Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. ± Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; ^ vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. v večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Tslefon štev. 216. V Ljubljani, 25. decembra 1905. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina : Vabilo na naročbo. Zadruga: Zadruge, ustanovlene leta 1905. Dve važni zadrugi na Spodnje Štajerskem. Revizijsko poročilo. Pregled. Gospodarsko berilo: Nova železnica in naše dolžnosti. Zavarovanje živine v Avstriji. Ostrupljenje živine s travo od krompirja. Deset pravil pri molži. Kako ohranimo mleko dalje časa neskaljeno in zdravo? Ravnanje z vinom takoj po vožnji. Skrbimo za seme za spomladno setev. Mala naznanila. Inserati. Vabilo na naročbo. / novim letom dospe „Narodni Gospodar“ v sedmo leto svojega obstanka. Nočemo se hvaliti z dosedanjimi vspclii, mi gledamo naprej in gremo naprej po poti, ki smo si jo zasnovali in spoznali za pravo. „Narodni Gospodar" je glasilo „Zadružne zveze" — toraj jo v zvezinem namenu označen naš program in ta naš program je: najti, rešiti, ojačiti in družiti vse gospodarske sile na slovanskem avstrijskem jugu in tako ustvariti veliko, nepremagljivo gospodarsko moč. Zvesto se bomo držali tega programa in ga brez vseh ozirov zvrševali, ker smo prepričani, da je to glavni predpogoj za obstanek naroda. „Narodni Gospodar" hoče biti zrcalo našega narodnega gospodarstva, posebno pa jugoslovanskega zadružništva, spada toraj v vsako hišo, kjer je kaj smisla za gospodarstvo in posebno za zadružništvo. Svoje sotrudnike prosimo, da nas podpirajo tudi v bodoče: posebno pa še prosimo naše zadruge in zadrugarje, da nas zalagajo s vsakojakimi poročili o svojem zadružnem in splošno gospodarskem delovanju. List izhajal bo kakor do zdaj, 10. in 25. vsacega meseca in bo obsegala vsaka številka 16 strani. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Člani »Zadružne zveze« dobivajo list brezplačno. Člani zadrug, ki so članice »Zadružne zveze« dobivajo list na leto za 3 K; tem priporočamo list še posebno radi tega, ker najdejo v njem podatke o delovanju svojih zadrug. „Narodni Gospodar" se naroči pri „Zadružni zvezi" ali pa pri bližnjem poštnem uradu. ZADRUGA. Zadruge, ustanovljene leta 1905. (Ležeče tiskane zadruge so članice „Zadružne zveze*.) A. Slovenske zadruge. Gorišk o. 1. Kostanjevica: „Obrtno gospodarsko društvo, vknjižena zadruga z omejeno zavezo.11 2. Zavrhek: „Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.11 3. Podbrdo ob Bači: „Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.11 Koroško. 0. Kranj sko. 4. Mošnje: „Prva Mošenjska mlekarska zadruga, reg. zadruga z omejenim poroštvom.11 5. Vodice: „Hranilnica in posojilnica, reg. zadruga z neomejeno zavezo.u 6. Brezovica: „Mlekarska zadruga, reg. zadruga z omejenim poroštvom.u 7. Dolsko: „Hranilnica in posojilnica, reg. zadruga z neomejeno zavezo.u 8. Zagorje oh Savi: „Ljudska hranilnica in posojilnica, reg. zadruga z neomejeno zavezo". 9. Št. Vid nad Ljubljano: „Kmetijsko društvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo." 10. Skaručna : „Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.11 11. Lukovica: „Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.u 12. Šmarca: „Mlekarska zadruga z omejenim po-roštvomu. 13. Rova: „T. kranjska sadjarska in mostarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom." 14. Idrija: „Prva idrijska čipkarska zadruga, vpisana zadruga z omejeno zavezo.11 15. Mengeš: „Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.11 16. Tržič: „Tržiška posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo.11 17. Dobrova: „Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom." 18. Srednjavas v Tuhinjski dolini: „Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom." 19. Gorje: „Mlekarska zadruga za blejski kot, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.1,1 20. Svetje: „Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.11 21. Šmartno pri Kranju: „Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.u 22. Komenda: „Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.11 Š t a j e r s k o. 23. Slovenji Gradec: „Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo." 24. Brežice: „Vinorejska zadruga Bizeljsko, Pišece, Sromlje v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.11 25. Sv. Lorene v Slo ven. goricah: „I. štajerska trsničarska zadruga, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.11 2G. Celje: „Zadružna zveza, registrovana zadruga z omejeno zavezo.11 Trst z okolico. 27. Barkovlje: „Konsumno in posojilno društvo, vknjižena zadruga z omejeno zavezo.11 28. Trst: „Tiskarna Edinost, vpisana zadruga z omejenim poroštvom.11 29. Sv. Ivan pri Trstu: „Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo." B. Hrvaške zadruge. Istra. 1. Dragabaščanska: „ Gospodarsko trgovačko družtvo, reg. zadruga sa ograničenom jamčevinom." 2. Linardić: „Gospodarsko trgovačko družtvo, registrovana zadruga sa ograničenom jamčevinom." 3. Poljica: „Gospodarsko trgovačko društvo, reg. zadruga sa ograničenom jamčevinom." 4. Banjole: „Konsumno društvo, registrana zadruga na ograničeno jamčenje.1,1 5. Vinkuran: „Konsumno društvo, registrana zadruga na ograničeno jamčenje." 9. Pula-Kaštanjer: „Konsumno društvo, registrana zadruga na ograničeno jamčenje." 7. Pula - Kroacija: „Konsumno društvo, registrana zadruga na ograničeno jamčenje." 8. Opatija: „Zadruga prvih opatijskih trhonosa, registrana zadruga sa ograničenim jamčenjem.11 9. Punat: „Seoska blagajna za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenje." 10. Cres: „Mlinarska zadruga u Cresu, registrana zadruga na ograničeno jamčenje." 11. Sv. Martin kod Buzeta: „Gospodarsko družtvo, registrana zadruga na ograničeno jamčenje.11 12. Serdoči kod Kastva ; „Družtvo za štednju i zajmove u Sv. Križu, registrana zadruga na neograničeno jamčenje.11 Dalmacija. 13. Novali: „Potrošno-obrtna zadruga, uknjižena na ograničeno jamčenje.11 14. Kotor Potrošna zadruga, uknjižena na ograničeno jamčenje za činovnike i pripadnike javnih i privatnih ureda u kotom Kotorskem.“ 15. Nadin: „Katolička Hrvatska seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.11 16. Hvar: „Potrošno-obrtna zadruga, uknjižena na ograničeno jamčenje.11 17. Ražanc: „Seoska Blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.11 18. Vinjerac: „Seoska Blagajna za štednju i zajmove, zadruga vknjižena na neograničeno jamčenje.11 19. Zman: „Uljarska zadruga, uknjižena na ograničeno jamstvo.11 20. Preko: „Uljarska zadruga, registrana na ograničeno jamstvo. 21. Kotor: „Hrvatska bokeljska štedionica za štedljivost, uknjiženo udruženje sa ograničenim jamstvom.11 20. Pag: „Težačka zadruga, protokolisano udru-šenje sa ograničenim jamstvom.11 23. Vis: „Viška težačka blagajnica, društvo re-gistrovano uz ograničeno jamčenje. 24. Stankovci: „Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.11 25. Dračeviea na Baču: „Seoska blagajna za štednju i zajmove na neograničeno jamčenje.11 26. Pag: „Prva dalmatinska pčelarska zadruga, vknjižena na ograničeno jamčenje.11 27. Makarska: „Potrošno obrtna zadruga uknjižena ua ograničeno jamčenje.11 28. Kolane: „Potrošno-obrtna zadruga, uknjižena na ograničeno jamčenje. C. Srbske zadruge v Dalmaciji. 1. Gradište: „Srpska zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa neogračenim jemstvom.11 2. Praskvica: „Srpska zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa neograničenim jamstvom.11 3. Kninsko polje: „Srpska zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa neograničenim jamstvom.11 Dve važni zadrugi na Spodnjem Štajerskem. I. Kletarska zadruga v Mariboru ob Dravi r# z. z o• z. Kletarska zadruga v Mariboru ob Dravi ustanovila se je v oktobru leta 1902. Zadruga ima svoj sedež v Mariboru in razteza svoj delokrog na politični okraj Maribor. Po § 2. pravil ima delovanje zadruge zlasti 4 točke: 1.) kupovati in prodajati svojim članom vse predmete, potrebne v vinoreji in kletarstvu ter v kmetijskem gospodarstvu sploh, navadno na naročilo in račun članov, izjemno tudi na lastni račun, in posredovati v vseh tevrstnih prodajah in nakupih; 2. ) shranjevati in prodajati po naročilu in na račun članov od teh pridelano vino ali prinešeno grozdje, ali tudi kupovati vino in grozdje članov na lastni račun in izjemno, ako to zahtevajo poslovne razmere, kupovati in prodajati vino nečlanov; posredovati v vseh tevrstnih kupovanjih in prodajanjih in napraviti v ta namen potrebne kleti in jednake naprave; 3. ) dajati svojim članom na vina predujeme in si preskrbeti predujeme tudi za drugod kupljena vina; 4. ) vporabljati vsa zakonita sredstva za povzdigo vinoreje in kletarstva pri svojih članih. Glavna točka delavnosti te zadruge obstoji v nakupu mošta in vina od svojih članov in prodaji tega konsumentom. Nakup in prodaja vrši se vedno na račun zadruge. Vsi drugi goraj omenjeni nameni stopijo v ozadje za ravno omenjenim poslom. Prvo prednost imajo člani zadruge seveda o tem, da za-morejo vsak čas prodati svoj mošt ali vino zadrugi po najvišji tedaj plačevani tržni ceni. Nikakor pa niso primorani prodajati vino le zadrugi. Z razumnim poslovanjem, ki se od leta do leta bolj širi, je zadruga dosegla, da so se vredile vinske cene v mariborski okolici tako, da ni vinskemu trgovcu več mogoče diktirati vinorejcem cene, kot bi to njemu bolj ugajalo, in izkoristiti njih zadrego, ko so morali vsled primanjkljaja denarja ali ob času bogate trgatve vsled primanjkljaja posode, prodajati vino za vsako ceno. Indirektno je toraj obstanek zadruge koristil ne samo članom, pač pa tudi nečlanom, kar se sicer opaža povsod, kjer se nahajajo zadruge. ('lan zadruge postane lahko, ako poseduje vse državljanske pravice, ne samo oni ki se bavi z vino-rejo v okrožju zadruge, pač pa izjemno tudi oni, ki se sicer ne peča z vinorejo, a je njegov vsprejem vendar zadrugi v korist. Ta določba ni sicer v polnem soglasju z paragrafom 2. pravil, je pa vendar primerna, ker omogoči vstop v zadrugo tudi osebam, kojih delavnost je izvanredno dragocena, a ki bi se na drug način le težko pridobila. Zadrugo oskrbuje predstojništvo (7 članov), nad-zorništvo (4 člani), preskuševalni odbor (3 izvedenci vinorejci) in konečno občni zbor. Preskuševalni odbor je v zadrugi svetovalni organ, ki se je nastavil na zahtevo načelstva, v s vrh o preskuševanja vrednosti grozdja in vina, in ima v vseh takih slučajih izraziti svoje mnenje in tega pismeno podati načelstvu. Misel ustanoviti ta odbor je prišla pač vsled tega, da se predstojništvo nekoliko razbremeni svojega posla in ima na svoji strani izvedene svetovalce. Vendar se pa ta uredba ni obnesla, ker je ovirala poslovanje in je postala nepotrebna s tem, da so se izvolili v predstojništvo in posebno v vodstvo poslovanja le izvedeni možje. Pri prvi premembi pravil bode se zato § 16. in ž njim vezane določbe odstranile. Vsak član mora vplačati 5 kron vstopnine in vsaj en delež v znesku K 20 in mu je prosto si nabaviti 25 deležev, za koje je določeno 50 kratno jamstvo. Za vsak hektar vinograda vplačati se mora en delež in sicer v teku ednega meseca po prijavi svojega pristopa k zadrugi ali po kasnejšem nakupu večjega vinograda. Poslovno leto prične 1. julija in neha 30. junija naslednjega leta. Od letnega čistega dobička odračuna se najprvo 10°/o rezervnemu zakladu, v nadalje en znesek — dosedaj 10°/o — v obrestovanje deležev in drugih vlog članov, ostalo se pa vpiše članom v dobro po številu deležev, akoprav bi se moralo po § 32 pravil izplačevanje preostanka čistega dobička vršiti po množini donošenega vina. Zadruga si prizadeva splačati čim preje svoje dolgove in si nabaviti lastni kapital za poslovanje, kojemu temeljni kamen bi bili vplačani deleži. Priporočalo bi se sicer vrediti to postopanje po pravilih s primerno premembo pravil po nemškem vzorcu. Pisarna zadruge se nahaja v Gosposkih ulicah 38, in se rabi ob jednem tudi od sadjarske zadruge v Mariboru. Knjigovodstvo, evidenca, registratura in oprava pisarne je v vsakem smislu ugledna. Pri vsem se čuti trgovski duh, ki smatra preprostost in red kot najboljšo podlago poslovnemu delovanju. Vino in mošt kletarske zadruge nameščeno je v 3 najetih kleteh z 400/n2 površine, v kojih je sedaj 5000 M vina vloženega v lastnih sodih zadruge. Kletarska dela izvršujejo nad kletar in trije sodarji, po potrebi najamejo se težaki. Neprilika kletarskega opravila, ki je nastala vsled prevelike oddaljenosti kleti med seboj (te so bile vzete v najem ob prilikah poslovne razširbe), je odločilo zadružno vodstvo zapustiti sedanje prostore in vzeti prihodnje leto v najem le eno klet, kjer bode imela prostor cela zaloga. Za prodajo vina je kletarska zadruga v zvezi z sadjerejsko nastavila po ednega zastopnika na trgu Mariborskem in v Gradcu, in ednega potnika za Štajersko in Koroško. S potnikom napravljena je pogodba, ki se lahko vsaki čas odpove; po tej pogodbi dobi potnik od vsake prodaje na stranke, koje je on obiskal, 7 °/o provizijo od plačane kupnine. Poleg te provizije dobi potnik na podlagi posebnega dogovora še poseben prispevek za kupčijska potovanja v nove kraje — ozir. v kraje, kamor se morajo plačati dragi vozovi. Največ odjemalcev je gostilničarjev, ki dobivajo vino v sodih. V svojem obstanku je zadruga oddala 1000 hi vina raznim deželnim zavodom. To je edina podpora, katero je zadruga dobila od dežele. Vinske cene, kupni pogoji in zaloge razvidne so iz naslednjega pregleda: za 1 ZtZ v posodi kron Stara namizna vina. od do S slovenskih goric 40 — 48 Mariborčan 44 — 60 Lajte rsberžan 42 — 50 Kamničan 44 — 60 S Št. Petra 44 — 70 Kapelčan (pri Ljutomeru) 52 — 70 Pekrčan 60 - 100 Framčan 58 90 Šmicberger 64 — 120 Stare vrste. Burgundec in silvanec, mešana 50 — 60 „ beli 66 — 80 Laški rizling 50 — 66 Mali rizling 80 — 120 Stara namizna vina. Jeruzalemec 90 — 120 Ljutomerčan 88 100 (.-rešnjevčan 90 — 120 Pekrčan 100 — 150 B utelj ke. Cele steklenice K v Jeruzalemec.................................1 • 30 Crešnjevčan.................................1 • 40 Ljutomerčan.................................1 • 20 Pekrčan.....................................1 • 40 Jeruzalemec - kabinet.......................1 ■ 50 Kupnine plačati so cele in takoj v Mariboru in se tožijo v Mariboru. Pri velikih naročilih napravijo se posebne cene. Sodi vrnejo se lahko v 4 mesecih — seveda v dobrem stanu — franko Maribor. Mošt slabše vrste kupuje se po vsebini sladkorja. Začasno velja pri določevanju cen sledeča mera: Do 15 stopinj sladkorja plača se po 2 vin. vsaka stopinja, a nad 15 stopinj sladkorja se doplača 2 vin. vrhu navadne cene, in ako nad 18 stopinj se pa doplača 4 vin. vrhu navadne cene. Letos so bile cene mošta sledeče: O O SM . ... 24 v H-‘ 05 O o . . . . 27 „ 14°/o . . . . . . . . 29 „ 15 °/o . . . , . . . . 32 „ 16 °/o . . . . , . . . 36 „ 17 °/o . . . . . . . . 40 „ 18 o/o . . . . , . . . 44 „ Cene vina v rej ujej o se po tržnih cenah. Da si zamore zadruga ob času vinske trgatve nabaviti potrebni denar, ima kredit na tekoči račun pri Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu, koje je tudi član. Visokost tega kredita znaša 25 kratno svoto vplačanih deležev, to raj polovico jamstvene svote. Nadaljna de- narna potreba se pa pokrije od Zveze po vrednosti vloženega vina. O obsegu delavnosti in poslovanja celega podjetja spričujejo nam nekatere številke. Vrednost inventarja znašala je koncem leta 1904/5 K 18.577. Promet vina dosegel je v letu 1904/5 4100 hi, a denarni promet je znašal 150.000 K. V omenjenem letu bilo je vplačanih 147 deležev v znesku 2940 K. Imetje zadružnikov je znašalo koncem leta 1904/5 5720 K. Rezervni zaklad je koncem junija 1905 znašal že K l.dOS’ld. Kletarska zadruga deluje od ustanovitve ves čas le z lastnimi močmi in ni dobila, izvzemši moralično in financielno podporo Graške Zveze, nikake podpore ne od dežele, nč od države. Dosedanji financijelni vspehi kažejo pa naj lepše, da ima zadruga dobro trgovsko vodstvo. Dobri glas kletarske zadruge privabil je bil 7. septembra tega leta 370 vinorejcev iz Nižjeavstrijskega pod vodstvom deželnega odbornika Majer in ravnatelja Reckendorfer, ki so od tega obiska dobili najboljši vtis, kakor to sami izražajo. II. Prva štajerska sadjerejska zadruga v Mariboru ob Dravi, r. z. z o. z. Prva štajerska sadjerejska zadruga v Mariboru ustanovila se je 4. sept. 1904 s sedežem v Mariboru. Okrožje zadruge ni omejeno, zato se sprejme lahko vsakogar, ki ima vse državljanske pravice in je lastnik kake kmetije. Kot pri kletarski zadrugi, tako se tukaj labko vsprejme kot član oseba, ki nima kmetije, a je zadrugi lahko v korist. Tudi ostale določbe so ponarejene po onih kletarske zadruge. Vstopnina znaša 5 K. Vsak član primoran je vplačati vsaj 1 delež po 20 K, in ima pravico na podlagi vsakega deleža vposlati zadrugi sadja do 400 K vrednosti; za vsako pošiljatev, ki presega omenjeni znesek, mora se vplačati en nov delež. Več kot 25 deležev ne sme dobiti nobeden član brez dovoljenja občnega zbora. Poroštvo znaša 50 kratno visokost deleža. Po § 2. pravil ima zadruga sledeče namene: 1. ) Kupovati in prodajati vse predmete potrebne v kmetijskem gospodarstvu, navadno po naročilu in na račun članov, izjemno na lastni račun, in posredovati vse tevrstne prodaje in nakupe; 2. ) shranjevati in prodajati po naročilu in na račun članov njih sadne pridelke, izvzemši grozdje in vino, kupovati in prodajati sadje nečlanov na lastni račun, posredovati tevrstne prodaje in kupovanja, in postaviti tem namenom potrebne naprave; 3. ) vporabljati vsa zakonito dovoljena sredstva za povzdigo kmetijskega gospodarstva svojih članov. Iz kratkega obstanka zadruge še ni mogoče sklepati, kateremu delu bode zadruga posvetila svojo glavno pozornost. Zadružno vodstvo oskrbuje se od odbora (8 članov), predstojništva (4 člani), nadzorništva (6 članov) in občnega zbora. Odbor voli se od občnega zbora in izvoli sam iz svoje srede predstojništvo; njemu je dolžnost izpolniti vse sklepe in voditi redne posle zadruge. Kot že omenjeno, nahaja se pisarna v Gosposkih ulicah 38. Zaloge, zorilna klet in druge delavnice, (izvzemši vložno klet, ki stoji v Mariboru) nahajajo se 1ji ure oddaljene od Maribora, ob železnici in državni cesti v Gradec, kje je zadruga vzela v zakup obsežno poslopje. Zunaj pred hišo nahaja se tudi velika tehtnica za tehtanje sadja, ki se prinese na prodaj. Prevzeto sadje pride raz tehtnice ali v vložno klet ali naravnost v delavnice, kjer se osnaži, razreže in spreša. Vsled naglice, s kojo se je bilo spomladi pričelo delovati, ni bilo mogoče popolnoma vrediti shrambe in delavnice; tako je vse vre-jeno še zelo primitivno. Za prihodnje leto misli se posebno primerno vrediti shrambe, da se omogoči eksport, ali sploh prodajo in odpošiljatev sadja. V letošnjem letu bila je sadna letina tako slaba, da se je zadruga bila omejila le na nakup sadnega mošta. Moštna klet, v kateri se hrani mošt med vrenjem in prodajo, meri 100 m2 in se zamore v njej hraniti 1000 hi. Nevtrudljivemu in trgovskemu vodstvu zadruge bilo je mogoče, brez kake podpore v prvem poslovnem letu, doseči vendar-le K 170 čistega dobička, tako da se je K 17‘95 odkazalo rezervnemu zakladu. Preostanek čistega dobička se je pa v smislu pravil porabil za obrestovanje deležev, vendar se ni izplačal, pač pa vknjižil v dobro vsakemu članu. § 32. pravil predpisuje tudi, da se mora morebitni preostanek porazdeliti po množini, oziroma vrednosti sedanjega blaga. V minolem polletju se je nakup sadja vršil na lastni račun zadruge. Pri tem in pri stavljanju naprave potrebne svote denarja založila je Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu, koje član je zadruga. Kredit je določen na isti način kot pri kletarski zadrugi. Vrhu tržnih zastopnikov in potnika, koje ima skupno z kletarsko zadrugo, je zadruga nastavila tudi ednega zastopnika v Trstu, ki posreduje oddajo in izvoz v Egipt. Odjemalci sadnega vina so vrhu gostilničarjev tudi zadružniki sami, ki rabijo zgotovljena vina za lastno potrebo, kot tudi drugi kmetovalci in zadruge. Dokler ni bilo zadruge, ni bilo sploh mogoče kmetovalcem dobro izkoristiti sadne letine, ker v takih letih bil je toliki primanjkljaj sadja, da se na kako prešanje sadja sploh ni mislilo, a to se je tedaj pokvarilo ali pa prodalo za vsako ceno nemškim trgovcem. Zadruga je takim razmeram naredila konec. Z koncem poslovnega leta 1904/5 — 4. septembra 1904 do 30. junija 1905 — bilo je plačanih 75 deležev v znesku K 1500. Vrednost inventarja znašala je po 5°/o odpisa K 19.550. Denarni promet je dosegel pri nakupu 10.486 kg sadja in izdelavi 1000 hi sadjevca svoto K 77.571*96. Zakaj smo navedli ti dve zadrugi, ki ste sicer na Spodnjem Štajarskem — a niste slovenski zadrugi? Opozoriti hočemo štajerske rodoljube, da se pobrigajo za primerno zadružno organizacijo, ker sicer jim bode po starem receptu povsod Nemec snoval take potrebne zadruge, kakor gori navedeni. Na delo — mi radi pomagamo ! Revizijsko poročilo. Revizija se je izvršila pri sledečih zadrugah: 170. Makole, kmetijsko društvo. 171. Križevci, posojilnica. 172. Jarenina, kmetijska zadruga. 173. Konjice, kmetijsko društvo v 1. 174. St. Lenart, posojilnica. 175. Ljubljana, slovensko delavsko stavbeno društvo. 176. Ljubljana, I. ljubljansko delavsko kon-sumno društvo. 177. Vrhnika, mlekarska zadruga. 178. Brezovica, „ „ 179. Smarca, „ „ 180. Ljubljana, „Gospodarska zveza11. 181. Poljane, mlekarska zadruga. 182. Bovec, mlekarsko društvo. 183. Planina pri Cirknem, I. mlekarska zadruga. 184. Sebrelje, šebreljska štedilna posojilnica. 185. Kanal, okrajna posojilnica. 186. Pazin, gospodarsko društvo. 187. Beram, beramsko družtvo za štednju i zajmove. 188. Beram, beramsko mlekarsko družtvo. 189. Srednjavas, hranilnica in posojilnica. 190. Šturije, „ „ „ 191. Vipava, „ „ „ 192. Vipava, kmetijsko društvo. 193. Ljubljana, surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge. 194. Ljubljana, tovarna sodavice. 195. Dobrunje, kmetijsko društvo v 1. 196. Hrušica, mlekarna. 197. Kazaze, hranilnica in posojilnica. 198. Koče, mlekarska zadruga. 199. Sv. Stefan ob Žili, konsumno društvo. 200. Buzet, buzetsko družtvo za štednju i zajmove. 201. Planina pri Rakeku, mlekarska in sirarska zadruga. 202. Oprtalj, oprtaljsko družtvo za šted. i zajm. 203. Kaštelir, kaštelirsko „ „ „ „ „ 204. Vabriga. vabriško „ „ „ „ „ 205. Baderna, badernsko „ „ „ „ „ 206. Baderna, gospodarsko družtvo. 207. Tinjan, tinjansko družtvo za štednju i zajmove. 208. Zminj, žminjsko družtvo za štednju i zajmove. 209. Videm, hranilnica in posojilnica. 210. Lindar, lindarsko družtvo za štednju i zajmove. 211. Stokovci, štokovsko družtvo za štednju i zajmove. 212. Pišece, posojilnica. 213. Sijana, konsumno družtvo. 214. Barban, barbansko družtvo za štednju i zajmove. 215. Boljun, boljunsko družtvo za štednju i zajmove. 216. Medulin, medulinsko družtvo za štednju i zajmove. 217. Medulin, konsumno družtvo. 218. Mali Lošinj, malološinjsko družtvo za šted nju i zajmove. 219. Veli Lošinj, velološinjsko družtvo za štednju i zajmove. 220. Sevnica, posojilnica. 221. Cunski, gospodarsko trgovačko družtvo. 222. Nerezine, „ „ „ 223. Nerezine, družtvo za štednju i zajmove. 224. Unije, gospodarsko trgovačko družtvo. 225. Susak, „ „ „ 226. Martinščica, „ „ „ 227. Cres, družtvo za štednju i zajmove. 228. Cres, mlinarska zadruga. 229. Beli, gospadarsko trgovačko družtvo. 230. Krk, osrednji vjeresijski zavod. ZB HI O- Xu E ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec november 1905. 1 iiri e> Preiemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K V Badema 15495 46 15447 61 30943 07 3282 09 591 32 14854 29 1924 84 Barban 5103 81 4908 86 10072 67 -r- — 520 — 3758 — 260 — 298 Baška 92472 09 91721 49 184193 58 62721 08 36340 Oti 13846 — 6001 64 153 Beram 5193 65 3432 36 8626 01 2909 74 10 12 3374 94 1131 59 ? Blagovica 8775 33 8519 — 17294 33 1945 — 2779 — 5540 — 490 — 168 Bled za blejski kot . . . 21012 98 20349 23 41362 21 14706 10 6660 97 3550 — 300 — 132 Bloke 10273 49 10872 84 21146 33 7700 — 1490 — 3298 — 690 — 333 Boh. Bistrica .... 18544 40 17254 61 35799 01 9267 86 9380 22 6100 — 2207 48 87 Borovnica 16353 65 16752 19 33857 78 12325 — 6798 92 1910 — 1870 — 278 Buzet 43265 43 39096 64 82362 07 25619 78 16890 26 7042 — 1985 — +5 Cerklje .... 26413 92 20899 40 47313 32 11169 — 10890 15 4730 — 1112 93 265 Cerknica Cirkno ? Cres ? 37991 29 26120 26 64111 55 30300 97 11573 69 3260 2378 516 Col 1643 72 2635 — 4278 72 1629 — 335 — 800 — — — 64 Čatež 13568 90 13349 85 26918 75 1990 — 1634 82 6400 — 1838 21 94 Češnjica Čermošnice . . . . ? 5609 84 5587 76 11197 60 5535 — 1633 03 800 — — — 172 Črnivrh 10729 30 9485 02 20214 32 3661 — 1969 63 6396 22 3786 — 188 D. M. v Polju .... 836 41 1376 77 2213 18 791 — 973 — 400 — 20 — 36 Dobrepolje 53155 32 52530 37 105685 69 29499 — 3313 16 35060 — 7650 — +2 Dobrinj Dobrunje ? 154511 64 152089 56 306601 20 72482 79 47751 Oti 43608 — 14431 76 317 Dolsko 1588 89 2360 80 3949 69 1221 — 1000 — 360 — 131 — 23 Domžale . 6094 46 5463 40 11557 86 1207 90 4060 44 1340 — 686 200 Draga 3831 54 3801 50 7633 04 2180 — 300 — 3200 — — 45 ! Dubrovnik 29065 99 27981 04 57047 03 3695 28 3130 — 4200 — 3511 436 Fara pri Kostelu . . . 1838 — 2200 — 4038 — 1820 — 300 — 900 — — — 57 Frankolovo 6902 97 5794 39 12697 36 1932 — 511 — 1736 — 2242 — 176 Gojzd Gore ? Gorica cent. pos. . . ? 1395 20 2200 3595 20 1310 400 ~ 55 Gorje 15435 56 14295 89 29731 45 7328 76 8580 20 1554 46 3552 48 302 Horjul 13902 63 12157 36 26059 99 5309 74 3526 11 4957 46 3792 91 310 Hrenovice 4141 81 3262 11 7403 92 3230 — 690 — 2570 — 800 — + 1 Idrija . 31376 22 31790 03 63166 25 6118 20 3747 21 20356 — 5032 92 119 Ig 19944 29 20280 55 40224 84 12203 — 5847 27 10232 87 2800 233 Izlake 5134 21 5982 23 11116 44 2438 — 2406 84 — 1620 213 Jesenice 8952 22 6630 99 15583 21 3912 — 2638 03 3850 — 117 Kamnik 22168 98 29648 74 51817 72 11837 01 14278 31 14293 — 8127 64 767 Kanal 14589 64 15362 95 29952 59 9652 85 7140 — 4030 — 556 +8 Kandija 35629 58 35158 94 70788 52 26090 75 14496 71 7185 — 5755 60 1462 Kaštelir 32710 82 30570 85 63281 67 20407 — 11238 52 18671 — 8541 36 81 i Kazaze 894 75 900 — 1794 75 840 — 900 — — ? Kievo 26773 52 26088 47 52861 99 25490 — 5675 — 23230 92 3525 63 160 Knežak 10648 22 10030 61 20678 83 4065 70 4659 — 1377 — 5410 185 Komenda Košana ? 10547 04 10401 88 20948 92 6585 — 3030 — 4470 — 300 — 53 Kotor 69973 96 68416 65 138390 61 8887 74 5150 — 19348 — 15513 — 408 Kranjskagora .... 26500 77 25912 10 52412 87 24576 99 3133 77 2167 30 760 — 295 Krka 9077 28 7343 60 16420 88 4374 — 327 96 7000 — 60 — 72 Križevci Laško ? 119273 83 111726 82 231000 65 94784 64 54931 70 32020 — 11335 31 261 Leskovec 10052 78 9979 62 20032 40 7940 — 6274 07 1618 — 3168 — 284 Leskovica 2052 32 2159 39 4211 71 1295 — 158 59 2000 — 463 — 83 Lindar 386 40 396 50 782 90 — — 324 — 70 — 361 26 71 Ljubljana — ljud. posoj.. 2927981 02 2870085 43 5790066 45 264696 78 337577 34 31482 04 74885 45 1967 „ '—Vzaj.podp.dr. . 228527 68 228688 75 457216 43 31586 80 37797 62 132422 — 8868 — ? Ljubno 33238 63 32285 15 65523 78 14450 50 8994 53 8100 — 18401 73 ? Loškipotok na Taboru . 2810 50 4404 21 7213 71 1760 — 400 -- — — 850 — 109 Lukovica 7222 94 8294 58 15517 52 5314 — 1600 — 6670 — 100 — 64 Mali Lošinj Marenberg . . . . ? 74533 81 72899 18 147422 99 49532 88 25781 50 32150 — 8436 — 246 Medulin 4368 41 5821 77 10190 18 2750 — 2416 19 3314 — 1086 18 325 Mengeš 8693 23 8710 62 17403 85 7532 — 3535 47 824 — 900 — 404 I in e Prejemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila Število članov vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K V K V K v Metlika 23059 44 21928 08 44987 52 8423 24 8193 21 13220 3060 15 Mokronog 11987 91 12616 94 24604 85 8535 25 10024 83 2300 — 1549 — 173 Mošnje 7044 40 6361 32 13405 72 4387 — 3976 59 1600 — — — 125 Naklo 588 44 618 13 1206 57 588 — 608 — — — — — 51 Oprtalj 3555 08 720 06 4275 14 3000 — 215 — 399 26 399 26 257 Pišece 8370 74 5676 20 14046 94 4960 — 720 2782 — 2666 733 Planina 6453 36 6773 95 13227 31 310 — 40 — 2070 129 Polhov-Gradec .... 15246 13 15337 18 30583 31 4370 — 3384 24 9500 — 500 149 Poljane 26451 53 29898 29 56349 82 12510 — 3754 88 15080 — 480 396 Preddvor 1075 — 961 — 2036 — 570 — 56 — 700 — 50 56 Preska 2004 — 1780 — 3784 — 633 — 760 — 800 — 100 +1 Pločice-Konavlie . . . 42449 75 42151 80 84601 55 26304 53 2332 59 37627 58 4112 08 79 Pulj 78103 84 75777 80 153881 64 36311 69 26706 — 5720 52 11550 82 +7 Punat 10802 90 10802 78 21605 68 10760 — 600 — 356 — — — 12 Radeče 27261 22 33318 73 60579 95 20278 76 3407 43 5627 50 5973 80 485 Rab 8243 08 7854 — 15097 08 4886 64 400 — 1454 — 2961 09 485 Rečica 14118 97 17113 93 31232 90 11804 — 2490 54 600 — 1409 — 414 Ribnica 12947 57 11831 28 24778 85 7819 — 4707 57 6990 85 4458 15 +3 Ricmanje 6510 82 4950 08 11460 90 — — 60 — 642 — 1245 20 187 Roč 8144 13 5359 18 13503 31 — — 100 — 4956 36 608 21 243 Rob 1445 24 1432 93 2878 17 1308 — 231 72 200 — — — 193 Rogoznica 25475 06 25276 45 50752 51 2764 26 4050 54 17316 48 4030 47 113 Rova 11488 69 13295 92 24784 61 8977 50 2387 — 400 - 100 — 231 Rovte 10709 07 8375 96 19085 03 2771 55 3924 28 4340 — 2183 — 199 Selce Semič ? 13402 11 16597 17 29999 28 3794 70 8694 51 7220 — 3664 — 315 Senožeče 3085 86 2594 56 5680 42 — — — — 660 2252 60 309 Sevnica Sinčaves ? 16816 83 27072 80 43889 63 10917 34 4827 60 12630 — 2300 — 1928 Slov. Gradec 11578 25 11688 89 23267 14 3577 — 40 — 10100 — 138 31 Smlednik 1699 90 1398 89 3098 79 1688 32 307 89 1091 — :— — 49 Sorica 4307 20 4093 80 8401 — 4196 — 44 — 520 — 100 — ? Srednjavas 13558 17 13207 94 26766 11 6193 10 9200 62 3696 — 6869 50 379 Staraloka 14328 13 13148 12 27476 25 4486 — 11542 59 600 — 400 — 323 Stari grad Stari trg ? 19879 17 27196 46 47075 63 5500 46 8555 — 8860 — 37 10 +2 Struge 1294 29 1230 — 2524 29 1160 — 30 — 200 — 120 — 55 Sv. Ema 1010 88 960 15 1971 03 200 — 150 — 810 — 200 — 142 ! Sv. Ivan 5108 28 5715 00 10823 83 718 — — — 4340 — 540 — 110 Sv. Jakob ob Savi . . 2769 06 2655 92 5324 98 2169 — 610 — 700 — 500 — 143 Sv. Križ p. Kostanjevici . 18710 16 16038 30 34748 46 12080 — 3632 — 12318 — 4875 26 7 Sv. Križ pri Litiji. . . 10711 66 10447 14 21158 80 9790 — 1092 91 400 — 720 — 356 Sv. Jurij ob j. ž. . . . Sv. Jurij pod Kumom ? 13068 26 13590 11 26658 37 7501 — 5698 23 1640 — 950 — 181 Sv. Jurij pri Kranju . . 12007 82 11980 69 23988 51 6357 50 4092 58 4420 — 2086 — 292 Sv. Kunigundn .... 7447 94 7498 89 14946 83 7411 79 — — — — — — 88 Sv. Lenart 40036 95 42595 03 82631 98 27804 — 6583 82 7235 — 9089 — 1843 Šebrelje 3974 02 4129 24 8103 26 1520 40 1309 63 714 — 1785 80 105 Škocijan 14988 69 14889 48 29878 17 10347 10 2418 15 6811 80 2207 — 524 Škofjaloka 7084 44 7699 63 14784 07 3994 — 4135 — 3360 — — — 60 Šmarije 15909 49 19336 95 35246 44 8600 — 1820 — 6450 — 5702 — 237 Šmartno pri Litiji. . . 3694 90 2768 96 6433 86 1111 — 1629 54 1050 — 1000 — 213 Šturije 5232 04 4974 49 10206 53 1978 — 580 07 3100 — 3036 222 Štokovci 13448 69 12393 12 25841 81 9000 — — — 9687 31 1098 47 219 Št. Ilj pod Turjakom 13319 24 14673 19 27992 43 8060 50 1928 64 4721 60 4904 61 183 Št. Janž 1944 06 1988 42 3932 48 1124 57 610 74 200 — 405 05 145 Št. Jernej 20072 72 17008 75 37081 47 11334 — 3085 81 2390 — 3739 33 +3 Št. Peter 8898 14 8914 25 17815 39 5274 72 3059 70 3093 — 2010 — 421 Št. Rupert 5888 14 6168 68 12056 82 5046 — 2382 96 3730 — 720 — 211 Št. Vid pri Zatičini . . 14047 32 14865 30 28912 62 10643 39 3931 06 8520 — 3140 — 402 Tinjan 2234 61 1592 64 3827 25 120 — 140 — 1422 — 1740 — 255 Tomaj 5994 38 5263 28 11257 66 590 — 2591 95 2660 - 1945 71 Tomišelj 21676 94 20381 73 42058 67 12813 02 7479 71 2880 — 2190 — 338 Toplice 3166 20 3444 — 6610 70 3163 — 140 — 300 — 860 — 72 Trebelno 7235 — 5412 77 12617 77 4614 24 662 24 1740 — 1184 — 218 Trnovo 23139 97 22470 19 45610 16 12997 85 8066 09 7036 50 4245 30 724 Tržič 10206 73 8904 94 19111 67 5032 11 2574 46 4800 — 1652 05 167 Tržišče 2615 08 2935 66 5550 74 467 — 1553 86 1340 — 6000 — +3 Tunice 3022 23 2462 99 5485 22 870 — 2333 61 100 — — — 43 Velike Lašče .... 8023 25 8496 10 17896 51 4216 60 974 50 2600 2000 183 —" Prejemki Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > ~ O I m © promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C 0) 05 K h K h K h K h K h K I h K h Vipava 50839 23 45988 98 96828 21 25912 12444 75 9045 9060 — 1121 Videm 5690 77 4309 70 10009 47 3660 — 2692 66 — — 989 09 ? Višnjagora Vojsko ? 19786 86 20116 74 39903 60 11978 — 2764 9563 40 5772 60 433 Vodice 2582 23 2157 75 4739 98 966 — 1713 — 435 — 404 — 59 Vrhnika 15372 67 10076 80 25449 47 10052 74 3747 55 2158 — 965 23 Zagradec 5672 32 4985 49 10654 81 3660 — 214 50 240 — 1914 07 152 Zagorje ob Savi . . . 6956 63 6889 60 13846 23 4212 36 1280 - 2500 — — — -F3 Zatičina 888 25 632 — 1520 25 50 — 625 — — — 600 — 68 Zg. Besnica 3588 35 3605 80 7194 15 675 — 1690 — 1400 — 820 — 49 Zg. Tuhinj Zrenj 7364 55 8931 44 16295 99 3073 — 2621 81 6284 — 3074 — 180 93 35 442 35 535 70 — — 112 — 442 — 52 — 61 Žiri 17090 31 13476 12 30566 43 10800 — 4547 30 4920 — 2440 — 257 Žminj Župa Raščane . . . ? 6656 69 10582 15 17208 84 3386 — 705 25 5542 40 2908 92 201 Žužemberk 13704 23 11703 90 25408 13 8168 2107 93 1233 98 1309 37 418 GOSPODARSKO BERILO. Nova Železnica in naše dolžnosti. (Konec) 5. Sadjarstvo. Leto gre h koncu. Tudi z dolžnostimi je treba" hiteti, da jih pred novim letom spoznamo in v novem spoznano izvršimo. Omenjam na kratko le še dvoje najvažnejših, ki bi mogle donašati našim kmetovalcem lepih dohodkov. V prvi vrsti imam v mislih naše sadje. Pomen sadjarstva za narodno gospodarstvo je znan. Sadje pospešuje prebavljenje, je tečna in zdrava hrana, za otroke skoro potrebno in vpliva ugodno na možgane. Suho sadje je po zimi prav dobra hrana in ceno zdravilo zoper grižo, po leti daje skuhano izvrstno in zdravo pijačo. Ko bi imeli naše sadjarstvo popolno urejeno, bi lahko donašalo za živinorejo kmetom po Gorenjskem in v mnogih krajih Dolenjske in drugod najlepše dohodke. Te koristi so zadosti znane. Naj omenim še posebej eno, ki se po mojem mnenju premalo vpošteva. Mislim, da bi se z dobrim sadnim moštom še najlažje pregnalo žganjepitje. Mi vsi vemo, koliko škode je v našem narodu napravilo žganjepitje. Na stotisoče narodnega premoženja se vsako leto zapravi. Nekateri odlični možje so z najboljšim namenom začeli priporočati popolno abstinenco in so začeli drugim pot kazati z lastnim zgledom. Glavna teza naših abstinentov je: Vsak alkohol je strup. To se vjema s potjo druzih abstinentov. Na kat. shodu na Dunaju je pretekli mesec referent o tem dokazoval, da je alkohol le otrokom do 14. leta strup. Ljudje vidijo sami, da alkohol zmerno vživan v vinu ali pivu ne škoduje, temveč krepi človeka in se takim pretiranim dokazom smejajo. Na ta način ne pridemo naprej. Za narodno gospodarstvo je posledica, ki se je izvajala iz te prve teze naravnost škodljiva. Eden abstinentov je pisal, da bi bilo boljše, ko bi posestniki svoje vinograde zasadili s fižolom. Kdor pozna nekatere kraje na Dolenjskem, na Štajerskem, v Istri itd kjer imajo ljudje skoro edini dohodek iz vinograda, mora imenovati to pisarjenje z najmilejšim izrazom nepremišljeno. Iz narodnogospodarskega stališča obžalujemo, da je gibanje na tem potu. Videl sem sam, da so kmetje, ki so pridelali obilo sadnega mošta, pustili žganje in ga niso dajali delavcem, dokler so imeli mošt. Koliko več bi dosegli v boju zoper žganje, ko bi se z vsemi močmi lotili pospeševanja sadjereje in tako dali kmetu mesto strupa v žganju zdravo pijačo. Naj bo tudi 1000 abstinentov v deželi, na ljudstvo to ne bo vplivalo. Ko bi poskusili indirektno vojsko, da bi navadili ljudi na mleko in sadje, bi se več doseglo. Poskusimo vsak svoja pota v tem oziru. Sadno drevje da našim vasem lepo zunanjščino. Lepo je tudi gledati čedne hišice po deželi, vse ob-rašene s krasnim drevjem. Vselej je to znamenje skrbnega gospodarja, ki mu je mar za svoje gospodarstvo in hišo. Ali pa moremo biti zadovoljni z sedanjim stanjem sadjarstva v deželi? Stara, veličastna drevesa, ki so jih sadili naši predniki, zginjajo vedno bolj. Kmalu ne bo več o njih sledu. Nasaja se mnogo novega drevja. Sola je v - 378 — marsikaterem kraju vzbudila ljudi, da so se bolj lotili sadjarstva. Nekateri so precej brali ali drugod videli velike koristi ter so sami začeli v svojih vrtovih saditi, trebiti in čistiti. Veliko je storila tudi kmet. družba, ki daje udom po 4 drevesa na leto. Vendar še ne moremo biti zadovoljni. Poglejte po naših domačih vaseh. Povsod imajo nekaj drevja. Malokje je pa ves prostor izrabljen in drevje res v dobrem stanu. Lahko rečem, da bi se še enkrat toliko drevja lahko zasadilo. Iz drevja je lahek dobiček. Nekoliko dela da po zimi in pomladi, ko je najmanj druzega dela, po leti samo ob sebi raste in zori, Udje kmetijske družbe se pritožujejo, da drevje, katero dobe iz družbene drevesnice, skoro nikdar ne rodi. Ne vspevajo na Gorenjskem, na Dolenjskem ne rodijo. Razen napačnega ravnanja pri saditvi je gotovo glavni vzrok v zemlji. Drevo najboljše raste, če je zasajeno v jednako zemljo, v kakoršni je bilo popred in dobro vplivajo podobne ali iste klimatične razmere. Skoro nemogoče je torej, da bi iz iste zemlje sadje povsod dobro rastlo. Najboljši sadjerejci, tudi učitelji, ki so strokovnjaki v tem oziru in navdušeni za kmetijsko družbo, so mi zatrjevali, da je škoda, če se tako drevje sploh sadi. Ker ima družba namen pospeševati sadjarstvo, bi bilo morebiti boljše, ko bi se naredila posebna drevesnica na Gorenjskem v ugodnem kraju za tamošnje ude in posebna na Dolenjskem za Dolenjsko. Kjer so pa zadovoljni s sedanjim drevjem, naj ostanejo pri sedanjih drevesih. Stroški bi bili večji, toda udje bi bili zadovoljni, ko bi dobili le po dve drevesci, ker bi to boljše rastlo. Nekateri strokovnjaki so mi tudi pravili, da se pri drevescih bolj površno dela, o čemer pa ne morem soditi. Veliko bi se dalo doseči po izboljšanju šolskih drevesnic. Ker mora krajni šolski svet za vrt skrbeti in ga obdelavati, torej občina, naj služi šolski vrt šoli in tudi občini v korist. Nekateri učitelji so že vpeljali vsega posnemanja vredno navado, da dajo učencem po dva do tri drevesca, katera so popred učenci sami cepili. Ko bi se obračala na šolski vrt večja pazljivost, se bi najlažje povzdignilo naše sadjarstvo. Občinam se pa tudi ne sme škoda zdeti nekaj kron, ker bo ta kapital donašal najlepše obresti. Tudi hranilnice in posojilnice bi lahko napravile lepe drevesnice. Čemu množiti z dobičkom vedno re-servni zaklad. Naj se denar porabi za očevidne ljudske potrebe in koristi, katerim mora po svojem namenu služiti. Ena glavnih hib je tudi napačno ravnanje s sadjem. Naj tu posežejo vmes izobraževalna društva in naši ljudski shodi. Abstraktnih reči ne poslušajo ljudje posebno radi. Sadu taka predavanja ne rode veliko. Ko bo slišal naš kmet nekaj, kar sam tudi nekoliko razume, se mu vzbudi zanimanje in pozornost. Pri tem še omenim, da je treba take praktične reči vedno na novo, če tudi v nekoliko spremenjeni obliki ponavljati, da se ne pozabi. S takim gojenjem sadjarstva bi se morebiti nekoliko približali onim srečnim krajem v Švici in južni Nemčiji, kjer ima skoro vsaka vas zadružno moštarno z vsemi modernimi pripomočki. Če hočemo prodajati sveže sadje, za kar nam bo nova železnica odprla pot na sever in v vse Primorje in naprej, bomo morali tudi izboljšati kvaliteto. Kdor je bil lansko leto na sadni razstavi v Rado-Ijici, je gotovo lahko videl, kakšen razloček je med sadjem. Videli smo, da je tudi naša dežela zmožna roditi pod spretnimi rokami najlepše sadje. Izstavili so tako sadje večinoma inteligentni sadjerejci. Naj bo to vsem v spodbudo izboljšati vrsto in kakovost. Za mošt se res vse kupi, če tudi ima mošt po kakovosti različne cene. Namizno sadje pa mora biti lepo. Sramotno bi bilo, ko bi morali celo v naša letovišča še navadno sadje od drugod uvažati. 6. Vrtnarstvo. Če hoče naš poljedelec videti, kaj se da iz malega prostora narediti, naj pogleda v mestih in v okolici mest male njivice in gredice, kako skrbno so obdelane in koliko prinašajo posestnikom. Res je na kmetih tako intenzivno obdelovanje komaj mogoče zaradi večje množine polja, in bi se pridelki, tudi ko bi jih kmet imel, ne mogli tako lahko spraviti v denar, vendar bi kazalo vrtnarstvu obračati veliko večjo pozornost. Pridelal bi lahko več za domačo kuhinjo. Razni domači izdelki bi vsaj pokrili domačo porabo po letoviščih. Zakaj pa ne bi poskusili vrtnarskih izdelkov tudi izvažati v Primorje. Če se mleko izvaža, bi se mogla tudi zelenjava iz krajev, ki so ob železnici. Če imamo v Trstu enkrat svoje skladišče, bi se dalo tudi za zelenjavo kaj napraviti. Mi smo v vseh rečeh preveč mrtvi. Kolikokrat sem že slišal od prebivalcev malih mest in trgov po deželi, da sploh ni ničesar za dobiti. Vse si morajo iz Ljubljane ali od drugod naročiti. To je jako slabo spričevalo za našo podjetnost. Dolžnosti na narodno gospodarskem polju imamo veliko. Prvo je, da jih spoznamo, glavno, da delamo in našo zemljo povzdignemo s pripomočki, ki nam jih daje moderna veda in vzgledi, ki jih zremo na kmetovalcih drugod. Ce si sami ne pomagamo, nas drugi ne bodo rešili. Novo leto 1906. nam sicer gotovo prinese novo železnico ; od daleč se svita da dobimo podaljšanje dolenjske železnice, ki ima rešiti, po naravi skoro najbogateji, v resnici najbolj zapuščeni del Kranjske. Pojdimo z zaupanjem na delo Slovenci smo neznani po svetu. Ustvarimo si ime in bodočnost, da damo našemu dobremu ljudstvu gospodarsko samostojnost, moč in zavednost. Razumno in vztrajno delo nas bo rešilo. Živinoreja. Zavarovanje živine v Avstriji. Odlok notranjega ministerstva od 7. novembra 1904 pojasnjuje načela primerne ureditve živinskega zavarovanja, kot smo jih tudi mi priobčili v zadnji štev. „Nar. Gosp.“ Ta organizacija, ki je prostovoljna in temelji na vzajemnosti se prične lahko s tem, da se ustanovi najpreje velik zavod, za kojega ustanovitev so poklicane v prvi vrsti dežele in ta zavod naj bi potem združil svoje članove v ožje krajne zadruge v ožjo vzajemnost ali pa naj se ustanavljajo najpreje lokalne zadruge, ki se bodo šele počasi združile v deželno zvezo. Po teh načelih, kojih dobroto je ljudstvo kmalu spoznalo, se je res lotilo nekaj deželnih uprav, da so ustanovile deželne zavarovalnice za ži-zino. V drugih deželah pa si je ljudstvo pomagalo z ustanavljanjem lokalnih zavarovalnic za živino. O stanju teh živinozavarovalnih zadrug imamo sledeči pregled: L. 1904 je bilo 6 deželnih zavarovalnic za živino in sicer na Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem, na Koroškem, na Primorskem za Gorico in Gradiško, na Tirolskem in Predarlberškem za Tirolsko in na Češkem; bilo je ‘202 potrjenih krajnih zavarovalnic in sicer na Gor. Avstr. 48, Solnograškem 1, Štajerskem 9, Koroškem 1, Gorici in Gradiški 7, Istriji 1, Tirolih 31, Predarlberškem 42, Češkem 28, Moravskem 34. V mnogih deželah imajo samo nekaka podporna društva za slučaj nesreče pri živini, o katerih pa nimamo določenih podatkov. Stanje zavarovalništva in zavarovalna svota je znašala koncem leta 1902: Dežela Goveje živine Konj Goveje živine Konj glav : milijonov kron Nižja Avstrija 146.621 30.738 35-35 15-78 Gorenja „ — 16.024 — 8-52 Solnograd . — . 563 — 0-32 Staj ar s ko . . . 2.025 — 0-31 — Koroško . . . 14.758 — 2-59 — Primorsko (Gorica Gradiška) . . 1.870 0-30 Tirolsko . . 8.308 673 1-78 0-32 Predarelsko . . 41.179 601 10-51 0-25 Češko .... 5.977 1.797 1-06 0-72 Moravsko . 26.485 2.160 6-26 0-92 Vsota 247.203 52.556 58-20 26-86 Ostrupljenje živine s travo od krompirja. Ta nesreča se je zgodila že na mnogih krajih, zato je že vredno o tem govoriti. Bolezen se je začela s tem, da se je žival preobjedla krompirjeve trave. Nato noče ničesar več žreti, krave nimajo zatem nič mleka, videti je na živali nekako grizenje in loti se je driska. Sploh vlada v živali silen napor vetrov, blato je sliznato, večkrat se hoče ali sili živali kozlati. Pri hudem napadu nastopi celo vnetje možganov pričemur žival pada na zemljo, zopet vstane, ob enem pa hlasta in grize okoli sebe vse, kar doseže: les, skorjo, odejo itd. Navadno pritisne še težava pri otrebljenju, in slab nasledek je gotov. Domneva se, da je perje od krompirja prineslo seboj strup kisline oksalove, morda celo kisline dušikove. Radi te nevarnosti se mora trava od krompirja, če tudi je redilna, polagati vselej oprezno, nikdar sama v obilnosti, temveč kot primes ali nadavek k suhej klaji. Sploh je odrasla žival ne sme dobivati čez 20 kg na dan. Ako je žival na tem hudo zbolela, je za prvo pomoč apnena voda. Nadalje dajmo živali zdravila kakor za ostrupljenje od oksala ali dušika, za kar je najboljša sliznata pijača, n. pr. kuhovina od lanenega semena, laneno olje ali makovo ali navadno namizno, katero je pač bližje pri rokah. Ako pa nastane vnetje možganov, treba dajati živali mrzle obkladke na glavo. Tudi se priporoča takšno bolno živinče odstraniti od druge zdrave živine v kak miren in temen kot ali hlev, kjer se samemu lahko postreže. Mlekarstvo in sirarstvo. Deset pravil pri molži. Poleg krmljenja, čiščenja in oskrbovanja goveje živine, je treba živinorejcu še več d nizih znanosti, da svoj posel prav opravi. Vsaka stroka njegovega dela zahteva uka in spretnosti, katero — zanemarjeno — dela škodo. Med te znanosti spada tudi molža. Ako se ta pravilno opravi, dobi se več in boljšega mleka, kakor pa, če se ono zanemarja. Poslušajmo tukaj deset za-povedij, po katerih naj sa ravna to delo, „da bode dober tek imelo11. 1. Molzti se mora hitro in čvrsto; čim krepkeje se molze, bode tim več in boljšega mleka in masla. 2. Krava se mora vselej do čistega pomolzti in sicer prvič zato, ker je zadnje mleko najboljše, drugič pa, da se obvarujemo bolezni v vimenu, katere izvirajo večinoma od zastanega mleka. Vročnica vimena ima navadno svoj začetek ravno v tem, nasledek pa je pogosto, da krava izgubi mleko popolnoma. 3 (Jas za molžo naj se drži natančno. Ako se ta spreminja, postajajo krave nepokojne in potem začno zadržavati mleko. 4. Kravo se mora molzti navskriž, to je jeden prednji in jeden nasprotni zadnji sesec ob jednem. Na ta način se vime jednakomerno izpraznuje in ob enem mlečne žile napnejo k delovanju. Te, kakor znano, delujejo najbolj ob času molže in če se ta prilika zanemarja, je izgubljeno veliko mleka. 5. Za molžo se ne svetuje nobena druga priprava (stroj), nego se naj molze z rokami. 6. Spretnost molže se mora dobro privaditi. Ne zadostuje prijeti in stiskati sesec le z palcem in kazalcem roke, temuč prijeti se mora in ob enem stiskati sesec tudi z ostalimi prti, seveda od zgoraj navzdol. Posebno h koncu molže se mora vime z rokama ožmeti (obtisniti), da odda mleko do zadnjega. 7. Mlade krave, katere se težko molzejo, da skačejo in brcajo, morajo biti še bolj previdno in varno oskrbovane. Z njimi je treba ravnati zelo vljudno in prijazno. K večjemo smemo v sili napraviti, da se ji privzdigne prednja noga, drugo strahovanje ima le slabe posledice. 8. Snažnost pri molži je vsikdar neobltodno potrebna, tako pri osebi, posodi, rokah, vimenu in sescih, sploh povsod. Od snage ali nesnage izvira lep ali slab duh mleka in masla. 9. Ali se naj molze dva ali trikrat na dan, je odvisno od različnih gospodarskih razmer. (Je želimo čvrstejega mleka, treba molzti pogosteje, nego pa, ako morda radi okolščin ni časa za to. Najprimer-neja molža je pač po trikrat na dan, kar se lahko zgodi ob času, ko se žival navadno krmi. 10. Ob času molže se mora v hlevu skrbeti za mir in red. Vsak nepokoj ob tem času žival lahko razburi, da zadrži mleko in če se to večkrat zgodi, se te napake privadi, kar se pa da pozneje težko popraviti. Kako shranimo mleko dalje časa neskaljeno In zdravo? O tem vprašanju so se ljudje že mnogo trudili, da bi namreč mleko obdržali dalje časa sveže in nepokvarjeno. Znano je v obče, da se takšno mleko lahko spravi v denar povsod, kajti ono se rabi in priporoča kot najbolj zdrava hrana ljudem — in tudi bolnim. Tudi se iz zdravega mleka napravi lahko najlepše maslo in sir, kar oboje v dobrem stanu ima veliko veljavo. Da se takšno ohrani, treba nam je najprej pomniti, da se mleko sladko — v gorkoti stopljeno, — z nobenim sredstvom ne da dolgo vzdržati. Prvo in zadnje sredstvo mleko dalje časa ohraniti je gotovo snažnost. Ta lastnost mora spremljati mleko v hlevu še pred molzenjem, ob molži in potem ves čas, dokler se mleko ne porabi. Ze pred molzenjem naj bode v hlevu pripravljena čista voda s par snažnimi obrisalkami. Te se pred molžo zmočijo in ž njimi se lepo omijejo sesei, kakor tudi bližnji del vimena. Ob jednem si je treba pred molzenjem roke snažno omiti, potem pa po molzenju vsake krave oplakniti, da se ne prenese morebitna bolezen od jedne krave na drugo. Dalje je treba čez vse skrbno paziti, da je vsa posoda za mleko lepo vrnita. Kajti ravno od premalo snažne ali morebiti plesnjive posode ima mleko takoj slab duh in ukus, kateri jo najprej skvari. Tudi se ne sme takšna posoda rabiti za kaj drugega, ker vsaka jed ali priprava ima svoj poseben duh, za katerega je posebno mleko sila sprejemljivo. Tudi vlažen duh v hlevu ne stori mleku dobro, zaradi česar je dobro mleko koj po molzenju iz hleva odnesti. Seveda nam odslej ni mogoče dovolj priporočati snage in prezračenja v shrambi za mleko. Ondi vsaka malenkost silno vpljiva na mleko, njega razvoj za smetano, maslo, sir i. t. d. Da se takšna „kamra11 ohrani prosta raznih škodljivih gljiv (bakterij), treba jo je od časa do časa prebeliti. Razume se tudi, da nikakor ne kaže napraviti shrambo za mleko kje blizu stranišča, gnojišča ali hleva, od koder dohaja vedno slab zrak na okoli. V novem mleku, katero ima navadno do 38° C gorkote, nahaja se s pogledom drobnogleda razločiti, mlečnih gljiv, katere s svojim življem spreminjajo sladkor v mleku v kislino. Ako torej nočemo, da bi se nam mleko skisalo, treba nam je rabiti pomočkov, to zabraniti. To pa se zgodi z jako obilno vročino v mleku, katero sredstvo in pomočke, to prav storiti, tega na kmetih ne moremo napraviti. To se more storiti le v večjih mlekarnah in grajščinah. Rač pa nam je treba povdarjati, da naj se varuje piti sveže mleko koj od molže. Dostikrat namreč se lahko zgodi, da je krava bolna na tuberkulozi, in se takšno mleko sveže ne sme piti. Posebno otrokom je takšno mleko strogo prepovedano. Pač pa velja rabiti mleko dobro prekuhano, zavrelo in nato kmalu rabljeno. Ako mleko v posodi zopet postaja, naužije se zopet raznih snovij, katere bolnikom gotovo škodujejo. Za nas je sedaj dosti. Navedel bi še lahko raznih priprav, kako se ravna z mlekom v raznih mlekarnah, kako se mleko umestno segreva itd. Ker pa to za kmete ni važno, počakajmo naj se ta stvar vrši v popolnoma primernih krogih, še le pozneje se je morda poprimemo tudi mi. Vinoreja in kletarstvo. llavnanje z vinom takoj po vožnji. Mnogokrat se slišijo pritožbe od gostilničarjev in osobito pa od privatnih vinskih pivcev, kateri si vino naročijo iz drugih krajev, da vino nima pravega okusa. Gotovo je, da vino, če je bilo dolgo na potu, postane — če tudi se drugače ne spremeni mnogo — vsled tresenja in spreminjanja toplote, kakor je kletna, več ali manj motno. Da bi se pa vino po prijemu takoj točilo, p redno se je zopet popolnoma ustanovilo, gotovo ni mogoče spoznati pravega okusa na njem, ampak ravnati se je treba po sledečem navodilu: Čim pošiljatev pride, se mora sod precej previdno v klet spraviti in na podkladje ali „gantnerjeu namestiti in to tako, da ni na prepihu. Pilika se odpre najbolje z vadičepom ali z dletcem in se sod napolni do vrha z čistim, po mogočnosti z jednakim ali pa boljše kakovosti vinom. A ko pa ni na razpolago takega vina, tedaj je treba sod položiti nekaj postlan, da zrak ne more naravnost na prazno mesto v sod, kar bi povzročilo pomnoženje „kana“ in s tem slabenje vina. Kratka pilika se mora zamenjat z dolgo cun-jasto tako, da doseže najmanj 1 do 2 centimetra v vino, katera se v sod čvrsto zabije, da zrak ne pride z vinom v dotiko. Sod je treba tako mirno ležati pustiti najmanj 8 do 14 dni. — Ako bi bilo vino slučajno med potom zmrznilo, se pusti, da se samo od sebe stopi. Polagoma se led razstopi in vino se sčisti. V vinu zmrznejo samo vodeni deli, nikakor pa ne alkohol in drugi deli, od katerih zavisi kakovost vina. Zato tudi močno vino redko zmrzne. Ko se je vino do tega časa popolnoma izbistrilo, ondi se lahko začne točiti in zavživati. Točenje vina je najbolje s pomočjo pipe, katera se v sod zabije, ko se je pilika odtaknila. Ako kdo želi vino vse pretočiti v steklenice, (kar je zelo priporočljivo tistim, kateri po malem pijejo in hočejo vedno jednakega okusa vino imeti) je najbolje, da se na pipo natakne cunjasti tuljac od kovin ali roga. S tem tulcem se lahko vino v steklenice toči, brez da bi se pipa vsakokrat zavrnila; tudi se vino ne preliva. Ta način stakanja v steklenice je vsekakor boljši, kakor pa s pomočjo cevi, katera se skozi piliko noter spusti, ker pri sta-kanju z pipo se vino niti najmanj skaliti ne more. Kadar je sod prazen, se precej z vodo dobro očisti, izpere in se pusti 24 ur na zračnem mestu, da se voda popolnoma izcedi. Ako se je sod dobro scedil in osušil, se začepi. Skozi piliko spusti se na žici žvepleni odrezek, kateri se je prej prižgal. Na en polovnjak (280 litrov) zadostuje 1 žvepleni odrezek. Na to se pilika dobro zabije. Tako zažveplani sodi ne zaplesnijo, ne skišejo in sploh se ni treba bati, da bi se pokvarili. Predno se v sod zopet vino dene, se mora z čisto vodo poplakniti. A. A. Splošno. Skrbimo za seme za spomladim setev! Oživljajoča narava nima nobenega druzega upanja bodočnosti, nego v novem življenju, v čvrsti rasti. Tej pa je podlaga čvrsto in dobro seme. Ako to oskrbimo in zemljo dobro pripravimo, smemo upati, da bodemo sploh kaj pridelali. Sedaj je pa doba za kmeta, da pregleda, ureja in očišča razna semena za setev. To njegovo delo ne bode nikakor škodljivo, kajti našel bode v pre-iskanju morda marsikako smet ali nič vredno gnji-lobo, katera bi mu v setvi prizadjala truda, v rasti pa le — izgubo. To raj sedaj po zimi, ko je dosti prostega časa, preglejmo naše shrambe in žitnice, ter skrbno odločimo, kaj bode v bodoče leto za seme. Začnimo v žitnici. Jako se priporoča po zimi vsaj jedenkrat premetati in ob enem prezračiti razno zrnje, da se ob tem lažje presuši. Zlasti pa se mora še posebej zrnje za setev posebno okovariti in očistiti. Ako se vidi v njem količkaj plevelnega semena, vredno je, ga sedaj očistiti. Računajmo le, ako pri tem delu dobimo od vagana zrnja le pet bokalov plevelnatega zrnja, to napravi dela le za pol ure, dočim bi ta plevel ženske pipale vsaj štiri za jeden dan na njivi — In koliko se ga še potrga pri korenini, katera potem zopet požene ? Vsled tega ostane njiva potem še dolgo let plevelnasta. Ker smo pri žitnici, ne pozabimo še nekaj. To je, zapomniti si dobro vsako vrsto shranjenega zrnja, da ga potem vemo tudi prav rabiti. Zlasti pri sej en ju se lahko zmoti. Zgodilo se je namreč že večkrat, da se je sejala jara rž mesto ozimne, ali pa narobe. Kolika je bila škoda na delu, zrnju in potrati zemlje? V tej reči je pač jako priporočati kmetu, da si natanko zaznamva ali zapiše vsako vrsto semena v shrambi, katero si tudi primerno za to uredi, da vsled pomote potem škode ne trpi. To velja le glede shramb. Sedaj pa pridemo do čiščenja zrnja, katero delo je vredno vsega priporočila, posebno še po zimi, kadar je več časa. Kakor v jeseni mlatilnica, tako naj bi po zimi čistilnica romala od kmeta do kmeta, dokler bi ne bilo vse zrnje očiščeno. Enako se bi naj sedaj pripravljalo tudi seme za vrt. Lepo naj se izmane ali iztolče seme salate, korenja, pese, sploh vse zelenjadi, to pa naj se vsako posebej lepo shrani v male vrečice, da se ne raztrosi med drugim. Da se za gotovo ve, kakšne vrste seme je, je tudi neobhodno potrebno vsaki vrečici prilepiti ali prišiti papir z napisom, kar je posebno treba pri semenih, katera so si za pogledati popolnoma enaka. Tako si je semen več vrst salate popolnoma podobno, pa ko zraste, je rastlina čisto drugačna od druge. Dalje si je tudi jako podobno seme kapusa (zelja) z onim od repe, da se marsikdaj ob sejanju po pomoti zamenja. Se lažje se lahko zmoti pri pogledu semen kakšen drugi človek, kateri jih ni spravljal in shranjeval. A ko imamo semena še od več let, ne smemo pozabiti zapisati tudi letnice, da morda kedaj ne sejemo seme staro in manj vredno. Seveda moramo tudi skrbeti, da imamo seme shranjeno vselej v primernem kraju, da je vsaj pred vetrom zavarovano. Zlasti česen in čebula ne preneseta velikega mraza, kakor jima tudi gorkota kaže le v manjši meri, da predčasno ne kalita. Sedaj poglejmo pa še v klet. Ondi je morda krompir ali repa shranjena od jeseni, ko se je ob vlažnem vremenu še mokro spravljalo. Kakor znano, ta pridelek kaj hitro gnjije jeden od drugega. Temu pomagati drugače ne kaže, nego ga prebrati, osnažiti in boljšega na suhem mestu lepo okovariti, slabejšega pa imeti za prvo porabo. Le tako nam bode še vsaki posebej največ zalegel. Tudi ne pozabimo natanko pregledati, v kakšnem stanju imamo sadike za prihodnjo zelenjad, n. pr. kapus, pesa, redkev, katerih korenine morajo biti zakrite s prstjo. Ako je kaj gnjilega, to je treba vse osnažiti in odstraniti. Seveda ne smemo v prvi vrsti pozabiti tudi na jabolka, da se tista ob lepem vremenu preberejo, osnažijo in zopet v primerni gorkoti shranijo. Posebno letos bode imel ta sadež na spomlad kaj visoko ceno. Tako toraj kmetovalec si najde tudi sedaj v kruti zimi dovolj potrebnega dela, katerega vrednost bode spoznal še le pozneje. Prinnrnfra en ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim 6ko-r I ipui UUd SD. iu poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, IHedjatova hiša. Rnrlnrnn (m Ic+rD gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni DaUCI lla ISU 1^ kleti 4000 lil črnega in 500 hi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Bademi. Zajamčeno pristno vino prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Dva para konj v narboljši starosti sta na prodaj v Toplicah pri župniku in pri županu. Ogrska rožnata paprika tgSitHS. Lastni pridelek & kgi 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 leg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeh, ogrske salami itd. po najniži ceni. Razpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPT A. RUDOLF, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24—20 Take table preskrbi zadrugam ,,Zadružna zveza“. Patenti* sprave za žveplanje trt Jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER V5E POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, JJ(S, HELLER m lUllJU H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo i Ceniki brezplačno. 236 12—11 Koledar za kmetovalca spisal ržavni mlekarski nadzornik J. IvCgfvart. Prepotrebn ročni zapisnik za slov. kmot. podružnice, ]osestnike, trgovce, mlekarje itd. Najlepše bčično ali novoletno darilce za za-družiike in kmetske sinove etc. VSEBINA: Koledr za 1 1906. Poštne določbe. Živinoreja Mlekarstvo. Vinom Kletarstvo Sadjereja. Živinozdravništvo. Važne postave, iapisnik za knjigovodstvo. Zapisnik za beležke. Cena močno v latno vezane knjižice z žepnicama I K 80 h, s pošto 2 K. Pri naročilu od Ifikornadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozrjam posebno kmetijske podružnice. 3—3 Naroči se pi založništvu. Iv. Bonač v Ljubljani. lc'ccccćc'c"^ to <*> 0 F to 1 C. kr. priv. pred cgnjem in tatovi varne m blagajne prodaja naieneje dobro znana tovarna blagajnic 11. Atllerslliigel založnil Raiffeisnovih posojilnic Diaj, L, Franz Josephs-duai št. 13. 233 24-24 1111111 Nad 200 strojev v zalogi! lilij XX XX XX XX XX XX 4 XX Sš XX XX XX XX XX XX XX XX XX I 1 XX XX XX XX XX x;. XX 1 XX XX XX