Političen list za slovenski narocL P« poŠti prejeman volja: Z a oolo loto prodplafian lit gld., za pol lota 8 »Id., za četrt lota 4 gld., za 011 meBoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman voljil: Za oolo loto 12 irld., za pol lota t! gld., za četrt lota 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na doni pošiljali voljii 1 gld. 20 kr. voč na loto. Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija, Semoniško ulice št. 2. Naznillillii (Insorati) so sprejemajo in voljil tristopna potit-vrsta: 8 kr., žo so ti-\ ■■;ikrat; 12 kr. čo so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri vočkratnoni tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nolrankovana pisma se 110 sprejemajo. Vredništvo jo v Somoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in prazniko, ob '/,6. uri popoludno. Štev. V Ljubljani, v četrtek 9. septembru 1887. Imetnik XV V Ljubljani, 0. septembra. O nemški politiki glede Bolgarijo piše glasilo Rismarckovo „Nordd. Allg. Ztg.": »Jasna je naloga, ktero si jo stavila nemška politika, in znana so pota, po kterih jo hoče rešiti. Svetovni položaj iu koristi države tirjajo lo to, da ohranimo mir, dokler so strinja s častjo države. Ker so Bolgari iu njihova kneza žo tri leta ovirali nemško mirovno politiko, zato jim nemški politiki ne morejo več biti naklonjeni. Nemčija mora zastaviti vso svojo veljavo, da Evropa ukroti bolgarsko kneze in ministre, ki hočejo v Evropi zanetiti požar. Batouberžan in Koburžan sta prelomila pogodbe, po kterih se jo oživila Bolgarija. Nemčija so drži teli pogodeb, ne iz dvorljivosti proti drugim državam, temveč ker spoštuje svoj lastni podpis. Nemčija je predsedovala, ko so so sklepale pogodbe. Vsaka podlaga miru bi so razrušila, ko bi prezirali pogodbo mladi, častižoljni knezi. V tem smislu se je vlada lansko leto ustavljala Batenberžanu, in tudi lotos no bo žrtvovala pogodob Koburžanovemu podjetju. Po našem mnenji zasluži Koburžan še večjo grajo, kakor pred njim princ Aleksander." Tako piše prvi list v sosedni nemški državi. Bismarckovo glasilo liočo svetu dokazati, da Nemčija hodi svoja lastna pota in 110 tekmuje s Francijo za rusko prijateljstvo. Kdor pa pazljivo zasleduje politiko nemškega državnika v zadnjih letih, moral so je prepričati, da so »pošteni mešetar" mnogo trudi za zaupanje in prijateljstvo Rusijo. Ravno v bolgarskem vprašanji postavil so je Bismarck popolnoma na rusko stališče. Pozabil jo zvezo z Avstrijo, prezrl koristi svojega zaveznika, da tolaži svojega soseda na vzhodu. Po vetru obrača svoj plašč in v sili hoče darovati z lastnim podpisom potrjeno pogodbe, da si zavaruje zaledje. Ko so so pred nekimi meseci ohladilo razmero med Rusijo in Nemčijo, ko so Irancoski državniki sklepali zvezo z Rusijo, zbal so je Bismarck ruskih kozakov in francoskih torkov. Tedaj so si v Bero-Ii nn želeli avstrijskega prijateljstva, pruski časniki so ginljivo pisali o trajni in trdni nemško-avstrijski zvezi. Bismarck jo tačas potreboval avstrijske vojake in topove, da brani Alzacijo in Loreno proti Franciji. Nedavno pa je nemški državnik ruski diplomaciji izročil „carto blancho", da so pretrga Bero-linski dogovor, ki je Avstriji izročil Bosno iu Hercegovino. Iz tega je pač razvidno, da 110 moremo verovati prijateljstvu nemško vlado. Tudi avstrijski nemški listi, ki obožavajo kneza Bismarcka, dvomijo o njegovem odkritosrčnem prijateljstvu do Avstrije. Tako piše „N. Fr. Pr." : »Večkrat so dogodki zadnjega časa vzbudili dvome o trdni in nerazrušljivi nemško-avstrijski zvezi. Celo odločni pristaši in zagovorniki zveze, med ktero so smemo tudi mi šteti, 110 morejo zakriti bojazni, da je Nemčija popustila voz prijateljstva". Avstrija je doživela žo mnogo dokazov, kako Bismarck sodi o prijateljski zvezi. Avstrija želi miru z vsemi državami, varovati prijateljsko razmere z vsemi sosedi, to jo avstrijskih državnikov naloga, ktero vestno izvršuje grof Kalnokv. Tesnejša zveza z Nemčijo moro Avstriji le škodovati. Avstrija bi morala nositi bremena in nevarnosti tako zvezo, Nemčija uživala bi sad. Za Alzacijo in Loreno Avstrija 110 more darovati niti jednega vojaka. Ako nas Nemčija zapusti za malo korist, gotovo isto stori ob uri nevarnosti. Mrtva jo trocarska zveza, prazno in ničevo jo nemško prijateljstvo, i 11 pride dan zveze mod Avstrijo in Rusijo brez nemškega mešetar,ja. Prijateljska zveza jo mogoča in potrebna. Delila so bo dedščina bolnika ob Zlatem rogu. Avstrija in Rusija sta mu prva naslednika. Za to pa je potrebna med njima mirna sprava, da složno postopate na Balkanu. Trstenjakova slavnost v Slovenjem Gradci, 4. septembra 1887. (l)aljo in konec.) Po obedu pričela se jo ljudska veselica 1111 prostornem Lobejevom vrtu. (Za okinčanje iu velikansko pripravo na vrtu gre vrlemu gostilničarju vsa čast!) — Ako smo se že prej nad velikim številom vsakovrstnih deputacij čudili — strmeti smo morali tukaj na vrtu nad brezbrojno množico pri-prostega naroda, ki jo privrel iz bližnjih in daljnih vasi, trgov iu most počastit svojega nad vso priljubljenega Davorina. Da, neverjetno se nam jo zdelo, da moro iz krajev, ktere nemškutarstvo mod svoje »najsijajnejše domene in trdnjave" šteje — pri ti toliko ljudstva na odločno slovensko slavnost. Ha! mislili smo si — još Slovenska ni propala, zeleno Pohorje iu sosedni Gorotan sta šo slovenska, Slovenci šo bivajo tam in danes so prišli slavit svojega ljubljenca. Pri ljudski veselici priredilo je »slovensko pevsko društvo" svoj letošnji koncert. Da se jo vrlo obnesol, si lahko mislimo. Vsaj predobro poznamo krasoto divnih slovenskih pesmi, drugič pa tudi odlično glasove nepresegljivih slovenskih pevcev, ki imajo slavčova grla. Pod spretnim vodstvom izvož-banoga godbenika velečast. g. Jos. Oiiek-a so pevci svoj dober glas, ki ga vživajo po celi Sloveniji, zopet na novo utrdili. Pesem za pesmijo je donela, da so bili poslušalci kar očarani. Posebno so je odlikovala »Bodi zdrava domovina", pri kteri sta gg. Porok ar in .lurca kot solista svojo ulogo prav dobro izvršila. Slava jima ! Za tretjo pesmijo stopil je na oder gosp. dr. Iv. Tavčar. Vso jo tiho iu radovedno pričakuje slavnostni govor. Koj prične govornik — in besede so teklo iz ust izbornega doktorja, da so so strmo čudili poslušalci. Lepšo 110 bil bi mogol poveličevati Dav. Trstenjaka. Rekel je, da jo Trstenjakovo delovanje eminentnega pomena v zgodovini slovenskega naroda. V zlatih črkah blišči so v njenih knjigah. LISTEK. Odlični Kranjci. (Daljo.) Flosser Andrej, Ljubljančan jo bil I. 1782 bogoslovne v Gornjem gradu. Služboval jo nekaj časa kot provizor pri sv. Ksaverji na Stražah, kjer je 2. maja 1. 1802 postal tudi župnik. Umrl je ondi 20. januvarija 1807.') Froy II011 ri k .1 ožof pl. »Oarniolus Labacensis", roj. 1. 1080., posvečen v mašnika I. 1700 v Gradci od Frallea Adolla grofa VVagonsberga.") Kapelanoval jo od lota 1718 na Ptuji, a I. 1721 ga jo nad-župnik Ptujski, Jožef Maks lleipl, imenoval župnikom pri sv. Roprtu v Slov. gor. ter ga jo dno S. doc. i. 1. slovesno inštaliral.'') Umrl jo ondi S. novembra 1771. V mrtvaški kn jigi sv. Roprta so bero o njem: 1771, 10. Novembris — sepultus est adni. R. D. Ilonrieus Josephus do Krey, parochus hic loei <|ua-draginta novem annis et undociin monsibus; circa ') .1. Orožen, II., b. 11». a) Knozoškolijski arhiv v tlradci. ") Vizltaeljski zapisnik od I. 17»5. Iiorani soptimam vesportinam se\ta dio liuius nicnsis fuit invontus in suo lecto hemiplagia tactus, sonsi-busipio dostitutus. Sacramento oxtromao unetionis fuit munitus et «iuadranto post Iiorani primam median noetis diei oc.tavao currentis inonsis esspiravit. Sopultus ost in coomotorio 11011 procul a crueo maiori nli adni. Rov. ac Olarissimo Domino Grogorio Josopho Ploelil Archiparocho ac Decauo civitatis Pottoviensis. Oontionom funobrem looit adni. R. D. Joannes Kran-ciscus Sehalamun, parochus ad s Osvvaldum." GolcJornoj, roj. I. 1752. v Ljubljani, jeduo 20. okl, 1771 stopil v red kapucinov. Od julija 1787 do 28. julija I70S jo služboval kot kurat pri sv. Miklavži pri Laškem trgu, potom pa jo svojevoljno odšel, češ, da no moro ondi životi, ker 11111 o slabem vremenu skoz slabo streho voda v hišo točo in ker fara n i nočejo studenca izkopati. A II. sept. 1788 jo zopet v službo stopil kot kurat v Kozjem ter jo oskrboval župnijo do I. 1802. Takrat so ga predniki poklicali nazaj v samostan Celjski, kjorjoumrl 25. januvarija 1805.') Graff Jožef M litija, Ljubljančan, jo študiral najprod zdravilstvo v Padovi, pozneje pa so je po- ') ,1. Orožen, IV., li., »4ll in VI., 12f>, svot.il duhovskomu stanu. Šo tudi kot duhovnik jo imel vedno veselje do zdravilstva in je rad zdravil svojo larano. 1711 —1732 jo bil vikarij v Šempetru pri Novemmostu, potom pa se jo preselil v Bajnof, kjer jo ostal, kolikor se d 11 določiti, do 1. 1788. I'mrl jo v Mokronogu I. L747.1) Grath Maksimilijan, roj. v fari M. D. na polji pri Ljubljani, jo bil maŠnik dominikanskega roda. Od I. 1702 je bil katehet glavno šolo v Oolji, kjer je umrl 54 let star dne 24. sept. IS00-) Grogorič Matija, Ljubljančan, 1008—-1071 kapelan pri sv. Petru pri sv. (5orali, poznej pu vikarij v Podsrodi.") (i rile Anton »Labacensis, rosignatus coope-rator in Monprois ol. domicillatus hic ad s. Geor-gium a I. Octobr. 1702 cooperator."') Takrat, ko je začel pri sv. Juriju pod Rifnikoin kapolanovati, jo bil 50 let star. <) Koblar, III., 42. *) ,1. Orožen. Celjska kronika, 2R2. ") ,1. Orožen, „Das Kisthum u. dio Dioeeso Lavant", VI , »»5. *) Oathalogus D. D. Parooliorum et Cooporatorum. (Dalje prili ) Mnogo se ima slovenska kultura zahvaliti njegovemu trudu. Da narod dandanes tako trduo stoji, je v obili meri njegova zasluga. Kako mu toraj narod ne bil vdan in hvaležen, kako ga ne bi slavil? — Po govoru, med kterim so se večkrat glasno razlegali izmed poslušalcev „živiou- in „slava"-kliei, nastane viharno ploskanje in odobravanje. Vspored se vrši dalje. Sledečo pesmi, pete kakor prejšnje izborno, bile so narodu vrlo všeč. Celo Nemci, ki so bili prisotni, niso mogli svojega začudenja in priznanja zamolčati. Po olicijelnem delu pričue se prosta zabava. Vse je židane volje. Sem ter tjo se čujejo napitnice. — Omeniti moramo tudi govora, ki ga jo imel kmet V i vod. Kratek je bil, a čeravno od neštudiranega moža, jedrnat in krasen. Govornik je vskliknil Slovenjegradčanom, naj si zapomnijo, da tla, na kterih živč, so slovenska tla, da od slovenskega kmeta žive. Zato naj tudi temu primerno ravnajo! _ Burno priznanje sledilo jo tem resničnim besedam. Pevci so se pri sladki kapljici prav dobro zabavali. A njih miza je bila vedno, kakor oder, od ljudstva obsuta. Narodne pesmi so mu posebno ugajale. Ko se stori mrak, zasvetijo krog in krog lam-pijoni. Bil je krasen, dražesten prizor. Visoko na gori pa zasveti luč. Mislili smo, da bo kres. A glej, hipoma nastane iz mnogih lučic velikanski D. T. Divno je bilo to gledati. Nebo, celi dan jasno, ohranilo je tudi ponoči svoj zeleuobodri obraz. Zdelo se je, da so tudi ono veseli, da tudi ono proslavlja Trstenjaka. Luna je že bila visoko na nebu, a še vedno bilo je vse polno ljudstva na vrtu. Zdaj se začuje godba, zdaj pevci. Radosti ni bilo konca ne kraja. — Tako je šlo pozno v noč, čez polunoči. Veseli poslavljali so se potem gostje, vsi zatrjevaje, da je bila Trstenjakova slavnost velikanska iu prekrasna, da jim ne bo minila iz spomina nikdar. Da! bila je res krasna! Slava toraj vsem, ki so toliko pripomogli za njo. Hvala slavnostnemu odboru, ki se ni ogibal nikakih težav, nikakih preteuj in groženj zbal od nemškutarjev. Kljub vsem zaprekam, ki jih je stavil isti „slavni" Tomschegg, šlo je vse vrlo iu brez vsacega nemira naprej. Živeli neumorno delavni gg. Farsky, Rogina in Ropaš! Iu Ti, velmož, velikan učenosti, Ti slavni Trstenjak! Bog usliši želje, ki si jih tolikokrat čnl oni dan od tebi iskreno vdatiih častilcev! Slava takemu možu-rodoljubu, ki sine ponosno gledati na svoja dela iu s Horscijem reči: „Exegi monumentum aere perennius!" in ki sme na svoj grob svobodno zapisati: „Non omnis moriar!" Živel! Slava Ti večna! M. Gori 61 j An. Ijnspiplnjcva slavnost. (Daljo) 53. K ran j: Slava prvoboritelju Gorotana! Živeli častilci njegovi! Bralno društvo. 54. Kranj: Slava narodnemu buditclju in zlatomašniku Einspiolerju! Kranjska čitalnica. 55. Kranj: Prebuditelju, blagemu voditelju koroških in starosti vseh Slovencev najprisrčneje častitajo in kličejo navdušeno: Slava iz zelenih Cerkelj! Golobic, Vavkcn, Globočnik, Verbajs, Lavrcnčič. 56. Kranj: Slava zlatomašniku And. Einspiolerju! Slava prvoboritelju iu vodji koroških Slovencev I Daj Bog, da še mnogo let deluje v prid tužnega Gorotana! Bradaška, Drulcar, Janko Globočnik, Ciril Vire, Metod Vire, Josip Jlohrman, Vilko liohrman, Vilfan. 57. Krško: Častitam zlatomašniku! Itipšl, Videmski, župnik. 58. Litija: Hrabri vojščak za vero, dom, cesarja, slovenski mučenik g. Andrej Einspieler, Bog Vas ohrani mnogo let! Bog Vam povrni trud in žrtev ! Svctcc. 59. Litija: Častnemu papeževemu komorniku g. Andreju Einspiolerju za zlato mašo: Živeli! bniartinska duhovščina pri Litiji. 60. Ljubno: Slava Tebi, boritelj Koroških Slovencev! Zbrana družba pri Caselnu v Ksaveriji, Stajursko. 01. Ljubno: Neumornemu buditelju Slovencev zakličem izpod solcavških planin tisočero: Slava! Ratislava Caselnova ksaverijanska. 02. Ljubno: Občina in požarna bramba na Ljubnem izreka prečastnemu gospodu zlatomašniku Andreju Einspiolerju, hrabremu boritelju za pravice slovenskih Korošcev, k petdesetletnici duhovništva najsrčneja voščila! Živeli! Strnad, župnik. 63. Ljubljana: Častitam k zlati maši s prisrčno željo, da obhajate čvrsti tudi domantno sv. mašo! Kanonik Zamejic.