Političen list za slovenski narocL
P« poŠti prejeman volja: Z a oolo loto prodplafian lit gld., za pol lota 8 »Id., za četrt lota
4 gld., za 011 meBoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman voljil: Za oolo loto 12 irld., za pol lota t! gld., za četrt lota 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na doni pošiljali voljii 1 gld. 20 kr. voč na loto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Semoniško ulice št. 2.
Naznillillii (Insorati) so sprejemajo in voljil tristopna potit-vrsta: 8 kr., žo so ti-\ ■■;ikrat; 12 kr. čo so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnoni tiskanji so cona primerno zmanjša.
Rokopisi so ne vračajo, nolrankovana pisma se 110 sprejemajo. Vredništvo jo v Somoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in prazniko, ob '/,6. uri popoludno.
Štev.
V Ljubljani, v četrtek 9. septembru 1887.
Imetnik XV
V Ljubljani, 0. septembra.
O nemški politiki glede Bolgarijo piše glasilo Rismarckovo „Nordd. Allg. Ztg.":
»Jasna je naloga, ktero si jo stavila nemška politika, in znana so pota, po kterih jo hoče rešiti. Svetovni položaj iu koristi države tirjajo lo to, da ohranimo mir, dokler so strinja s častjo države. Ker so Bolgari iu njihova kneza žo tri leta ovirali nemško mirovno politiko, zato jim nemški politiki ne morejo več biti naklonjeni. Nemčija mora zastaviti vso svojo veljavo, da Evropa ukroti bolgarsko kneze in ministre, ki hočejo v Evropi zanetiti požar. Batouberžan in Koburžan sta prelomila pogodbe, po kterih se jo oživila Bolgarija. Nemčija so drži teli pogodeb, ne iz dvorljivosti proti drugim državam, temveč ker spoštuje svoj lastni podpis. Nemčija je predsedovala, ko so so sklepale pogodbe. Vsaka podlaga miru bi so razrušila, ko bi prezirali pogodbo mladi, častižoljni knezi.
V tem smislu se je vlada lansko leto ustavljala Batenberžanu, in tudi lotos no bo žrtvovala pogodob Koburžanovemu podjetju. Po našem mnenji zasluži Koburžan še večjo grajo, kakor pred njim princ Aleksander."
Tako piše prvi list v sosedni nemški državi. Bismarckovo glasilo liočo svetu dokazati, da Nemčija hodi svoja lastna pota in 110 tekmuje s Francijo za rusko prijateljstvo.
Kdor pa pazljivo zasleduje politiko nemškega državnika v zadnjih letih, moral so je prepričati, da so »pošteni mešetar" mnogo trudi za zaupanje in prijateljstvo Rusijo. Ravno v bolgarskem vprašanji postavil so je Bismarck popolnoma na rusko stališče. Pozabil jo zvezo z Avstrijo, prezrl koristi svojega zaveznika, da tolaži svojega soseda na vzhodu. Po vetru obrača svoj plašč in v sili hoče darovati z lastnim podpisom potrjeno pogodbe, da si zavaruje zaledje.
Ko so so pred nekimi meseci ohladilo razmero med Rusijo in Nemčijo, ko so Irancoski državniki
sklepali zvezo z Rusijo, zbal so je Bismarck ruskih kozakov in francoskih torkov. Tedaj so si v Bero-Ii nn želeli avstrijskega prijateljstva, pruski časniki so ginljivo pisali o trajni in trdni nemško-avstrijski zvezi. Bismarck jo tačas potreboval avstrijske vojake in topove, da brani Alzacijo in Loreno proti Franciji. Nedavno pa je nemški državnik ruski diplomaciji izročil „carto blancho", da so pretrga Bero-linski dogovor, ki je Avstriji izročil Bosno iu Hercegovino. Iz tega je pač razvidno, da 110 moremo verovati prijateljstvu nemško vlado.
Tudi avstrijski nemški listi, ki obožavajo kneza Bismarcka, dvomijo o njegovem odkritosrčnem prijateljstvu do Avstrije. Tako piše „N. Fr. Pr." : »Večkrat so dogodki zadnjega časa vzbudili dvome o trdni in nerazrušljivi nemško-avstrijski zvezi. Celo odločni pristaši in zagovorniki zveze, med ktero so smemo tudi mi šteti, 110 morejo zakriti bojazni, da je Nemčija popustila voz prijateljstva".
Avstrija je doživela žo mnogo dokazov, kako Bismarck sodi o prijateljski zvezi. Avstrija želi miru z vsemi državami, varovati prijateljsko razmere z vsemi sosedi, to jo avstrijskih državnikov naloga, ktero vestno izvršuje grof Kalnokv. Tesnejša zveza z Nemčijo moro Avstriji le škodovati. Avstrija bi morala nositi bremena in nevarnosti tako zvezo, Nemčija uživala bi sad. Za Alzacijo in Loreno Avstrija 110 more darovati niti jednega vojaka. Ako nas Nemčija zapusti za malo korist, gotovo isto stori ob uri nevarnosti.
Mrtva jo trocarska zveza, prazno in ničevo jo nemško prijateljstvo, i 11 pride dan zveze mod Avstrijo in Rusijo brez nemškega mešetar,ja. Prijateljska zveza jo mogoča in potrebna. Delila so bo dedščina bolnika ob Zlatem rogu. Avstrija in Rusija sta mu prva naslednika. Za to pa je potrebna med njima mirna sprava, da složno postopate na Balkanu.
Trstenjakova slavnost
v Slovenjem Gradci, 4. septembra 1887.
(l)aljo in konec.)
Po obedu pričela se jo ljudska veselica 1111 prostornem Lobejevom vrtu. (Za okinčanje iu velikansko pripravo na vrtu gre vrlemu gostilničarju vsa čast!) — Ako smo se že prej nad velikim številom vsakovrstnih deputacij čudili — strmeti smo morali tukaj na vrtu nad brezbrojno množico pri-prostega naroda, ki jo privrel iz bližnjih in daljnih vasi, trgov iu most počastit svojega nad vso priljubljenega Davorina. Da, neverjetno se nam jo zdelo, da moro iz krajev, ktere nemškutarstvo mod svoje »najsijajnejše domene in trdnjave" šteje — pri ti toliko ljudstva na odločno slovensko slavnost. Ha! mislili smo si — još Slovenska ni propala, zeleno Pohorje iu sosedni Gorotan sta šo slovenska, Slovenci šo bivajo tam in danes so prišli slavit svojega ljubljenca.
Pri ljudski veselici priredilo je »slovensko pevsko društvo" svoj letošnji koncert. Da se jo vrlo obnesol, si lahko mislimo. Vsaj predobro poznamo krasoto divnih slovenskih pesmi, drugič pa tudi odlično glasove nepresegljivih slovenskih pevcev, ki imajo slavčova grla. Pod spretnim vodstvom izvož-banoga godbenika velečast. g. Jos. Oiiek-a so pevci svoj dober glas, ki ga vživajo po celi Sloveniji, zopet na novo utrdili. Pesem za pesmijo je donela, da so bili poslušalci kar očarani. Posebno so je odlikovala »Bodi zdrava domovina", pri kteri sta gg. Porok ar in .lurca kot solista svojo ulogo prav dobro izvršila. Slava jima !
Za tretjo pesmijo stopil je na oder gosp. dr. Iv. Tavčar. Vso jo tiho iu radovedno pričakuje slavnostni govor. Koj prične govornik — in besede so teklo iz ust izbornega doktorja, da so so strmo čudili poslušalci. Lepšo 110 bil bi mogol poveličevati Dav. Trstenjaka. Rekel je, da jo Trstenjakovo delovanje eminentnega pomena v zgodovini slovenskega naroda. V zlatih črkah blišči so v njenih knjigah.
LISTEK.
Odlični Kranjci.
(Daljo.)
Flosser Andrej, Ljubljančan jo bil I. 1782 bogoslovne v Gornjem gradu. Služboval jo nekaj časa kot provizor pri sv. Ksaverji na Stražah, kjer je 2. maja 1. 1802 postal tudi župnik. Umrl je ondi 20. januvarija 1807.')
Froy II011 ri k .1 ožof pl. »Oarniolus Labacensis", roj. 1. 1080., posvečen v mašnika I. 1700 v Gradci od Frallea Adolla grofa VVagonsberga.") Kapelanoval jo od lota 1718 na Ptuji, a I. 1721 ga jo nad-župnik Ptujski, Jožef Maks lleipl, imenoval župnikom pri sv. Roprtu v Slov. gor. ter ga jo dno S. doc. i. 1. slovesno inštaliral.'') Umrl jo ondi S. novembra 1771. V mrtvaški kn jigi sv. Roprta so bero o njem: 1771, 10. Novembris — sepultus est adni. R. D. Ilonrieus Josephus do Krey, parochus hic loei <|ua-draginta novem annis et undociin monsibus; circa
') .1. Orožen, II., b. 11».
a) Knozoškolijski arhiv v tlradci.
") Vizltaeljski zapisnik od I. 17»5.
Iiorani soptimam vesportinam se\ta dio liuius nicnsis fuit invontus in suo lecto hemiplagia tactus, sonsi-busipio dostitutus. Sacramento oxtromao unetionis fuit munitus et «iuadranto post Iiorani primam median noetis diei oc.tavao currentis inonsis esspiravit. Sopultus ost in coomotorio 11011 procul a crueo maiori nli adni. Rov. ac Olarissimo Domino Grogorio Josopho Ploelil Archiparocho ac Decauo civitatis Pottoviensis. Oontionom funobrem looit adni. R. D. Joannes Kran-ciscus Sehalamun, parochus ad s Osvvaldum."
GolcJornoj, roj. I. 1752. v Ljubljani, jeduo 20. okl, 1771 stopil v red kapucinov. Od julija 1787 do 28. julija I70S jo služboval kot kurat pri sv. Miklavži pri Laškem trgu, potom pa jo svojevoljno odšel, češ, da no moro ondi životi, ker 11111 o slabem vremenu skoz slabo streho voda v hišo točo in ker fara n i nočejo studenca izkopati. A II. sept. 1788 jo zopet v službo stopil kot kurat v Kozjem ter jo oskrboval župnijo do I. 1802. Takrat so ga predniki poklicali nazaj v samostan Celjski, kjorjoumrl 25. januvarija 1805.')
Graff Jožef M litija, Ljubljančan, jo študiral najprod zdravilstvo v Padovi, pozneje pa so je po-
') ,1. Orožen, IV., li., »4ll in VI., 12f>,
svot.il duhovskomu stanu. Šo tudi kot duhovnik jo imel vedno veselje do zdravilstva in je rad zdravil svojo larano. 1711 —1732 jo bil vikarij v Šempetru pri Novemmostu, potom pa se jo preselil v Bajnof, kjer jo ostal, kolikor se d 11 določiti, do 1. 1788. I'mrl jo v Mokronogu I. L747.1)
Grath Maksimilijan, roj. v fari M. D. na polji pri Ljubljani, jo bil maŠnik dominikanskega roda. Od I. 1702 je bil katehet glavno šolo v Oolji, kjer je umrl 54 let star dne 24. sept. IS00-)
Grogorič Matija, Ljubljančan, 1008—-1071 kapelan pri sv. Petru pri sv. (5orali, poznej pu vikarij v Podsrodi.")
(i rile Anton »Labacensis, rosignatus coope-rator in Monprois ol. domicillatus hic ad s. Geor-gium a I. Octobr. 1702 cooperator."') Takrat, ko je začel pri sv. Juriju pod Rifnikoin kapolanovati, jo bil 50 let star.
<) Koblar, III., 42.
*) ,1. Orožen. Celjska kronika, 2R2.
") ,1. Orožen, „Das Kisthum u. dio Dioeeso Lavant", VI , »»5.
*) Oathalogus D. D. Parooliorum et Cooporatorum.
(Dalje prili )
Mnogo se ima slovenska kultura zahvaliti njegovemu trudu. Da narod dandanes tako trduo stoji, je v obili meri njegova zasluga. Kako mu toraj narod ne bil vdan in hvaležen, kako ga ne bi slavil? — Po govoru, med kterim so se večkrat glasno razlegali izmed poslušalcev „živiou- in „slava"-kliei, nastane viharno ploskanje in odobravanje.
Vspored se vrši dalje. Sledečo pesmi, pete kakor prejšnje izborno, bile so narodu vrlo všeč. Celo Nemci, ki so bili prisotni, niso mogli svojega začudenja in priznanja zamolčati.
Po olicijelnem delu pričue se prosta zabava. Vse je židane volje. Sem ter tjo se čujejo napitnice. — Omeniti moramo tudi govora, ki ga jo imel kmet V i vod. Kratek je bil, a čeravno od neštudiranega moža, jedrnat in krasen. Govornik je vskliknil Slovenjegradčanom, naj si zapomnijo, da tla, na kterih živč, so slovenska tla, da od slovenskega kmeta žive. Zato naj tudi temu primerno ravnajo! _ Burno priznanje sledilo jo tem resničnim besedam.
Pevci so se pri sladki kapljici prav dobro zabavali. A njih miza je bila vedno, kakor oder, od ljudstva obsuta. Narodne pesmi so mu posebno ugajale.
Ko se stori mrak, zasvetijo krog in krog lam-pijoni. Bil je krasen, dražesten prizor. Visoko na gori pa zasveti luč. Mislili smo, da bo kres. A glej, hipoma nastane iz mnogih lučic velikanski D. T. Divno je bilo to gledati.
Nebo, celi dan jasno, ohranilo je tudi ponoči svoj zeleuobodri obraz. Zdelo se je, da so tudi ono veseli, da tudi ono proslavlja Trstenjaka.
Luna je že bila visoko na nebu, a še vedno bilo je vse polno ljudstva na vrtu. Zdaj se začuje godba, zdaj pevci. Radosti ni bilo konca ne kraja. — Tako je šlo pozno v noč, čez polunoči. Veseli poslavljali so se potem gostje, vsi zatrjevaje, da je bila Trstenjakova slavnost velikanska iu prekrasna, da jim ne bo minila iz spomina nikdar.
Da! bila je res krasna! Slava toraj vsem, ki so toliko pripomogli za njo. Hvala slavnostnemu odboru, ki se ni ogibal nikakih težav, nikakih preteuj in groženj zbal od nemškutarjev. Kljub vsem zaprekam, ki jih je stavil isti „slavni" Tomschegg, šlo je vse vrlo iu brez vsacega nemira naprej. Živeli neumorno delavni gg. Farsky, Rogina in Ropaš!
Iu Ti, velmož, velikan učenosti, Ti slavni Trstenjak! Bog usliši želje, ki si jih tolikokrat čnl oni dan od tebi iskreno vdatiih častilcev! Slava takemu možu-rodoljubu, ki sine ponosno gledati na svoja dela iu s Horscijem reči:
„Exegi monumentum aere perennius!" in ki sme na svoj grob svobodno zapisati: „Non omnis moriar!"
Živel! Slava Ti večna! M. Gori 61 j An.
Ijnspiplnjcva slavnost.
(Daljo)
53.	K ran j: Slava prvoboritelju Gorotana! Živeli častilci njegovi!
Bralno društvo.
54.	Kranj: Slava narodnemu buditclju in zlatomašniku Einspiolerju!
Kranjska čitalnica.
55.	Kranj: Prebuditelju, blagemu voditelju koroških in starosti vseh Slovencev najprisrčneje častitajo in kličejo navdušeno: Slava iz zelenih Cerkelj!
Golobic, Vavkcn, Globočnik, Verbajs, Lavrcnčič.
56.	Kranj: Slava zlatomašniku And. Einspiolerju! Slava prvoboritelju iu vodji koroških Slovencev I Daj Bog, da še mnogo let deluje v prid tužnega Gorotana!
Bradaška, Drulcar, Janko Globočnik, Ciril Vire, Metod Vire, Josip Jlohrman, Vilko liohrman, Vilfan.
57.	Krško: Častitam zlatomašniku!
Itipšl, Videmski, župnik.
58.	Litija: Hrabri vojščak za vero, dom, cesarja, slovenski mučenik g. Andrej Einspieler, Bog Vas ohrani mnogo let! Bog Vam povrni trud in žrtev !
Svctcc.
59.	Litija: Častnemu papeževemu komorniku g. Andreju Einspiolerju za zlato mašo: Živeli!
bniartinska duhovščina pri Litiji.
60. Ljubno: Slava Tebi, boritelj Koroških Slovencev!
Zbrana družba pri Caselnu v Ksaveriji,
Stajursko.
01.	Ljubno: Neumornemu buditelju Slovencev zakličem izpod solcavških planin tisočero: Slava!
Ratislava Caselnova ksaverijanska.
02.	Ljubno: Občina in požarna bramba na Ljubnem izreka prečastnemu gospodu zlatomašniku Andreju Einspiolerju, hrabremu boritelju za pravice slovenskih Korošcev, k petdesetletnici duhovništva najsrčneja voščila! Živeli!
Strnad, župnik.
63. Ljubljana: Častitam k zlati maši s prisrčno željo, da obhajate čvrsti tudi domantno sv. mašo!
Kanonik Zamejic.
<i4. Ljubljana: Prečastitemu jubilantu, neumornemu sotrudniku našega očeta Bleivveisa, ne-ustrašljivemu, vstrajuemu boritelju za narodna prava: Večna slava!
Ljubljanski Sokol.
65. Ljubljana: Prečastitemu zlatomašniku, hrabremu boritelju za Boga, cesarja in dom, plemenitemu podporniku poštenega rokodelstva, monsignoru Andreju Einspiolerju kliče Ljubljansko katol. društvo rokodelskih pomočnikov: Slava!
Gnjczda, predsedn ik.
00. Ljubljana: Bog ohrani še mnogo let vrlega rodoljuba in za naše slovstvo velezasluženega zlatomašnika A. Einspieler)a!
Vredništvo Vrtčcvo".
07. Ljubljana: Vzornemu duhovniku, odličnemu rodoljubu, nevstrašenemu prvoboritelju za naroda pravice, neumornemu pisatelju, očetu koroških Slovencev o njegovi zlati maši iskreno častitanje! Pozdravljen mili narod onstran Karavank! Profesorja: Zupančič in dr. Laiupc, mestna župnika Rozman in Karun, župnik Jereb. Bohince, Strbencc, Sarabon, Kolar, Žloijar, Ncmanič.
68.	Ljubljana: Službeno zadržan, radujoč se v duhu pomenljivega dne kličem tisočera slava prvoboritelju koroških Slovencev! Bratski pozdrav njegovim častilcem! Bog in narod!
Žitnik.
69.	Ljubljana: Svojemu preizvrstnemu so-trudniku pri oranji narodnih koroških ledin j na taborjih v Bistrici, v Zapračah in Grabštajnu, And. Einspiolerju kliče tisočerni Slava! Živiol Mnogaja leta! Njegov stari prijatelj
J)r. Valentin Zamik.
70.	L j u bij a n a: Vzdrami so slovenski Gorotan! Pokaži svetu, da nisi pozabil svoje imenitne slovenske preteklosti, da si vreden svojega preslavnega rojaka Andreja Einspielerja, ljubljenca Slovencev! Mnogaja lini leta!
Dr. Vošnjak.
71.	Ljubljana: Pri zlati maši združujem svoje prošnje z Vašimi, da Vam Bog da doživeti dneva, ko bode tudi koroški Slovenec stopil v vrsto enakopravnih narodov mogočne Avstrije!
Dr. Poklukar.
72.	Ljubljana: Slava zlatomašniku Andreju Einspiolerju! Slava novemu papeževemu komorniku! Slava izvrstnemu pisatelju in poštenemu domoljubu, zvezdi koroških Slovencev: Slava!
Jeran, Jerič.
73.	Ljubljana: Bog ohrani še mnogo, mnogo lotizbornega boritelja in očetagorotauskih Slovencev! Slava častiteljem njegovim!
Na rodna t iska rna.
74.	Ljubljana: Prečastitemu zlatomašniku jo bilo vodilo iu je mojo voščilo: Bog in Slovenci! Andrej Praprotnik, vrednik „Učiteljske(ia Tovariša"
v Ljubljani.
(Dalje prili.)
Politični preg'le<l.
V Ljubljani, 9. septembra.
S t) f rnnj}'
Zadnji teden tekočega meseca sešel se bo v Budimpešti min i ste rs k i so vet, da določijo skupni proračun za leto 1888. Odšli bodo tja skupni ministri. ministerski predsednik Taaffe iu finančni minister Dunajevski, predsedoval pa bo cesar sam, ki so bo odpeljal po končanih vojaških vajah v Budimpešto, da otvori ogerski državni zbor.
Minister Kalnokjj obiskal bo B i s m n reka vsekako tekom meseca septembra. Dau odvisen je od okoliščine, kedaj se bo vrnil kancelar v Friedrichs-ruhe.
Češki volilni okraj Krumlov izvolil si je kot kandidata trgovinskega ministra B a c q u e h e m a. Ta pa je odklonil to ponudbo, ker se ravno ta okraj mnogo poteza v železuičnih vprašanjih, on pa bi potem kot trgovinski minister in zastopnik tega okraja ne mogel postopati nepristransko. Nemškim narodujakom seveda ta razlog ne ugaja, ter pravijo, da Bacquehem ni hotel stopiti v krog onih politikov, ki so Knotzu in drugovom trn v peti. Slabo se mora goditi nemškim narodujakom, ker jim sedaj že ne preostaja druzega, ko tekmovati s Cumber-laudom in enakimi čarovniki.
Ogerski minister pl. T i s z a odložil je za nekaj časa svoj vsporedui govor, ki ga že željno pričakujejo njegovi volilci v Velikem Varadiuu. Naj le mirno čakajo, saj bodo še tako prekmalu zvedeli, kuko velik da bo letošnji — deiicit.
Vmisaje «1 ve.
V	imendau srbske kraljice služil je metropolit svečano mašo s zahvalno pesmijo v glavni cerkvi. Navzoči so bili ministri, častniki in mostno zastopstvo. — Nekoliko radikalcev, nezadovoljnežev z današnjim ministerstvom, skušalo se je sporazumeti z naprednjaci, da bi skupno delovali proti Sističu pri volitvah. Ta želja pa jim je splavala po vodi.
Bolgarski knez Ferdinand odpotoval bo, kakor je poizvedel ,.Pesti Hirlap" iz zanesljivega vira, na svoje ogersko posestvo Vacs. Preduo je šel v Sofijo, objavil je menda poluradno svoj sklep, da hoče le kakih šest tednov ostati v Bolgariji, da se vlada sestavi. V Vacs-u sešel se bo s svojo materjo, princesi njo Klementino, ter bo ostal tam tri tedne. Ali bo pa potem še kedaj prekoračil kot bolgarski knez širno Donavo ter prijel v roke bolgarsko žezlo, kdo ve?
Nemški listi in Berolinska borza niso verjeli ,.N. D. Z.", da se ruski in nemški cesar ne bodeta sešla. Prepričani so bili še le potem, ko je Bismarckovo glasilo še enkrat preklicalo dotično vest. Ruski listi trdijo, da lepim besedam Nemčije nič več ne verjamejo, ter zahtevajo dejanj. Kakošna dejanja naj bodo to, ne povedo. V Petrograrlu pač dobro vedo, koliko je vredno prijateljstvo »poštenega mešetarja". — „Nat. Ztg." piše: »Nemčija se v bolgarske zadeve ne bo neposredno vmešavala. Nemška politika drži se načela, da spada Bolgarija v področje Rusije, ki mora sama najprvo varovati svoje koristi. Ruska diplomacija pozvedovala je pri Bismarcku, ali bi ne hotel svetovati, kako naj postopa Rusija. Kancelar odklonil je to, zaradi tega pa tudi Turčija ne bo nič opravila v tem oziru pri njem. Turčija dolžuje Rusiji še ogromne svote za zadnjo vojsko, iu prišel bo dan, ko Rusija no bo več hotela potrpežljivo čakati. Zaradi tega treba je soditi o bolgarskem vprašanji vedno le v zvezi s skupnimi razmerami med Rusijo in Turčijo.
Pariški komunardi motili so se, ko so govorili o velikanski udeležbi nameravanega francoskega stranskega parlamenta. V Gascogne odgovorilo je do sedaj 587 županov na vabilo, da njihove občine ne bodo poslale zastopnikov v konvent, ker je ne-postaven iu nerodoljubeu. Mestno zastopstvo v St. Getiies de Magloires-u, v provinciji Provence. izrazilo se je pohvalno o konveutu, pisalo pa je zlo-mušno dotičnemu odboru, da nemajo denarja za vožnjo v Pariz. — Deroulode zgubil bo vso veljavo, ako so ne bodo kmalu začele pomikati ruske vojne proti Nemčiji! V četrtek preteklega tedna zborovalo je 150 članov patrijotične lige v Bordeauxu ter izreklo nezaupnico Deroulode-ju iu Pariškemu odboru. Isto tako zgodilo se je v Bayone dan pozneje, kjer je zastopal Panžano Decoucle. V svojem daljšem govoru proslavljal je Deroulede-ja in generala Bou-lauger-ja, zborovalci pa so mu ugovarjali in pobijali njegove nazore o velicih zaslugah teh dveh mož. Decoucle pozval je zaradi tega na dvoboj vrednika Franka. — Pariški listi poročajo vedno ugodneje o poskusnem oboroženji. »Figuro piše: »Sedaj imamo zadostno orodje, da si bomo pridobili veljavo. Leta J870 ga nismo imeli, iu ta okoliščina nas je dosti stala." — Ministra Rouvier in Flourens vrnila sta se v Pariz.
»Gazzetta Uffiziali" objavlja kraljevsk dekret, s kterim se zaključi zasedanje italijanskih zbornic. Nov dekret pa bo določil dan, kedaj iu bodo zopet sklicali. — „Osservatore Romano" dobil jo pooblastilo, da razglasi kot, lažnjive vse vesti, da se je papež v zadnje bolgarske dogodke vmešaval. Taka podtikanja izvirajo le iz zlobnosti proti Va-tikauu iri iz političnih namenov, ktere lahko vsakdo ugane.
V	angleški spodnji zbornici prašal je Tauner, ali je angleški odposlauik v Carjemgradu, W. A. White, s zastopnikoma Avstrije in Italije ugovarjal zoper misijo generala Ernrotha, ali se je ta cela zadeva izročila Nemčiji v razsodbo, in ali je Nemčija to nalogo tudi prevzela? Fergusson odgovoril jo na to, da ne more o tem ničesa poročati. — Gledč Helgolanda pravi tajnik kolonij, da se Nemčija ne pogaja za otok; Anglija pa si niti ne želi, niti no namerava odstopiti Helgolanda, ker Nemčija ni nikdar sklepala iz okoliščine, ker je Ilelgoland v angleški posesti, da jej preti od tod kaka nevarnost.
Reuterjevo izvestje poroča, da je prišel Ejub kan v Afffaniatan, da so ga pa od tod takoj prepodili. Sedaj se neki potika po perzijskih tleh v okraji Ghaen. Perzija upa. da si bo kmalu zaslužila en milijon frankov od Anglije.
Izvirni dopisi.
Iz Rudolfovega, 3. sept. Naj danes nekaj poročam iz šolskih krogov. Dne 81. avgusta so imeli učitelji Novomeškega okraja svoje navadno letno zborovanje v prostorih dvorazredne dekliško šole. Dilo jo navzočih 32 učiteljev iz okraja ter jeden gost, gosp. Anton Železnik, c. kr. učitelj iz Trsta. Točno ob 9. uri je otvoril c. kr. okrajni nadzornik g. Ivan Lapajne zborovanje, pri kterem je bil navzoč tudi c. kr. vladni sovotnik in okrajni glavar, blagorodui gosp. J. Eekel. Iver še ni bil navzoč starosta tukajšnjih učiteljev, imenoval je nadzornik namestnikom vodjo tukajšnje deške šole. Potem so se reševalo posamezne točke dnevnega reda. Iz poročila e. kr. okrajnega nadzornika naj omenimo, da sta v teku leta umrla dva učitelja, gg. 11. Veuedig in Šare, otvorili ste se dvo novi šoli, jedna v Smi-heln poleg Žuženperka in dvorazredna dekliška šola v Šmihelu poleg Rudolfovega, ktero oskrbujejo šolske sestre. Nadalje je omenil napredek pa tudi pomanjkljivosti, ktere je zapazil pri nadzorovanji, v gladki in nerazžal jivi besedi, da je umel le oni, kterega je ravno zadevala opazka. K sklepu svojega poročila je omenil tudi onih novih postav in določb, ki zadevajo Kranjsko in sploh učitelje. Priporočal jo učiteljem, naj se z marljivim čitanjem izobražujejo nadalje ter pridno vporabljajo „Pedagogični letnik" ter druge spise.
Iz pedagogičnih vprašanj ste se obravnavali: a) „Pomen šolskih knjižnic za razvoj duha učencev, in kako naj učitelj napeljuje učence, da se doseže ta namen." O tem vprašanji je poročal P. Fl. Hrovat. Jedro govora jo bilo blizo to-le: Glede knjig, ki naj se sprejemajo v šolske knjižnice, si še dolgo učitelji ne bodo jedilih misli. Saj so iz nekterih knjižnic izbacnili celo spise našega prvega pedagoga Slomška. Vsem pa so je treba držati pri izbiri vendar jednega gotovega načela. Ta je: „Knjige, ki so k varljivo v verskem, nravucm in pa-trijotičnem oziru", naj so odstranijo, vse druge ob-drže ter posojajo učencem. V tem duhu je pričel pisati Slomšek in za njim drugi rodoljubi, ustanovil se „Vrtec" itd. Nadalje je rapravljal, kako uaj učitelj poučuje učence, da knjigo s pridom bero, po načelu, da mora učitelj knjigo sam dobro poznati, potem bode gotovo pravo zadel, ter podal neka pravila, po kterih naj učitelj postopa. S tem se bode dosegel namen, ki ga imajo šolske knjižnice.
b) „ Sadjarstvo v ljudski šoli." O tem predmetu je govoril nadučitelj J. Franke v Šenpetru poleg Rudolfovega. Da je temeljito in stvarno obravnaval, nam ni treba omenjati. Saj slovi njegov šolski vrt kot prvi v tem okraji in kot takega ga omenja tudi knjižica „Uebersicht ilber den Stand des landvvirt. Fortbildungs-Uuterrichles in Oesterreich 1886.", ktero je izdalo ministerstvo za poljedelstvo.
Potem so se še vršile volitve v knjižnični in stalni odbor. Ob 1/a 12. uri je zaključil predsednik zborovanje s trikratnim „živio" na presvitlega cesarja in navzočega c. kr. vladnega sovetuika J. Eekel-na. Potem je bil skupni obed v gostilni g. M. Brunarja, kjer so so zopet vrstile razno napit-nice. Sploh pa to gostilno toplo priporočamo vsem inostrancem, ki pridejo v našo mesto.
Iz Varaždinskih Toplic, 2. septembra. Ker je *Sloveuec" letos že iz raznih kopališč prinesel zanimiva poročila, ugajalo mu bo menda tudi kratko poročilo iz Varaždinskih Toplic, dasiravno se letošnja kopališka doba že bliža svojemu koncu.
Varaždinske Toplice ležijo v prijazni dolini dve uri od Varaždina na jugo - vzhodnem znožji hriba, ki brani dolino ostrih vetrov ter veliko pripomore, da jo v Toplicah vedno enakomerna temperatura. Varaždinske Toplice so bilo že Rimljanom dobro znano. Kdor je hotel poprej po železnici v Toplice priti, moral se je peljati do Koprivnice ali do sv. Križa na progi Zakanjo - Zagrob, od koder jo z vozom še dvo uri vožnje, zdaj pa se navadno vozijo do postaje Varaždinske Toplice na novi Zagorjanski železnici, od koder se v tričetrt ure pripeljejo črez hrib v Toplice. Prava kopališka doba traja v Varaž-
dinskih Toplicah kakor v drugih kopeljih od 1. maja do 1. septembra, vendar se tukaj najdejo gostje, ki se kopljejo celo jesen in še tudi po zimi.
Kopališča so lastni ua Zagrebškega stolnega ka-piteljna, ki ima tukaj štiri velike hiše za goste in ravno toliko kopališč. V teh hišah je 147 sob za goste in 74 posameznih in več skupnih kopelji, razun tega pa še štiri veliko kopelji, kjer se lahko vsakdo zastonj koplje. Za vse kopelji daje vodo eden vir, iz kterega v 24 urah priteče po 77.000 veder 45° R. vroče žveplone vode, ki so v posebnih zagrnjenih prostorih hladi in za kopanje še s studeno vodo meša. Sobe iu kopelji so bolj priproste pa snažne, in kar je v Toplicah veliko vredno, ne predrage. Sicer pa se po vasi dobijo še ceneje sobe.
Topliški krop hvalijo najbolj bolnikom, ki imajo protin ali revmatizem, ki se prehladi jo, ki si kosti zlomijo ali natolčejo itd. Bolniki morajo krop piti ali se v čisti vodi kopati, kakor zdravnik naroči. Nekterim tudi sekajo, kar pa veduo bolj opuščajo, ker to zdravniki odsvetujejo ali celo prepovedujejo. Za bolnike, ki ne morejo hoditi, so vedno pripravljene nosilnice iu vozički, v kterih se lahko dajo nositi ali voziti.
Za kratek čas se gostje lahko sprehajajo po lepem parku ali poslušajo stalno kopeliško godbo, ki svira ob 11. uri pri studenci, ob 0. uri pa pred kavarno. Tudi kegljišče, velik salon s glasovirjem in majhna knjigarna so gostom na razpolaganje. Pošta, brzojavna postaja in lekarna so tudi v vasi.
Gostje so večinoma Hrvati, Madjari in Slovenci iz vzhodnega dela Malega Štajarja, občujejo pa večinoma nemški, čeravno nemščina še ni državnim jezfkom proglašena. Pri zabavah, ki jih kopeliško ravnateljstvo snuje, naznanja in objavlja se vse nemški, hrvatski in raadjarski.
Prebivalci Toplic so pošteni iu miroljubni Hrvatje, kise pečajo s poljedelstvom, zraven pa sprejemajo gosto pod streho ali imajo službe v kopeljih kot postrežuiki, padarji itd.
V	sredi vasi je farna cerkev sv. Martina, ki se je z:idnja leta lepo osnažila in okrasila, ker je dobila krasne kameuite altarje iz Zagrebške stolnice in je zatoraj vsa na presuo slikana.
Gradec, 4. septembra. (Umor in rop.) Ni še davno, kar sem Vam pisal, daje postopačev, poteg-njačev in takih ljudi, ki bi brez dela radi zložno živeli, v Gradci vedno več, iu vsled tega pa tudi javna varnost v tem slovečem nemškem mestu čedalje manjša. Žalosten dogodek, ki se jo vi šil v soboto zjutraj v Petersgasse na voglu „WaItendorfer-strasse" v hiši št. 30, sili me žo zopet, da ga tudi „Slovenčevim" čitateljem popišem, Zvedo naj, da je v marsikakem oziru med Nemci še mnogo slabejše, kakor pri nas, če tudi smo po svetu razupiti kot silni suroveži.
V	hiši štev. 30 ob omenjeni cesti stanovali sto dve ženski —Ana Panc, lastnica hiše, in 84letna gostija Ana M a i e r. Vsak dan ob 5. uri šli ste obe k maši, potem pa vsaka po svojih opravkih, odkoder sto se navadno proti 10. uri vračali. V soboto zjutraj se je stara Majerca nekaj zamudila, in je šla Pan-covka sama v cerkev, potem pa na delo. Ko se okoli 10. ure domu vrne, najde vrata zaklenjena, in tudi obe sobi — vsaka na eno stran veže — bili ste zaklenjeni. Pancovka odpre svojo sobo in takoj na prvi pogled opazi, da je ondi nekdo gospodaril, ki bi po pravici ne imel ničesa ondi iskati. Omara stala je vlomljena in okoli 50 goldinarjev denarja je manjkalo. Pancovka začne npiti in Majerco klicati, ali njena soba je zaprta in Majerce ni. Žena pošlje po može in po ključavničarja, da so s silo odprli tudi Majerčno sobo. Tudi ondi ležalo jo vso na-vskrižem. Majerce pa le ni bilo, da še celo sledu ni bilo nobenega za njo. Policija jela jo takoj okoli pohištva stikati, toda, kakor je iz začetka kazalo, brez prave sreče. Ne daleč od hiše ua desni strani stoji nekako gospodarsko poslopje, in poleg tistega je tudi podzemska klet za surovino. Eden policajev gre in pridvigne pokrov, ki jo stopnice v klet zakrival. Zdi se mu, da vidi v kleti človeško truplo. Mož gre doli in res najde mrtvo žensko, v kterej so staro Majerco spozuali. Imela je razbito glavo. Sedaj so prišli ljudje, ki so trdili, da so videli zjutraj na vse zgodaj mladega postopača okoli hiše stikati. Kako je prišla nesrečnica v klet, ni se še pojasnilo. Nekteri pravijo, da jo jo ropar za durmi počakal, ki na dvorišče drže. in jo je ondi pobil, potem pa v klet vlekel, Ki p« ni verjetno. Drugi pa mislijo, da je potegnjač starico na kakoršenkoli način v klet zvabil in jo ondi ubil, potem pa jo šel še le ropat
po sobah. Ko si je zadosti nabral tega in onega, kar se mu je vredno zdelo, vzel je drugi vežni ključ raz žebelja in je hišo lepo zaprl ter odšel. Pri kleti našla se je tudi rudeča ruta, v kterej je bilo nekaj jabolk in hrušek navezanih. Kot dozdevnega morilca prijeli so še v soboto večer nekega 18letnega Kleiu-h apel na, o kterem ljudski glas trdi, da je on morilec in ropar MajerČin in nihče drugi. Preiskava bo že resnico na dan spravila.
Gradec, 5. septembra. V Puehbachu na nemškem Štajarji se je nekaj zgodilo, kar bi bila prava voda na mlin naših nasprotnikov, če bi bil Puch-baeli na slovenskih tleh iu bi imel slovenske šole. Ker je pa hudodelstvo storila nemška mladina, objavili so nemški listi sam čist dogodek brez vsakih potrebnih iu nepotrebnih pritiklin, če prav ta dogodek današnjo nedorastlo nemško mladino kaže v silno slabi luči. Dne 3. septembra sedel je na zatožni klopi pred deželnim sodiščem v Gradci petnajstletni deček zarad vloma in tatvine, ktero je izvršil v družbi treh druzih otrok, ki niti po štirinajst let stari niso, t»r jim zarad tega deželna sodniia niti ne more do živega. Le-ti štirje otroci zmenili so se 2. julija letos, da vlomijo zvečer tistega due pri posestnici Šribl, kedar jo ne hodoma, iu pobero denar. Kakor so se zmenili, tako so tudi storili. Našli so v zaprti omari, ktero so z dleti šiloma odprli, 40 goldinarjev denarja, kterega so vzeli iu odšli. Puchbach ni daleč od Voitsborga iu ondi je bilo drugi dan nekoliko somnja. Tatinski otroci kupovali so in denar razsipali, da so jih ljudje le kar gledali — orožniki pa tudi. Tem se je jelo dozdevati, kaj ko bi bili to-le tisti tiči, ki so Šribelci denar odnesli. Prijeli so jih in prave so zadeli. Zapravili so še le tretjino. Državni pravdnik v Gradci je jako pomenljivo povdarjal ta silno redek iu tembolj žalosten dogodek hudodelstva in pravi, da tukaj stroga kazen spridence še spravi na pravo pot. Otroci so obljubili vsi štirje poboljšan je, kajti tudi oni trije, ki še nimajo po 14 let, morali so k obravnavi kot sokrivdniki, če tudi niso bili sojeni. Petnajstletnega malopridneža obsodili so na šest tednov v ječo, ostali trije se bodo zagovarjali pred c. kr. c krojno sodnijo v Voitsbergu.
Domače novice.
(Profesorjem moralne teologije) na tukajšnjem bogoslovnem učilišči imenovan je kapelau v Komendi, č. g. dr. Janez J a n e ž i č.
(Umrl) je včeraj v Cerkljah na Dolenjskem č. g. župnik Martin Ran t. Pogreb bo jutri.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je dvanajsti snopič.
(„(«lasbena Matica") razpošilja ravnokar svojim društvenikom, ki so plačali svoj letni donesek, niu-zikalije za leto 1887 in sicer: I. Anton Foerster: trije mešani zbori. 1. „Ah ni li žemljica krasna?" 2. „Domovina." 3. „Naše gore." II. A. Nedvčd: 1. „Oblakoin." 2. „Na goro." 3. „Nazaj v plauiuski raj!" III. Franc Gerbič: „Milotinke", besede dr. Gr. Krekove, trije samospevi za visoki glas. IV. D. Fajgelj: 20 ..Prediger" za orgije ali harmonijum Opus 15. b. — Vsa štiri dela so po vsebini iu po zunanji obliki mojstersko izpeljana iu zavzemajo med izdavami „Glasbeue Matice" odlično mesto. Naj bi društveniki, vzlasti zuuanji, ne pozabili svojega letnega doneska poslati, dasiravno bi se imelo to po pravilih že do konca junija zgoditi. Kakor zvemo od odbora, je mnogo zunanjih članov in cela vrsta društev pozabilo na svoje doneske, in vendar zadnja najložejo podpirajo „Glasbeuo Matico" ter jo izkoristijo za svoje društvene namere, veselice, besede, produkcijo itd. Za „Matico Slovensko" je glasbeni zavod prva naša kulturna naprava, toraj vredna vsestranske podpore. Ako odbor požrtovalno deluje na prospeh glasbene šole in društvenega iz-davanja, naj bi čast. društveniki no čakali, da jim dojde še prijazen poziv iz obilo obremenjenega odbora, naj se tudi oni spominjajo svoje dolžnosti nasproti društvu, kterega udje so postali po lastni volji ne samo za jedno, temveč za več let.
(17. pešpolk baron Kuhni prišel je danes v Ljubljano z vojaških vaj v P os t o j i ni. Vaje prenehale so v torek zvečer, v sredo imeli so dan počitka, včeraj potovali so do Logatca, danes pa so odrinili odtod ob 0. uri zjutraj ter došli v Ljubljano ob 1. uri popoludne.
(Poročil) se je včeraj v Novem mestu gospod profesor Ivau Vrhovec z gospodično Amalijo Razpotovo.
(Porotne obravnave pri deželni soduiji v Ljubljani) se prično 12. septembra, iu sicer: Iv. Rerce, hudodelstvo posiljenja iu oskruujeuja; druga obravnava: Miha Zaje, hudodelstvo uboja; 13. septembra prva obravnava: Matija Jager, hudodelstvo uboja; druga obravnava: Marija P o 1 s k i, hudodelstvo deto-mora; 14. septembra prva obravnava: Ivau Ga-brielčič, hudodelstvo teške telesne poškodbe; druga obravnava: Mica in Katarina Vil man, hudodelstvo tatvine; 15. septembra prva obravnava: Ivan Pavlič, hudodelstvo poskušenega umora; druga obravnava: Franc Godec, hudodelstvo goljufije; 16., 17. in 18. septembra: Janez Jerina iu dvajset sozatožoncev, hudodelstvo vstajo (Aufstand) in javnega nasilstva; 19. septembra prva obravnava: Matej Zadnikar, hudodelstvo uboja; druga obravnava: Franc S ter ban, hudodelstvo uboja.
(Utonil) je včeraj popoludne 71eten sin ribiča Čižmana iz Mestnega loga v Malem grabnu. Oče je zaspal v senci polog vode, sin se je šel pa med tem kopat ter tako žalostno našel smrt par korakov od svojega brezskrbnega očeta.
(Gorelo) je včeraj popoludne na Pšati, fari sv. Jakoba na Savi. Ogenj uničil je hipoma dvojno gospodarsko poslopje iu par kozolcev. Eden gospodar ni bil čisto nič zavarovan. Zanetili so zopet otroci.
(Požar.) Včeraj popoludne ob 4. uri je bil ogenj v Zalogu pri Cerkljah. Zakurili so neki otroci. Ker je vlekla burja, pokončal je ogenj gorenji kouec vasi, vsega sk ipaj 12 št. z gospodarskimi poslopji. Zgorelo je tudi dvojo telet. Ogenj jo dobil mnogo netiva, ker so imeli ljudje veliko drv nakopičenih po vrtih. Zavarovani so bili le nekteri gospodarji, a za male svote. Prihiteli so gasit z brizgalnicami iz Gorenjega Reruika in iz Vogelj, Šenčurske župnije; iz bližnjih Cerkelj je prihitelo na pomoč mnogo ljudi. Posebno hvalo zasluži posestnik Petrič iz Gor. Rernika, ki je nemudoma prihitel z lastno priprego na lice požara. Obvarovali so dve hiši in jedno kočo.
(Prvomestnik) petemu zasedanju porotnih obravnav v C e 1 j i bo ondašnji c. kr. okrožne sodnijo predsednik, dvorni svetnik gosp. J. II o i n-richer, votantje bodo pa deželne sodnije sovelniki gg. Peter L e v i z h n i k, Lorenc Rattelc in dr. Josip G a 11 o.
(Mesečni živinski somu j i) v Radgoni so vedno jako živahni. Na zadnji somenj, dne 6. septembra, prignali so živinorejci skupaj 222 konj, 214 volov, 602 krav iu 17 jalovcev.
(Velike vojaške vaje) na Štajarskem so bile v sredo končane. Šest tisoč vojakov bilo je v tem času v Gradci, in sicer 3000 aktivnih in 3000 rezervistov. V sredo iu v četrtek odšli so domu rezervisti, od-pustniki in pa zunauji batalijoni pešpolkov št. 87 in 27 ter ves Mariborski pešpolk št. 47.
(Poskušnja iz državnega računovodstva) bo v Gradci dne 20. septembra t. I. Kdor jo hoče delati, oglasi naj se pismeno do 25. septembra pri prvo-raestniku dotične izpraševalne komisijo, g. Antonu vitezu Burgerji, c. kr. finančnemu nadsvotniku v pokoji v Gradci. V prošnji naj ob enem navede, na kakošen način si je pridobil znanje državnega računovodstva.
(Vabilo) k pevski produkciji, ktero priredi cecilijausko društvo Goriške nadškofi je vDornbergu dne 15. sept. 1887 (četrtek, oktava Rojstva M. I).). Vsporod: 1. Ob 9'/a zjutraj bo v farni cerkvi slovesna sv. maša, pri kteri bodo peli Dornborški, Prvaški iu Rifen-berški pevci: a) Introitus: „Salve sancta parens", koral s spremljevanjem orgelj; b) Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus in Reuedictus iz „Missa tertia ad ((uatuor voces pares", zložil Jos. Rennor s spremljevanjem orgelj; c) Gradualo: „Renodicta et vene-rabilis es", čvetoroglasno, zložil A. Foerster; d) 011'ertorium: »Beata es", čveteroglasno, zložil D. Fajgelj; e) Agnus Dei iz A. Foersterjevo maše in honor. s. Jacobi; f) Communio: „Beata viscera", koral. — 2. Po maši zborovanje z govori. — 3. Opoludne skupni obed v A. Šinigojevih prostorih. — 4. Ob 2. uri popoludno litanije z blagoslovom. Pele se bodo: Lavretansko litanije za moški zbor, zložil D. Fajgelj op. 22., iu „Tantuin Ergo", zložil Karol Santner. — 5. Po blagoslovu prosta zabava na vrtu g. A. Šinigoja. — K slovesnosti vljudno vabimo vso društvenike in nedruštveniko, sploh vso
prijatelje cerkvene glasbe. Posebno pa prosimo društvenike, da se kolikor mogoče v obilnem številu vdeleže. — Opomba. Kdor se hoče vdeležiti skupnega obeda, kar vsem deležnikom zaradi semnja, ki bo oni dan v Dornbergu, svetujemo, naj vsaj do 14. septembra naznani svoje ime g. Andreju Siuigoju, gostilničarju v Dornbergu.
Odbor cecilijanskega društva za Goriško nad škofij o.
(Prelat uinsgr. Filip) v Gorici, praznuje, kakor so nam piše, te dni svojo šestdesetletnico. Itojen je dne 10. septembra 1827 v Jamnah pri Kraljevem Gradci. V zadnjem mestu bil je ravnatelj dijaškemu somenišču. Ko je stopil v pokoj, je kmalu potem 1876 ustanovil »Družbo v podporo zbolelim duhovnikom". To ima danes dve lastni hiši, eno v Gorici, drugo v Merauu. Razven tega je nabral toliko mrio-darov, da je v svoji rojstni občini ustanovil faro; sezidal je cerkev, župniški stan in založil glavnico, da se od obresti plačuje župnik s 600 gl., a 100 gl. da se porablja za vsakoletne cerkvene potrebe. Ime-novauec je c. kr. dvorui kapelan, bil je papežki komornik, in Leon XIII mu je dne 19. julija letos podelil najvišjo čast, s kakoršno se morejo odlikovati duhovniki neškofje, namreč »protonotarius apostolicus adinstar participantium". Msgr. Filip je tudi konzi-storijalui sovetovalee Goriški in Kraljevogradski.
(Imenovanja.) V področji finančnega ravnateljstva primorskega bili so pri c. kr. davkarijah imenovani ti le uradniki in s tom imenovanjem tam tudi odpravljena tako imenovana „titularna" mesta davkarskih uradnikov. Davkarji so postali: Franc R i g a 11 o za Ruzet, Anton R o m b i g za Krk, Edvard S o s s i c h za Rolec. Kontrolorji so: Janez Hočevar v Ajdovščini, Zoilo Rorri v Monfal-conu (Tržiči), Ivan Ran v Matavunu, Fran R e-uussi v Ruzetu, Josip Kavčič v Cirknem in Gregor Š u b i č v Rolci. Pristavom so imenovani: Matija B a s t i a u u 11 i v Pazinu , Josip Pava n v Piranu, Ivan Volčič v Pulji in Henrik Ramo t v Pazinu.
(Iz c. kr. poštne hranilnice.) Uradna okrožnica št. 9 priobčuje račun gledo prometa v mesecu avgustu. V tem času se je vložilo 394.507krat skupaj 51,408.593 gl.; od tega na Štajarskem 20.025krat za 2,164.533 gl., Koroškem 5.315krat za 562.819 gl., Kranjskem 4.440krat za 449.026 gl., Primorskem 5.748krat za 810.069 gl. Vrnili so pa 126.922krat za 50,324.878 gl.; od toga na Štajarskem 3.923krat za 1,259.015 gl., Koroškem 940krat za 150.580 gl., Kranjskem 687krat za 144.984 gl., Primorskem 2.356krat za 783.762 gl. Od 12. januvarija 1883 do konca miuolega meseca seje v hranilnico vložilo 12,769.672krat za 1.236,974.830 gl. 40 kr., a vrnilo 1.193,758.398 gl. 55 kr.; v blagajnici jo toraj preostalo čistih 43,216.431 gl. 91 kr. — Rontnih knjižic jo v prometu 8.888, to številko si je pač lahko zapomniti, knjižice so vredno 6,270.750 gl. — Med izplačili je tudi znesek 6,376.100, za kar je urad nakupil vrednostnih listin ter jih vložnikom na zahtevanje doposlal. — Vložuih knjižic je med ljudstvom 581.370, knjig-čekovnic pa 12.347. — Okrožnica konečno objavlja izkaz o poštni hranilnici na Oger-skem, Francoskem, Nizozemskem, Švedskem.
Razne reči.
—	Slavnozuani govornik P. R o h iz Jezusove družbe popotoval jo nekoč z železnico. Noki nesramno - predrzen barantavski popotnik ga zasmehuje. Naposled vpraša jezuita, če je že slišal, da obesijo v Parizu vselej z jezuitom tudi enega osla. Zasramovani pater prijazno odgovori: »Tedaj se pa Rogu zahvaliva oba, da nisva v Parizu." Zaničljivec odrveni, kakor bi ga bil blisk obšiuil, smeh sopotnikov pa zagromi zasramovalcu tako polnoglasno, da predrzuež ni vedel, kam bi se skril.
—	Sila kola lomi! Angleškega jministra Pitta mučila jo v starosti zelo putika, ter je moral enkrat v postelji sprejeti vojvodo Nowcastlo-ja, prvega pomorskega lorda. Hud zirask dan jo in vojvoda vsklikno velicega mraza trepetajoč, ko vstopi v sobo: „Kaj nomato ognja v peči?" „Ne", odgovori mu Pitt, »kadar mo tare putika, no morem prenašati ognja". Vojvoda so hočeš, nočeš, zavije v plašč ter vsedo k ministrovi postelji. Toda mraz vedno bolj pritiska in naenkrat skoči vojvoda v drugo v isti sobi stoječo posteljo ter so globoko zarije v blazine. Oba slavna državnika posvetujota se tako o važnih državnih zadevah, pri tem pa mahata z rokami izpod odej, da bi bolj utrdila
svoje nasprotujoče si razloge. Ali sta se sporazumela ni nam znano; zgodovina pripovoduje le to, da se je iz polnega grla smijal nek tretji državnik, ko ju jo zagledal, kako v postelji ležeča odločujeta osodo celega velicega angleškega naroda.
— Sultan in Dunajski šaljivi listi. Sultanovo karikaturo po Dunajskih šaljivih listih so že stara stvar. Nodavno poslal je nekdo sultanu brezimno nekaj teh listov. Zagledavši samega sebe v raznovrstnih ne posebno laskavih podobah, raz-togotil se je močno Abdul Ilamid. Vsled posredovanja avstri jskega poslaništva v Carjemgradu poklical je pretekli teden Dunajski c. kr. državni nadpravdnik pl. Soos vse izdajatelje v naši prestolnici izhajajočih dovtipnih iu nedovtipnih šaljivih listov k sebi. Prosil jih je kot zasebnik, naj puste v svojih listih sultana pri miru, to že iz rodoljubja, ker se ne ve, če bi vsled tega razžaljen ja turškega veličanstva ne trpel marsikak Avstrijanec na Turškem veliko krivice. Obljubili so mu. — Bolgarija in denarne zadrege toraj ne bodo edine krive, če bo sultan prerano osivel.
TelejiTijmi.
Nitra, 8. septembra. Vojaško vajo končale ■so so z ofenzivnim napadom vshodno vojne proti zahodni armadi. Cesar je potoni nagovoril gonoralo in štabno častnike ter pohvalil v prvi vrsti topniČarstvo, potem konjioo, glede pešcev pa jo izrokol svojo splošno za-.dovoljnost. — Prod svojim odhodom daroval jo za dobrodelno nameno 2100 gl.
Sofija, 8. septembra. Vladi ho jo včeraj naznanilo: Turčija obvestila jo brzojavnim potom svojega Potrogradskega odposlanika S a k i r a pašo, da seje nameravana misija generala Ernrotha popolnoma razbila, ter želi prizvedeti daljne rusko namere. Turčija razposlala jo včeraj državam novo okrožnico, koje vsebina pa šo ni znana.
Carjigrad, 9, septembra. Ha i d paša sprejel včeraj zvečer odgovor Nemčijo na posredoval ni predlog Turčije.
Berolin, 9. septembra. Bismarck je prišel danes po noči semkaj.
Čakavec, 9. septembra. Na nagovora kardinala Mi hal o vida in titularnoga škofa Pri boka pri včerajšnjem sprejemu izrekel jo cesar svojo prepričanje, da bo duhovščina z vsemi močmi delovala za bratovsko edinost moj njenemu varstvu izročenim prebivalstvom in vsemi ostalimi verami.
horzn.
(Telegraticno poročilo.! i), septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka)	81	gl. 10 kr
Sroborna „ 5% „ 100 ., (s 10% davka)	82	„ 50	„
4% avstr. zlata ronta, davka prosta . . .	112	„ 75	„
Pap:rna renta, davka prosta......96	„ 20	„
Akeijo avstr.-ogorsko banko............884	„ —	„
Kreditno akcijo ....................282	„ 90	„
London.............120	„ 05	„
Srebro ..........................—	„ —	„
Francoski napoloond....................9	„ 96	,,
Cosarski cokini......................5	„ 92	„
Nemško marko......................01	„ 55
1*on1»iio.
Gospodu pl. Trnk(5czyju!
Lekarju zraven rotovža v Ljubljani.
Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fini da.*) Ker se je ta od Vas narojen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da. se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav!
(4'0	Anton JtraSovic,
posestnik.
Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1886.
Za notranje bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča so pa izkušeni Živinski prah (I zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogoter e o z d r a v i 1 a pri rabi tega živinskega prah u, kakor njegove dobro dol no lastnosti pri različnih bole z n i h, pripravilo so živinske zdravnike iu živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter so priporoča, da ga. vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da so ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinorodilni prah, ako živina nečo jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka.
Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnk6czy, zraven rotovža v Ljubljani.
*) Konjski lliiid I steklenica 1 gl. -- Ti steklenic samo 4 gl.