa kmctijstvo. Za- kon vsebuie določila, ki dajajo prednosr ouirn vodam, ki so v javno korist. Poroeevalee jc nato omenil veeje število zaniinivib paragrafov ter pov- darjai njih važnost. Koneeno .e predlagal, naj zbornica sprejrne vodopravni zakonski naert ter naj se izrece vladi topla zahvala za nje- no poinoe v tern oziru. O^kisil se je iiato k liesedi i)osi. /. L'i,s;i. Shekel je. da se je zbornka |)e- Cala z vaziriiii zakoiiskjmi naerti \' ])i()spi.l! ^(jsp. j/odi kri\iea kniv.1- tiistvu. toda d\'onii so iz^inili, ko sta !4';>spoda ndposlanca od |ioljcde1skeü[a ministerstva podala svoia pojasnih1. Skoz eel zakonski načrt sc vleče nit. ki ve/.e koristi kmetijstva. Ni dvoma to- rcj, da xi\ bode z \-eseljem pozdra\i!o iiav.' ljiulst\'o. Zato naert toplo nripo- roeain. Nato ie bil \-odopravni naert so- ¦vClasno en bloc v^preiet \- vseb cita- njib. Odposkuua poliedelske'sra minister- stva sta poslovivša se od vseb po-slan- Lcv zapustila dvorano. \ sprejeli so se nato \- vseb citaniili se sledeei zakonski naerti: Zakonski naert, ki se tiče kritia \ejjei:a potroška za odvajanje hudo- nr:iikov Mondine \ Izoncato \r smislu zakona z dne 1.\IU. 19iiS. dež. zak. št. 20. Zakonski nacrt, ki se rice preinem- k>c $ 27. zakona o varstvu poliske last- nine. Spremenjeni § 27. se g'asi: Ako razkrijejo poljski euvaji poli- ski iirestopck. dolžni so to takoj na- znaniti tistini. ki so jib najeli.. in sicer občinski poljski euvaji. županu; polj- ski euvaji pa. ki se itnenujejo v smi- slu $ IS. svojim gospodarjem in hi- panii, in sicer ne glede na to. ali ie krivec zuan ali ne. C. kr. orožništvo dolžno je paziti na to, da se ta zakon izpoluuje, in naznaniti vsak prestopek, ki gaopa- zi o priliki s\-ojib patrol župaiiu in ako zadene kn\da le-tcga ali podžu- |)ana. ali ako bi se ti organi zdeli dru- ^ače pristranski (-5 .^(i.), okraini poli- tic n i oblasti. Zakonski načrt o pospe.še\anju go- \ edoreje. Zakonski načrt, ki :>e tičc »ravnavo ii' zazidave hudournika i>ijak. Zakonski načrt o uvrstit\'i ni-.'d skiadovne ceste: 1. Holobrdo - f^ritof; 2. Vrhovlje - Kobalar - Sv. Jakob - I.i'sra - Kambreško - Srednje: .1. Ročinj Kambreško. Zakonski naJrt o uvrstitvi med skladovti'.' ceste --¦ ceste P!isko\ica- Hrje - skladovna cesta Nabrežina in krajsniee med cesto ^taniel - Koblie- glava in cesto $tanjel - Kopriva. Ta zakonski 'lacrt ie bil vsprejet že pri zadniem zasedanju deželnega zbora, a >e ie vrnil od vlade. ker se ima spremeniti zadnii člen \- toliko. da je naročeno ministru za javna dela izvr- šitev tejra zakona in ne tudi ministru notraniili zadev. \- cigar kompetenco ne spada ta zadeva. Movolü se ie prispevek za zgradbo ceste okoli griča Sv. .lurija pri Brača- nu v znesku 2037.50 K. Zvisal se je prispevek za popnno ceste Renče - Temnica - Zagraje od Iron K na ,^no K. Dovolil se je 25(> prispevek obeini Skocijan za popravo ceste ob Makorini \- naivišiem znesku S75 K pod pogojem. da do\oli vlada primerno podporo. Županst\'ii Muškoli se je dovolil 25'"' prispevek v znesku 5.v K za pre- zidavo niosta cez potok pri Muskoli. Obnovila se je podpora 1600 K za projektirani prekop skoeijanskega po- toka. Pozvala se je vlada. naj zviša svoj prispevek od 30 na 50'7 stroškov. Podaljsal se je kredit za uravnavo liudouniika Rasa \- znesku 10.250 K. Za zaiezitvena dela ob Soči pri Fa- ri se je dovolil deželni prispevek 5250 krön. Podelila se je podpora 100 K muni- cipiju Zagraj za prezidavo kamenite rampe na desnem bregu Soče ter se te A. Aškerc: Poslednji Celjan. Kpska pcsniti'V. hjubljann. KIcinniaNcr in Ram- b( samostojuost. na ustanovitev velike dr- žave na jligu, kateri bi gospodovali on I, Celjski grofje, knezi slovenski. Vrliunec- svoje nioči je dosegcl celjski rod v zad- njem Celjanu, IJrhu, sinti Friderikovein. /e ded ujegov, Herman II. je bil mogo- een gospod, a očeta in deda je prekosil Urh, kakor bi bila naraya v tem zad- njem združila vso silo, vso moc tega rodn. kakor bi nui bila pokazala, kaj bi bil laliko dosegel in nato je sledil po- raz, pogin in konec celjske slave. Češ- ki kralj Albert II. je zapustil udovo Eiizabeto, ki je |)o njegovi snirti rodila sina Ladislava Postunia. Ogrski vcli- kaši bi bili radi dobili uad mladini princem kolikor mogoee velik \ pliv in zato so sovražili Celjana Urlia, ki je bil kot soroduik odločen Ladislavu za var- ba in naniestuika. To je Madžare grizlo in peklo, kajti uvideli so, da je slava in moč celjskili grofo\- vedno vecja in da bi se morda res dala uresniciti njili sia- ra ideja o samostojneui kraljestvu. O priliki nekega boja proti Turkoui so O- gri /vabili Urlu1 od njegovib zvestih vojščakov in ga dali zavratno inuoriti \' Belemgradu S. novcinbra I. 1456. Ta- ko ie koncal celjski rod in z Urhom je nmrla tudi misel osamosvojitve. Askerc sc je drž.al po vecini zgodoviue, dodal nekaj manj pomembnib seen in tako imaiuo pred seboj to epsko pesnitev v 1f^ odsta\kili. Ha prelaganje zgodoviue v verze še ni poeticuo delo, to je gotovo jasno; to so le verzi, a ne poezija. z!a1i- bog je to pri Aškercu večkrat. Ideja, misel vsega dela je pač: vstvariti sa- mostojuo državo in povzdigniti ljudstvo k višjeiuu življenju. (str. 27.) In potein -— pravi Urli —- jaz gospoJar bi pravi bil Celeje! Pretesne tudi meni že so meje! To bi bila osnovna misel, z\ezd;\ voduica vsega poznejšega Urbovegt\ dclovanja. Načrt obeta tedaj veliko. r;ričakuienio v nadaljnem vse polno konfliktov med L'rliom in vladarjem. med cesarju priseženo zvestobo in nie- govo notranjo veliko mislijo o ss'obod- nein, lastncni kraljestvu. Na zunaj vol- ske, intrige, spletke in diplomacija. a na- zadnje p.ade iunak. ue toliko no lastni, kolikor po krivdi sovražne usode. \'el>- ka misel se ni posrečila! Vse to priča- kuje bralec. ki se poglobi v knjigo ko- ličkaj kriticMiim ocesom. A tega v \- skerče\ein ^Celjanu« ni. Njegov Celjan je skrajno pasivna natura. ki nekoliko liosanja. naredi nekaj opazk in sklepov. a drugače ue vidinio. da bi kaj storil. \' vojsko gre, ker je splosna križarska vojska proti Turkoni. varulr Ladisla- vov postaue, ker ga izvoie drugi itd. Askcreeveinu Celjanu pac manjka tiste agilnosti, delavuosti, ki pristoja prave- inn junaku. Ali naj vse drugi store zauj? Ali naj hui vse usoda vrže kar tako \- naroeje? Tu bi bilo potreba pesniške mod, bojev, konfliktov, a kokor se vi- di, je ta moc omagala. Olede zunanje zgradbe tega ep- skega inuotvora, bi se dalo tudi marsi- kaj red. Tako n. pr. pravi L'rli ženi Ka- tarini str. 23. da se ni na vrhuueu svoie slave, svoje moči. kar bi bilo kot eks- pozieija pravilno. Na strani 5,\ pa iz- govori isti Celjan že odločilne besede: Na viškn sem.... Posegel svoj sem vzor! Ce je že tu na višku, eenin ves trud in delo, cenui nadaljuih 110 s t r n- u i. Pa kakor se vidi, se je to tudi \- skercu zdelo nekoliko prevec in lTrb beseduje takoj na priliodnji strani' (str 54.) _..-------------------------- |yja višjno dospel sem danes? Kai sc! Polovino iniani še poti stnne pred seboj do \iska. predno cili dosezem svoj! Ant ant, ali je eno ali drugo, oboje ni mogoče! In tretji pasus na str. 126. Urh stoji v Belemgradu v gotiški(!) cerkvi in razniišliuje ------sani s seboj, poprej ko pojde zopet v lirupni boj za svojo moc, za svojo domovino. za svojo novo - celjsko kraljevino - - Nota heue je bil v boju proti Turkoni in. \odil križarsko vojsko. Vidi se, kakor bi bila snov pesniku zrasla čez glavo in In nui ne bilo več niogoče pregledati svojega dela kot enotne, harnionične pozvala vlada, naj prinicrno prispeva za potrcbna obrambena dela. Dovoli! se je deželni prispevek za uravnavo Mortezine razun že v seji One 22. I. 1910 dovoljenega zneska 4490 K se 3300 K s pogojem. da vlada dovoli tudi prinieruo podporo. Zadrugi Cincoudara-Maiiolet v Ter- cu se je v pokritje prekoraeenega po- troška, nastalega pri osuševaiiju inoC- virij Circondara-Manolet dovolila pod- pora 600 K Zupanstvu v Zagraju se je dovoli! 25'V prispevek za napravo dveh vod- njakov, v Zdravščini in Petejanu v nai- višjem ztiesku 2450 pod pogojem. ci.i prispeva vlada s 40' <. Podelila se je podpora 375 K župan- stvu Medea za postavitev sesalke v se- lii »Somp da Yillau pod pogojem, da vlada dovoli priinerno podporo. Podelila se je podpora 750 K obeini Zagraj, za kritje prekoracenega potro- ška za zgradbo kapnice in napajalisču v St. Martinu na Krasu. Obnovila se je podpora 5400 K in zvišala na 8375 K za zgradbo in vzdr- ževanje ceste Belo-Podbela-Peternel. Nato je bila seja zaključena. Pri- hodnja seja se naznani pismenim po- toin. Bilinski, novi skupni finančni minister. Po poklicu grofa Berchtolda za zu- nanjega niinistra je bilo pričakovati 'spremembe tndi v iinanenein minister- stvu naše monarhije. Velja nanireč pra- vilo, da je od treh skupnih ministrov e- den ogerske narodnosti in kot tak velja sedaj grot Berchtold. ki je ogerski po~ danik. Zato je moral odstopiti minister Burian, ki je dosedai zavzemal to me- sto. Za naslednika so časopisi imeno- vali tega in onega, sklepalo se je tako in tako. a pravega ni uganil nihče. Med drugimi kandidati je bil inienovan tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe, kar je bilo seveda le domnevanje. In zato je imenovanje bivšega avstrijskega fi- nanenega niinistra za skupnega finanč- nega ministra avstro-ogerske monar- hije marsikoga iznenadilo. To imenova- nie se je odločilo v kratki avdijenci, v kateri je bii Bilinski pri cesarju. Sicer pa je znano, 6i. vživa Bilinski pri vla- darju zelo veliko zaupanje, ki je gotovo dosti pripomoglo k njegovemu imeno- vanju. Bilinski je bil rojen 1. 1846. Po dovršenih študijah je bil tudi üterarno delaven in postal prof, v Lvovu. 2e Ieta 1895 je bil pod Badenijem prvikrat fi- nančni minister, koja cast ga je zadeki tudi v drugem Bienerthovem kabinetu. celote. Nekako spiritistično učinkuj*. spev o treh pismih, ki so priletela kar sama ob sebi v sobo k ogerskim mag- natom in jim vzbudila vest radi Urhove smrti. Oni sede v sobi In vrata se odpro------Tri pisma bela nenadoma so v sobo priletela. — Huda vest kot nekak deus ex ma- china. V dveh slueajih je pa Ašken: oči- vidno kopiral Jurčiča in Sehillerja. To je spev VI. in XII. V prvem je posneto 8. poglavje Jurčičevega romana »Era- zem Tatenbach«, v drugem pa znanu kapucinska pridiga iz »Wallenstajno- vega ostroga«. Nekateri prizori tupatam so dokaj čedni in bodo čitateljem gotovo po go- du. N. pr. kmetsko rajanjc na celjskem gradu, ali ciganski pies v vojaskem ta- boru. Zato pa je skrajno dolgovezna pe- scm luni, ki jo poje sicer precej sinjpa- tični godec Orom; obsega celih 14 kitic brez vsakega smisla. V celoti pač mo- ramo reči, da se »Celjan« Aškercu n> . povse posrečil. Snov in pesniška po- globitev zahteva cele, krepke pesniškt. osebnosti, kakoršna je pač bil Aškerc takrat, ko se ie je prvič lotil v »Bala- dah in romancah«. d. b. Bil je od I. l°00 Luveruer avstro-oger- ske banke, clan gosposke zbornice in sedaj predsednik poljskega kluba. Bilin- ski je politiena osebnost, lolna ambicij in hrepenenia navzgor in velik strokov- njak \- fiuancnih zadevah. \er je Bilin- ski Poljak, ga smatra »Zeitu kot nekako zastopstvo slovanstva v skupuein mini- sterstvu. Pri madžarih je minister Bi- liiiMvi sicer znan že kot guverner av- stro-ogerske banke, a vendar so vzdig- nili proti njegovemu imenovanju oger- ski poslanci velik protest, češ. sedaj ni- majo oni v skupnem ininisterstvu dru- gega kot grofa Berchtolda, ki pa je le ogerski podanik, ne pa rodom Mad/.ar. Za avstrijsko politiko na jugu ie mesto skupnega fiuančnega ministra velikc važnosti, ker spada v njegov delokrov; tudi uprava Bosne in liercegovine. Na- dejajmo se, da se bo tudi tain pod no- vim režimom obrnilo na bolje. Sicer doznajemo iz dobro informiranili kro- gov, da Bilinski skoro gotovo ne bo po- speševal na jugu slovanske politike, ker je sicer po rodu Poljak, v srcu pa ne goji za slovanstvo posebnili siuipatij. Polifični pregled. Pogreb grofa Aehrenthala. Ob velikanski udeležbi se je vršil v četrtek pogreb grofa Aehrenthala. -- Ta dan je poslal venec tudi še rumunski kralj. Iz Ogerske je prišla k pogrebu deputacija 40 poslancev vseh strank. Cesarja je pri pogrebu zastopal nadvoj- voda Fran Ferdinand, navzoči so bili nadvojvodi in nadvojvodinje, eclotna vlada in vsi diplomati. Avstrijski državni zbor bo sklican za trdno 5. marca. Dosti dela čaka zbornico v tern pomladanskem zasedanju. Rešiti bo treba poroeilo dra- ginjskega odseka in kartelsko vpraša- nie. Na vrsto pride sedaj brambena predloga, kjer bo gotovo mnogo debate,1 Zastop državnih uslužbencev zahteva rešitev službene pragmatike, ki je tudi na dnevnem redu. Zasedaiue konča že 29. marca, a zacne zopet 16. aprila. Delo v državnozborskih odsekih. V pondeliek, dne 26. t. in., se zopet sestane k zborovanju iinančni odsek tor bo pred vsem razpravljal o davčnih predlogah. Izvoljeni referenti bodo v tej seji podali svoja že izgotovljena poro- či-la. V odseku za socijalno zavarovanje so se pokazala nepremostljiva nasprot- ja med nazori strank o starostnem za- varovanju ziasti v zadevi skupnega ri- zika pri zavarovanju samostalnih in ne- samostalnih zavarovancev. Kranjski deželni zbor odgoden. Včeraj je bilo zasedanje kranjskega deželnega zbora odgodeno. Spravna pogajanja v Istri razbita. Pogajanja za narodnostni spora- zum v Istri so se popolnoma razbila. Tirolski namestnik grof Spiegelfeld je prišel pri Nemcih v veliko zamero, češ, da podpira preveč italijanske tež- nje poseono pa v iakultetnem vpraša- nju. Nemci zahtevajo njegov odstop. Nemiri v Dubrovniku. V sredo se je vršila manifestaciju Hrvatov in Srbov proti dogodkorn na Hrvaškem. Po shodu so se vršile velikc pocestne dernonstracije, pri katerih so demoustrantje zažgali mažarsko zasta- vo. Ko je orožništvo aretiralo dva de- monstranta, je množica ;ür ^ lila na orožnike in jim iztrgala aretiii.'.'a. Le posredovanju županovemu se jc '/, hva- lifi, da ni prišlo do velikega prelivanja krvi. Predsedstvo nemškega državnega zbora je liberalno deniokratično. Navadno se je vsako predsedstvo poklonilo osebno cesarju in tudi sedanji predsed. Kämpf je prosil za avdijenco, a cesar je avdi- jenco odklonil, češ, da mu je neniogoče. Seveda ie to vse radi socialnih demo- krato'v, ki so vedno napadali cesarsko rodbino. 7x 40 let se ni kaj takega zgo- dilo, da hi cesar »ne mogeln sprejetl zbornicnega predsedstva a zgodil(> se je sedaj, ko predsedujejo liberalci in socialni demokratje. Med Avstrijo in Boigarijo sc vrsijo pogajanja radi uvoza živine kakor iinaino enake pogodbe že z Ru- ituuiijo in Srbijo. Seveda so tudi v teni slucaju Madžari nas|)rotni, čes, da so oskodovani njih interesi itd. Upati je pa vendar. da pride do pametne trgovin- sko-uvozne pogodbe, ki bi bila našiin deželani v teni oziru na korist. Ob ti priliki se bodo regulirale tudi nekatere plovne odredbe glede vožnje po Ponavi. Začasni predsednik kitaiske republikc dr. Suniatseii je vložil svojo cast in se- daj je definitivno izvoljen za predsedni- ka .Iuanšikaj. Republika je razglašena po vseh kitajskih deželah, po vseh zu- nanjih uradih in poslaništvih. Povsod je izginil stari kitajski zmaj in sedaj vihra tarn repubhkanska zastava. Tudi pred- sednik se je pomodernil in si dai odre- zati svojo kito. Vse kaže, da gre Kitaj- ska nasproti novim časom, noviin, ev- ropskim razmeram. Italjansko - turška vojska je razočarala ves italijanski narod. Raz- ni žurnalisti in drugi pisarji so slikali svoj čas Afriko in njene oaze tako za- peljivo in prijetno, da se je ljudstvo kar hotelo vzdigniti v to obljubljeno deže- lo. Nacioualisti so hujskali na bcj po- sebno izza časa, ko je Avstrija anckti- rala Bosno in Hercegovino. Tudi v lta- liji so hoteli »anektirati« in zato liajdi na boj proti Turkom in Arabcem. Da- nes prihaja razočaranje za razočara- njem. Pri vsem tern, da laški listi za- molčijo skoro vse izgube, skoro vse po- raze laške armade, vendar pride tu pn tarn kak glas o tern tudi med ljudstvo. General Caneva je bil one dni v Rimu in povedal jasno, da bo vojska v Afriki trajala očividno še mesece in mesece, ker ni na kako raglo odločitev niti mi- sliti. Počasi, korak za korakom stopu laška armada naprej - včasi tudi na- zaj — - le težko si pridobiva trdnih tal in z velikim naporom se brani proti arab- skim napadom. Arabci so izurjeni. po- znajo kraj in razmere in težko jim ie pridi do živega. In tako so se že vzdig- nili v Italiji glasovi proti vojski. Po- sebno so socijalisti nastopili ostro pro- ti vladi in zahtevali. da se prekliče zna- ni dekret o aneksiji. Če se bodo ti gla- sovi množili, bo imela Italija kmalu tu- di doma opravka in pokazala se bo vsa mizerija in prenagljenost v tripolitan- skem vprašanju. Pred nekaj dnevi je poslala vlada v Afriko baje 200.000 av- tomobilskih očal za vojaštvo, da se bo obvarovalo pred afrikanskim peskom iz pnščave. Dobro bi bilo, da bi tudi ita- ljansko ljudstvo sploh imelo take očali. da bi mu časnikarji ne trosili v oči to- Mko - peska. Darovi. Z a ))§ o 1 s k i do m« je došlo nasemu upravništvu: Nabralo ob priliki poroke gospodične Olge Ku- štrinove z gospodom dr. Filip Cernetom K.25.- . Ravno toliko tudi za ^Narodno šolo« na Blanči. — Novoporočencema kliöemo: Na mnogaja Ieta! Domače in razne vesti. Gospode zaupnike S. L. S. opozar- jc*mo na vabilo k zaupnem shodu, kate- ro prinasamo na prvem mestu. Shod bo važen; zato naj se ga udeleži vsak, kdor more. - Oospodje zaupniki so na- proseni, naj bi pripeljali seboj tudi so- mišljenikov, da bo shod bolj obiien.-- Takim vabljcncem naj izročijo gg. za- upniki radi morebitne kontrole listke. na katerih je zapisano ime vabljenca in podpis zaupnika. Dnevni red itiv shodu zaupnikov S. L. S. bo raznovrsten. Razun volitve vodstva za nadaljno triletno dobo se bodo predlagale niorda kakšne pre- meinbe strankincga statuta. Poroči- ia bodo obsegala dosedanji razvoj in delovanje stranke, kakor tudi položaj v deželnem in državnem zboru, deželno upravo in strankino organizacijo. — Pričakovati je, da počasti shod s svojo navzočnostjo tudi uacelnik vsesloven- ske ljudske stranke dr. Susteršič, dr- žavni in deželni poslanec ter deželnl glavar kranjski, ki bo tudi govoril. Za narodni inuzej so darovali: Oosp. I:\gen Sila dijak v Oorici, 1 knjigo, Osfin in šestdeset pesmi, Ljubljana I. 1800. (iospod Peter Jejčič §marje, nabral in sicer: 10 Qosp. Franc Samec Šiuarje 2 novca. 2.) Qosp. Ivan Verč ^marje 2 novca. - 3. Qosp. Jožet Oregorčič Šmarje I novec. — 4.) Oosp. Radovan ^tubelj Šmarje 1 novec. — O. Bele Zora Osek, 1 srebrn novec. — Q. Pucelj Ljudevit, dimnikarski pomočnik v Gorici, 4 novce. — Qosp. Karl Le- nardič Kojsko, 3 srebr. novce. — Qosp. Hojak Emil učitelj Levpa, 3 srebrne in 6 bakrenih novcev. — N. N. Kal 2 sre- brna novca. -¦ Oospod Lcstan Avgu- štin, pisinonoša v Oorici, 1 sreb. denar. Odbor. Znani mestni učitelj Gabrijelčič, ki se je vrgel v Sočo in katerega so po- te^nili inrtvega iz vode je v svoji opo- roki zapustil 2000 K mestnemu deške- niu sirotišču in 2400 K pa mestni hi- ralnici. Maškera v redovni obleki se je pojavila na pustni torek pri plesu v gle- dališču. Policijski nadkomisar je nedo- stojno in našo vero sramotečo maškero vrgel iz gledališča. Odprti iekarni. Od 25. t. in. do 3. marca bodeta imeli ponočno službo le- kanii: L i b e r i - Ponton i. Prekucuške pesmi sta pela na pust Angelj Demarco in Valentin Co- letti iz Italije. Odvedena sta bila v pre- I iskovalni zapor. Nesreča v gozdu. Na pustni torek je 31-letni Andrej Melinc z rfrnovega Ji sekal drva v gozdu. Nesreča je hotela, da se je visoko v hribu utrgal kamen, » in prilete! z vso silo ravno na Melinca in mu zlomil tilnik. V jako žalostnem stauu so ga prepeljali v goriško bolniš- nico, kjer je prav malo upanja, da o- zdravi. Truplo v vodnjaku. Pri Sv. Križu je voda iz vodnjaka Fr. Košuta, ki so jo rabili za kuho, že nekaj časa imela jako slab in čuden okus. V sredo so do- bili v vodnjaku posestnika Alojzija Bis- sina, ki so ga pogrešali od meseca janu- varja. Bissin je sam skočil v vodnjak. Truplo je bilo v vodnjaku petdeset dni. Stekel pes se jc pojavil v Flumi- celu v Furlaniji, ki je obgrizel 7 oseb. Na ukaz okrajnega živinozdravnika so odvedli vseh 7 oseb v Parsteurjev za- vod na Dunai. V Fluiničelu pa so pobili vse pse, o katerih se je sumilo, da so prišli v dotiko s steklim psom. Zasačeni ponarejevalci denarja. Že več časa je krožil po Trstu ponarejen srebrn denar, ziasti petkronske petače. Konečno se je posrečilo inšpektorju taj- ne policije, znanemu Titzu, iz,slediti ce- lo bando, ki je ponarejevala denar. Na čuden način je le-ta izvohal skrivalnico in kovalnico denarja. V pondeljek zjutraj ob 5. uri sc je imcnovani inspe- ktor podal v stanovanje Huga Oauden- zi, starega 31 let, iz Ravene, v ul. Tizi- ano Vecellio št. 5. Isti je mašinist v ti- skarni Morterra & Co. Čim je Oauden- zi zagledal policijskega funkcijonana. je obledel in začel tresti se po vsern te- lcsu. Titz je odrcdil hišno preiskavo in ta je imela nepričakovan uspeh. Našli so namrcč pravcat in popolen arzenal za kovanjc denarja, popolne rnatrice, kakoršne rabijo strokovni livarji, poso- dc, svinec, cink, antimom in razne dru- ge potrebščine za kovanje denarja. Na- šli so še mnogo drugih komadov po 5 K. kateri so bili koinaj zliti in ki jih je bilo trcba še izpiliti. Razuii tega so na- šli dve ostri bodali, od katerili je iniel eno pri sebi in nabasan revolver. V so- bi sia bila skrita tudi dva vetrilia, kar znači. da je regnicolo razun koristono- sncs.cn poklica ponarcjevalca denarja iz- vrševal še bolj koristonosni poklic ulo- niilea. (iaudenzi je bil takoj aretirun. Ta- koj zatein jc bil aretiran tudi Marij Ja- schi, star 11 let, livar iz Trsta, stanu- joč na trgu Scuole israclitiche St. 2, III. nadstr. Ta ni le pomagal pri kovaiiju, inarvee je tudi oskrboval razpečavanje denarja. Ob a aretirana ponarejevalea sta bila koiifrontirana in na dolgo zaslišana Najprej sta tajila, ali slednjič sta bi!a prirnorana priznati vse. IJa so tiči ti Italijani! Kovati denar je lazje kot pa služiti ga! Ponarejevalea denarja aretirana v Trstu. Tržaška policija je pred par dne- vi aretirala dva ponarejevalea denarja, ki sta z veliko spretnostjo izdelovala tolarje Marije Terezije ter francoskl, švicarski in angleški zlat denar. Ta de- nar sta razpečavala po Orientu. Našii so pri 11 jijn tudi najmodernejšega in fi- nega ulomihiega orodja. Ponarejevalea sta bila že iz Avstrije izgnana. Eden je 'z Prancoske iinenom Basso, drugi pa Italijan Battini. Policija nadaljuje pre- iskavo, ker se domneva, da obstaja v Trstu večja družba ponarejevalcev de- narja. ¦ Razpust puljskega mestnega sveta. Ze dolgo casa opazovano navidezno slabo gospodarstvo v puljski občinski upravi, posebno pa nezaupanje v reelno finančno upravo, ki ni kljub velekim do- kladani in ponovnemu najetju posojila izvršila še nobenega nameravanih po- trebnih večjili del, čeravno se je župana ponovno na to opozorilo, slabo gospo- darstvo v upravi občinc se nahajajoeih podjetij, ki bi morala donašati občini bogatih dohodkov ne pa kakor dösedai le izgubo — vse te okolnosti so prisilile skoro polovico clenov do:>edanjega mestnega zastopa in dotične namestni- ke, da so položili svoje mandate. Vsleci tega je postal puljski mestni svet ne- sk/cpčen. Ker pa tudi dopolnilnc volir- vc ne bi nič spremenile razmer, je bilo trža^ko namestništvo prisiljeno razpu- stiti puljski občinski zastop. Yceraj ob 10. uri predpoludne sta se podala puljski okrajni komisar baron Seiler in namestništvu dodeljeni okrajni glavar baron Oorizzutti k županu dr. Varetonu ter inu izročila dekret, s ka» teriin se razpušča mestni svet ter se imenuje baron Oorizzutti kot vladni ko- misar, ki hna vsprejeti od župana vod- stvo občinskih poslov. Spremljala sta ju dva liamestniška računska uradnika. Baron Oorizzutti je naprosil župana, naj mu izroči županski urad. Žnpan sc je branil ter izjavil, da se uda le sili. Oo- rizzutti je izjavil, da pokliče orožnike. Jiakar je zapustil župan občinsko pala- čo. Nato so se podali v občinsko bla- gajno ter tarn zapečatili vrata uradniš- kih sob. Revolverski napad na odvetnika. Ko je stopil včeraj odvetnik dr. PoščiC iz sodnijske hiše v Voloskeni, mu jc stopil nasproti kniet iz Klane ter se za- čel ž njim prerekati zaradi neke izgub- Ijene pravde. Po kratkem prepiru je kmet potegnil revolver ter dvakrat ustrelil proti odvetniku. En strel je sel mimo, pri drugem strelu pa je kroglja obtieala v uri, tako da je bil odvetnik popolnoma nepoškodovan. Kmeta so aretirali. Srbsko meso v Pulju in v Trstu. Ze nekaj dni sern so pričeli prodajati v Pulju goveje nicso iz Srbije. Do prodajc srbskega mesa je prišlo zaradi tega, ker so nameravali puljski mesarji povišati ceno liiesu. Vslcd uvoza srbskega mesa |)a niso le ostale cene iste, niarveč so nekateri mesarji ceno celo znižali. V Trstu bodo vsled tega tudi otvn- rili mesiiico s srbskim niesoni, ki je, kakor se poroča iz Pulja, jako dobro. — Kaj pa v Gorici? Kumica druge avstrijske dread- noughtke. (ilasom Najvišjega odloka i due 19. t. in. je bila določena za kumico druge avstrijske dreadnoughtke, »Tc- getthof«, nadvojvodinja Bianca. Izgubil 60.000 mark. V Pulju jc izgubil posestnik Edvard Reichert iz Lipnice pri Tandorfu na Saškem listni- co s 000 komadov po 100 mark. Dne 17. t. m. je dospel tja na parniku »Prinz Hohenlolie« in ne ve, ali je zgubil denar na parniku ali pa na puljskih ulicah. On misli, da mu ga je zgubil postrežček, ki je prenesel vse njeRove reči. Pospeševanje tujskega prometa. V Trstu se je v torek vr.šila konferenca odposlancev raznili na tujskem proinetu ob Adriji interesiranih korporacij. Med drugimi sta se udeležila te konference tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe in dr. Šusteršič. Vsi govorniki so bill edini v tein, da je potrebna tozadevna organizacija. Odposlanec ministerstva za javna dela dvorni svetnik Schindler je zagotovil, da bo vlada podelila taki organizaciji vso nioralno in materialno podporo. Na predlog dr. Susteršiča jc bil izvoljen organizacijski odbor, kate- remu bo predsedoval gcneralni ravna- telj Lloyda Frankfurter. Pisemske brzojavke, to so tako br- zojavke,. ki sc ponoči oddajo, a se na- slednje jutro razpečavajo kot uavadna pisma, se bodo sniele od 1. aprila i. I. odpošiliati \- notranjem avstriiskem br- zojavneni promctu. S tein je trgovinsko niinisterstvo ugodilo davno gojeni želii avstrijskega trgovstva. Argentirisko meso na Dunaju. I >u- najski mestni svet jc sklenil na predlog zupana dr. Neumayer-ja zahtevati od vlade da dovoli uvoz argentinskega mesa za Dunaj in sicer od 650 do SOU ton na mesec. Vlada naj da to dovolje- nje, ne da bi vprašala za tako dovolje- nje tudi privolitvc ogrske vlade. Ako bi vlada tej zahtevi ne ugodila, potem pa- de na vlado vsa odgovornost za posle- dice, ki bi nastalc vsled tega. D' Annunzio izključen iz knjižnice. Oimajska ccntralna biblioteka je skleni- la izvreči dcla italijauskega pesnika IV Annunzija zaradi njegovih proti av- strijski monarhiji naperjenih spisov. Davek od zabavnih priredb: pred- stav v gledališčili, varictejih, kabare- tih, cirkusih, kineinatografih. panora- mah itd.. dalje od glasbenih, pevskih, raznih športnih, niaskeradnili in vsako- vrstnih drugili zabavnih priredb uvc- dejo na Češkem. Pobiralo se bo 10'j od vstopnine, najinanj pa 10 viii. od vstopnice. Od tega dobe 10'/r občine pod pogojem, da bodo pobiranje izvr- ševale same in ostalo odračunavale dc- želi brcz kakega odbitka za iiradne stroške. Ta davek imajo že na Nem- skem. Davek na zafbave. Koroškemu dc- žehiemu zboru je predložena predloga o davku na zabave na korist občinskim ubožnim zakladoui. Kdor želi 400.000 frankov zadeti, ta naj čita današnji inserat »Srečke \' korist Slo\renski Straži«. ' Drobfinice. Mesi^ uničil požar. Vse mestc Houstn v Sevcrni Ameriki je uničil po- žar. §kode je pctdeset niilijonov kron. 2000 oseb je brcz strebe. Ponesrečeni zrakoplovec. \ čerai je padel poročnik Comolli v bližini Vidma Delal je zrakoplovne letahic poskusc. pri katerih se je pa zrakoplov, nahaja- joč sc sanio kaka 2 metra nad zemljo, prekuciiil in jc poročnika tako tez- ko poškodoval, da so ga na pol mrtvega l'1'cnesli v bolnisnico. Rihard Andree umrl. Med vožnjo iz Monakovega v Nürnberg je umrl znani geograf in izdajatelj Andree-jeveKa zcmljevida Rihard Andree v 77. letu svoje starosti. Cirkus utonil v Donavi. Iz Pan- csove poročajo: Cirkus Barnabas' se jc hotel prepeljati na trch splavih preko Donave iz Zemuna v Pancsovo. Ko ic bil prvi splav z živalimi in raznimi dru- Riini stvarmi sredi Donave, je zašel med plavajoči led in se potopil. Tudi oba ostala splava sta se potopila. Tri osebe so utonile, ostale pa so se mogle rešiti. Vse živali in orodje cirkusa pa so sc potopile. Velike goljuiije pri armadnih doba- vah v Italiji. Pri dobavah za armado v Tripfjlisu so pri.šli na sled velikim ska:i- daloni in goljufijam. 5 častnikov je do- bilo povelje. da so na razpolago vojaški oblasti. Otvoritev Panarnskega prekop?:. Ravnatelj zgradbc Panamskcga preko- pa polkovnik Zdruzcnih držav Sevenic Amerike Orethals zatriuie. da bo Pa- namski prekop otvorjen due 1. junija 1913. Zanimiva novost v poštnem pro- nietu. Brnska trguvska in obrtna zbor- nica jc opozorila trgovsko niinisterstvo na uvaževanja vrcdno uredbo London- s!>cga pnštnega urada. ki naj bi sc urc- dila \'sai za poskus. Londonski genc- raliii poštni urad ic postavil nainrcc >::t poskušnjo automate za frankirau.'e r1 scm. Pismo sc pritisne za tri cctrtine v š|tranjo automata, v katcrcga sc ic v- g!o doloceni novec; nato se zavrti r;)- čaj. kar povzroči kolekovanie in vr/c pismo v postni nabiralnik. ki ic zvczau z autoiiiatom. Ta zistem, ki oomeni vc- lik prihrauck \- poštni uianipulaciii. mij ol1|kk!c ccla manipulacija z znainkaim' dcluie baje v Avstraliji ;n novi Zc- li'iiuiii v največjo zadovoljnost. \ clikiiM tvrdkam, z obsiruim promet(Mii izroC: |M)stna upriiva automate za lastno rabo. Pač natančna ura! Na neki egip- tovski vojaski postaji naziianja vsaki dan strel iz kanona poldau. ^\lad casi- nik praša nekega due \ojaka, ki jc imel vstrcliti opoldne: »No, kako pa \'i vc- stc natanceu cas poidnc?« »Pogledam na svoio uro. gospod castnik!« »Ore pa VaŠa ura res prav?u »lnic- uitno!« \ saki mesec jo dam regulirati liri urarju tani-le \' vasi. Jc doma iz Š\icc in žc \cč lei tu biva.u Nekaj dni na to bil ie častnik pri onem urarju ravno o poldne. Urarja najdc na vratah svoje hiše, ko nekam zamišljeno v tla gleda, kakor da nekaj posluša. Castnik ga pozdravi in praŠa: »Kaj nimatc nič dela v dclavnici?" -Me pre- vcč!" odvrne urar. -Jaz imam več ča- sa ko dela, zato pa tudi lahko tu stojim in čakam na strel.» — »Na strel iz kanona?" "Ha," odgovori urar, »to mo- ram pač, da potem vredim vse svoje tire . . . « Castnik na to: «Zdaj vem eno več... pač natančna ura! natančcn poldanski strel!« Sc nasmehne in odidc. Gospodarske vesfi. Zasajajmo vrbe! (Konec.) — I >a dobimo torej v svojem nasadu cim |)rei mnogo vrbja in da bode to dolgo in tanko. priporoča se, da sadimo vrbe jako gosto. Najbolj primerna raz- dalja med posameznimi potaknienci je: \ vrsti 20 do 3d cm. med posameznimi vrstami pa 40 do 50 cm. Y takcm na- sadu se bodo vrbine šibe obsenčile, zato zrasteio dolge ni ostanejo tanke. Zc v pr\ cm letu po nasadu dobimo tu lahko preccjsni pridcick. ki sc i)a vedno ve- ča. Prcdno pa zamorcmo na vrbinem drevesu vczati šibc. traja lahko leta in icta. \rbini potaknienci se jako radi o- koreninijo. Ako je zemlja dovoli vlažna in zračna. mini skoraj nobeden ne izo- ^tanc. I)a se bo vrbin nasad v resnici sponesel. jc trcba zemljišče varovati QnjjAxahxü^w tuu& Jpvajoi/Juwvuw aaj^ < keb /uanouofruy ajrvajmher 4 jjtv *) Juruenonv "Kod&nauruBu. Vsfahju A«/ maLotnLLLni/v jpüntm mmf/arJkiigf. ZAHVALA. Rodbina Hočevar se iskreno zahvaljuje vsem p. n. sorod- nikom, prijateljem in znancem, ki so ob priliki nenadomestljive britke izgube ljubljene soproge oziroma matere flntonijetB Hocevar roj. Fermeglia ustno ali pismeno izrazili sožalje. Še posebej se zahvaljuje vsem onim, ki so predrago pokojnico med boleznijo tolažili in ji skušali olajšati trpljenje. G. dr. Petru Defranceschi bodi izre- čena posebna zahvala za vztrajno in sočutno zdravniško po- raoc. Konečno bodi izrečena zahvala vsem onim, ki so nepo- zabni pokojnici izkazali zadnjo cast, spremivši jo na zadnji poti k večnemu počitku. V Gorici, dne 24. februvarja 1912. Žalujoča rodblaa Vsem gospodinjam toplo priporočamo KOilNSKO CIKORIJO == edlno pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenskl izdelek. = v korist obmejuim slovencem, plevela, ki prav luliko prevlada vrhc. Osonito prva Icta. ko so vrbe so sibke in puščajo polcti do tal svetlobo in /rak, se pleveli laliko vdomacijo med vrbie. Ko začne to močneie rasti, /akrijc vs> zemeljsko povrsino. potem se tudi ple- vcl pod njo težie ra/vija. Zlasti so sko- dljive nicd vrbjeni ra/.ne niočvirnate rastline. ki krepko raslcjo. Tudi na ra'i- lanje /cmlje ne siueino /abiti. Cini \e": zraka dobivajo koreniiie. tern bninise sc vrbe ra/vijejo. Yendar pa tie smenn- zemi.,e pregloboko okopavati, ker bi ra- nili v teni slueaju prevee korcnin. ki rasteio boli nri vrhu. Tu pa tani je po- trcba \Tbani tudi po^uoiiti. \ z!as:i iniietna ijnojiki. ki iih potrosimo kar povrliu in podvrrebemo. iim dejo dobrn. \'/.cti je na I'«i in- vrbja okoli .< kL su- perfosfata. ^ kyj kaliieve sou in 2 k^ so- litra. Prvi jOiojili bodemo trosiii pozini' ali v jeseiii. zadnje spomladi. ko zaenejo vrbe povi'aniati. Solitra ui treba pa nil. podkopnti. l.'vrstno tjnojilo /a vrbe sta tudi straniščnica in sJiioinLa. ki se no- livata no nasadu ob dežcvneni vreine- Tiii. Jako nino^o škode napiavijo laliko na vrbah razni /ivalski skodliivci, ki jit: ima vrba vse polno. Zlasti nioškatnl kozlieek. rudeea topolovka. vrbin v- ta«j so /!v'!o novanii. Na .šibali izsosava- io sok po^ostoma ličinke neke musicj, ki napra\'Ijajo na nieni nekake niclini- ie. Zadnia leta se vidijo pri nas po listin neke pene. v katerih žive ličinke sliiui- rice. \ se te skodliiwe nioramo ali na ta ali na drutfi naein zatirati. to pa še ob pravem času, dokler se prevee pe razvijejo. Xaibolj priporoel.iive vrste vrb. bo- disi za \ iuo^radiiiško rabc» ali za plet;- nje kosev so sledeče: skrlatolinska v- ba (Sali\ purpurea). rudeea vrba (Sa' rubra). konoplieva vrba (Salix aeu lia). Kakoi sni(» spredaj omeniii, je n'"i nas jako nmogo s\eta. ki je za vrbo prav prinieren. Ne samo za potrebo vi- no^radnikow niar\'ee tudi košaricv naj bi naši kmetovalei pridelo\ali vrbje' Ta poslcdnia obrt je pri nas še vse pre- malo razvita. Koliko denaria bi si lahko zasluzili nasi otroei in iiaše zenske po- SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOM A«! Jribuna' .Splinda' najlazja dvokolesa amerikanskega tipa so došla v velikanskem številu v Gorico Stolno ulico štev. 2—4. z'mi. ako bi se lotili pletenja kosev. Meu teni, ko yjc ^-edaj nas denar za koše v tujino, ostal bi ta laliko diMiia. Saj via ptnsod tako krvavo potrebujemo. -Km. Pr.-. Svoji k svojim! Poiip.sani si(>venski brivecv Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskenni obcinstvu iz mesta in z dezele /a obilen obisk. Postrežba tocna in stro^o sna^.na. Brije in striže tudi na mesečno odplaCevanje. Na zahtcvo brije in striže na donui. \' zaloiji ima razne toaletne potreb^Čine po zinerni ce- ni. Prevzema vsa lasniearska dela tor kupuje /enske lase pol2K in naprej kilogram. Fraiu* Novak, Gospodska ulica, St. 1. ALTENA je najboljša znamka „dvokoles" francoske^a sistema. V;ehka z;i!oga dvokoles. šivalnili in kinetij- skih strojev. gramofonov. orkestrijonov itci. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter eniajliranja dvokoles na plin. Kolesaijem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorica, STOLNA ULICA 2-4. ¦ 'Mehaiiična Jelavnica. F rodaja tudi na obroke Ceniki poštnine prosti. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsako- vrstnih strojev. Naznanilo. Počaščujem si naznaniti preč. duhovščini, da sem odprl v Stolni ulici št. 7, v župnijski hisi novo delavnico srebrnih cerkvenih posod in drugih potrebscin z električno gonilno silo, pralnico srebra in z drugimi stroji, potreb- nimi pri izdelovanju srebrnih cerkvenih potrebscin. Po dolgoletni praksi, v kateri sem si pridobil vse tehnično znanje si usojam prositi preč. duhovščino, da bi blagovolili posku- siti z izdelki iz moje delavnice, ki so elegantni in trpežni, kakor tudi s popravami, katere izvršujem z največjo pazljivostjo. Okoliščine moje delavnice nudijo, da izvršujem in prodajam vse izdelke po jako nizki ceni. Imam v zalogi najlepše načrte, katerem pošljem na zahtevo č. naročnikov. Priporočanje se bilježim udani Josip LipScer, srebrar. fJlova trgovlna z železnlno Pinter & Lenurd Velika znloga železa, cementa. kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedluike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene znienu-, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Vila na prodaj. 10 minut od Travnika na lcpem, mir- nem kraju je na prodaj novozidana lepa vilica, pripravna za stanovanje penzijonista. S popolnim izplačilom se lahko caka. Več se izve pri lastniku hiše „gostilne pri Rusi hiši" v Gorici. Pozor tamburaška in pevska društva! Naročajte za prireditve vaših zabav na novo iz§le šaljive i^rokaze. šaljive skladbe s spremljanjem tamburic in glasovirja ter nove tamburaške parti ture Stahuljaka. Hruze. Farkasa. Machača itd. pri prvi izdelovalnici tamburic I. Stjepušln. Sisek. N]nut i Bregant aut. stavbena tvrdka v Gorici ulica Adelaide Ristori štev. 5. Se priporoča p. n. obeinstvu za vsa stavbena dela kakor tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter kolavdacij po najnižjih cenah. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GO RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoca se svojim cenjenim sorqjakom ===: najtopleje. —: Srečke ^• korist „Slovenski Straži". Glavni dobilck turških. srečk pri žrebanju dne 1. aprila 400.000 frankov. Vsaka srečka niora biti i/zrcbana. naj- manji^i dobitek /naSa 2.ii) K. 'lurSke srečke na mcscčne obroke po 4 K !? v, §e tri drujje dobrc srcčkc zravon :. glavnimi dobitki sknpaj če/. 2 nnljona kron vsako lcto na mesečnc obrukc po f) K 25 v. Pojasnila daje in naročila sprejema gospod Valentin 1'rbnnčič, Ljubljana. Konjjresni trij .^tev. I". Kupujte! ]e ptl lvrdk| Kupujte! Kerševani & Čuk G O R I C A — Stolni trg štev. 9 — (Piazza Duomo) ker ta vam nudi le najboljšo in luijecncjc sivalm- strojf. dvokolesa, puške. samokrese. »Gramofo- nov« in ploščo, vsakovistiio kmotijsko orodjc, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (strojc za -- masteiije grozdjp) orala, branc itd., itd. — „ Original Victoria" šivalni stroji so pripravni za unietno vezanje in krpanje, imajo lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- toria sivalni so napravljeni z dvenia gasovama za hitri in podasni tek, so po 20 letni rabi še vfdno brezšumiii. Z ,,Origiiinl Victoria" stroji se napravi v eni minuti od 2000 do 3000 ubo- dov (štihov). Za ,Origiualui Victoria" šivaliic stroje jamčimo 10 let. Trvdka KERŠEVANI & CUE, opazarja conj. kolesarje, da ima ko- lesa raznih tovarn, kakor Puch, Stjyria, W'alfenrad, Diirkopp ter domače izdelke. \'sak kok'sar, kaleii kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Č u k dvokolo, dobi solidno in pošleno postrežbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- niaiijo K 80. kt>r tvrdka ne vraeuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. "Vsled tega je pri tvrdki Kerševani in Cuk po ceni blago. Tvrdka KERŠE VANI & ČUK daje tudi na mesečne obroke. Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Portia „Ljubljanske kreditne banke" ------se bavi 2 vsemi v bančno Btroko spadajočimi posii.------ Vloge na hnjizice obrestuje po !fV2%, uloge v teftočem racunu po dogoooru. Delnlška glavnlca K 8,000.000. Ceiltrala V Ljubljaili. — Rezervnl zaklad K 800.000. - , PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. ---------------: \rw Anini-L±\i if\ /\/^^fn»T/\•H^! ¦«LH*tKni\r \ f\4-s\r\ H o 17 r* «& «¦ TJdlro 'Ka-»-r\A'r*a Tlolro««*^« tt if\A f t r\\T T I. II I? P 7 i C I I