Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto LXIV., št. is j Ljubljana, petek 6. novembra I93I Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Did 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRC2N1CE : MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.---. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10 351. Ljubljanskemu trgovstvu Gospodarske organizacije so stale vedno na braniku interesov gospodarstva. Nikdar se niso mešale v politične boje polpretekle dobe, temveč imele vedno in povsod pred očmi samo dobrobit gospodarstva in stremele dosledno in smotreno za tem ciljem. Če se gremij trgovcev danes obrača na vse svoje cenjene gg. člane, da precizira svoje stališče napram predstojećim volitvam v Narodno skupščino, gotovo ne stopa iz začrtane poti, kateri ostane slejkoprej zvest, ampak so merodajni zato edino gospodarski interesi naše domovine. Volitve se vrše na programu, ki ga je izdelala vlada kot delovni program bodočega parlamenta. Program obsega eminentne naloge, za kojih uresničenje se gospodarstvo v interesu skupnosti že dolgo prizadeva. Vlada si je predvsem nadela nalogo, da izvede revizijo davčne zakonodaje, izenačila bo našo obrtno zakonodajo ter postavila naše kmetijsko, obrtniško, trgovsko in industrijsko pospeševanje na uspešnejšo bazo. Nas vse ta -e kriza v odjemu blaga, v odjemu pridelkov in izdelkov. To je eden glavnih problemov, kateri čakajo rešitve parlamenta. Gospodarstvo je živo zainteresirano na tem, da se program jodočega parlamenta, ki je program povzdige našega gospodarstva, ne bo izvajal brez sodelovanja njegovih predstavnikov. V tem važnem trenutku, ko gre za biti ali ne biti našega gospodarstva, se morajo gg. trgovci zavedati da ne morejo odklanjati sodelovanja, katero so pr: odločanju o gospodarskih vprašanjih dozdaj vedno zahtevali. Med prebivalstvom se širi tiha agitacija za abstinenco pri volitvah Gospodarstvo, ki ima na delovnem programu bodočega parlamenta tako velik interes, ne more in ne sme slediti takim pozivom. Trdno smo uverieni, da se naši gg. trgovci zavedajo pomena volitev v nedeljo, dne 8. t. m. m da se bodo volitev polnošte-vilno udeležili ter manifestirali odločno voljo, da sodelujejo pri težkem delu za izvedbo izključno gospodarskega programa našega bodočega parlamenta. Zato poživlja gremij trgovcev v Ljubljani vse cenjene gg. člaae. da se udeleže volitev polnoštevilno in upoštevajo vsa navodila 1 Centralnega volilnega odbora«, ki jih bo v tej stvari izdal. Načelstvo gremija trgovcev. Kdor ne gre volit, škoduje sebi, svojcem in državi! Primorcem volilcem! Volitve v narodno skupščino bodo v nedeljo 8. t. m. in kličejo tudi naše rojake, ki so morali zapustiti rodno grudo na obalah Jadrana, v kršni Istri, na kamnitem Krasu in v solnčn: Goriški, da se javno izjavimo za našo novo domovino. Za nas je odločitev zelo lahka, V Jugoslaviji smo našli odprte bratske roke, katerim moramo biti hvaležni, našli smo narodno in kulturno svobodo, boljšo srečo v gospodarskem in socialnem življenju in postali smo zopet ljudje. Tu smo spoznali, da brez narodne države ni mogoč kulturni in gospodarski napredek, ni osebne svobode in varnosti, ni socialne pravičnosti, ni sreče in zadovoljstva. Zato znamo prav mi najbolje ceniti lastno narodno državo. Svet gleda na nas, prijatelji z nadami in voščilom, sovražniki s strahom in škodoželjnostjo. Naši veliki prijatelji in vsi pristni rodoljubi zahtevajo od nas čim večje udeležbe pri nedeljskih volitvah, naši odkriti sovražniki in vsi prevratni elementi agitirajo s peklensko zlobo za abstinenco. Primorski volilci hočemo aktivno sodelovati pri izvrševanju onega velikega programa, ki ga je nam začrtal naš narodni vladar. Hočemo veliko, srečno bogato in močno Jugoslavijo, ki bo v svetu spoštovana in strah sovražnikom, ker vemo. da brez lastnega državnega ognjišča ni narodu življenja, ni sreče, ni blagostanja. Ustanovili smo si po krvavih stoletnih bojih svojo narodno državo: sedaj je naša dolžnost, da jo čuvamo, zanjo Živimo in zanjo delamo. Pozivamo vse primorske rojake volilce. naj pojdejc do zadnjega moža in kot možje v nedeljo vsi na volišče in da glasujejo za narodno listo, za našo lepo domovino in za našega narodnega kralja. S tem bomo pomagali predvsem samim sebi. Nevolilci pa naj agitirajo od moža do moža in spravijo na volišče vse, kar jugo-slovensko čuti. Kdor ne gre volit, ni vreden prostora pod svobodnim jugosloven- • skim snlncem 8. novembra mora biti dan sijajne in soglasna manifestacije nas vseh! Društvi »Soča« In »Tabor« x Ljubljani, Someščani! Dne 8. novembra 1931 bo manifestiral naš narod za kralja, za državo, za Jugoslavijo in za složno politično in gospodarsko delo. Ljubljana je kot središče Slovenije ob takih prilikah vedno prednjačila ter ponosno stopala na čelu vsakemu narodnemu pokretu. Prvi »Južni Sokol« se je porodil v Ljubljani, boi za u velja vi jen je slovenskega jezika v uradih in v šolah se je začel v Ljubljani, borba za uedinjeno Slovenijo je izšla iz Ljubljane. Spominjam Vas na slogo med ljubljanskimi meščani ob septemberskih dogodkih leta 1908, ko sta padla Adamič in Lunder. Ob času majske deklaracije je bila Ljubljana tista, ki je nabrala največ podpisov in istotako nam ostanejo nepozabni manifestacijski dnevi 29. oktobra 191S in 1. decembra 1918, ko se nam je rodila naša država. 6. januarja 1929 smo z navdušenjem pritrdili odločnem činu našega vladarja. Kako bi se mogla Ljubljana odtegniti svoji dolžnosti 8. novembra 1931, ko gre za to, da odobrimo 6. januar 1929 in 3. september 1931, ko smo prejeli novo ustavo, ki naj ho temelj boljši bodočnosti? Tudi ta dan naj bo Ljubljana zgled vsej Sloveniji. Za nas to niso volitve, marveč velika manifestacija za kralja in domovino, katere se mora udeležiti vsak! Vsi na volišče! Za nas bo to narodni praznik, ki ga bomo stavili vštric veilkim dnevom ob času prevrata. Da svoje razpoloženje tudi vidno pokažemo, bom dal na predvečer razsvetliti Ijublhnski Grad, v nedeljo ob sedmih zjutraj bo pa na ljubljanskem Gradu 10 strelov naznanilo začetek manifestni? po-tom volitev. Mestne hiše bom dal ta dan okrasiti z zastavami, pa vabim tudi Vas vse, ki nacij;>nalno mislite in čutite, da storite isto. S L O V E N S K T NAROD«, dne 6. novembra 1931 Priznanje graditeljem nebotičnika Dograditev veličastnega poslopja so proslavili s pristnim domačim likoSom Ljubljana, 6. novembra. Arhitekt inž. Vladimir Subic je začetnik Veiike Ljubljane. V boju je zmagal zidar VeUie Ljubljane! Da bo Ljubljano pokvaril, so mu očitali in da ji bo umazal njeno domače lice. Celo visoki gospodje so ga prepričevali, da bo z nebotičnikom uničena vsa intimna okoMea slavnega >Figabirta<. Na močnega gospodarja je bil oprt zidar. Pokojninski zavod mu je stal ob strani in zato je zasluga Pokojninskega Iz Ljubljane — dolge vasi raste Velika Ljubljana zavoda, če danes stoji veličasten mejnih med obema dobama. Za nj.im je sentimentalen greh naše hlapčevske ponižnosti, ki jo na žalost prepogosto zamenjujemo z narodno zavednostjo in s slovenstvom, pred mejnikom sta pa bodočnost in svet. še višji namreč, kakor je nebotičnik, je njegov moralni efekt. Nebotičnik je veličasten spomenik, da smo se iz lokalizma, iz ozkih meja kranjske miselnosti Ln tesne deželne politike povzpeli med ljudi, ki vidijo tudi ves ostali široki svet okrog sebe. Mogoče smo tako srečni, da se ne bomo več zanimali samo za razmere v naša mali deželici, temveč da se bomo prepričali tudi o pomenu, da smo lastniki morja, široke ceste, ki nas veže z vsemi narodi. Zato naj bi bil ta nebotičnik tudi mejnik dobo, ko maLi narodič ponosno stopa na polje vesoljnega človečanstva k plemeniti tekmi za splošni napredek kulture. Ni se nam treba bati, da se odtujimo in kozmopolit:z.iramo, saj nebotičnik trdno stoji v slovenska zemlji in je zrasel iz slovenskega razuma v slovenskih žuljavVh rokah. Vse to so čutili ali vsaj slutili tudd včeraj opoldne, ko je predsedstvo Pokojninskega zavoda po stari navadi povabilo vse, ki so sodelovali pni veMkem delu, na prav domač likof. Predsednik g. Vrtovec je predvsem izrekel zahvalo arhitektu inž. Vladimirju šubicu in pa Ljubljanski gradbeni družbi, ki med njo, niti med projektantom in gospodarjem nebotičnika ni bilo ves čas zidanja niti najmanjšega konflikta. Zahvalil se je pa tudi referentu Tnjkoviču v ministrstvu, M mu je srečen trenutek navdahnil misel, da je priporočil naknp parcele ob Gajevi uttci. Ljubljana ima pra vlco do nebotičnika, saj je 35% vseh članov Pokojninskega zavoda uslužbenih v Ljubljani. Tudi Maribor je dobil palačo Pokojninskega zavoda, ki velja 10 milijonov Din, Celje dobi palačo za 5 milijonov, kupljeni sta že 2 parceli v Splitu in Pokojninski zavod že tudi premišlja, kako lep sanatorij ustvari svojim članom v paradižu častitljivega Dubrovnika, Posebno veselo je pa vodstvo Pokojninskega zavoda, da je nebotičnik dele domačih podjetnikov, domačih delavcev in domačin gospodarjev. Zato se je predvsem predsednik g. Vrtovec zahvalil Ljubljanski gradbeni družibi, ki se s svojim vzornim delom lahko ponaša pred vso državo. Zahvalil se je šefu firme g. Ivanu Bric-lju, vodji stavbe , vestnemu stavbniku g. Josipu Briclju in vodji statističnih računov g. inž. Dimniku, pomočniku projektanta g. inž. Medvedu, mojstru g. Karlu Kavki, ki se je posebno odlikoval z znamenito konstrukcijo visokega odra ob nebotičniku, nadalje g. inž. Likarju kot genijalnomu projektantu napeljave vode v nebotičnik in drugih del, namestniku vodje stavbe g. Poldetu Briclju . tehnikom Pokojninskega zavoda gg. Antonu Slugi, Vinku Magistru in Marjanu Prelcu ter tehnikom Ljubljanske gradbene družbe gdč. Rosani Makuc in gg. E mestu Jungdorferju, Radu Janeži-6u ter Marjanu Accetu, zlasti pa vsem delavcem, ki so bili seveda tudi pogoščeni, obenem so pa dobili še lepe nagrade od Pokojninskega zavoda, kakor jih je nagradila tudi Ljubljanska gradbena družba. Likof a so se udeležili tudi direktor Pokojninskega zavoda g. dr. Sagadin, ravnatelj g. dr. Vrančič in večii del vsega uradni-štva, ki so vsi poudarjali lepe uspehe složnega dela in harmonije med vsemi faktorji, ki so sodelovali na tak ali drug način pri veličastni stavbi. Pri opisu si a vn osti, ki se je snoči končala z bajno razsvetljavo nebotičnika, ne smemo pozabiti pomena zidanja, ki je v najtežji gospodarski krizi dalo ogromno zaslužka najrazličnejšim obrtnikom in delavcem ter je nebotičnik tako največ pripomogel, da se nam ni treba bati težkih posledic brezposelnosti. A nebotičnik ima tudi to zaslugo, da so po vedno veljavnem pravilu »exempla trahunt«* tudi drugi gospodarji pričeli zidati impozantne palače, ki naj jim slede tudi še višji in drznejši nebotičniki. Prej mrmrajoča Ljubljana se po slav-nosti zadovoljno smehlja in ponosen je na delo domačih rok tudi najbolj zakrknjeni občan Ljubljane — dolge vasi. A G. Za preskrbo Ljubljane z boljšim mlekom Kaj bo treba storiti, da bo dobivala Ljubljana res dobro mleko Ljubljana, 6. novembra. Glede na neugodne rezultate, dobljene ob nedavni splošni kontroli mleka prihajajočega na ljubljanski trg, je mlekarsko društvo za ljubljansko okolico sklicalo širšo odborovo sejo, ki se je vršila dne 4. t. m. v gostilni Mrak. Seje se je udeležil ravn. drž. Higijenskega zavoda g. dr. Ivo Pire, Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani pa je zastopal tajnik g. B e n k o. Najprvo je g. ravn. dr. Pire polnoštevilno zbranim odbornikom natančneje obrazložil izide zadnje kontrole. Kot je iz njegovih izvajanj razvidno, bi bila lahko Ljubljana pri zadostni pažnji in poštenosti vseh dobaviteljev ter ob zadostni kontroli od strani merodajnih oblasti preskrbljena z res idealnim mlekom, saj se n. pr. povprečna toLščobnost mleka celo sedaj giblje pri 3.7Cć>. Kar se tiče onesnaženja mleka, sodi, da je tu največ krivde na nepoučen os ti producenta, ki se ne zaveda dovolj, kako hitro se mleko lahko onesnaži. Zato pa je naloga mlekarskega društva, da dela z vso vnemo na to, da bodo producenti, ki so člani društva, poučeni o pravilnem ravnanju z mlekom, predvsem o pravilni molži. Posebej opozarja na nevarnost zauzivanja mleka, ki vsebuje gnojne celice od vnetja vimena. Da se prepreči dobava takega mleka, je dolžnost vsakega posameznega gospodarja da nadzira zdravje svoje živine. Tajnik Centralnega mlekarskega društva g. Benko izraža svoje zadovoljstvo, da se je tako važne kontrole lotila zdravstvena oblast, ki je v to edino merodajna. Po njegovem mnenju je toliki množini neprimernega- mleka kriva okornost, da se je pri nas silovito razpaslo prekupčevanje z mlekom. Navaja, koliko je to prekupčevanje Škodovalo baš mlekarskim zadrugam, ker so prekopci prigovarjaH kmetovalcem, naj raje dajejo mleko ntfkn, kot pa aadru- gam, ki stavijo na mleko tako stroge zahteve. Posledica tega je bila, da je bilo vsako delo za zboljšanje naše mlečne produkcije — in tako delo je združeno s prav energičnimi merami — skoraj onemogočeno, če bi pregledali rezultate Higijenskega zavoda, bi gotovo našli, da odpade največ neprimernih vzorcev na prekupce, oz. da je rj;"hovo mleko najslabše. Nato navaja nekatere vzroke gospodarskega značaja, ki so privedli do sedanjega položaja na mlečnem trgu. To je predvsem porast živinoreje m zato povečana mlečna produkcija, kriza ostalih kmetijskih panog, pomanjkanje mozemskfh trgov za mlečne izdelke itd. Da se temu odpomore, smatra za nujno potrebno, da se poraba mleka znatno dvigne ter da se najdejo trgi za naše mlečne izdelke v južnih krajih naše države. Glede Ljubljane pa je mnenja, da bo treba določiti rajone, iz katerih bo dovoljena direktna dostava, in sicer le tistim producentom, ki dajejo gotove garancije glede snažno«« m pristnosti mleka, to ee pravi, podvržejo se redni kontroli. Vse ostalo ozemlje naj se zadružno organizira, zadružne obrate isto-tako podredi strogi kontroli, prefcnpčev-stvo pa čimprej Iztrebi. O izvajanjih obeh govornikov se je razvila živahna debata, iz katere pa se je končno razvidelo, da je v okoliških produ-c en tih dovolj dobre volje, da se obstoječi nedostatki odpravijo ter da so kontrole mleka celo veseM. ker se bodo na ta način najlažje rznebili onih maloštevilnih nepo-bol^Tjivcev, katerih nepošteno početje se maščuje nad vsemi. Ugotovilo se Je tudi. da sTrozi mitnico na Vodnikovi cesti ne prihaja le mleko iz Zgornje Šiške. Dravelj in Kosez, ampak tudi iz oddaljenejših vasi. (Iz Zgornje Šiške ga gre celo večina skozi mitnico na Celovški cesti.) Tudi ideja, da se določijo rajoni direktnih dobaviteljev, Je našla polno razumevanje. Določile so se že približne meje tega ozemlja, podrobni študij pa se je prepustil posebnemu ožjemu odboru, v katerem bosta sode j ovala tudi Centralno mlekarsko društvo in Higijenski zavod. Temu odboru je poverjeno tudi organizirati čez zimo potreben pouk med producenti in stopiti v stik z mestnim na-čelstvom radi nadaljnega dela, kontrole, predvsem pa radi čim prejšnje omejitve prekupčevanja. Seja se je končala v najboljšem razpoloženju in pomeni v resnici velik korak naprej, ker so okoličani moško priznali, da se zavedajo svojih dolžnosti napram konzumentu ter da so pripravljeni sodelovati tudi z zadružništvom, samo da se omeji prekupčevanje. Naj bi to moško besedo pravilno umelo tudi naše zadružništvo. Baš med pisanjem tega poročila je pisec dobil v roke poročilo o mlečni kontroli mesta Ziiricha, ki poroča, da je bilo lam od 3500 vzorcev preekušenega mleka troje vzorcev zalitega, 24 vzorcev deloma posnetega, 32 vzorcev onesnaženega, skupaj 59 ali 1.6% neprimernih vzorcev. To je dokaz, kaj se da doseči s smotrenim delom in kontrolo. Naj bi bile te idealne številke vsem, ki se jih to tiče, v vzpodbudo, da bi šli na delo in poleg drugega napredka, ki ga vidimo v Ljubljani, uredili tudi preskrbo z mlekom tako, kot to zahtevajo zdravstveni in narodno gospodarski interesi. Počastitev ministra Ivana Hribarja Bronasta zahvalna plaketa, ki jo jutri ob % 12. slavnostno odkrije Tehniška srednja šola ustanovitelju zavoda, tedanjemu ljubljanskemu županu g. ministru Ivanu Hribarju. Odlično portretno medaljo je modeliral naš znani medaljer g. Anton Sever, profesor Tehniške srednje šole. Tudi beton je a I rodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek, o.: zaprto. Sobota, 7.: f>ve nevesti, fcrv. Ne del i a, 8.: ob 15. Princeska ta pastirček. Izv. Znižane cene, Qb 20. Dve nevesti Izv. Ponedeljek, 9.: Dogodek t mestu Gogi C. Prva repriza Golarieve veseloigre »Dve nevesti«, ki je vzbudila pri premijeri toliko veselega razpoloženja in smeha, se ponovi v isti zasedbi in izven abonmana v soboto 7. t m. Prva mladinska predstava letošnje sezone bo v nedeljo dne S. t. m. v dramskem gledališču. Vprizori se Golieva vesela pravljica »Princeska in pastirček«, ki je v lanski sezoni bila izvajana s tolikim uspehom ter imela 11 vprizoritev. Vlogo pastirčka igra rodi letos mali Mitja Goreč, ostala zasedba pa je ista, kakor lansko leto. Za to mladinsko predstavo veljajo znižane dramske cene. — Zvečer ob 20. uri bo druga repriza Golarjevih »Dveh nevest«. OPERA Začetek ob 20. Petek, 6.: zaprto. Sobota, 7.: Koštana, premijera. Izv. Nedelja, 8.: ob 15. Viktorija in njen huzar. Izv. Znižane cene. Ob 20. Knez Igor. Gostuje Josip Križaj. Izv. Znižane cene. Ponedeljek. 9.: zaprto. Torek, 10.: Baletni večer pariškega baleta Loie Fulle. Izven. Premijera Konjovičeve opere »Koštana«. Soboto 7. t m. ob 20. uri bo v naši operi premijera velike jugoslovenske-opere »Koštana«. »Koštana« nam slika življenje v južni Srbiji, besedilo je izredno bogato na narodnih izrazih, ki so sicer nam težje razumljivi, vendar jih vse pojasnjuje Gledališki list ki prinaša tudi obširno vsebino cele opere. V muzikalnem oziru pa je smatrati to delo za eno najboljših jugoslo-venskih opernih del, v katerem je z veliko spretnostjo in barvitostjo obdelan ogromni zaklad naše južno-srbske narodne pesmi. Posebnost tvorijo tudi v opero vpleteni plesi, ki jih je pripravila najboljša jugoslo-venska baletna strokovnjakinja. Članica zagrebške opere gospa Margareta Fromano-va, ki je sploh izrezi rala celo opero tako v Ljubljani, kakor tudi že preje v Zagrebu. NaŠtudiral je opero ravnatelj Polič. Najvažnejše vloge so v rokah gg- Gjungjenac, Rumplja, Primožiča in Banovca. Dejanje se godi v Vranjn koncem devetnajstega stoletja. Premijera je izven abonmaja. Pariški baletni ansambel v naši operi V torek, dne 10. t. m. gostuje, kakor že javljeno, v opernem gledališču pariški baletni ansambel Loie Fuller. Ta baletna skupina je že desetletja znana kot ena najboljših stalnih baletov. Največji umetniki, glasbeniki in literati so pisali o nastopih tega baleta najsijajnejše in najlaskavejše ocene. Za prvo gostovanje v Ljubljani ima balet izredno bogat in zanimiv trodelen program, v katerem se izmenjavajo ansambelski in pa soloplesi .Glasba je po veliki veČini klasična ter so zastopani francoski, nordijski in nemški komponisti. Kostumi so originalni. Za baletni večer veljajo cene od 50 Din navzdol. Obisk toplo priporočamo. Zanimivo predavanje univ. profesorfa dr, ing. Kr&2a o granulaciji betona Ljubljana, 6. novembra. Nad vsem našim življenjem, dejanji in nehanjem vlada čedalje očitnejše ter nad njim triumfira — tehnika. Čeprav ji morda še kdo določa podrejeno vlogo, vendar je dejstvo, da se v tehnik: odraža najbolj konkretno sila človeškega duha. S tehniko je človek začel priznavati neposredno ta svet, dočim je v starih »idiličnih* časih živel predvsem v romantičnem nastrojenju ter v nasprotju z resničnostjo. Snoči je triumiirala nad Ljubljano tehnika. Zdelo se je, kot da je napočila tudi Ljubljani nova doba; sredi mesta je rastio nekaj velikega kot privid daljne bodočnosti, skoraj veličastnega za naše ozke razmere. Oiadem električnih žarnic okoli desetega nadstropja in reflektorji na strehi našega babilonskega stolpa so ustvarili obenem s tem pod zvezde kipečim betonom popolno iluzijo, da se je tudi sredi nas pojavilo nekaj novega, zmagujočega — da se je začela uveljavljati tehnika; nebotičnik je samo simbol tega sodobnega življenjskega faktorja, ki bo udaril zdaj zdaj tudi našemu življenju močan pečat. Ce se je polastila tega in onega nekakšna vznesenost, ko se je pojavil nad našimi glavami v gloriji poosebljeni višek našega napredka, mu tega seveda nihče ne sme zameriti. Snoči je pač vsa Ljubljana gledala kvišku — razen grajskih prebivalcev — zato je tudi naravno, če so se usmerile tudi misli in besede navzgor in saj je bil snoči prvič v Ljubljani razsvetljen nebotičnik ter ima za Ljubljančane pojem prvič sploh izreden pomen. Po naključju so pa imeli naši inženjerji baš snoči tudi zelo zanimivo predavanje o granulaciji betona. Predaval je univerz, prof. dr. ing. Alojz Kral v institutu za tehnično mehaniko na tehnični fakulteti. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano ter so se ga poleg članov ljubljanske sekcije Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov udeležili tudi številni tehniki. Tudi beton je aktualen ter vsa vprašanja, odnosno teorije, ki so z njim v zvezi. Že zaradi tega. ne glede nato, da takšno javno tehnično predavanje znanstvenika-^tro-kovnjaka zasluži posebno pozornost, ga moramo vsaj omeniti. Izčrpno predavanje je pokazalo, kako važna je pravilna sestava, granulacija, posameznih snovi za beton, da je trdnejši in odpornejši. Dobro je, da ve tudi lajik o betonu najvažnejše. Predvsem mora vedeti, da ni vseeno, v kakšnem razmerju so posamezne betonske sestavine, kot tudi ni Nikolaj Bobrecki umrl Ljubljana, 6. novembra. Redki so ga poznali osebno, saj je bil trti, skromen in ponižen, da ga je človek komaj opazil, če ga je srečal na cesti. Grozna vihra ruske socijalne revolucije ga je bila zanesla med nas in težka usoda ga je težila, dokler ni snoči opolnoči zatisnil svojih blagih, trudnfh oči. Pokojni Nikolaj Bobrecki, zadnja štiri leta honorarni uradnik podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani, je bil rojen 1. 1870 v Podolski guberniji. Vseuči-liške študije je dovršil v Kijevu na juridič-ni fakulteti, potem je pa stopil v službo Narodne (Gosudarstvene) banke v Petro-gradu. Predstojniki so kmalu spoznan v njem izredno vestnega in sposobnega uradnika in tako se je povzpel do ravnatelja podružnice Narodne banke v Novorosijsku, pozneje pa v Sevastopolu. Leta 1920, ko je Vranglova armada podlegla boljševiški premoči, je evakuiral sevastopolsko Narodno banko in prispel v Jugoslavijo. Leto dni, do likvidacije banke, je ostal v Kotom, 1. 1921 je pa prispel v Ljubljano, kjer je bil zadnje leta kot rečeno honorarni uradnik podružnice Državne hipotekarne banke. Podlegel je zavratni notranji bolezni nepričakovano, še poln veselja do dela. Zapušča žalujočo soprogo, sina Alekseja, ki Študira na naši univerzi, ter tri hčerke, vse že poročene. Ena je soproga neumornega tajnika našega velesejma g. Richter-ja. K večnemu počitku ga polože jutri, pogreb se bo vršil ob 15.30 iz Gradišča 11. Zopet je posegla neizprosna smrt v vrste ruskih emigrantov in zasekala v njih vrzel, ki jih je od leta do leta več. Tiho in neopaženo odhaja Nikolaj Bobrecki. kakor je tiho in neopaženo živel in delal. Bodi mu lahka slovenska zemlja, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! Gasilcem! Prostovoljno gasilno društvo Ljubljana — severni ded je i-zdalo na svoje članstvo naslednji poziv: Da dokažemo svojo ljubezen do domovine in naroda, kateremu služimo s svojim prostovoljnim, nesebičnim delovanjem, se vsi udeležimo v nedeljo 8. t. m. volitev poslancev v narodno skupščino. Gasilci! Pri našem delovanja ne poznamo sfrankarstva, pomagamo vsakemu, ki nas pozove na pomoe. Naše delo je posvečeno narodu in državi in ker prostovoljno vršimo službo za državo, je naša dolžnost, da jo podpiramo tudi sicer, v prvi vrsti pa pri vprašanjih, ki so važna za njen dobrobit in dobrobit vsega naroda, kakor bo nedeljski plebiscit. Zato naprošamo vse tovariše, da v ne* del jo 8. t. m. z oddajo svojega glas« javno manifestirajo za našo veliko, skupno domovino in ji s tem pomore jo do ugleda, kj ga zasluži doma in v tujini. Pokažimo, da nismo Pozor Azija! Pozor Avstralija!« ob 14.15 v Idmi Matici. Jakopičev paviljon: Razstava kiparja GrorSeta. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec, Kongresni trg- IS; Ustar, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Ljubljana vn, Celovška cesta 34. I Zvočni kino Ideal I Danes premiera! Velika komedija! Siegfried Amo Uršula Grablev — Han h Junkermann Smeh! Krohot! Zabava! Ob 4., po! 6., po! 8. in 9. zvečer Neizkušena. — Kaj bi storili. Elza, če bi vas zdajle poljubil? — Ne vem. Kai bi mi Da svetovali storiti? Prepozno. — Zdaj pa že začenjam resno razmišljati o zakonskem jarmu. — Kaj si končno našel nevesto, o kateri si tako dolgo sanjal? — Ne, pač pa sem že teden dni ože- SLOVENSKI NAROD«, dne 6. novembra 1931 Strun 3 Dnevne vesti — *t dil»»ue ertnftbe. Za. pristava zavoda za zaščito mater in dece ▼ LJubljani je imenovana uradniška pripravnica istega zavoda dr. Anča Tavćar-Konvalinka. — Za s upi en ta na državni realni gimnaziji v Mariboru sta postavljena g. Modic Stanko, sekretar realne gimnazije v Plevi Ju, in g. Koeak Vinko, diplomirani filozof v LjiAljanl — Propaganda planinstva v radiu. Zagrebška radiopostaja je sklenila na pobudo iz planinskih krogov prirejati v bodoče vsak petek »planinsko uro«. Vršila se bodo kratka planinska predavanja o planinstvu in zimskem sportu, potem bo pa razglašal radio novejše vesti, ki utegnejo zanimati člane naših planinskih društev. Vesti bodo oddajali od 9. t. m. ob 19.50, predavanja se pa prično danes in sicer bo predaval predsednik »Sljemena« dr. Gušić o »Dinarskem gorskem sklopu«. Drugo predavanje bo 13. t m., predaval bo predsednik HPD Josip Pasarič o razvoju planinstva v Jugoslaviji in o organizaciji slovanske turistike. — Kongres Zveze planinskih društev. 14. in 15. t m. se bo vršil v Zagrebu kongres planinskih društev kraljevine Jugoslavije. — Splitska občina odpustila 37 uradnikov. Ker je morala splitska občina znatno skrčiti svoj proračun, je segla tudi po redukciji in je odpustila 37 uradnikov. Z redukcijo uradnikov je občina prihranila okrog 850.000 Din letno. Izdatki za razne občinske ustanove so se pa znižali za 15%. — Smrtna kosa. Včeraj je zatisnila v Predolah za vedno svoje blage oči posest-nica in gostilničarka ga. Marija K as te lic roj. Mihelčič. Pokojna je bila daleč naokrog znana in priljubljena kot blaga žena in plemenita mati. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne na župno pokopališče. Bodi j: lahka zemlja, žalujočim naše iskreno sožalje! — »Gospodinjski koledar« za leto 1932 je izšel. Nekaj iz njegove pestre vsebine: Snovanje in gibanje v ženskem svetu leta 1930-31. Socialno delo Slovenk. Književno delo Slovenk. Društva, »Zveza gospodinj«, O nezgodah doma in v gospodinjstvu, Novodobno gospodinjstvo, Priprava različnih likerjev. Kako ocvremo sladice in druge jedi. Recepti k nedeljskim jedilnim listom in recept: rastlinske hrane fnad 100), Obloženi kruhki, Vlaganje kumaric v kis, Zeleni paradižniki v kisu. Kako se dobro ohrani prekajena svinjina. Kako spečemo pudinge in kipnike. Razni drobni nasveti itd. Važen del koledarja je troškovnik, kamor zapisuje gospodinja dnevno svoje izdatke, nadalje seznam za perilo, seznam važnih naslovov in seznam plačanih naročnin in članarin. Skupno obsega koledar 200 strani, je trdo vezan in lične zunanjosti. Naprodaj je po vseh podružnicah Ju-goslovenske Matice, po vseh knjigarnah in v upravi v Ljubljani, šelenburgova ulica 7 TI, kjer se ga naroča tudi pismeno. Cena Din 20.—, za člane Din 16.—, s poštnino Din 1.75 več. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo bolj oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo še po vseh krajih nase države lepo. čez noč je pa barometer padel in vse kaže. da se bo vreme res poslabšalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Sarajevu 14.2, v Beogradu 13.9, v Ljubljani 13.6. v Mariboru 12.4. Iz drugih krajev ni vremenskega poročila. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.6, temperatura je znašala 1.8. — Surov napad. France Slatnar. 341etni delavec \z Godiča pri Mekinjah, se je vra ča] snoči skupno s svojo ženo domov. Na noti proti Mekinjam ga je dohitel Alojzij Sitar in ga baje brez vsakega pravega povoda sunil z nožem v glavo 1n hrbet ter 23 precej r^sno poškodoval. Sla+narja so davi prepol'aH v bolnico. — 2eni odgriznil nos, brata ustrelil. V delu Crne gore živi še star običaj, da mora nevesta odnosno mlada žena po poroki prvo noč prespati z bratom svojega moža. V tem ni nič hudega, ker gre le za nedolžni običaj, ki je pa pred dvema dnevoma v črnogorski vasi Golobovci povzročil strašen zločin. Kmet Mičo Vučenič se je oženil pred 4 leti z lepo Miieno, ki je prespala prvo noč po poroki z njegovim bratom Božom. Zlobni ženski jeziki so pozneje obre-kovali mlado ženo, češ da je z moževim bratom grešila. In Mičo jim je verjel. Odšel je v Ameriko, kjer ga je pa neprestano giodala strašna misel, da se mu je bila žena izneverila že prvo noč po poroki. Začel je pisariti znancem, naj mu proti bogati nagradi ub".jejo brata in zbeže na njegove stroške v Ameriko. Nihče se pa ni našel, ki bi bil to storil. Končno se je Mičo letos vrnil iz Amerike, nekaj časa je živel z ženo mirno, v torek zvečer se je pa vračal z njo domov in srečal brata. Obrnil se je k ženi, češ da jo hoče poljubiti. Vsa vesela mu je žena nastavila usta, toda mož jo je zgrabil za glavo in ji odgriznil nos. Potem je plani! k bratu in mu pognal dve krogli v glavo, da je obležal mrtev. — Samomor zagrebškega trgovca. Včeraj si je končal v Zajrreou življenje znani trgovec Zlatko Ubl Pognal si je kroglo v glavo in bil je tako-j mrtev. Vzrok samomora so baje finančne težkoče. — Smrtna nesreča novosadskega arhitekta. NovosadsKi arhitekt Nikola Handler je v torek proti večeru pregledoval grad-bo novega poslopja, pa je padel s 15 m visokega odra in obležal s težkimi notranjimi poškodbami nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico in takoj operirali, toda proti polnoči je težkim poškodbam podlegel. — Zakaj se je hotel Orkvenik ustreliti. Mizar Franjo Cerkvenik. ki si je hotel v torek v Zagrebu končati življenje, leži zdaj v bolnici in pripoveduje, da je hotel v smrt zaradi melanholije. 2al mu je, da ni bolje meril. Pravi, da je že dolgo nesrečen in da ga muči nekaj strašnega. Ima fiksno idejo, da bo njegovo življenje kmalu končano. Smili se mu samo mati in zato je prosil sestro, naj ji ne pove, kaj je storil. —•' Odprte planinske koče. Osrednji odbor SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča n* Vršiču m stara Aljaževa koča (slednja ne-oskrbovana). — v Karavankah: Spodnja koča na Gotkrf (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki), Valvasorjeva koča pod Stolom ( stalno od prca ta oskrbovana). — v Kamniških planinah: Dom t Kamniški Btotrlcl, koča na Veliki planini in Dom na Krvavca. — Dar za Belo Krajino. V pisarno RK v Wolfovi udica j« poslal neimenovani trgovec is Ljubljane 100 Din za Belo Krajino. Iskrena hvala plemenitemu dobrotniku! — Obledele obleke barva v različnih barvan in plisira tovarna Jos. Reicb. OD DANES NAPREJ DNEVNO ob delavnikih U 3. popoldne, v nedeljo ob 11. uri dopoldne veliki ekspedicijski kulturni vele-film Dr. Colin Rossa (Ufa-tonfilm) Pozor Azija! Pozor Avstralija! Indija — Gandhi — Kitajska — Nova Zelandija — vulkani — koralno otočje. Velezanimivo za staro in mlado! Predstave v Elitnem kinu Matici Iz Liubljane —-lj Volilni sestanek za volilce Ljubljana — mesto se vrši dne 7. novembra t. 1 ob 20. uri v gostilni pni Sokliču v Trnovem za trnovski in krakovski okraj. Na sestanku poroča kandidat minister g. dr. Albert Kramer, g. Ivan Tavčar in drugi Volilci, udeležite se tega sestanka polnoštevilno! —lj šentviška tramvajska proga bo se gala do Kremžarjeve hiše, to je nekoLiko pred šolo. Ker namerava SMD graditi progo do Tacna, mora prej pasti ta hiša Družba hoče Kremžarju sezida:.; uovo VIC no hišo v stavbni črti, če odstopi potrebni prostor za gradnjo tramvajskega tira. A mož noče na to uho nič slišati, ampak za hteva za svojo pritlično hišo — 300.000 Din, kar je pa tako pretirana cena, da ne bo družba nikdar na to pristala. Toliko p.* je gotovo, da bo ta ovira prej ali slej pre magana in bodo lepd moderni tramvajski vozovi stekli do Tacna. Zdaj kopljejo t)o dva metra globoke jame, v katere postavijo traverze, na te pa pritrdijo nosila za dovodno žico. V prvem oddelku remize, ki bo služil za delavnico, postavljajo stroje V tem oddelku je napravljen krajši izvez niški kanal med tirnicama. V sosednem oddelku remize sta pa dva po 45 metrov dolga In čez poldrugi meter globoka kanala. Kadar hočejo motor pod tramvajskim vozom popraviti, spravijo voz nad kanal, kjer je edino mogoče Izvršiti popravilo. Velika železna vrata so okusno prepleskaua. V uradnem poslopju je še no-kaj dela v kletnih prostorih. —lj Nova cesta ob tramvajski remizi. Včeraj so začeli širiti poljsko pot, ki dr2i s Celovške ceste do gorenjske železnice. Tu je od tramvajske remize pa do želez nfce dosti lepega stavbnega prostora, ki bo prej aH slej zazidan. Stavbno gibanje se bo vobče tudi proti St. Vidu močno razmahnilo. Spričo tramvajske proge so stavbišča poskočila za 40 do 50%. Zidarski mojster č., ki je kupil lani večji kompleks po 19 Din m*, ga zdaj prodaja po 40 Din. Baic ima sveta za 16 domačij. —lj Prepoved točenja alkoholnih pijač ob volitvah. Jutri, v nedeljo in v ponedeljek bo prepovedano točenje alkoholnih pijač. Kdor bi kršil to prepoved, bo strogo kaznovan. —lj Javna dela. Na Gallusovem nabrežju ravnajo in nasipavajo obrežje in kopljejo temelj za stopnice, ki bodo držale v strugo ter tvorile perišče. Za desnim opornikom novega čevljarskega mostu beton:-rajo glavni kanal. —lj Prlrodoznanstveoa sekcija Muzejskega društva javlja, da se vrši predavanje g. dr. O. Reve v predavalnici realke drevi ob 18. Predavaj bo o oblačnosti in megli s posebnim ozirom na ljubljansko meglo. Vljudno vabljeni vsi, ki se zanimajo za vremenske razmere. —lj Kandidat smrti. V dalmatinski kleti n3 Krekovem trgu je davi okrog 7. zjutraj piil lizol 371etni monter Viktor P. Z res« valnim avtom so ga prepeljali v bolnico. kjer so mu izprati želodec in je že izven nevarnosti. Vzrok obupa so baje drnžinsk«3 razmere. —lj V mestni klavnici ljubljanski se bo v soboto 7. t. m. ob 15. prodajalo na pTosti stojnici meso. —I j Restavracija pri Levu vsak petek brodet in polenta. Danes fikombri in drobne ribe. Prvovrstna žovca, kraški sir, kraška šunka. — Opozarja se na novo prispel teran. 385n —lj Otvoritveni večer plesnih vaj diplomiranih tehnikov bo danes zvečer ob 20 uri v dvorani Trgovskega doma. —Ij Društvo učiteljic v LJubljani jav Ija, da v nedeljo 8. novembra t. L odpadeta običajna seja in sestanek, pač pa se vrši isto teden pozneje, to je v nedeljo 15. t. n. —I j Pisarna Osrednjega odbora SPD posluje v novih društvenih prostorih palače Saveza grafičkih radnika, I. nadstropje, Masarvkova cesta, poleg hotela Mikllč. —U Napa rokavice, jelenove in triko so najceneje pri sterk nasl. KARNIČNIK Stari trg 18. Pridigar je kip, ki vzbuja na razstavi kiparja Franceta Goršeta v Jakopičevem paviljonu največjo pozornost. Umetnina govori že z naše reprodukcije, še mnogo zgovornejši je pa pridigar v originalu. V Francetu Goršetu smo spoznali kiparja, ki ga moramo prišteti med naše najmočnejše umetnike. Posebno pa opozarjamo na njegovo razstavo, ki bo odprta le še do 10. t. m., ker je na njej tudi mnogo malih, za dekoracijo stanovanj kakor vstvarjenih sta-tuet in relijefov velike umetniške vrednosti, pri tem so pa njih cene neverjetno nizke in so zato Goršetove umetnine dosegljive tudi srednjim slojem. Iz Celja —c Razglas. Mestna občina razglaša: Zaradi terorističnih aktov, ki so se v zadnjem času izvršili na železniške naprave in železniški promet, so važni deli železnice zastraženi po vojaških stražah. Ker se izvaja vojaško zastraženje zelo strogo, naj nihče samovoljno ne uporablja železniških naprav za nedovoljene prehode, zlasti ne skozi železniške predore, čez viiadukte in mostove, kjer grozi pasantom nele nevarnost od vojaških straž, temveč tudi od vlakov, in naj se sploh vsakdo popolnoma izogiba železniške proge in železniških naprav, koder niso javno dostopne oziroma niso napravljeni in dopuščeni prehodi. Pozivam vsakogar, da se brezpogojno pokorava poveljem, odredbam, in navodilom vojaških straž in da pri njihovem pozivu stoj<- takoj obstane na mestu, ker bi vo-iaška straža v protivnem primeru po svojih službenih predpisih morala rabiti orožje in bi moglo priti do nesreče. Opozarjam najresneje, da je po predpisih zakona o železnicah javnega prometa z dne 23. VT. 1930 hoja po železniški progi, nasipih, mostovih in drugih železniških prostorih za vsakogar, ki tam nima službenega posla, prepovedana in da bo vsakdo, ki bi kršil tozadevne zakonite predpise. najstrožje kaznovan po zakonu. Mestni načelnik: Dr. Goričan s. r. —c Planinsko predavan jo. Danes se vrši predavanje Savinjske podružnice SPD v Celju ob 20. uri zvečer v risalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici. Predava g. Cvetko švigelj iz Ljubljane o temi »S kamero v Julijske Alpe«. Predavatelj je znan kot dober amater in bo dajal po končanem predavanju pojasnila vsem, ki bi jih želeli imeti. V kritje stroškov se bodo pobirali zmerni prispevki. Reklamni plakat je v društveni izložbi v Prešernovi ulici (Kmetska posojilnica). —c Članstvo celjskega Sokoiskega društva se obvešča, da bo telovadba vseh oddelkov jutri in v nedelo odpadla, ker je telovadnica v mestni narodni šoli določena za m. mestno volišče. —c Najdena delavska knjižica. Na celjskem kolodvoru ]e bila predvčerajšnjim popoldne najdena delavska knjižica, glaseča se na ime Martin Ozis. Lastnik io dobi pri mestni policiji. —c Volilci iz Gaberja in okolice naj se drevi točno ob 18 udeleže polnoštevilno volilnega shoda, ki ga bo imel sreski kandidat g. Ivan Prskoršek v dvorani Sokoiskega doma v Gaber ju. Nihče naj ne manjka! —c Aretacija Predsnočnjim ie bil aretiran na Glavnem trgu 48-letni berač En-gelbert Kapfer od Sv. treh kraljev v Slovenskih goricah. Kapfer ie na skrajno nedostojen in vsiljiv način nadlegoval občinstvo, zlasti dame. in zahteval od njih denarnih darov. Komaj pa je nabral nekaj dinarjev, jih je takoj zapil v bližnji gostilni. Izročen je bil sodišču. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Samo še danes! BOŽANSKA GRETA GARBO Oioj? orli Pozor Azija, pozor Avstralija! Kratka vsebina velikega ekspedicijskega filma, ki ga nam pokaže ZKO v kinu Matici Ob 4., pol 8. In 9. zvečer Lovska latinščina. — No. prijatelj, koliko zajcev si pa »položil« na zadnjem lovu? — Devetmdevetdeset. — Saj bi lahko rekel kar sto. — Kaj še, zavoljo enega zajca vendar ne bom lagal. Dolgo potovanje po morju. Od Hamburga do rta Dobre nade v Afriki. Notranjost dežele z vso bodočnostjo razvoja. Dežela, kjer se v 7 letih ni zgodilo nič pomembnega, kjer dolgo ni deževalo, kjer gospodarita divna favna in flora, kamor še ni stopila človeška noga. V te predele zemlje stopa sedaj človek, raziskovalec, s filmsko kamero, da posname čudeže, ki se dogajajo dan za dnem v tej prostrani in širni naravi. Sledi Avstralija s praživalmi in pra-ljudmi. Toda to niso samo slike gibajoče divjine, napete in zanimive, temveč se zrcalijo v njih vsi življenjski problemi kontinenta, ljudi in vsega. Tu ni samo dežela brez ljudi — tu so tudi narodi brez dežele. Avstralija — brez ljudi, ogromno prostranstvo, malo obljudena — a južnovzhodni del Azije — narodi brez dežele. Prenatrpani, polni, z divjim tempom sedanjosti, v borbi za obstanek. Potem Kitajska, preobljude-na, z ozkimi ulicami, umazanimi mesti — in vodnimi naselbinami, kjer žive ljudje — v čolnih, ker ni na suhe n več prostora. Vso tragiko kulijevesra življenja vidimo v majhnih odlomkih Vso primitivnost njegovega bitja. Jasni nam bodo postali vtisi, ki jih dobivamo o Kitajski in njenih revolucionarnih socialnih pretresih Druga zanimivost: Indija. Svetišče, maharadža, sloni, čudoviti svet, — ampak (sto, ista pesem ista vsebina, isto življenjsko merilo kot na Kitajskem. Ta najvažnejša kolonija Anglije se pretresa, giblje, maje .... Z Gandhijem gremo k morju, gledamo in opazujemo in pred nami mrgoli divia masa tragičnih življenj ponižanih in razžaljenih. Za Avstralijo in Azijo sledi Južno morje. Otoki. Zopet divja favna in flora Ljudje žive tu kakor v kameni d^>bi. A ftudn vsaka posamezna kultura, vsaka Stop če še tako primitivne civilizacije, ima v bi neki čuden življenjski ritem, ki aam je misliti. Da, prav zdaj. ko sme postali nestalni, ko nas teži doba velikih pretresov, ko smo postali negotov: tudi v poy: I-nosti naših kultur in naše civilizacije . . . Potem še nekaj z Nove Zelandije V zadnjih, a najgroznejših divjinah p v vulkanih, soteskah in prepadih istr. a m tako pravljično lepih .. Doma. Pogled na vse to, na vso to neizmerno lepoto, na vse te čudovite nijaj življenj. Ni-li to dejstvo, da prihaja od tam — novo življenje0 Življenje, ki :" ni prikipelo do vrhunca, življenje, rojene v blatu in mokroti, a življenje, ki nosi nove kali popolnosti, nečesa, kar daje sic- r še samo slutiti. Ne pomenja pogled na ta silni kompleks neznanega — konec nase sodobnosti, nade lastne tragike? Dr. Colin Roes pravilno opozarja .\u ta svet, svet vstajenja svet novih svežih in močnejših sil. Niso te iie budne, zavestne; nasprotno — na tleh so še nezavedne, čakajo vstajenja iz samega sebe dočim no naše izčrpane moči zavite in okinčane v najrazličnejše mavrice kultur in civilizacij — zapisane razpadu v nič v nesmisel. Tam lahko po jo pesem bodočnosti, ki prihaja in se mora roditi .. . Predstave tega filma se vrše dnevno ob delavnikih ob 14.15, v nedeljo pa ob 11. uri dop. v Elitnem kinu Matica. Iz življenja Slovencev v Ameriki Žrtev avtomobilske nesreče — Drzen roparski napad — Smrtna kr>sa Zadnjič smo kratko poročali, da se je pri avtomobilskih dirkah ubil 231etni Anton Ponlkvar iz Clevelanda. O nesreči prinašajo ameriški listi podrobnejša poročila. Ponikvar je bil izvrsten dirkač in je »11 na dirkah že trikrat prvi. V nedeljo 4. oktobra se je odpeljal na dirkališče v Sha-ron. Kmalu po startu je bil v vodstvu in je bil po neka.j krogih daleč pred drugimi. Med d&vjim dirom se je pa na dirkalnem avtomobilu zlomila os, avtomobil se je postavil na glavo in se razbil. Nesrečnemu Tonetu je udrlo prsni koš. razbita šipa mu je pa skoraj prerezala vrat. Bil je takoj mrtev. Za niim žalujejo starši, več bratov in sester. Drzen roparski napad je bil izvršen v Clevelandu v lekarno rojaka Romana. Dva mladeniča s samokresi v rokah sta stopila v Lokal in prisilila Komana ter več strank, da »o se umaknili v ozadje. Roparja sta pobrala iz blagajne 35 dolarjev tn pobegnila. Koman je za njima streljal in zadel enega v hrbet, pa ga je drugi takoj pobral, naložil na svoj avto in z nj«im vred pobegnil Na Hamilton Ave v Clevelandu so našli ubitega 361etnega Franca Udovica. Policija je ugotovila, da je bil povožen lo smrti Za brezobzirnim avtomobi listom poizvedujejo. — SHčna žalostna usoda je doletela tudi Jerneja Frangeša, doma iz Cir-kovca pri Ptuju. Pokojni je bil star 66 let. zapasti) je v Ameriki tri hčerke, v domovini pa hčerko in sina. V Clevelandu so umrli: Tomaž Strle \z Krvave peči pri Velikih Laščah. Pokojni je bil star 53 let, v Ameriki j«- bival let. Za njim žalujejo žena. sin in tri hčer ke. — France Strojln, doma iz Malega L. povca. Zapustil je dve hčerki. Pokojn bil star 75 let. Alojzij škander. si ar 5."» let in doma iz Zgornje Šiške pri Ljubljani Za njim žalujejo žena, sin in tri hčerk. — V Aurorl, država Minnesotta, je umri eden najstarejših slovenskih pionirjev, Josip Stepič, star 71 let. Doma je bil iz EH niče pri Ljubljani Zapustil je ž«nrob 12. ponoči preminul gospod Nikolaj Bobrecki uradnik Drž. hipotekarne banke Pogreb nepozabnega bo v soboto, 7. novembra ob H 4 popoldne rz hiše žalosti. Gradišče 11, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči ostali. •Mali o£fast< Vsaka bemeda ta odgovor Plača ae lahko tudi p znamkah, mm. ffa vprašanja brez znamk* ae Kafmanjii odfa* IM» MORSKE RIBE! Danes »veže pošiljke! Vi-lika »bira! Vđno dalmatinsko samo iz lastnega vinograda. Gostilna na dvorišču: HOTEL TRATNIK. — Sunara. 3092 MED zajamčeno prdsten vseh vrst ter čebelarske potrebščine nudi prodajalna čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova uHca 4 (poleg gostita e Novi svet). 3089 KUNCE cbkkchilla ter bele, crne In cbincnilla rek s (kratkodlake) pasme, v različni starosti ugodno prodam. — J. Laurič, Vransko pri Celju. 3086 Gostilna »n vinarna TOMŠIČ, šentjakobski trg nudi najrazličnejše in nag izbor-nejže vzhodno - štajerske vinske moste. Toči tud; Urbani-muškatec 3096 UČENCA zdravega, po možnosti z meščansko šolo, za trgovino z mešanim blagom, sprejmem. J. Laurič, Vransko pri Celju. 3088 ABSOLVENTIH J A trg. tečaja zmožna slovor-skaga in nemškega jezika, stenografije ter fbf li pisem'K d del, išče službe Gre ad! na deželo. Nastopi lahko takt>-;. Ponudbe na upravo *3Iov. Naroda* pol-»Vestna In pridna 3094«. IZGUBIL 8E JE ROBEC od frančiškanskega mostu do poste z ročno vezenino petit -podni vzorcem, obrobljen s čipko, kupljen prt trrdlci M. Lert-geb na Jurčičevem trgu. Ker je drag spomin, se prosi naj-dtteija, naj ustega proti nagradi odda v oglasnem oddelku > Jutra«. 3090 Sveže najfinejše norveško ribje oife iz lekarne Dr. G. PICOOU-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. TRGOVINO z mešanim blagom in s trafiko v bfe&md Maribora takoj oddam z lepim stanovanjem. Potrebni kapital 20.000 Din. Ev. se sprejme tudi gospodična s kavcijo, u bi isto vodila Interesenti, ki bi se radi ustme-no dogovorili, se lahko zglase v nedeljo, 8. t. m. pri g. Ferdu Pfeiferju v Cerju, Glavni trg št. 8. 3087 IZBOR različnih pristnih vzhodno -štajerskih vinskih mostov nudi gostilna in vinarna TOMŠIČ, šentjakobski trg. 3095 250 DENARJEV DNEVNO zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — »Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor! Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Iftlcttbutcttutni paph fig d ikeqa fila\oda, I BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Prometni zavod za premog H. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG lomači in inozemski za domačo kurjavo In industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG J* KOKC livamiški, plav-v,va žarski to plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 151. Urejuje Josip Zupančič, mm Za >Narodno tiskarno« Fran Jeseraek, — Za opravo In lnaeratni dal usta: Oton Christof, — Val v Ljubljani.