Ček. račun: Ljubljana št. I0.M0 ID 10.349 /.a inst-rale; gfM §/:o I/E/V.EC— (J red n išt vo je v Kopitarjevi ot.fa/lll U pr h v a : Kopitarjeva 6. telefon 2993 Telefoni oredniStvas dnevna »Iniba 209» — nočna 2996, 2994 in 205» •--Izhaja v»ak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Vzroki in posledice Kakor nas uči zgodovina, si najstarejši narodi niso mogli predstavljati medsebojnega sožitja in tudi države ne brez religije. Življenje na zemlji so vedno gledali v zvezi z življenjem po smrti ter so eno in drugo pojmovali kot nerazdružljivo celoto, ki dobiva svoj pomen in namen od nespremenljivega, večnega božanstva. Na višku svojega umskega razvoja veruje grški narod, da je človeška usoda v rokah bogov in da nesoglasje med človeško in božjo postavo nujno dovede do tragičnih posledic za človeka (Sophokles: Antigone!). Grško svetovno nazorno miselnost je prevzel tudi Rimljan in postavil načelo: Ab Jove principium. bel je celo tako daleč, da je strnil versko in politično oblast, ju pomešal med seboj in združil počelo avtoritete v eni in isti osebi vladarja. Seveda je bila to zabloda, ki je povzročila mnogo zla, skozi katero pa se je vendarle motno svetlikalo resnično jedro: nad vsem človeškim je božanstvo, edini izvor vse oblasti na zemlji. Krščanstvo je jedro resnice podčrtalo brez vsakega dvoumja. Obstojata sicer na zemlji dve popolni družbi, Cerkev in država, duhovna in svetna oblast, in je treba »dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.« Toda počelo vse oblasti na zemlji, tudi posvetne oblasti je Bog in nihče nima na zemlji oblasti, ki bi mu od Boga ne bila pripuščena. S tem svojim naukom, da je od Boga vsa oblast, je krščanstvo dalo največjo oporo avtoriteti, brez katere bi nobeno urejeno socialno življenje ne bilo mogoče. »Kdor se ustavlja oblasti, se ustavlja božji na-redbi« (Rim 13, 2). Istočasno pa je postavilo tudi pravične meje oblasti vladarjev in držav. Oblast je od Boga. Zakoni imajo torej' tisto moč, ki jim jo daje božji zakon; imajo oblast le y tistih mejah, ki jih je zarisala božja volja; le to sme država, kar dopušča božja nravna moč. Bog je početnik države, ker je človeka družabnega ustvaril. On je določil smoter družbe in postavil zakone, po katerih se morajo ravnati tisti, ki ubogajo, in tisti, ki ukazujejo. Smoter države je splošna blaginja državljanov, ni pa njena moč sama sebi namen. Kadar so vladala v človeški družbi navedena krščanska načela, je vedno bila državni oblasti zajamčena avtoriteta, ljudstvu pa svoboda. Čim pa je začelo pojemati v življenju narodov krščanstvo, je trpela ali avtoriteta ali svoboda. Uveljavljati se je pričel ali absolutizem in tiranija zgoraj ali absolutizem spodaj in despotizem mas. Tako opazujemo posebno zadnja leta, da se vse bolj uveljavlja velika socialna zmota- deloma gotovo kot skrajna reakcija proti razbrzdanemu individualizmu in liberalizmu — da je država sama sebi smoter, da je absolutna, izključen vir vsega prava, torej popolnoma neodvisna od kakršnihkoli božjih postav. Sicer ,ie v vsemogočnem smislu razlagal oblast države že pred 400 leti lizunski Macchiavelli v svoji prosluli knjigi »U Principe«, hoteč se prikupiti tedanjim renesančnim kifezom, toda do skrajnosti je teorijo o državni omnipotenci izdelal in spravil v sistem šele Hegel, ki vidi v državi najvišjo vidno stopnjo v razvoju absolutnega duha, ki mu je država torej »pričujoči bog«. Na Heglovi filozofiji je zgrajena ideologija novodobne fašistične, narodno socialistične in kajpada tudi boljševiške države. Saj se je Marx dolga leta z navdušenjem učil pri Heglu, čeprav se je pozneje na osnovi svojega zgodovinskega materializma nekoliko odmaknil od svojega učitelja. Kar je pripravljal racionalizem in liberalizem, namreč državo brez Boga, živi dalje in zavzema vedno ostrejše oblike. Po teh naukih namreč nima vidni izraz kolektivne družbe, država, nikakega uradnega odnosa več do izvora vse oblasti — do Stvarnika. Država je prvenstvena dobrina, ki je sama sebi smoter, vse drugo, poedinice in družba, more biti le sredstvo, ki se ga država po mili volji poslužuje. Država sme vse. Vse pravo je iz države, ki sme z absolutno, nikomur ne odgovorno močjo posegati v pravno področje poedincev, v družino, v vzgojo, v lastninske razmere. Skratka: mesto pravičnega Boga, ki ;ie »likvidiran«, se postavlja pred človeka država kot idol, ki naj jo družba malikuje in ni izkazuje najvišjo čast. Kako daleč sega malikovanje državne vsemogočnosti, nam more ponazoriti nekaj stavkov, vzetih dobesedno iz »Navodila za vzgojo narodnosoeialističnih mladinskih voditeljev v Nemčiji«. »Narodni socializem ni le politično svetovno naziranje, ampak je vera, edino prava vera, porojena iz krvi in plemena, nordijskega duha in arijske duše. Obstoječe veroizpovedi morajo izginiti ali pa jih mora država zatreti... Ni svobode vesti, ne mišljenja in ne učenja. Država prevzame v svoji totalnosti polno in izključno odgovornost za naše življenje. Kdor drugače misli, je sovražnik države. Kritika je v vsaki obliki prepovedana. Samo država ima pravico vzgajati, ker ima edino ona izključno pravico na celega človeka. Otrok pripada državi. Samo pogojno se prepusti staršem v vzgojo, ako jamčijo, da bo vzgojen v narodno socialističnem državnem smislu. Človek nima nc osebnih, ne družabnih pravic, raz-ven. kolikor mu jih da država...« Ubog človek, ubog narod, ki ga vzgajajo po teh načelih! Krščansko socialno načelo, da je država radi človeka, je obrnjeno na glavo: človek je radi države! Praktična posledica tolikšne zablodelosti se kaže v tem, da je človek XX. stoletja postal suženj državnega kolektiva. Vse povsod se kaže demonsko sproščenje sil, brutalno uveljavljanje moči v javnem življenju, na gospodarskem področju in na vseh poljih človeškega mišljenja in udejstvovanja. Šovinistično oboževanje samega sebe, ln farizejsko poveličevanje lastnega plemena. Uničevanje naj- „Evropa išče samo sebe" (Echo de Pariš) V vrtincih evropske paktomaniie Anglija zahteva ukinitev versajske pogodbe Tako si predstavljajo »Miinchencr Neueste Nachrichten« Evropo v paktih London, 28. jan. c. »Vsa paktomanija, ki jc zajela Evropo, ki bi jo radi vsestransko povezali in prevezali z dvostranskimi pogodbami, s pakti različnih vrst, s sporazumi in zvezami različnih imen, je popolnoma zakrila jedro vsega vprašanja, od katerega je odvisna bodočnost Evrope,« tako piše tukajšnji »Daily Express«. »Jedro pa je to-le: Ali bo Evropa razorožila ali ne. Dokler se bo Nemčija oboroževala, nikdo drugi ne bo razorožil in tudi ne more. Nemčija pa ne bo sedla k nobenim pogajanjem, dokler ji ne priznamo popolne enakopravnosti z vsemi drugimi državami, to se pravi enostavno povedano, dokler se no ukinejo vse vojaške omejitve v versajskem miru. Kar more torej diplomacija storiti najbolj pametnega, je to, da te omejitve enostavno razveljavi in izbriše. Zato predlaga angleška vlada, da naj se ukinejo vse tevrstne določbe v mirovnih pogodbah in to ne samo za Nemčijo, ampak tudi za Avstrijo. Madjarsko in Bolgarijo. Potem ko bomo vsi enaki, se bomo vsedli za mizo in sc bomo pobotali o razorožitvi, prej to ni mogoče. To je mnenje Anglije in v tem pravcu se tudi angleški diplomati trudijo v Parizu.« »Francija pa odgovarja Angležem, da jih razume, toda vprašuje jih zopet, kot je storila to že vseh 15 povojnih let. kakšna jamstva nam daste, da nas in naše prijateljice Nemčija potem, ko bo enakopravna, ko bodo padle vse ovire mirovne pogodbe, ne bo napadla, oziroma kakšno pomoč nam nudite, če nas ali naše prijatelje napade. Staro vprašanje, ki ga vsa paktomanija ni mogla odstraniti. Na to Anglija molči, ker je sicer voljna jamčiti francoske meje proti Nemčiji (I/okarnski pakt), toda na noben način noče jamčiti za meje drugih držav v Evropi. Spričo tega pravi Francija, da ako Anglija- njej in njenim prijateljicam (obljube, ki jih je dal Laval v Ženevi državam Male zveze) nobenih jamstev noče nuditi, da bo branila njihove meje. potem si mora poiskali sama tista jamstva, ki obstojajo v tem, da prisili Nemčijo, da z njo vred podpiše vzhodni pakt z Rusijo in podonavski pakt. Če hi pa Nemčija tega ne hotela, podpišejo Francija, Mala zveza. Balkanski sporazum in Rusija — morda celo Italija — zavezniško politično in vojaško pogodbo, ki jih bo ščitila, če bi Nemčija in njene revizionistične zaveznice hotele kaj splet-kariti proti obstoječim mejam.« »Tn je priprava na vojno, odgovarja Anglija. Ne, to je priprava za mir. trdi Francija. Če se pn-derejo mirovne pogodbe, ki so dozdaj ohranile red. potem mora stati na njihovem mestu nekaj drugega, kar ga bo ohranjevalo tudi v bodoče. To je ulica brez izhoda, v katero so zabredla angleško-franco-ska pogajanja.« Cinično pa sprašuje francoski »Echo de Pariš«, zakaj Anglija ne predlaga. naj se ukinejo vojaške ovire tudi za Turčijo, da bo mogla zopet utrditi Dardanele? Dunajska vremenska napoved. Brez bistvenih izprememb. Padavine bodo prenehale. Angleške vabe Danes sta imela Flandin in Lava! ponovno konferenco z angleškim poslanikom v Parizu sirom Johnom Olarkom, ki je bila nadaljevanje konference, ki se je pričela že v soboto zvečer. Na tej konferenci je poleg Clarka sodeloval tudi odpravnik poslov angleškega poslaništva v Parizu Campbell. V teku daftašnjega dne ie angleški poslanik v Parizu sir Clark ponovno obiskal Lavala ter nadaljeval z njim včerajšnje razgovore. Ze včeraj je bilo Francija ne verjame nemški miroljubnosti in zahteva zase in za svoje zaveznice trdnih jamstev v vzho dnem in podonavskem paktu pravljena sodelovati v evropskem varnostnem sistemu. pod čemer se razume njeno sodelovanje v pogajanjih za pakte, ki jih predlaga Francija. Francija ni zadovoljna Toda Francija n.i zadovoljna niti s tem, to pa zaradi tega, ker jc vezana z Lavalovimi obljubami, ki jih v Ženevi ni dal samo sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Litvinovu, temveč tudi predstavnikom držav Male zveze in pa Balkanskega sporazuma. Zaradi tega ni dovolj samo angleški predlog, da so Nemčija izjavi, da jo pripravljena sodelovati v novem evropskem varnostnem sistemu, temveč hi se morala po francoskih zahtevah Nemčija že vnaprej zavezati, da bo sprejela tako vzhodni. kakor tudi podonavski pakt. Nemčija močnejša od Francije.. Poleg vsega tega je prodrlo v javnost šo mnenje francoskih vojnih strokovnjakov, ki so po temeljiti proučitvi in podatkih, ki so jih prejeli od svojih zaupnikov, izračunali, da je Nemčija v mnogih vrstah orožia žo dosegla danes oborožitev Francije. v nekaterih vrstah pa jo celo že prekaša. Zaradi tega zastopajo francoski vojni strokovnjaki stališče, da se mora francoska armada temeljito preosnovati in okrepiti. Sestanek brez vrednosti V angleških političnih krogih se izraža bojazen, da hi okrepitev francoskega oboroževanja lahko samo še povečala nemške zahteve. Prav iz tega vzroka ho Anglija storila vse glede varnostnega sporočeno, da obstoja med francoskim in angleškim ; vprašanja, samo da Francijo odvrne od ničnih na- •MaliSČem precejšnja razlika in tudi danes se trdi, 1 menov. Pod takimi pogoji pa poslane položaj brez- da je Francija zelo rezervirana do angleških pred- ; upon. zaraili česar ».Tonrnal« priznava, da od Ion- I .. -____ _ 4 » m. 1! ■ n « A .. M «11 inlmnu miclomitiin I«' t> '1 i w> i i o il,,.i. CAciiinlrti ii i iunlin vini /mi i: n i'n 1 i nnlion lil logov. Anglija je zaradi takega postopanja Francije nekoliko razočarana, ker ji zelo mnogo leži na tem, da doseže s Francijo sporazum. Iz krogov, ki so blizu angleškemu poslaniku v Parizu, se čuje, da se je Velika Britanija potrudila že pri spre-membali v svojih prvotnih predlogih, samo da pridobi in zadovolji Francijo za sporazum. Spremembo, ki jih je storila Anglija, nalagajo Nemčiji precej ostre pogoje, in bi jih Nemčija morala sprejeti v primeru, če hi sc države, ki so zmagale v vojni, odrekle vojaškim omejitvam verzajske mirovne pogodbe. Po teh pogojih se Nemčija ne hi morala le vrniti v Zvezo narodov, ampak bi morala v glavnih črtah sprejeti tudi novo razornžitveno pogodbo, končno pa bi se morala tudi izjaviti, da je pri- donskega sestanka ni treba pričakovati nobenih sklepov, temveč samo golo izmenjavo misli, ki od nje nc bo nihče ničesar imel. LavaI v četrtek v Londonu Pariz. 28. jan. b. Po današnjih vesteh iz Londona. ki sicer še niso uradno potrjene, prideta francoski ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval v London najbrž v četrtek. V njunem spremstvu bodo potovali tudi glavni tajnik v ministrskem predsedstvu, dosedanji poslanik v Pra gi Noel, in glavni tajnik zunanjega ministrstva Le ger ter namestnik ravnatelja v 'zunanjem ministr sivu Massigli. Cinizmi potjsko-nemških odnošajev Goring v Varšavi Pristopimo k vsem paktom, da preprečimo njihovo korist Politika na lovu Varšava. 28. jan. c. Pruski ministrski predsednik in nemški letalski minister Goring je da-danes ves dan lovil v okolici Bialovic. Inozemski časnikarji so na vsak način hoteli priti blizu tem diplomatskim lovcem, da bi se prepričali, ali res lovijo zajce in lisice ali pa rešujejo politična vprašanja tako, kako bi spletli svoje zanke političnemu položaju, ki se razvija. Posebno je bilo j opaziti, da so najbolj prežali sovjetski in angle-I ški časnikarji. Kolikor pa se je moglo dozdaj j zvedeti, je gotovo samo to. da hoče Goring za-i kljufiti nekaj pozitivnega v Varšavi. Goring hoče i namreč poljsko vlado prepričati, da jc treba pri-j stopiti k zaključkom rimskega sporazuma. Na ta j način bo mogoče na najbolj efekten način pre-| prečiti izvršitev teh sporazumov. Če se Poljska j I in Nemčija pridružita rimskemu sporazumu, po- svetejših človečanskih pravic, božanski kult voditeljev, zatiranje osebnosti, to je tistega človeka, ki si je v prvi vrsti svest odgovora svoji vesti in svojemu Bogu. Brezobzirno stremljenje uničiti slehernega, ki se ravna po svojem notranjem vodilu, ki ima kako svojo misel, svojo voljo. Bedasto malikovanje množice pred vsem, kar glasno govori, kar se mogočno šopiri. Zgoraj omotica, ki jo povzroča neomejena moč in oblast, spodaj suženjski in malikovalski goni. Dostojanstvo človeške osebnosti izginja. Človek, tisti človek, ki je po svojem bistvu svoboden in nosi božjo podobo v sebi, je pa prepovedan in zatiran. Da. človek! Kaj mu je pod temi — izmi ostalo še od njegove moči in veličine? Ostaja le še karikatura tega kar je še pred leti nosilo ponosno ime »človek«. Postal je uhoga stvar, ki se s trudom peha za svojo borno eksistenco, ki se prizadeva, da bi vsaj malo bil deležen življenja, da. življenja, in da bi tu in tam ujel kako uro oddiha in pozablje-n.ja. Prav za prav je postal zelo skromen v svojih zahtevah: samo malo bi rad še živci, samo čisto malo bi rad bil človek. Sam v sebi je postal prazen in sebe nič več gotov. Prav za prav ne ve več, čemu je na svetu, kakšen smisel naj ima vse to iKitlačeno in stisnjeno življenje. Kje so časi, ko je peval pesnik: »Duhovi se gibljejo, radost je živeti!« Novodoben človek živi v vednem strahu: strah ga je skoraj bolj pred življenjem kakor pred smrtjo. Samo hrepenenje še ni zamrlo v njem, da bi že bilo drugače, vse in čisto drugače... To je senca malika, ki pada na sodobno človeštvo. To so praktične posledice »osvoboditve« družbe in države od večnih, božjih zakonov. Od tod ni druge rešilne poti, kakor povratek nazaj k pravi resnici, nazaj h krščanstvu. K resničnemu krščanstvu seveda, kjer jo v vsem spoštovano in priznano božje gosporlstvo. Kjer pa ni svelo božje ime, tam tudi niso svete človeške pravice. Ako je kdaj v zgodovini kaka doba doprinesla dokaz, da brez Boga in religije ni mogoče pametno urediti človeške družbe, potem je takšen dokaz v izdatni meri doprinesel gotovo naš čas. Drin. tem lin mnogo lažje hkrati z Anglijo onemogočiti sklenitev vzhodnega pakta. Pred svojim odhodom bo imel Goring odlo Silen razgovor z maršalom Pilsudskim. Na tem sestanku bo sklenjeno, da odpotujeta Pilsudski in Goring skupaj na nemško-poljsko mejo, kjer ju bo v neki obmejni vasici pričakoval sam Hitler Maršal Pilsudski in Hitler bosta nato iz oči v oči in tajno sklenila vse potrebno za nadaljnji enotn nastop Poljske in Nemčije v evropski politiki. Francija odlikuje generala Medica Belgrad, 28. jan. m. Francoski poslanik na našem dvoru Paul Emile Naggiar je danes v pro i storili poslaništva izročil komauderski križ legije I časti generalu Miljutinu Nediču, letalskemu pn I veljniku. Svečanosti so prisostvovali razen osebja i francoskega poslaništva general Milan Ncdič, načelnik glavnega generalnega štaba general G. Arašič, načelnik oddelka v glavnem gene.ralneni 1 štabu in večje število jugoslovanskih in francoskih vojaških osebnosti, med njimi tudi letalec Dieudonne Coste. Pri izročitvi odlikovanja je imel i francoski poslanik Paul Emile Naggiar lale na-| govor: Dragi gospod general! Ko vas odlikuje s ko-i manderskim redom legije časti, želi vlada franco-; ske republike počastiti hkratu v vas tudi sija,j nega generalštabnega častnika iz dobe lialkan ! škili vojn in svetovne vojne, bivšega Jugoslovan skega vojaškega atašeja v Parizu in poveljniki jugoslovanskega letalstva, ki se pod njegovin vodstvom razvija v lepo bodočnost. Srečen sem da morem pri tej priliki poudarili tesne zveze, ki združujejo naši dve letalstvi. Ni potrebno, da povem, da se general Denain, minister za letal stvo in nekdanji poveljnik vzhodne letalske vojske. popolnoma priključuje sklepu, ki mu je namen. da tudi inozemstvo prizna velike osebne , vrline enega izmed njegovih bivših vojnih to»a-I rišev. Iz notranje politike Uganka visoke politike So skrivnosti, <» katerih »e šolski modrosti niti ne sanja ne, toda takšne skrivnost., k ti ko t ie način seUave kandidatne Ust JNb za M.za-oč-e se volitve senatorjev Dravske banovine, še pite ni bilo, kar je politika na svetit. I o je res uganka vseli ugank. , , I,, poglejmo! Na onem ^Lvirku na k. t.-remi m. sklepali dravski zaupnik. _jn.\ katej« kandidate naj postavijo, je dobila tdr. Vlanišiea večino, lista dr. Kranierja pa j o a la v manjšini, (i. generalni sekretar« pranje je obljubil, tla bo pri glavnem. vodsit u JN* prt''11-tga I obe listi v pn.trdaiev, m jO to tudi storil. Do si tu je siva. povsem raiz.ittnljiva, sedaj pa se začenja zapletati! . , ' Kajti \ rhuvno vodstvo stranke nt potrdilo rtt,f|, i jI t lenner ie sestavilo novo listo, na Ka-' j vzelo z liste, ki je dobila večino, enega kininlulatn* (dr. MarnMča). z ® oa kar (Iva (dr. Kranierja in Ptrcljn). U-JiKluo p v ino da tega postopanja ne nv/.u nienio, vsekakor pa -sonda ta snlamoiiska razsodba v anale domidc rotičnega parlamentarizma. Da mora tir. Marušič sedaj, ko je postal mini iste r. postal i naknadno tudi vsaj senator, : sklada z najčistejšim parlamen- ta ri/iuom. toda. kaj j.' napotilo Puclja m dr. Kratnerja. tla .se potegujeta za senatorsk. na-slonTnč, ko s,ta vendar oba Sc vedno narodna poslanca in jima je kakor Ju ro« zatrjuj poslanski mandat tudi pri prihodnjih voliUaili obema takorekoč popolnoma siguren M (,. Puclja bi še razumeli, ce se je n.nelita! narodnega poslamčevamja. kajti leta _ ao jota m senator biti je vendar prijetnejše, saj sc senatorju ni treba puliti za naklonjenost neuke mase tisoč in tisoč volivcev, senatorju zadostuje, če se dobro razume s peščico omili, la imajo pravico voliti senatorje. Manjšemu številu ljudi vedno laže ustrežeš kakor nimo/ica, zlasti,'če so tako disciplinirani, kakor dravski Za''T>if bi pa imenovani velikolaški gospod ?,ato rad postail senator, da bi prišel v na,rodno skupščino njegov poslanski namestnik dr. Arko H a ns. tega vendar ne moremo verjeti. Motivi tir. kranierja, ki je tudi sicer ze pokazal, da je velemojster na politični šahovnici, na s,i nam knjiga, s sedem,desetkrat sc.d-mirni pečati zapečatena! Saj je njepvo glasilo nedavno raztrobilo. da bo pri bližajočih se »o-v« »I nt vali za narodno skupščino še kandidira,!, in mu obenem tudi že zagotavlja izvolitev... Kakor dr. Arku. se tudi Tavčarju, namestniku dr. Kramarja ne izplača postati za tako kratko (loibo poslanec. Komaj bi se privadil temu. da ljudje, z nagovorom >go®pod narodni poslanec« mislijo njega, pa >t bilo njegovega poslančevanja konec. In to bi bilo za ii.ega tem litije, ker za prihodnje volitve v narodno skupščino njegova kandidatura nima tako i zbornih šans. kakor kaindidatuira dr. Kranierja. razen seveda, če bo Tavčar zopet njegov namestnik. A, potem pa žc, potem P'1 Tu kako nerodni o se je šele mesto z or-ient-ekspresom v Belgrad. voziti z ljubljanskim tramvajem zopet na ljubljanski magistrat! In tmli nepotrebni izdatki bi bili! Saj se za to kratko dobo ne izplača, nabaviti m. pižamo, spa l no kučmo in spalne copate, brez kateri li te ne pustijo v spalni voz, medtem ko v Ljubljani lahko hodiš spat kar brez srajce, kakor oni Trnovčan. o katerem pripoveduje lokalni zgodovinar. ' Mogoče je tudi to. da hoče dati tir. k ranner svojemu bodočemu senator-ketnni namestniku sanno neke vrste priprego. ker se boji. (la oni sani na prvem mestu ne bi bil izvoljen. Saj dr. Krn neir je bil vedno kavalir! Toda zakaj so one zaupnike sploh klicali v Ljubljano, da so obračali, ko jc glavno v31 pred skupščiinis-kiml volitvami v kočevskem okraju postavljali kandidatu Ivanu Puc-Iju namestnika, so bili Pucljevi volivci v skrbeh, da ne bi r>1 Ptici ja izbrani namestnik Nemec-nacio-nalist. in vodja kočevskih Nemcev dr. Hans Arko vendar le prišel v narodno predstavništvo. Kandidat Ivan Pucelj jih je takrat pomiril s sl-oveeno obljubo. da pride Nemec dr. Hans Arko kot narodni poslanec v parlament samo v primeru njegov«; stnrli. Tudi mi smo veseli Tudi »Pobod; se zanima za kandidatno listo g. fcebota in želi prav iskreno in /. vso dušo-, da g. Pucelj ne poslane senator. Tako bo Slovencem prihranjena narodna sramota, da bi bil njihov poslanec kočevski Nemec, dr. llans Arko. »Pohod« trdi, da sn g. Puclja pri sestavljanju sporazumne kandidatne liste opozorili, naj se rajši umakne med namestnike na senatorski listi; toda on sc za to ni zmenil, čeprav so se ta prijateljska opozorila sklicevala prav na okolnost. da bo prihod tir. Arka v narodno skupščino izzval silno ogorčenje med vsemi narodnimi elementi, pa naj pripadajo tej ali oni skupini in naj bodo predstavniki tega ali orfega političnega naziranja. To si je treba zapomniti ne samo za 3. februar 1935/ vzklika Pohodi', ko bodo senatorske volitve, uuipak tudi za vso bodočnost, zlasti tudi za volitve v narodno skupščino.-. In »e dalje beremo v »Pohodu«. »Vprašajte dobre Slovence tam doli, pa vatli bodo vsi, ne glede na svoje politično prepričanje odgovorili, da so postali Slovenci v svobodni Jugoslaviji narodna manjšina in tla gospodarijo nail njimi kočevski Nemci. Nemci imajo večino v kočevskem občinskem svetu, čeprav ima Kočevje le eno tretjino nemških volivcev, Komasacija Občin je bila izvršena tako, da »o ugodili vsem željami kočevskih Nemcev. Ni čuda, če Slovenci komaj čakajo prilike, da bi lahko ob- j računali z nemškimi očeti in s slovenskimi pokrovitelji te narodne blaznosti. Za komasacijo je ob- i stojal drug načrt, toda propadel je, ker je moral propasti, da niso nekateri slovenski politiki izgubili' upanja na kroglice nemških Kočevarjev.« In na koncu članka so nacionalisti zastavili v »Pohodu« tole vprašanje g. Puolju: »Gospod Pucelj, ali ni čudno, če moramo mi jugoslovanski nacionalisti javno izraziti željo, da ne pridete v senat vi, ampak da naj pride v senat mesto Vas gospod Žebot? Le na ta način boste slovenski del našega naroda in slovensko Kočevje obvarovana sramote, da bi ju v narodni skupščini kraljevine Jugoslavije zastopal dr. liane Arko, kočevski Nemec in predsednik švabskega Kulturbunda.« Naslov zanimivega članka v »Pohodu«; Tudi mi smo veseli. Namišljeni rodoljubi »Borba«, glasilo socialno-nacionalnega pokreta Jugoslovanske akcije, napoveduje v svoji zadnji številki konec frazerstva. Duševna in politična kriza pri nas doma in drugod po svetu je posledica poraza liberalne demokracije. Ta je propadla, ker so io vodili ljudje, ki niso bili niti liberalni niti demokratični. Veliko idejo so izrabili samo v svoje osebne koristi. Svoboda je veljala samo imenitnim slojem. V svoje osebne koristi so izrabljali nacionalizem. Ustanavljali so nacionalna društva in postavili na vidna mesta takozvane boljše člane človeške družbe. Delali so pa drugi, in sicer pod njihovim vodstvom. V svojem namišljenem demokratiztnu so šli tako daleč, da so se ločili pri raznih javnih prireditvah celo po mizah. Na eni strani oni, na drugi narod iz delavskih, obrtniških in ikmetskih vrst. Bilo je konec demokratizma, ako se jim je kdo iz teh vrst preveč približal. Tako so odbijali idealista za idealistom. Še danes so posledice tega liberalnega demekratizma vidne. S svojim stalnim kričanjem o nacionalizmu so se v danem trenutku v.opet znali vsiliti na višja mesta in tam zopet delati na podoben način. Kdor ni bil z njimi, ni bil nacionalist, četudi je imel ali ima dokaze v žepu, da je za domovino, ki je njim vedno na jeziku, zastavil tudi lastno življenje, vse, kar ima. Narod si je dobro ogledal svojo okolico v časih, ko je bilo treba braniti domovino, in je opazil le malokaterega izmed tistih, ki so toliko govorili o ljubezni do domovine. Našel jih je pa vedno tam, kjer j* domovina imela še kaj dati. Kljub svojim trditvam o neprenosljivem nacionalizmu so sedeli v družbi najza-griztnejših sovražnikov naroda, če je kazalo, da bi tam kaj prejeli. V spominu so nam nacionalizacijo raznih podjetij... Jecljanje - posledek strahu »Slovenija« piše: Prejšnji teden so bili ljudje okoli »Jutra« v neitialih skrbeh. Izraza so jim dali v sobotnem »Jutru«, češ da se pripravlja opozicijska klerikalna lista. Kajti kljub vsem zatrdilom, da so pokazale volitve, obhodi in manifestacije in da še vedno kažejo enotnost nacionalnih vrst, živi menda tia dnu njihovih duš bojazen, da so stvari morda le vsaj nekoliko drugačne. Izvrstna je ta.le opazka »Jutra«: »Vložitev kandidatne liste prijateljev Korošca vzbuja zanimanje in živahne komentarje zlasti zaradi lega, ker je med kandidati, med predlagatelji in, kakor se zatrjuje, tudi med podpisniki več takih gospodov, ki so v nekaterih krogih veljali za spreobrnjene in pridobljene in so zato uživali ne le zaščito, marveč tudi izdatne podpore, največkrat na škodo že preizkušenih nacionalnih javnih delavcev in na škodo nacionalne misli.« — Toda »Jutro« je nedavno tega poročalo, da je Korošec prišel na pravo pot in da mu je zategadelj tudi vlada vrnila svobodo gibanja. Btl ie torej v smislu »Jutrovega« izrazoslovja »spreobrnjen in pridobljen«. Zakaj torej zdaj pred volitvami namah tisti živahni komentarji? Celo »Jutro« si ni moglo nikoli misliti, da bodo Korošec in njegovi prijatelji čez noč začeli letati za njegovimi generali. Pa se dela, ko da bi 1ako mislilo, da bi s tem hkratu vzbujalo med »zavednimi« pripadniki manj zavedno prepričanje, da je v njegovem taboru veljava in inoč. Razodeva pa samo strah. O, pa še kakšen strah je v tem jecljanju! Zakaj jecljanje v tem primeru ni začetek in vzrok, ampak zgolj posledek, psihološko neizogibni posledek strahu. Spomenik kralju Aleksandru na Cetinjali. Odbor za postavitev spomenika blago|x>kojnetnu kralju Aleksandru na Cetinju se je dogovoril z Ivanom Meštrovičetn glede postavitve spomenika. Spomenik bo izdelal Meštrovič sam. Predstavljal bo kralja na konju. Njegov lik bo 5 metrov visok. Vlit bo iz brona. Skico za spomenik bo Meštrovič napravil v najkrajšem času. Minister za socialno politiko dr. Marušič je v sporazumu z osrednjim odborom za posredovanje dela znižal za 10% plače nadzornih organov javne službe za posredovanje dela. Prihranek naj bi porabili za nezaposlene delavce. Odrekel se je marksizmu. V Zagrebu jc > llri. ščanska zajednica mladih ljudi« napovedala predavanje dr. Mirka Kusa-Nikolajeva. Ker je znano, da je dr. Mirko Kus-Nikolajev bil dozdaj marksistični ideolog, medtem ko jc »Hriščanska zajednica mladih ljudi« po svojem programu povsem verska organizacija. se je ix) Zagrebu razširil glas, da se je dr. Mirko Kus.Ntkolajev odrekel marksistični ideologiji. Italija že potiska Habsburžane V PodonaVfe Čuden članek v „AHari Esteri" Rim, 28'. jan. b. Zunanjepolitična revija Affttri Esteri objavlja poučen članek italijanskega tiskovnega atašeja na Dunaju Moreale o »paktu o novtne-ša vanju.'. Prvič namreč se dogaja, da po rimskem sporazumu med Mussolinijeni in Lavalom z dne 7. januarja uvaževaui italijanski diplomat z dovoljenjem italijanskega zunanjega ministrstva, to jo Mussolinija, v p,oluradnein glasilu italijanskega zunanjega ministrstva, kar .-.Affari Esteri« dejansko so, zavzame jasne stališče v prilog vzpostavitve HfflbSburžanov" v Avstriji, s tem, da odkrito zagovarja stališče Avstrije, ki pravi, tla Avstrija ne moro podpisati podonavskega pakta o nevmešava-nju, ako bi države Male zveze vztrajalo pri tem, da smatrajo vzpostavitev Habsbiiržanov za mednarodno in ne za notranje avstrijsko vprašanje, v katerega se nobena država nima pravice vtikali. Moreale pravi državam Male zveze, da to ne gre. (Torej so države Male zveze vendar imele nos na pravem mestu, ko so izsledile lo anjko v rimskih sporazumih in jo razgalile pred vsem sveto.ni. Op. ur.) Moreale pripoveduje v svojem članku tudi stvari, Iti evropski javnosti dozdaj niso bile znane. Avstrijska vlttda namreč, pravi Moreale, se pogaja s sinom v Sarajevu ubitega prestolonaslednika nadvojvodo Ferdinanda samo, »do popravi storjene pravice«. Tudi pogajanja avstrijske vlade z nadvojvodom Otonom »nimajo dritjega namena, kot da vr- Na Daljnem vzhodu nejo Hubsiiuržanom pravico, ki so jih bili po krivici oropani«. Moreale vprašuje, »ali uaj Avstrija zato, kor jc majhna in slaba, dovoli, da mtiidi sin zadnjega avRtro-ogrnkoga eesarja živi kol begune« onstran avstrijskih moja«? Co bodo države Male zvezo vztrajale pri svojih zahtevah, potom jo verjetno, tako zaključuje Mofle-ale, tla ho ^»imeruviuii podonavski paki. ki naj hi bil prinesel Podonavja mir, postal le izhodišče no vih sporov. Zagonetni major Fey Pariz, 28. jan. TG. '/Botra de Pariš pridbčuje dopis svojega londonskega dopisnika, v katerem trdi, tla je angleško zunanje ministrstvo sprejelo iz Avstrije poročila o pogajanjih, ki so se vršila med nemško vlado in avstrijskim ministrom za javno varnost majorjem Feyem. Nemška vlada jc baje povedala majorju Foyn, »da bi vzpostavitev H o h e n z o 11 e r n c e v v Nemčiji na noben način no ovirala vzpostavit-v o H absburža n o v na Dunaj u«. Nemški vojaški odposlanec na Dunaju general von Muss pa je baje ilohil nalog od Hitlerja, da izjavi avstrijski vladi, »da je nemška vojska, ki je odločujoči čini-telj v Nemčiji, sklenila, da bo na vsak način čuvala avstrijsko neodvisnost«. »Morali bomo spremeniti ime« (^>šiaaaii Jez« -- Bektrad) Japonska zaseda Kital „Nam o vsem tem ni nič znanega", odgovarjajo Japonci na vprašanja Anglije Nanking, 28. jan. c. General Cankajšek je danes nenadoma predložil kitajski vladi v Nankin-gu, naj se takoj skliče kitajsko-japonska vojaška konferenca, ki bi zasedala pod njegovim predsedstvom. Na tej konferenci bi se končnovoljavno odpravili vsi nesporazumi med Kitajsko in Japonsko. Iz Šanghaja je kmaiu nato, ko se je zvedelo za angleški korak v Tokiju, odpotoval v Nanking japonski poslanik, da se skupno z generalom čankajšekom pogovori o ustalitvi razmer in interesnih sfer na Daljnem vzhodu. Mukden, 28. jan. c. Vojaško premikanje v Džcholu šc zmeraj ni končano. Semkaj prihajajo zelo nasprotujoče si vesti. Gotovo je, da japonske čete še zmeraj napredujejo in da so danes zasedle mesto Cujung. Kitajske čete se v neredu umikajo, tločim se japonske in inandžurske čete zbirajo v smeri proli sovjetski Mongoliji. Japonska letala ves čas krožijo in zasledujejo kitajske čete na umiku, vendar jih pa ne napadajo. Tokio, 28. jan. c. Nasprotno vestem, ki pri- Skrit v omari Pra(?a, 28. jan. b. ČeSka policija je aretirala nemškega begunca Hildebranda, za katerega, misli, da je sodeloval pri umoru inžonjerja Foi'myea. Obenem z njim sta bila zaprta še dva druga Nemca, katerih imeni pa policija v interesu preiskave noče izdati. »Str ib rili.je vi listi« prinašajo razgovor svojega dopisnika z Ottonom Strasserjem, ki je izjavil, da je Formys sam kriv svoje nesreče. Strasser ga jo opozarjal na. nevarnost, ki mu grozi, toda Formys se za to ni brigal, temveč je postal celo prijatelj svojih poznejših morilcev in se pustil z njimi v veselem razpoloženju celo fotografirati. Policija je ugotovila, da je bil Bchubert skrit v omari v sobi Karlsbachove. Ko je Formys prišel v hajajo iz Kitajske, izjavljajo v jajionskem zunanjem ministrstvu, da so vse sovražnosti v Šahar-ju ustavljene. Japonsko vrhovno poveljstvo je ugotovilo, da so poslej japonske postojanke v Mandžuriji dovolj varne in zato ni treba več. napredovati v notranjost Kitajske. Japonska agencija llengo prinaša iz Kvantunga potrdilo vesti, da so kitajske čete v redu zapustile mandžursko ozemlje. Med obema generalnima štaboma se vodijo pogajanja za ureditev vseh spornih vprašanj na mandžursko-kitajski meji. Resnejša je vest, ki pravi, da je danes angleški veleposlanik v Tokiu obiskal japonsko zunanje ministrstvo in tam izrazil nevoljo, s katero opazuje Anglija napredovanje japouskih čet na kitajsko ozemlje. Angleški veleposlanik jc bil sprejet od japonskega državnega podtajnika za zunanje zadeve. Ta 11111 jc odgovoril, da mu o napredovanju japonskih čet v kitajsko ozemlje ni nič znanega. Japonska vlada iskreno Zeli, da bi v miru živela s Kitajsko in tako omogočila nadaljnje dobre trgovske odnose. gledal, kako so umorili inženerja Formysa sobo, ga je nenadoma napadel in ga udaril večkrat z nekim topim predmetom i>o glavi. Tako ranjeni Formys je trikrat ustrelil iz svojega revolverja, seveda pa noben strel ni zadel, ker je moral kmalu nato pasti v nezavest,. Zelo čudno vlogo je igral tudi hotelski uslužbenec, ki je videl, kako morilci vlečejo mrtvo truplo iz sobe Karlsbachove v njihovo sobo. Kljub temu je on odšel v svojo sobo, legel spat in šele zjutraj prijavil slučaj policiji. Izgovarja se sicer, da 'je bil ogrožen, toda ta njegova izpoved ne more držati, saj mu po neposrednem odhodu morilcev ni grozila nobena nevarnost. S svojo molčečnostjo pa .je samo preprečil, da so jo morilci nemoteno lahko popihali čez mejo Občni zbor Slovenske Matice Ljubljana, 28. januarja. Nocoj ob b je bil v društvenih prositoirdili občni zbor Slovenske Matice za 1. 1934. Občnega zbora se ie udeležilo zadovoljivo število diru št ven i kov. Zbor je otvoril predsednik dir. Lončar, ki jc posebej šc pozdravil tajnika slavističnega društva prof. Burtca. Zanimivo poročilo je podul tajnik g. Josip Vklmar, ki je navajal, da je Matiični odbor na stalno zahtevo članstva po leposlovju sklenil v rednih publikacijah izdajati večja znanstvena tlela kot izredne publikacije v sulbskriipciji. Nato je navajal, da je Slovenska Matica izdala dosedaj romane »Vojna in mir«, »Kmete« in pa Sovre-tov prevod »Dnevnika cesarja Marka Avreli-ja«. V prihodnjih letih slede prevodi drugih filozofskih del in sicer Kanta, Platona, Senecc in drugih. Za 1. 193+ izide v jeseni Melikova monografija »Slovenija«, dalje tretji del Can-kairjeve - Zgodovine likovne umetnosti«. Za 1. 1935 pa čdtirti snopič Kidričeve »Zgodovine slovenskega slovstva«. V knezovi knjižnici izidejo tri daljše novele Miška Kranjca jn pa spis o ustanovitvi Slovenske Malice, ki ga jc napisal prof. Jaka Žigom. Kot četrta knjiga izide popolen prevod Cervaoitesovega »Don Ki-liota« v prevodu dar. Stanka Lebiia. V 1. 1933 je imela Slovenska Matica 3+76 članov, število članstva se giblje stalno na isti višini. Blagajniško poročilo, ki je bilo kolikor toliko ngodino, je podal prof. dr. Josip Debevec. V debati je bilo sklenjeno, da se pok vene večja živahnost glede postavljanja spomenikov oziroma vzidavanja spominskih plošč našim zaslužnim možem. Pri slučajnostih je tir. Mrak p redi n 'ivn 1 dvoje važnih zadev: Slovenska Matica naj namreč stopi v ožje stike s članstvom po vprašalnik polnit, ki na; bi bile priložene publikacijam iti na katerih naj hi članstvo izrazilo svoje želje glede kakovosti. Predsednik dr. Lončar je ugotovil, da ima ta načrt Slovenska Matica že v mislili. Drugi predlog tir. Mraka pa je bil. naj Slovenska Matica prevzame inicijadivo glede, izdaje slovenskega historičnega jezikovnega slovarju, slovenskega pravopisa, slovnice, terminologij itd., da sc s tem odpravi anarhija v slovenskem jeziku. Slovenski jezik se zaradi drugih vplivov zadnje čase slabi in je treba tenr odponioči. V debati o tem predlogu so razni govorniki, kakor prof. Btinc, univ. prof. dr. Cankar in drugi naglašali, da delo za historičen. slovar zahteva /.ase dobo najmanj enega desetletja, glede drugih zadev, kakor pravopisa, pa že skrbe razna društva, kakor slavistično. Sklenjeno jc bilo, da tir. Mrak poda' predlog pismeno, nakar ga Slovenska Malica odstopi Znanstvenemu diruštvu. Matica pa naj obljubi, da bo delo za slovar slovenskega jezika podpirala / vsemi močmi, to je gmotno in moralično. i Občni zbor. ki je potekel precej mirno, jr 1 bil s tem zaključen. Preobrat v 48 tirali. V Zagrebu je le dni razstava »Pro Deo« nroli brezbožni propagandi v Rusiji in po svetu. »Novosti« so zavzele stališče, ki ga je katoliški list »llrvalska Straža« kritiziral. Takoj drugi dan so »Novosll« nriobčile nov članek, v katerem povolino prikazujejo razstavo. Tako so »Novosti« v teku 18 ur povsem menjale svoje stališče. Nemški bančnik v Belgradu Belgrad, 28. jan. m. Že nekoliko dni se mudi tukaj Bertold Kast, ravnatelj Dresdener Bank, iz Berlina ter votli pogajanja z našimi iiieroda.jiiimi 1 krogi zaradi ustanovitve podružnice te banke v Jugoslaviji. Podružnica te banke bi v glavnem financirala irgovski promet med Jugoslavijo in Nemčijo. Kakor je znano, je Dresdener Bank dajala posojila bosanski pokrajinski vladi ter ima zaradi tega terja I ve od naše države. Ravnatelj te banke Fast vodi v glavnem pogajanja radi tega, da bi ta denar, ki je vezan zaradi raznih deviznih predpisov. jKistal svoJioden ter bi sc nato iz tega kapitala ustanovila podružnica tc banke. Stavka na Hrvatskem Zagreb. 28. jan. b. Danes ©o pričeli stavkati delavci Prve hrvatske tvo.ruice strojev in železoli-vurne, ker jim podjetje ni pravočasno izplačalo mezd. Ko so delavci proti takemu postopanju protestirali. na ie ravnateljstvo tovarne pričelo delavce odpuščati. Inšpekcija de'n je takoj intervenirala v korist duLi veev. Belgrajske vesti Belgrad, 28. jan. m. Na realno gimnazijo v SI* seJk je premeščen Volimir Žitko, profesor realno gimnazije v (>3ijektt. Upokojen je Julij Krek. profesor klasične gimnazije v Ljubljani. Pri narodnem gledališču v Ljubljani sta napredovala: v 6 pol. skupino Josip Plnt, v 7. pol. skupino pa Ciril" Škerlj-Medvedova. itdgrud, 28. jati. Vpokojen je Andrej lltipo. sreski šolski nadzornik v Ljubljani v 5. skupini. Belgrad, 28. jan. m. Iz Prage poročajo, da se bo prihodnja konferenca zunanjih ministrov Male zveze vršila maja v Bukarčšti. Belgrad, 28. jan. ni. Naš dunajski poslanik (Ijorgje Nastazijevič, ki se je mudil dalj časa v Belgradu in bil večkrat sprejet v avdieneo pri predsedniku vlade g. Bogoljubu Jevtiču. je davi odpotoval na svoje službeno meslo na Dunaj. Pri g. Jevtiču je bil sprejet tudi naš sofijski poslani! Cincar-Markovič. Zagreli. 28. jan. b. Nadškof koadiutor d'' Akt, zij Stepinac se je vrnil v soboto ob 17.30 iz Itima. Sinoči ie uradno odpotoval v Belgrad. Svetosavsko teto Ob 700 letnici smrti sv. Save Pravoslavna cerkev in naši bratje pravoslavne vere 60 po vsej državi z ganljivimi slovestnostmi praznovali dne 27. januarja 1935 sedemstoletnico smrti velikega srbskega meniha, svetnika in državnika svetega Suve in s tem otvorili svetosavsko leto, ki rvuj bo na podoben način, kakor katoliško sveto leto, posvečeno spominu velikega buditelja in organizatorja srbske na rod nc cerkve, kakor tudi notranji obnovi pravoslavnih vernikov, živečih pod krovom srbske pravoslavne narodne cerkve. Katoliško prebivalstvo naše države z velikim spoštovanjem zre na ta praznik in na svetosavsko leto, želeč bratom pravoslavne vere, da bi bilo za nje vir notranje poglobitve in preporoda v duhu krščanstva, ki mu je pred več Kot 700 leti na razrvane.m Balkanu služil srbski menih in državnik sveti Sava. Sadovi, ki jih bo rodilo svetosavsko leto, posvečeno notranji okrepitvi krščanskih načel, bo plodonosno ne samo za brate pravoslavne veroizpovedi, ker jih bo pripravilo za borbe proii protikrščanskiin silam časa, ampak bo koristilo tudi vsej naši državni in narodni skupnosti ki bi v nji vsi brez razlike radi, da ostane to, kar je bila po zamislih prvih apostolov, ki so potovali po naših krajih — zatočišče krščanstva, krščanske pravice in ljubezni, obrambni zid, včeraj braneč krščanstvo pred Turki, danes in jutri pa pred brezbožniki sodobnih časov. V kolikor pa je slavna 700 letnica smrti sv. Save Obenem tudi jubilej v dolgi verigi junaških dejanj, na katerih sloni danes naša zedinjena Jugoslavija, 6e ga hočemo udeležiti vsi, brez razlike veroizpovedi, ter na ta način še enkrat in zopet povedati, kako se zavedamo, da je naša zedinjena država nastala po zaslugi davnih junakov raznih veroizpovedi, ki so dolga stoletja južne Slovane reševali na ločenih področjih, dokler ni iz teh raztresenih činov in žrtev nastala naša sedanja skupna domovina. Sv. Sava kot rodoljub, kot prvi zidar srbske kulture, ki je v sivi davnini polagal prve temelje bodoče veličine naroda, kot državnik, ki je z ustanovitvijo prve srbske cerkvene organizacije dal hrbtenico srbskim državam, ki so se takrat na Balkanu porajale, pa je skupna last vseh Jugoslovanov in predmet skupnega hvaležnega spoštovanja. Zato je prav, če ob priliki 700 letncie njegove smrti lik svetega Save zopet predočimo tudi slovenskemu narodu kot enega tistih velikih mož naše skupne prošlosti, ki so pomagali, da smo po strašnih stoletjih vendarle prišli do svoje narodne svobode. Sv. Sava. mlajši sin Štefana Nemanje, velikega župana kneževine, ki se je raztezala okrog današnjega Niša, se je pojavil v težavni .robi, ko na Balkanu še ni bilo nobene stalnosti, ko se je vse pretakalo sem ter tja, kot ob velikih nalivih, ko vode prodirajo in se zopet umikajo. Države so se pojavile in zopet tonile, meje so se spreminjale neprestano, zveze so se sklepale in zopet razvezavale, vojna je rjovela ,xl vseh struni in večala kaos. Bizanc in beneška republika sta se trgala za balkanska ozemlja, Madjari so segali po njem. Sv. Sava je bil krščen na ime Rastko. Ko je bil 18 let star, je leta 1192 proti volji svojih staršev odšel v samostan na sveto goro Athos, kjer so mu dali ime Sabbas ali Sava. Pet let pozneje se je odpovedal kneževski kroni tudi njegov oče in inu sledil v samostan. Isto je storila tudi njegova mati Ana. Oče in sin sta se spravila na delo in sta ustanovila na Athosu prvi srbski samostan Hilandar, namenjen izključno za srbske menihe. Že v samostanu je sv. Sava začel z veliko vnemo pisati prve srbske knjige ter tako ustvarjati srbski književni jezik in srbsko literaturo. Napisal je celo vrsto liturgičnih knjig in zelo zanimiv življenjepis svojega očeta Štefana, ki je še danes zlat rudnik za poznavanje tiste davne dobe. Toda delovanje tega meniha kraljevskega rodu je naenkrat dobilo veliko večji razmah in tudi drugi značaj, ki ga Ie leta 1220 nicejski patrijarh pozval, naj orga- kjer žive Srbi, posebno vkievnosti niziira v pokrajinah, nadškofi j o, ki nuj jo po svoji lastili uvi razdeli v podrejene škofije. Sv. Sava je povu-bilo sprejel in postal tako prvi nadškof srbske cerkve, ki jo je v svojem prodornem državniškem duhu razdelil v 8 škofij, ki sc kot strute- Kraljevi stebri v cerkvi 40 mučencev v Trnovem gične trdnjave nizajo okrog središča takratne nacionalne srbske države, ki jo je vladal Savov brat Štefan. Sv. Sava takrat seveda ni več nastopal kot menih, ampak z vsem dostojanstvom visokega cerkvenega kneza, ki se zaveda, da je vladarjev brat in hoče postati trdna opora narodne države. V tistih časih je padla odločitev, kam se bo takratna Srbija obrnila, ali proti vzhodu, kamor jo je vabil Bizanec, ali proti zapadli, kamor so jo vabili bogati Benečani in sam cesar lldečebradec. Knez Štefan se je nagibal proti zapadu in leta 1217, torej tri leta pred imenovanjem Save za srbskega nadškofa, je beneška republika in ž njo ves evropski zapad imel tolik vpliv na kneza Štefana, da je poročil nečakinjo beneškega doža Dundola ter sprejel kraljevsko krono i/, rok papeževega posebnega delegata. Sava je temu nasprotoval i/, čisto jx>-litič.nih razlogov in vnela se je huda borba s kraljevskim bratom, koje izid je bil, da se je Srbija po premoči politične tendence, odvračajoče jo imI zapadnih sil, odločila tudi cerkveno in kulturno za vzhod. Delo sv. Save v tem praven pa je imelo zu posledico, da je njegovo prizadevanje in odločnimi vloga v gori omenjeni smeri srlisko cerkev najtesneje /vezalo s Savino cerkveno organizacijo. Ko je |m>-zneje car Dušam objel domala dve tretjini Balkanu, je bila za to zasluga sv. Save. da so osnove tc države, ki so bile verskega in cerkvenega značaju, ostale trdne in nc|>orušljive, in ko je pod raznimi udarci usode Srbija morala izginiti kot državnopolitična organizacija, ni izginilo obenem s politčnimi državnim edinstveni versko, cerkveno in duhovno edinstvo. ki je potem Srbijo zopet priklicalo k novemu življenju. Na stara leta sv. Savi početje nečakov njegovega brata Štefana ni dopadlo več. Odpovedal se je nadškofi j i im romal v sveto deželo. Ko se je vračal skozi Malo Azijo nazaj v domovino, ga je 27 januarja 1235 v bolgarskem samostanu v Trnovem dohitela smrt. Dve leti pozneje je balo njegovo truplo pokopano v samostanu Miliševa v Hercegovini, pozneje pn, ko so Turki hoteli popolnoma zadušiti srbsko narodno zavednost, oskrunjeno, prepeljano v Belgrad iu tam sežgano, pepel pa raztresen po Donavi in Savi. Duh pa, ki ga je preti 700 leti znal sveti Sava vliti srbskemu narodu, je preživel vse preizkušnje, vse krvoprelitja, ta duh krščanske skupnosti jc bil močnejši, kot ogenj in kot solze, ki jih je srbski narod v svoji zgodovini pretakal. Tlel je kot nevgašcnn žerjavica in vzplamtel v velikem plamenu, ko je srbski na-red zbral okoli sebe vse svoje sinove. Ob svetosavskein letu se bomo tudi mi spominjali, da je naša domovina plod velike nesebične ljubezni in da jo bomo vsi, katere vere smo, ohranili le, če tega toka nesebične ljubezni ne bomo nikoli osušili. Na nemških zimskosportnih tekmah Od Ljubljane do Garmisch-Partenhirchena Garmisch-Partenkirchen, 27. januarja. Belgrajski brzovlak je bil dokaj prazen; zato se ni bilo treba boriti v Ljubljani za mesta, kakor se to dogaja v poletnih mesecih, ko odhaja vse na morje ali pa se .vrača na svoje domove. Malo neprijetno mi je bilo, ker ni bilo direktnega voza za Monakovo. Na vprašanje, zakaj ga ni, mi je sprevodnik odgovoril, da ga že dlje časa ni, in moral sem se sprijazniti z mislijo, da bom moral v Solnogradu pač prestopiti. Šel sem takoj v prvi kupe, kjer je sedel samo en gospod, ki mi je na vprašanje, če je še kaj prostora, povedal, da je »slobodno«. Predno se je začel pomikati vlak, se je vrnil še tretji potnik, očividno stari znanec omenjenega potnika, kajti nadaljevala sta takoj pogovor. Bila sta to dva Nemca, ki sta govorila o najrazličnejših stvareh v svoji domovini. Iz njunega pogovora sem mogel razbrati, da se peljeta do Monakovega. Med živahnim kramljanjem smo bili kar naenkrat na Jesenicah, kjer je bil carinski pregled naših obmejnih oblasti. Še carinski pregled na avstrijski strani in polagoma smo začeli dremati. Precej glasno vrvenje na solnogra-škem kolodvoru nas je prebudilo. Tu je bilo treba prestopiti na monakovski vlak. Carinska revizija v Solnogradu me zelo spominja na prve povojne čase, ko je bilo potovanje zaradi večnega izstopanja na mejah v svrho carinskega pregleda zelo neprijetno in marsikdo vprav zato ni hotel tedaj potovati. Tudi kontrola zaradi denarja je bila tu najstrožja. Vsakemu potniku so popisali ves denar, ki ga je imel s seboj. Ko je bil uradni del posla končan, smo stopili na monakovski brzovlak. Ta je bil še bolj prazen ko oni v Ljubljani, zato sem si izbral kar svoj kupe. Vožnja do Monakovega je hitro minula in že je bilo treba izstopiti na monakovskem glavnem kolodvoru. Do odhoda vlaka za Garmisch-Partenkirchen, ki vozi Tatovi, kakršnih \e malo Specialisti za vlome skozi streho - Tudi ropa se niso ustrašili - Drzna trojica pred mariborskim sodiščem Maribor, 28. januarja. Dne 9. julija so aretirali v Mariboru nekega Damiša Matijo, 23 letnega posestnikovega sina iz Ivanjikovcev. Zaprli so ga, ker ga je zasledovalo okrajno sodišče v Ormožu radi neke tatvine in bega iz sodnih za porov. Ko so pa začeli osumljencu nekoliko podrobneje izpraševati vest, se je polagoma razgrinjala pred predstavniki varnostne oblasti 6lika drznih neštetih tatvin in vlomov, ki jih je Damiiš zakrivil bodisi 6am, alii pa v družbi tovarišev Antona Tomažiča, 241etnega delavca iz Bre-borvnika, in pa 22 letnega vimičarja Janeza Gra-šiča. Mlad po letih — star po grehih Z Damišem je prišel za zamrežena okna tat, kakor jih je v naših krajih malo. Kljub mladosti je bil že devetkrat predkaznovan. Svoje tatinsko življenje je začel že v otroški dobi, ko je prišel s 14 leti prvič pred sodnika ter bil o'bsojen. Potem so se vrstile obsodbe ena za dirugo, trikrat radi tatvin, štirikrat radii vloma. Postal je zločinec, ki mu je tatvina poklic. Njegova specialiteta je, da je vlamljal v hiše pri belem dinevu, ko se ljudje odstranijo na delo. Bodisi da je pazil, kam eo shranili ključ, ali pa je vdrl v notranjost sikozii streho. Zlasti poslednjega načina se je oprijel ter je zadnje vlome izvršil skoraj vse skozi streho. Ko je pr.i-5el iz zapora, je začel beračiti in krasti. Najživah-nefše tatinsko delo pa je razvijal od pomladi preteklega leta do začetka junija. Izvršil je 13 večjih ♦lomov in tatv.in v Koračkem vrhu, RožiSkem vrhu, Seniku, Ptuju, Hlapomoih, na Kajžarju, v Radmirju, Cubru, Bramislavcih in Hermacih. Vsi tj vlomi so ee vrstili noč za nočjo. Zaniiimiv je bil plen, ki ga je jemal Damiiš. Vzel je dobesedno vse, od obleke do šivanke in sukanca, kar je mogel pobasati in odnesti. Mnogo družin je dobesedno oplenil do zadnjega oblačila. Skupne šikode je napravil s temi vlomi okoli 14.000 Din. Blago je deloma razprodal, deloma so ga pa orožniki našli še pri njem. V družbi čez mejo Sredi junija si je našel Damiš primernega družabnika v osebi Antona Tomažiča. Najprej sla izvršila dva vloma v Kukavi in Moravcih ter napravila za 0000 Din plena. Ker so jima postala tla v domačiji prevroča, sta se podala čez mejo v Avstrijo, kjer sta se preživljala z beračenjem, mimogrede pa sta izvršila štiri vlome, dva v Raitsc.hu, tretji v Sulztalu in četrti v Miesdorfu. Zlasti poslednja se jima je izplačal, ker sta odnesla gotovine in raznih dragocenosti v vrednosti nad 10.000 Din. Potem pa so postali na oba tudi že v Avstriji pozorni. Umaknila sta se zopet čez mejo ter se razšla. Roparski napad na lastno botro Doma se je Damiš združil z Janezom Graši-čem. Zasnovala sta drzen roparski napad na Gra-šičevo krstno botro Ano Golnar v Braslavcih. Vdrla sta ponoči ekoei zamreženo kuhinjsko okno v hišo. Eden je planil na Golnarjevo, jo stiskal za usta in nos. potem pa jo je udaril z nekimi topim predmetom po glavi, da se je onesvestila, dTugi pa je vlomil v omaro, nakar sta zbežala in si potem plen razdelila. Troperesna deteljica pred sodniki Danes so se zlikovci zagovarjali preti velikim senatom okrožnega sodišča. Raizprava je bila zanimiva. Že obtožnica sama je posebnost, ker je obrazložitev čiisto kratka, dočiim obsega tenor obtožnice, v katerem se naštevajo vsi tatinski čini trojice, kar štiri velike tipkane strani. Tatvine priznavajo, le Damiiš sc nekaterih hrani, češ, da so ga orožniki s pretepanjem prisilili k priznanju. Pri ropu pa se DanviS im Grašič ne moreta sporazumeti. Drug drugega dolžita, da je on napadel in pobil Golnarjevo na tla. OMežilno za Damriša pa je, da je skušal pretihotapiti v preiskovalnem zaporu Grašiču lislek, v katerem mu je dal navodila, kako naj se zagovarja, ker ga bo dirugače ustrelil, če bo povedal, da je on (Damiš) napadel Golnarjevo. Huda sodba Po precej razburljivi razpravi je razglasil sodni dvor sodbo, ki je Danuiša hudo osupnila. Obsodili so ga na 11 let robije, po prestani kazni na pridržek in še na dosmrtno izgubo častnih pravic. Pokora bo torej huda in dolga. Sodba proti soob-toženima tovarišema je bila milejša. Grašič je dobil dve leti in šest mesecev robije im Iri leta iz-gube častnih pravic, Tomaži? pa eno leto in osem mesecev robije in tri leta i izgube častnih pravic. iz »Starhenbergovega« kolodvora, je bilo časa poldrugo uro. To priliko sem porabil za zajiitrek in ogled bližnje okolice mesta. Od zadnjega mojega bivanja v Monakoveni se je tu precej spremenilo. Na kolodvoru samem, zlasti pa pred njim in v mestu je vse v znamenju kljukastega križa. Vse polno vidiš uniform 9 hitlerjevskiin znamenjem, civilisti nosijo kljukaste znake, izložbe pa so tudi polne znamenj tretjega nemškega carštva. Pred Starhembergovim kolodvorom se kar naenkrat pojavi nekaj uniform, na katere sem postal pozoren radi skupine ljudi, ki jih jc živahno pozdravljala s hitlerjevskiin pozdravom. Skupina se je ravnokar vsedala v pripravljene avtomobile. Hadovednost je tudi mene prisilila, da sem se približal tej skupini. In kaj vidim. Sam Hitler je bil v njihovi sredi — še en pozdrav okoli stoječemu občinstvu in avtomobili so oddrveli v notranjost mesta. Ker pa sem se le hotel prepričati, če sem prav videl, sem vprašal svojega soseda, ki je poleg mene tako navdušeno pozdravljal odhajajoče goste, kdo je prav za prav to. Ta me pa nekam začuleno pogleda ler pravi: »Das ist docli der FUhrer; kennen Sie ihn nicht?« Iz njegovega pogleda sem razbral, da mu moje vprašanje prav nič ni bilo všeč. Takoj sem mu pojasnil, da sem tujec in da sicer že poznam njihovega »Fiihrerja«, vendar sem se zaradi gotovosti hotel prepričali, če je bil res on. Svoj ostri pogled je omenjeni sosed potem opravičil z izjavo, da »Fiihrer« v uniformi drugače izgleda kakor v civilni obleki. Vožnja iz Monakovega proti Garmisch-Parten-kirchenu je krasna. Mimo Starnberškega jezera se v poldrugi uri pripeljemo z elekrtično železnico v to zimsko letovišče, v pravem pomenu besede. Očanec »Zugspitze«, najvišja gora Nemčije (2960 m) te pozdravi, ko se približuješ tej krasni pokrajini. Garmisch-Partenkirchen leži na vznožju tega pogorja, ki je opremljeno z vsemi zimsko-sportnimi napravami. — Na vsakem najmanjšem griču dobiš sltakalnico, tako, da more prav vsakdo vaditi: začetnik ali najdrznejši junak zračnih višav. In na tem kraju se bodo vršile prihodnje lelo svetovne zimskosportne tekme. Kljub temu, da je do tedaj še eno leto, je danes že vse pripravljeno, vsi stadioni stojijo, vse skakalnice, ki pridejo v poštev za olimpijado, so v najlepšem redu. Nemci so šli v svojih pripravah še dlje. Vsi sodniki, ki sodelujejo pri letošnjih tekmah, bodo prihodnje leto imeli isto funkcijo in na istem kraju, kakor pri letošnjih njihovih tekmah. — Vse pomožno osebje na progah, stadionih, v pisarnah, sploh na vseh mestih, kjer je človeška pomoč potrebna, bo za časa svetovne olimpijade opravljalo isli posel. Toda to še ni vse. Nemci so pri svojih letošnjih tekmah dopustili maksimalno udeležbo. Tekmujejo velikanske mase zimskih športnikov iz inozemstva, glavni kader pa je seveda iz Nemčije. Število letošnjih tekmovalcev daleko prekaša ono, ki ga bomo videli prihodnje leto na olimpijadi. To pa zato, ker hočejo Nemci letos preizkusiti svoj aparat v vseh podrobnostih, zlasti kako bi deloval ob veliki udeležbi tekmovalcev. In kolikor sem mogel videti prvi dan tekem, deluje vse brezhibno. Zato niti najmanj ne dvomim, tla bo prihodnje leto na olimpijadi v Garmisch-Parten-kircenu vse tako delovalo, kakor doslej še na nobeni olimpijadi. Za poročevalce je rezerviran ves kolodvorski hotel nasproti glavnega kolodvora poleg glavne pošte. Poročevalska služba je urejena prvovrstno. Komaj je tekma pri kraju, že imaš podrobna poročila o panogi, ki je pravkar končala tekmovanje. Garmisch-Partenkirchen je te dni mednarodno pozorišče v pravem pomenu besede, kajti vsak trenutek naletiš na kako drugo narodnost. Zastopani so vsi narodi, ki v zimskem športu kaj pomenijo. Letošnje mednarodne tekme bodo najboljša priprava za olimpijske igre, in le-te bodo pokazale že precej jasno sliko kako bo drugo leto izgledalo na olimpijadi. Borba bo že letos tako ostra kakor doslej morda še nobena, kajti Norvežani, Finci, Švedi, Švicarji in Nemci bodo napeli vse sile, da bodo izšli čim častneje iz te borbe. O udeležbi ostalih narodov bom še poročal. Za danes bi še omenil, da so poleg mene tu še trije Zagrebčani in sicer dva moja stara športna znanca g. Macanovič ter g. Dobrin z go. soprogo. Danes se vrši tek na 50 km, za katerega je prijavljenih 90 tekmovalcev. Ogromno število! — Imajo pa tekmovalci veliko smolo, kajti zjutraj je začelo snežiti in oster veter jih na progi močno ovira. Sinoči so nam prireditelji razložili vso progo, ki po izjavi nekaterih tekmovalcev ni preveč Nad 380.000 hm prehodil Ob 70 letnici Franca Lesjaka Lesjakovoga očeta iz Stične pozna ves višnje-gorski okraj, znan pa je lullti daleč naokrog kot inož-pošteiijak in ga zato spoštuje vsak, kdor ga pozma. Franc Lesjak se je rodil 29. jan. 1805. leta v prijazni Stični na Dolenjskem. Dne 1. aprila 1000 je nastopil službo sodnega vročilca. Sodni jska in davčna uprava sta bili takrat v Stični v samostanu. Od nastopa službe ni minil dan, da ne bi raznašal sodnijskih aktov po vtem višnje -gorskem sodnem okraju; ni se ustrašil dežja, viharja, sneženega meleža, njegovo geslo je bilo vedino: služba! Na 'vprašanje, koliko je prehodil dnevno, je skromno odgovoril: Ne bom pretiraval, ako rečem, da 6em prehodil dnevno 30 kilometrov, loda gotovo jih bo več, kajti razen službe sodnega vro čilca 6em opravljal tudi službo sluge okrajnega načelstva v Liliji in to — poleg svoje službe — celih 20 let. Tedensko enkrat ali celo dvakrat 6 cisteircijani iz Stične pred dobrimi tremi leti (oktobra i031) osnovali za svoje gojence in klerike-lbogoslovce vzgojni zavod na Poljanski cesti tilk ob bogoslovni fa-kuilteti. Izročili so ga v varstvo velikemu vzgojitelju mladine in apostolu molitve za zedimjc-nje ločenih vzhodnih bratov — Antonu Martinu Slomšku. S tem nas lovom so pač hoteli oanačiti namen zavoda: vzgoja redovnega naraščaju im pa apostolov za sv. delo zedinjenja. Pokazali so, du hoče zavod v Slomškove sto- Ljubljanske vesti: Slomškov zavod m kapela oo. cistercijanov pinjr, du hoče biti. če ne v bližnji, pu gotovo v daljni bodočnosti zvest nosilec ideje katoliškega edinstvu med Vzhodom in /upadom. Tiho in skrito žive tu med šolskim letom mladi klonili pod skrbnim vodstvom patra pri-orja svojim študijem in koralni molitvi. Le zjutraj jih lahko opaziš, ko skozi mogočno zavodsko porto — ki jo čuvata sv. očaka Benedikt in Bernard — skrbno hite nn bogoslovno lukul-toto nabirat si zakladov svetih /.mirnosti. živahni gojenci pa že pred njimi odhajajo na klaisično gimnazijo. Težko pa so v teh lotili pogrešali primerne kupole, kjer bi mogli kar najlepše izvrševat i j poglavitno nalogo svojega redu — koralno li-tuirgijo. Saj je znamo, da Benediktov! sinovi s posebno skrbnostjo negujejo vse, kair jc v zvezi s sv. I it ur gi jo; predvsem pu gknbe za lepoto hiše božje. /a to so tudi v Slomškovem zaivodiu prejšnjo nedeljo obhajali sicer sklonimo, u v globoki notranji radosti in v Utungični vznesenosti izredno slovesnost: Prevzvišeni g. Škof dir. Gr. Rozman jim je posveitiiil novo, lično kupolo v čast sv. Duhu. Kapela je svetal, obokom, sicer preprost, a vendar umetniško zgrajen prostor; nahaja se v levem pritličju. Za zavod, ki se inoru sicer še vedno boriti y. velikimi gniol-nimii začetnimi težavami, a ima tako važno vzgojno — apostolsko nalogo, je stalna kapela važna in potrebam. Prav prisrčno, a hkrati resno gane obiskovalca, Globoko je dojel skrbmi arhitekt klasično uimerjenost im dostojanstveno«! benediktinskega duha, pa s posrečeno zamislijo mojstrsko iz lil v ubrano skladnost: do- 1 mačnost in svečanost. Tu bodo otblej opravljali mladi redovniki ! vsako jutro več sv. maš. Pogosto bodo peli skupno sv. mašo (ob nedeljah ob devetih) im ua večornice (popoldne oil) 4) v prijetnih me- i Iodijuh svojega cistoreijonskega korala, ki napravi v tako harmonično zgrajeni kapeli na obiskovalca globok vtis duhovnega doživetja, i Mariborske vesti t Mariborska gasilska četa »Poued. Slovenec« je že pur očal o občnem zboru mariborske gasilne čete. Ker je Maribor tako tesno povezan s svojo gasilsko četo, je tudi z velikim zanimanjem pričakoval tega občnega zbora, Se toliko bolj, ker so bile na dnevnem redu tudi volitve novega vodstva. Gasilno društvo je bilo v Mariboru ustanovljeno 17. marca 1871. Leta 1908 je bil ustanovljen še reševalni oddelek. V lotu 1879 je dobilo (kuštvo parno brlzgalno, leta 1913 prvi požarni avto, leta 1922 avtomobilsko brizgalno in leta 1924 novo avtomobilsko brizgalno. — Svojo BO-lotnico .je proslavilo društvo 29. avgusta 1931. Vsi dosedanji načelniki od začetka gasilskega društva so z velikim požrtvovanjent vedno delovali v smislu gasilskega načela: Bogu v čast — bližnjemu v pomoč! Do novega zakona o gasilcih pri društvu ni bilo 0 Karitativna zveza v Ljubljani vabi vse prijatelje krščanske dobrodelnosti, da se v obilnem številu udeleže predavanja o temi: Sv. Ludovika Marljak in njene duhovne hčere, ki ga bo imel g. suiperior Lovro Sedej, C. M., nocoj Ob '20 v beli dvorani hotela »Union«. 0 Nadaljnje žrtve poledice. Poleg onih, o katerih smo poročali v nedeljo, je ljubljanska bolnišnica sprejela še tri žrtve sobotne in nedeljsko poledice. 40-let.ni krošnja r Ivan Rnte.i. stanujoč na Starem trgu 13, je padel in si poškodoval desno roko v zapestju. — Na cesti jc padel in si poškodoval desno nogo 11-letni Ignac Pelan, sin trgovskega poslovodje. — S kolesa je padel in si poškodoval levo nogo 15-letni trgovski vajenec Branko Tomšič z Žabjeka ti. • Kino Kodeljevo predvaja d rev i in jutri ob M: Ženo brez imena (Sroke Srakall), in (i kratkih filmov po znižani ceni. • Mladeniči, rojeni leta 1917 se morajo najkasneje do konca tega meseca zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1. — soba štev. 4, da jih vpiše v vojaško evidenco. • Vojaški obvezniki, ki bi bili od priliki letošnjega nabora radi pregledani, da se mrotovi njihova sposobnost ali nesposobnost za nadaljnjo vojaško službo, naj se najkasneje do konca tega meseca zglase v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1. — soba .številka 4. • Naboru podvrženi mladeniči, to so vsi mladeniči, rojeni leta 191"), se morajo najkasneje do konca tega meseca zglasiti v vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1. — soba 4, sicer se bo smatralo, da se odtegujejo voj. dolžnosti in bodo kot taki kaznovani po voj. ka/,. zakonu. 0 Zglasitev bivališča. Vsi moški prebivalci Ljubljane od 18. do 50. leta starosti, neglede na to, so I i sposobni za vojaško službo ali ne, morajo biti prijavljeni v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1. — soba 3, ter morajo vedno imeti tudi potrdilo zglasitve, sicer se smatra, da svojega stanovanja vojaško nimajo prijavljenega in bodo kot taki kaznovani po obstoječih voj. predpisih. © Nova vlomilska tolpa prijeta. V soboto je imel mizarski pomočnik Jože F. iz Kožne doline delo na glavnem kolodvoru. Med de; lom se je slekel in obesil suknjo in suknjič na vagon. Komaj pa so je obrnil, .ie naen- krat izginilo oboje. Jože je oškodovan za 450 dinarjev. Jože jo takoj prijavil tatvino .stražniku in ta se je požuril z zasledovanjem tatu. • Tatvine je osumil brezposelnega delavca Jakoba J., ki se vedno klati po kolodvoru in stika, kje bi kaj ukradel. Poizvedel je, da je bil Jakob res oblečen v tako suknjo iu suknjič, kakor je bil ukraden Jožetu. Ja- I koba pa ni mogel v soboto aretirati, ker je 1 ta že izginil, pač pa je aretiral tri njegove tovariše. Ti so povedali, da je Jakob res ukradel suknjo in suknjič, pa tudi, da je pred dnevi vlomil v Rojčevo skladišče na Tyrševl cesti ter tam ukradel 150 vreč od moke. Ta vlom je izvršil v družbi še enega svojega tovariša. Ukradeno blago sta oba prodala, ko sta pa denar dobila, sta se sprla in stepla. Policija je v nedeljo, oziroma včeraj polovila poleg Jakoba še več njegovih tovarišev, ki so priznali, da so na tovornem kolodvoru izvršili že več tatvin. Policija bo vse vlomilci in tatove izročila sodišču. Ljubljanski siineii V nedeljo smo dobili v Ljubljani nekaj novega snega in nekaj dežja; obojega skupaj pa je bilo ravno dovolj, da se je napravila na ulicah in trgili sijajna plundra, da si je tudi »odsek za olepševanje .mesta« ne more želeti lepše in boljše. Tudi najboljša špeliovka in najboljši aspik ali žolča se ne maje in ne trese tako rahlo in valovito kakor tista mešanica blata, konjskih odpadkov, snega in dežja. Vsa ta divna lepota ljubljanskih ulic. v i dobi plundre pa Ljubljančanom ni všeč. i Ljubljančan mora godrnjati in sitnariti, če je to prav ali pa ne. Tako so tudi v nedeljo sitnarili ves božji dan, češ, da ne morejo | »ven«, ker mestna občina in hišni oskrbniki i nočejo očistiti ulic! Čemu naj jih pa čistijo j in za koga, če pa neprestano sneži in dežuje? j Zakaj pa ljudje, posebno tisti, ki imajo raztrgane podplate, silijo ob nedeljah »ven«? j Doma naj se grejejo, pa bo! Ali pa naj si \ dajo popraviti raztrgane podplate, ali pa j naj si omislijo nove čevlje in nove galoše! Ce so sam gospod župan lahko šli »ven« peš, I zakaj bi pa še drugi ne šli brez sitnarenju? ! Ali so imeli gospod župan kakšne nove cev- 1 l.ie ali ne, se ni videlo; videlo se je pa. da . galoš niso imeli, pa so vseeno šli »ven« in so ! dajali vsem Ljubljančanom dober zgled, naj ,se tisto malo snega in dežja vendar ne boje! □ Marija pl. Raizner. V nedeljo opoldne je umrla po kratki bolezni in v visoki starosti 82 let gospa Marija pl. Raizner, roj. Koch, soproga podpredsednika kr. banskega stola v pokoju Ljude-vita pl. Raiznerja. Pokojuica je bila v Mariboru spoštovana io čislana žena. Danes ob 11 bo truplo pied hišo žalosti v Miklošičevi ulici blagoslovljeno, nato pa prepeljano v Zagreb. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! □ Vroča bitka se obeta drevi v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu seje je sprejetje proračuna za leto 1935. Kljub pomirjevalnim poskusom mestnega načelnika je velika opozicija proti proračunu; zlasti povišanje uvoznine bo naletelo na nasprotje. Seja bo vsekakor zelo zanimiva. □ Vodstvo slovenskega obrtnega društva. Na občnem zboru Slovenskega ofortnesa društva, o katerem smo poročali že včeraj, je bil izvoljen naslednji obor: predsednik Ivan Šojč, podpredsednik Miho Vahtar, odborniki: Ilich Eman, Gustimčlč Ju-stin, Fidle-r Jernej, Kvas Ivan, Stili č Franc, Zoter Hajko in Koter Štefan. Predsednik razsodišča je 13ure.S Franjo, poglednika računov Forstnerič Anion in Kunierc Franjo, tajniške posle pa vodi Jernej Košar. □ Manjšina jc premagala večino. Kakor smo poročali včeraj, se je vršil v dvorani Zadružne gospodarske banko razburljiv izredni oboni zbor že-lc-ziiičarskega kreditnega društva, Iti mu načeluie g. Tumpej. Zborovanje se je topot v toliko srečno izteklo, da ni bilo treba policiji zopet stopiti v akcijo. Članstvo, ki je zahtevalo sklicanje izrednega občnega zbora, da bi zamenjalo dosedanjo upravo, pa je imelo nesrečo. Bilo je precej nad sto glasov proti sedanji upravi in 68 glasov pa zanjo, pa kljulb temu je zmagala manjšina. Nasprotniki niso dosegli predpisane dvotretjinske večine in so bili za tokrat poraženi, dasi jim je manjkalo le nekaj glasov do zmage. Slabo vreme in pa nedavne izključitve iz članstva so oslabile opozicijo, ki bo sedaj najibrž morala čakati do rednega občnega Zbora, da uveljavi svoje zahteve. □ Ena najstarejših meščank umrla. V Trubarjevi ulici 9 je umrla v visoki starosti 91 let gospa i Terezija FerStner. — V bolnišnici je ugrabila smrt 64 letno zasebnico Elizabeto Kaloh.' Naj počivata v ; miru! □ V soboto bo premiera. Narodno gledališče vprizori v soboto Shawovo komedijo »Zdravnik na razpotju,: v režiji in inscenacjiji inž. arfli. Bojaua Ivdo pa naj ve, kakšen sneg in dež še pride nad Ljubljano? Mogočo se bodo takrat ljudje kar s čolni reševali, če jih bodo imeli! Ljudje se tudi pritožujejo in sitnarijo, čemu ima občinska uprava poseben »kredit« za kidanje snega, pa ulic ne da čistiti. Kako pa? Ali je tisti kredit določen za kidanje snega ali za odvažanje plundre? Sneg .ie sneg in plundra je plundra. Sneg je lepo bel, plundra je pa umazana; po vseh pravilih torej kredit ni določen za umazano plundro. Plundra naj torej kar ostane na ulicah, dokler hoče in more. Če v Ljubljani lahko prenašamo brez novih čevljev in brez galoš tisto umazanijo, ld je človek ne vidi, zakaj ne bi prenašali še tiste, ki jo vidimo? Enkrat je bo že zmanjkalo, da se bo imela kani nabirati —'-nova umazanija in nova plundra— predsednika, bili so načelniki, in sicer po vrsti sledeči: Rudolf Marki, Julij Raitler, Zettel, Edvard Jaiiscliitz, Kari Zeitolberger, Dominik Foleschini, Josip Martini, Ferdinand Šošterič, Gustav Sobcrbaiim, Franc Auer, Alojzij Horschinger, Josip Raček, Alojzij ITey, Kari Robaus iu Ivan Voller. Na občnem zboru novembra meseca 1933 je bil izvoljen po določilih novega zakona o gasilstvu za predsednika dr. Ivan Jančič, na občnem zboru dne 27. t. m. pa vsem Mariborčanom dobro znani in splošno priljubljeni Bogdan Pogačnik, ravnatelj Jugoslov. združene banke, podružnica v Mariboru. Novi predsednik mariborske gasilske čete, jugoslovanski dobrovoljec, nudi vso garancijo, da bo četa pod njegovim vodstvom res napredovala, tla bo tovarištvo, ki vlada med člani, ostalo ohranjeno in sa bo še poglobilo. Saj je to tovarištvo v Mariboru splošno znano in v resnici ni bilo med člani čete nika-kega nasprotstva. Zato ves Maribor pozdravlja novega predsednika in želi samo, da bi se mogla četa mirno razvijati, napredovati in delovati samo v smislu svojega vzvišenega namena. Ves odbor, ki ,je sestavljen iz najboljših delavcev pri četi, nam daje za to dovoljno jamstvo. Stupioe. Nastopijo Severjeva, Dragutinovičeva, Starčeva, Slcrbinšek, Grom, Furijan, Gorinšek, P. Kovic, Na krst, Stopica, Blaž im Verdonik. □ Posestna izprememba. Spodnještajerska ljudska posojilnica je prodala svojo hišo nn Aleksandrovi cesti 44 gostilničarju Ante Zoriču iz Maribora in posestniku Pasku Zoriču iz Šibenika. □ Krvav pokolj v Dogošah. Včeraj zjutraj je prišlo y Dogošah do krvavega pokolja, ki je zahteval štiri hudo ranjene žrtve. Spopadli so se trije precej -.'injsni možje, povod pa je dal napad enega od teh na ženo kmečkega delavca Milih e Hli-ša. Napadalec je ženo, ki jo je mož poslal po vino, hudo udaril po glavi. Žena je klicala na pomoč, priskočil je mož, ki ga je pa napadalec zabodel z nožem v desno pleče. Hliš je javil napadalcu nož ter razjarjen navalil na druge. Janezu Rokavou, 41 letnemu posestniku je razparal trebuh, Horvata Rafaela pa je vrezal na glavi in roki. Posledica usodnega spopada je bila, da so morali vse štiri poškodovance prepeljali v mariborsko bolnišnico. □ Novo gostilno otvori na RotovSkem trgu v lastni hisi trgovec s kuhinjsko posodo v Gosposki ulici Albert Vlcel. 1 Celie Misijonska razstava v Celju. Posebna novost za Celje bo etnološko-misijonska raz-stava, ki bo v dvorani Ljudske posojilni«) od L do 8. febr. t. 1. Razstavljeni bodo predmeti iz Kitajske, Indije iu Afrike. V okviru razstave bodo tudi misijonska predavanju, m sicer dne 1. febr. popoldne za šolsko mladino, na bvecnico, dne 2. febr. ob 4 popoldne Pa za širšo javnost. Razstava bo odprta vse tri dni od 8 zjutraj do 6 zvečer f Ogenj v garaži. Včeraj zjutraj se je vnel sprednji del sejmarskega tovornega avtomobila, last g. Kedlja Fr. v Gaberju Zgorel je sprednji del in znaša škoda okrog <000 Din. • ^Tatovi na delu. V nedeljo okrog 17 se .ie vtihotapil v stanovanje kleparskega pomočnika Iranca Belcla v Kovaški ulici 3 P.eki moški, ki je vzel z obešalnika dvojo moških hlač, telovnik, moški jumper, zimsko suknjo, vse skupaj vredno 1100 Din. Stanovalci v hisi so opazili tatu, tekli za njim, tat je izrabil splosno zmedo, med bogom pustil ukradene reci v hiši ter ušel. — Istega dne je bil aretiran 20-letni brezposelni delavec Koloman bomboc, ker je v nekem hotelu ukradel Viktorju Paviču 1500 Din vredno suknjo, Pavič jc osumljen tudi tatvine pri belelu. -- V soboto zvečer med 7 in četrt na S je nekdo ukradel iz nezaklenjene trgovine Pusnik na Cankarjevi cesti 900 Din v bankovcih. Kovan denar .ie pustil v lokalu, pustilI je nedotaknjene tudi ostalo predmete. Policija je tatu na sledu. — Ko je šla v soboto zjutraj postrežniea Antonija Bezgov-škova. Hrib sv. Jožefa 29, v cerkev, je nekdo vlomil v njeno stanovanje in ukradel iz kartonske škatle 400 Din gotovine, iz ročne torbice pa 200 Din vredno žensko uro. — Jarhu Josipu, zav. zastopniku na. Kralja Petra cesti 24 ,je bil iz predsobe nezaklenjnega stanovanja ukraden hubertus plašč, vreden 1000 Din. Kulturni obzornik Gostovanja v ljubljanski operi Naše oaierno gledališče stoji v znamenju gostovanj. To početje je sunio po seibi ugodno. S|K)jeno je le s predidočo zahtevo, da vodstvo sprejema v gostovanja pevce z resnično umetniško vrednostjo ter nn ta način postreže občinstvu z resnim umetniškim užitkom, zn knr nosi vsekakor polno odgovornost ravnateljstvo •suino. Dasiravno je ta odgovornost včasih precej prizadeta, kot smo doživeli nedavno, jc pa pritegnitev tenorista dunajske drž. opere Picca-verju k gostovanju v naši operi kritično v/drž- j nn. Sicer se vsiljujejo pomisleki z ozirom nn visoki honorar, ki gu je pevec zahteval, pu tudi r o/.irom nn pevčevo glasovno vrednost, ki že vsekakor /uhaja z zenita. Vendar je prvi moment rešen /. dejstvom zaželjenosti s strani občinstva, ki je kljub visoki vstopnini obakrat gledališče napolnilo do zadnjega prostora, navljal misli o kri/.i tenorjev. Pnč pu je tudi tirknj nekje zasidran sloves, ki gii uiživa Piccaver. S tem pu nočem izražati negativnega ocenjevanju. Piccaver spada uli jc vsaj spadal vsekakor med pevce, svetovnega slovesa, zii kar ga usposablja njegova vrednost. Po eni strani je otipljiva njegova velika gln-soviui in sploh pevska kultura, ki služi lahko /.u vzgled, |x> drugi strani pu jc tudi glasovni mailoriul mnogo vreden, danliravno jc že nekoliko obruibljen im nima več svežine iu /vonke /w*'nos'ti, kot jo jc svoj čas iimei, ko jc bila limukcijn glasilk šo neprizadeta. — V umetni- J kovi igri psi ni poudarjena toliko notranja iz- I niiznu sila kot predvsem otlirska izjclelanost, uglajeni) /. viseli v danosti še možnih strani — ru/.umiljiivo du, v teku toliko letnega delovanja na dunajski državni operi, kjer je zgoščena in tradicionalno zasidrana najvišji) operna odrska kultura. Zmto je gostovanje Piceaverjn na našem odru pozitivno dejstvo, čeprav ne toliko v prvem nastopu, ko jc pevcu precej oviralo trenutno noruizipoloženjc, kot v drugem, kjer je ob naših tudi zelo kvalitetnih pevcih (omenjam go. Gjunigjončevo in ravnatelja Betetta) zrasel in podal svoje najboljše. Zadnjikrat pa je nastopi Iu kot gostinja v našem glodulišču članica belgrajske opore gdč. Oklekopovu in to v Verdijcveini Trubadurju. — Pevki sc na splošno pozna šc /. njeno mladostjo povezana nedokončani umetniška dozorelost. dasiravno jc sicer v posesti lepega glasovnega materijala jasne muzikiilnosti in dostj glasovne izve/jbamosti. Slednja vendar še, ni neoporečna. Moti še nekoliko nepravilna koncentracija v grlu ter pccobčutno vibriranje glasu, ki zastira čistost melodičnega oblikovanja. Sicer pa ima pevka v splošnem prav kvalitetne pred-|K>gojc (tudi v igri), ki utegnejo biti osnova za pevkin bodoči podvig na znatno umetniško višino. V. y. ^Kraljestvo božje" Za februar vsebuje zopet več globokih in lepih člankov. Dr. F r. G r i v e c prikazuje v uvodnem članku: Gospod Bog ln Kristus Gospod, da božje kraljestvo in priznanje božjega kralje-vanja nad nami pomeni in označuje vso našo vernost in pobožnost. — P. M. nas v članku: Ti si Peter ob trinajsti obletnici kronanja Pija XI, opozarja na vlogo papežev, ki so skala vere in pastirji vesoljne cerkve, ki v svojih številnih okrožnicah vodi in razsvetljuje vso cerkev. — Lojze Turk, duh. pom. v Skoplju, opisuje: »Božič na jugu , božična potovanja malo- številnih duhovnikov in obiske razkropljenim katoličanom v obširni skopljanski škofiji. — Jan Š e d i v y se z ljubeznijo mudi »Pri bolgarskih katoličanih« in opisuje njih življenje in trpljenje, zlasti pri sofijskih usmiljenkah. — Ljudmila Grafenauer nadaljuje lepe misli in nds uvaja v globoko notranje življenje v duhu e v h a -r i's t i č n i h križarjev (EK). — Široko zasnovan in lepo zbran je »Razgled po domovini, po krščanskem Vzhodu in po svetu«. — Šestero slik krasi 2. številko KB. Med »Slovstvom« je važno opozorilo na najnovejšo francosko knjigo: Eucharistia (12", X + 1022, 400 slik. Pariš 1934, 60 frs), ki je izšla v zbirki »Ljudskih enciklopedij«. Knjiga bo tudi slov. duhovnikom izvrsten pripomoček, zlasti sedaj, ko se pripravljamo na evh. kongres. Pestra in zanimiva vsebinn sama priporoča list, ki je obenem najcenejši nabožni list. Stane 12 Din. Pišite na upravo (Napoleonov trg 1. Ljubljana), da vam pošljejo tudi še prvo številko! »Cerbeni Glasbenih" To glasiio slovenskih cerkvenih glasbenikov je stopilo v novo — 58. leto, še vedno v skrbnih uredniških rokah msgr. Stanka Premrla. Pred kratkim je izšel prvi zvezek novega letnika in ga j moramo z veseljem pozdraviti, ker diha Iz njega | po zadnji precejšnji utrujenosti zopet mnogo sve-I žinc in zdravega poleta, kar vliva upanje, da bo glasilo stopilo polagoma v tesen stik tudi s sodobnimi glasbenimi problemi. — Že književna priloga vsebuje mnogo živih člankov. Po važnih navodilih ljubljanskega škofa Gregorlja glede petja pri tihih mašah sledi pestra snov: ;-Mašnl spevi«, (Malijeve masne pesnitve, prikladne za uglasbitev); v kvadratni notni pisavi ponatisnjen gregorjanski I koral Tebe Bogu hvalimo« (iuxta morem Roma-i num), ki ja je s slovenskim besedilom spojil dr, | Klmovec; rabianjeve Misli o llturgičnem ljudskem petju-: Trobinovo zdravo Razmišljanje o proiz- l vajanju«; »Nekaj cerkvenih glasbenih opazk« p. F. ! Ačka; dr. Doliuarjevo nadaljevanje »Zgodovine j kal, cerkv. glasbe«! nadaljna »Poglavja iz fiziolo-j gije in fonetike« prof. A. Grobminga; Horvatov prispevek »Iz zgodovine cerkvene glasbe v Kamniku in okolici«; bister Drmotov pogled na dunajsko glasbeno življenje; Mercinov oris kanonika Petra Griesbacherja kot zvonoslovca; aktualen Koporčev članek »Poltonski sistem« A. Schon-| berga; in še razna koncertna poročila, dopisi, oglasnik za cerkveno in svetno glasbo ter razne vesti — Zelo bogata vsebina misli in doznanj je v vseh navedenih člankih in zalo močno instruktivna za vsakega našega ljubitelja glasbe. Glasbena priloga pa prinaša Prcmrlovi »Dve antifonl pri obhodu na Svečnlco« in »Pokropi me« istega skladatelja. V vseh skladbah je občutiti od-daljevanje od glasbene profanosti in naklon k globl)i, na koralu sloneči cerkveni glasbi, kar jc velikega pomena za naš čas. - Prav taka je 1 oračeva skladba »Moja duša poveličuje Gospoda-v dosledni psalmodični obliki, dočim se njegova »Blagoslovna« vrača bolj v svet čiste muzikalnosti. V. U. DRAMA - Začetek ob 20 Turnk, '.Ml. januarja: Zaprto. Sroila, :i(i. januarja: Siriimnkovii ini/nic. Red Rrcita, entrtek, Ul. januarja: l ilmr v Hotnrcu. Hod 1J. I otok. 1. Mvrimrja: 1'ostržck. Premiera. Izven. OPERA - Začetek ob 20 I Torek, Sfi. .Iiupuirja: Zaprto. | :i(). januarja: Ooricn plein. pramlnrn. Roti C. cntrlnk, -".I. Innunrju: Mirte arobiani. Ifml (ietrtnk. Strašna požarna nesreča v Kočevju Nad 250 delavskih družin oh kruh in zaslužek ■Ponedeljski Slovenec« je že obširno poročal o ogromnem požaru v Kočevju. Od očividca smo pre. jcli še naslednje poročilo: Kočevje, 27. januarja. Kočevsko delavstvo je zadela danes strašna nesreča. Pogorela je tako zvnna »Stara fabrika Teksti-lana«, d. d., v kateri se je izdelovalo sukno, odeje in slično. Tovarna je bila pred davnimi leti žitnica kneza Auersperga, ko so vanio spravljali desetino. Zraven so bda prizidana ostala tvorniška poslopja: skladišča, pisarna, kotlarna z zalogo kuriva. Tovarna je delala s polno paro neprestano noč in dan v treh turnusih, razen v sobotah popold. in v nedeljo. Danes vb K12 so nenadoma začele tuliti sirene na rudniku in v novi tkalnici »Kočevje«. Iz tovarniške slrehe so se valili svedrčki dima, ki so v petih minutah zavzeli velik obseg. Dim je udarjal skozi vse odprtine na oknih in vratih drugega nadstropja. Ljudje se za tulenje siren niti niso dosti zmendi, ker je bilo blizu poldne in je ob takem času v delavnikih v vseh tovarnah dovolj tulenja. Dima pa radi goste megle, ki je ležala nad dolino, niti ni bilo opaziti. V notranjosti glavnega poslopja se je požar širil z izredno naglico. V dobrih 10 minutah je bilo vseposlopje zavito v ogromen steber dima. Opoldne so švignili iz severnega dela izpod strehe prvi zublji, ki so v par minutah zajnli vso streho. Ogromen ognjen steber se je desetine metrov strahotno spenjal kvišku. Opeka se je v masah sipala s strehe, .ia so se morali gasilci in reševalci umakniti iz neposredne bližine. Grozno divjanje plamena je z nezmanjšano silo trajalo kake ure. Takoj v začetku požara so začeli izpraznjevati stanovanja, pisarne in skladišča, Domači gasilci so Dobrim srcem Moščanov Občina Moste je ena najbolj naseljenih občin v ljubljanskem okraju z onimi stano, vi, ki jih je sedanja gospodarska kriza pahnila v skrajno bedo in pomanjkanje. Niso to samo delavski sloji, temveč je tudi več obrtnikov rajnih strok, med njimi so tudi intelektualci. Niso to nikaki delomržneži, temveč z veliko hvaležnostjo sprejemajo vsako ponujeno delo. Ker je pa število brezposelnih tako ogromno, da jih sedaj v času zime ni mogoče spraviti v kako delo, zato je pomoč nujna. Vse te številne družine so brez vseh sredstev, brez obleke, brez obutve in brez kuriva v sedanji ostri zimi; predvsem pa no vredni usmiljenja mali otroci, ki preže; bajo v nezakurjenih stanovanjih. Rdeči križ v Mostah se zato obrača na vsa plemenita in socialno čuteča srca, da priskočijo tem bednim družinam na pomoč v kakršnikoli obliki, kurivu, obleki, obutvi ali živilih. — Darila sprejema društveni predsednik dr. Milan Perko, Vodmatska ulica št. 3, in tajništvo Rdečega križa v občinski pisarni v Mostah. Vsi darovalci pa lahko društvu sporočijo ter pride zato pooblaščeni od društva osebno iskat na (lom. Ker .ic stiska in beda velika, kličemo vsem dobrim srcem na pomoč. Telefon štev. 32-62 in 25-95. Organistom in cerkvenim zborom V smislu navodila g'. kneaoškofa ljubljanskega (C. Gl. št. 1/2 1935) priporočamo sideče slovenske maše: Beran E.: Tri slovenske maše za mešani zbor z orglami, part. 36 Din, glas a 5 Din; Gerhič Fr.: Slovenska maša sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor, part. 10 Din, glas a 3 Din; Laharnar 1,: Vladar vesoljstva, maša za mešani zbor, 6 Din; Slovenska maša za mešani zbor 16 Din; Mav A..: Slovenska maša Slomšku na čast, za mešani zbor, part. 10 Din, glas a 2 Din; Sattner p. Ilugoltn: Slovenska maša »Kvišku srca« za mešani zbor, part. 24 Din, glas a 5 Din; Belarjcva slovenska maša »Oče večni« za mešani zbor, part. 16 Din, glas a 4 Din; Miklošičeva slovenska maša »O sladka ura« za mešani zbor, part. 14 Din, glas a 4 Din; 'lome M.: »Stopil bom k oltarju«. Slovenska masa za mešani zbor, part. 20 Din, glas a 4 Din; Venturini Fr.: Slovenska maša za mešani zbor, 8 Din. Koledar ' Torek, 29. januarja: Frančišek Šaleški, cerkveni učenik. Novi grobovi t v Ljubljani je v starosti 78 let po kratkem a mučnem trpljenju včeraj popoldne mirno v Gospodu zaspala ga. Apolonija Verbajs, vdova po trgovcu. Rajna jp bila vzonni krščanska žena in nad vse skrbna mati. Pokopali jo bodo v sredo, 30. jan. ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim svoj ceni naše globoko sožalje! + V Ljubljani je umrla gospa Marija Ločni k ar iz Hranilnične ulice 10. Pogreb bo iz mrtvašnice splošne bolnišnice v sredo, 30. jan. ob 2 popoldne. Prizadetim naše sožalje, rajnioi pa večni mir in pokoj! Ostale vesti — Cenjeno »Donioljubovec poverjenike in druge prijatelje našega tednika »Domoljuba« prosimo, da nujno opozore naročnike na obnovitev naročnine do 31. januarja. Naročniki, ki plačajo naročnino po tem duevu, izgube pravico do podpore v primeru požarne nesreče. — V kolikor niste prejeli pismene prošnje za prispevek k stroškom spomenika viteškemu kralj Aleksandru I. Zedinltelju, vas vabi [»odpisani odbor, da mu naklonite svoj dar. Žrtvujte po svojim močeh in pri-pomorite k čim dosto.inejši počastitvi spomina Njegovo velike žrtve. Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zediuitelju v Ljubljani. Gledališka ulica S/IV. ... trni ii- — Poučni izlet v Anglijo. V Belgradu, kjer jc več društev, ki gojc kulturne stike z angleškim m amreiškim svetom, je bilo sklenjeno, da se priredi letos v sicdi februarja ix> svoječasnem vzgledu Angleškega društva v Ljubljani 14 dnevni izlet v Anglijo. Namen lega izleta ui samo, da si udeleženci razširijo svoje obzorje ter izpopolnijo svoje jezikovno znanje ia spotoma ogledajo razna velemesta, kakor Pariz, Bruselj in končno London ter ogledajo njih zgodovinske spomenike, temveč v glavnem to, da sc nribllžalo v svojem mišljenju anglo-snksouski bili hitro na mestu z ročno brizgalno. Seveda na gašenje požara ni bilo misliti. Ročne brizgalne so komaj zadostovale, da so varovali par metrov oddaljena skladišča in kotlarno s kurivom. Za debelimi starinskimi zidovi je s strašno silo divjal ogenj in požiral mastno volno in predivo, kar jc bilo nepopisno netivo. Hrabri gasilci so plezali po strehah skladišča s cevmi, medtem pa so reševalci nosili stkano blago na prosto, iz barake pa zvalili ogromne bale predi,va in volne, kar bi sicer nudilo novo snov divjemeu elementu. Vse njive in travniki okrog tovarne so bili pokriti z otetim blagom. Vročina je bila silna. Gasilci so dobili več poškodb. Sorger je bil na rami ranjen do krvi. Okrog 13 je prispela' motorka iz Ribnice. Bati se je bilo, da se bo podrl železni dimnik. Z ene starin so se potrgale vezi in radi vročine se je vrh nagnil za več kakor 2 metra. Okrog dveh je bila vsa nevarnost odstranjena. Ogenj je uničil vso lahko gorljivost notranjost in ob treh je bil že docela udušen. Požar pomeni za Kočevje strašen udarec. Ob kruh je nad 250 delavskih družin s številnimi otroci, poleg tega pa še okrog 150 samskih delavcev. V sedanji stiski padajo v največjo bedo. Nastala škoda je ogromna in gre v milijone. Kako je požar nastal, se še nič ne ve. Goreti je začelo v (podstrešju. Sreča je, da je bilo ozračje mirno. Ce bi se bilo to zgodilo včeraj, ko je divjal silen vihar, bi bila za Kočevje katastrofa nepopisna. Ni si mogoče zamisliti obsega nesreče, ki bi lahko zadela mesto. Kajti v neposredni bližini so cele gore lesa in dve veliki poslopji polni oglja. Izkazalo se je, da je gasilska opremljenost v Kočevju za vsak količkaj večji požar docela nezadostna. miselnosti in navežejo trajne slike s prijatelji Jugoslavije v Angliji. Izleta, ki bo kar najbolje organiziran, tako da bodo udeleženci kar najudobnejše potovali itd. ter si pod strokovnim vodstvom ogledali vse znamenitosti, se bo udeležilo mnogo bivših jugoslovanskih dijakov, ki so za časa svetovne vojne študirali v Angliji in tam navezali osebne stike. Belgrajskim organizatorjem izleta se je posrečilo stroške znižati na najmanjšo mero. Natančnejše informacije o organizaciji tega izleta daje in sprejema prijave do vključno 5. februarja 1935 iz prijaznosti podpredsednik Angleškega društva g. advokat dr. Ferdinand D. Majaron v Ljubljani, Miklošičeva 18, telefon 20-17. — Pri haemeroidah, zaprtju, ranitvi črevesa, tvorih, pritisku vode. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice vselej prijetno olajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode — Preprečen požar. V soboto zvečer, 26. f. m. je neznanec podtaknil ogenj v gospodarsko poslopje Jožeta Umnika, jx> dom. Likozarja v Predosijih pri Kranju. Ogenj je pravočasno zapazil sosed Franc Dolhar, ki je hitro sklical ljudi, sam pa je takoj skočil na ogenj ter ga je skušal jx)teptati. Posrečilo se my je, da je ogeni udušil, Orožništvo je pridno na delu, tla najde zlobneža. — Pridobnina — rentnina. Dne 31. jan. t. 1. poteče rok za vlaganje davčnih prijav za pridobnino in rentnino. Pohitite, da ne zamudite — sicer je kazen. Vse potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarn« v Ljubljani. Trgovci in občinski uradi imajo pri večjem od.iemu primeren popust. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti. glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespauju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josetova« grenčica. odprto telo in olajša krvni obtok. — Izvirne platnice za »Kroniko slovenskih mest«, Upruva Kronike jo pričela pred dvema tednoma razpošiljati izvirne platnice, ki so zelo okusne, vsem tistim naročnikom, ki so poslali I. letnik v vezavo. Opozarjajo ge naročniki -Kronike«, ki so naročili platnice pn še niso poslali letnika upravi, da ffa knjigoveznica uveže, da to store čim preje, ker sicer delo v knjigoveznici zastajn. Kdor no utegne sani poslati letnika upravi, stanuje pa v Ljubljani, naj to sporoči upravi, ki bo poslala sama jjo zvezke. Dopisi nuj se naslove na: Uprava »Kronike slovenskih mest«, mestno poglavarstvo v Ljubljani. — 1. štev. »Živalce« Je izšla. List izdaja Društvo rejcev tnalih živali »Ž i v a I c a« za dravsko banovino v Ljubljani, Novi trg 5. Članarina znaša na leto 36 Din, za podporne člane samo 20 Din. Vsebina lista je za rejce malih živali prav poučna. List je bogato ilustriran. Vsebina 1. številke je sledeča: Ing. Zidanšek: »Živalci« za novo leto. Ing. \Venko: V novo leto. Paljk: Perutninarjeva opravila v februarju in nekoliko navodil pri nasajanju jajec. Paljk: Skrb za kunčje samice pozitni. Hribar: Hlevček za domače kunce. Vidmar: Ptičarjeva opravila v februarju in Skrb za ptice pevke pozimi. Zanimivi so odgovori na vprašanja, ki se tičejo reje malih živali. List bo zadovoljil vsakega našega rejca, ker je jvisan iz prakse za prakso. Trbovlje ■j- Filip Okorn. V nedeljo je še j>el na cerkvenem koru, se oglasil v Društveneni donut, da kot blagajnik uredi neke račune, se še šalil s člani, zvečer ob pol šestih so je vrnil domov od obiska pri prijatelju in se zgrudil nezavesten, tri ure nato mu je prenehalo biti srce. Star je bil 40 let. Bil je eden naših najboljših in najdelavnejših. Od ljudske šole dalje mu je bil Društveni dom res drugi dom. Poleg velike skrbi za 6vojo družino je ves prosti čas žrtvoval vajam za petje in pomagal povsod, največ pa pri gospodarstvu Društvenega doma, kjer je bil pri zadrugi deset let odbornik in šest let sem nadvse vesten blagajnik. Vedno se je izkazal kol katoliškega moža. Vsa leta je pomagal na cerkvenem koru, leta 1910 je bil pregnan z dela, ker se ni hotel ukloniti tedaj vse-mogocnl socialistični organizaciji. Prišel je v pisurno, kjer je zaradi svoje zmotnosti in marljivosti napredoval do kancliatn. V družbi jo bil rajni Lipe Okorn rad in vesel ter imeniten pevec-basist. Kar nemogoče se je vživeti v misel, da živahnega, delavnega Okorna ni več med nami. Bog mu bodi plačnik za vse dobro, kar je storil, osiroteli družini pa naše iskreno sožalje! Smrtno se je ponesrečil nn stopnicah brivski mojster Pušikur Slavko. V četrtek zvečer je šel na dom brit k Počivavšku in ostal ta,m v družbi pri kuhanju žganju. Pozno -se je vračal domov. Na stopnicah v prvo nudstropje mu je spodrsnilo in padel je nazaj v vežo. Domači so slišali ropot in ga našli nezaveslnetra ležati, vendar brez vsake zunanje rane. Poklicali so tudi zdravnika, vendar se ves dan v petek ni zavedel in v soboto zjutraj jc umrl. Bil je mirnega značaja, zelo skrben za svoj posel in družino. Naj počiva v miru, družini nuše. iskreno sožalje! Novo društvo. Snuje se Sadjarsko društvo zu TrlHivlje in okolico. Imelo bo tudi olepševalni Oflisek, ki bo skrbel, da bo tudi zunanje lice Trbovelj delalo dober vtis nn tujce, ki v vedno večjem številu naš kraj obiskujejo. Zagorje Umrla je v ljubljanski splošni bolnišnici gospa A. Pire. Njen mož je iz ugledne Žagarjeve družine na Rovah. Je brezposelni rudar. Za blago 28 letno mimico jočejo trije otroci. Blag ji spomin! Radi meščanske šole se še vedno kregajo. Gosp. Adamič je v »Jutru« napisal dolg članek. Je mnenja, naj se razredi meščanske šole namestijo v Zagorju. Seveda je ta nasvet naletel na odpor. Želeli bi, da bi bili delavski prijatelji vedno budni in ne šele zdaj, ko se stvari ni mogoče izogniti. Vsekakor želimo, da se občinska uprava ne bo dala oplašiti od raznih nasvetov. Naj se zaveda, da nismo voljni plačevati prispevka za meščansko šolo niti za Trbovlje niti za Litijo. Če še prištejemo, da dobimo začetna učila zastonj, potem ni razlogov proti ustanovitvi meščanske šole. Kje bodo razredi, naj urede inedseboj. Ljubavna žatoigra v Št. Vidu nad Ljubljano Ljubljana, 28. januarja. Vasica Brod pri št. Vidu nad Ljubljano je bila danes dopoldne prizorišče pretresljive ljubavne ža-lojgre, v kateri je izgubilo svoje življenje mlado, lepo dekle, 22 ielna Štefka Mlinarjeva, delavka, za-poslena v tekstilni tovarni Beer in Hribernik, stanujoča na Brodu 25 V tej lovarni je bil zajxxslen tudi 22 letni Andrej Boštjančič, stanujoč na Biodu 17. Štefka in Andrej, ki sta sc poznala že iz mladih let, sta se že zgodaj vzljubila in vsi sosedje ter tovariši so smatrali Io ljubavno zvezo za trajno ter so ju že videli kot bodoči zakonski par, Motilo pa je v tem razmerju, da je bil Andrej nekoliko čudaške narave in živčno bolan, dasi drugače dostojen in miren iant. S Štelko sta se prav dobro razumela in sosedje ter domači ne vedo, da bi se kdaj sprla. Danes dopoldne sta bila oba prosta ter bi morala delo nastopiti šele jx>poldne. Andrej je okoli 10 dofioldtifc postal Štefki na dom listek s prošnjo, naj se zglasi pri njem. Štefka ni slutila, kaj fant namerava ter je res prišla k Andreju, nakar sta se zaprla v sobico. Po kratkem razgovoru je naenkrat počil strel in Štefka jc obupno kriknlla. Boštjanči-čevi so vdrli v sobo, kjer so videli na tleh ležati Štefko, iz pr6 pa ji je tekla kri. — Andrej jc ustrelil Štefko z revolverjem v prsti. Poleg Štelkc je sial mrtvaško bled Andrej. Boštjaučičevi so hitro odhiteli v bližnjo Oesnovo elektrarno, da bi tam telcfo-nirali jx> zdravnika. V elektrarni pa so jim sveto, vali. nai raie telefonirajo oo reševalni avtn v f.iiih. • liano, kar so tudi res storili. Reševalci so takoj pri- 257» popusta 2 U od cerhvenlh govorov dr. Ii. Opeho dobi kdor kupi celo zbirko dn 15. III 1»35 Cela zbirka oblega 24 'vezkov ter stane nevc/.auft Din 40tJ'— s popustom pa samo Din '!4olnonia l^repadenega obraza res prišel ua orožniško postajo v St. Vidu, spremljal pa ga je brat Slanko. Andrej je orožnikom povedal, da je ustrelil svoje dekle, v zmedenosti pa ni mogel povedati nobenega vzroka ler je trdil le, da sam ne vc, kako se je odigralo ter da je dejanje izvršil v neki polzavesti ter da se je zavedel šele, ko jc počil strel. Brat Stanko je orožnikom povedal, da je Andrej živčno bolan, drugače pa miren iu dostojen fant. le nekoliko prenapet. Povedal je, da je Andrej bil trezen in miren človek in da se vsi čudijo, kako jc mogel kaj takega storiti. V tovarni je bil znan kot dober delavec. Pokojna Štefka Mhnarjeva ie uživala najboljši sloves kot delavka iu kol dostojno dekle. Ua se imata z Andrejem zelo rada, je bilo znano vsem. Orožniki so Andreja izročili sodišču Poroka. Poslovodja g. Janša Stanko, ki jo tu splošno priljubljen, se bo poročil z gdč. Pod. pucovo iz Ljubljane. Mlademu paru želimo o-jj-i-lo božjega blagoslova! Vincencljeva konferenca se vsem darovalcem, ki so se odzvali na prošnjo v »Slovencu«, najlepše zahvaljuje v imenu podpirancev in se še vnaprej priporoča. V Logu je umrla vzgledtna krščanska /ena jro-doniače Planinšarica. Kakor je bila tlobrn žena in skrbna mati svojim otrokom, tako je bila lepa tudi njena smrt: četrt ure po sprejemu sv. |iopotnicc je izdihnila svojo dušo. Naj v miru počiva, ostalim pa iskrenot^ožnlje. Kočevje Aeroklub ie ustanovila, kakor smo že poročali, skupina mlajših ljudi, ki hočejo zgraditi jadralno letalo. Zalo so sc obrnili do raznih kočevskih moj. strov, da bi jim pripomogli uresničiti to idejo. Na ustanovnem občnem zboru ni govoril predsednik ljubljanskega aerokluba g. Rado Hribar, marveč g. inž. K uhelj; g. prof. Noč je pa kazal film. Na občni zbor sta vabila dva krasna slovenska lepaka, j pozneje je pa še neki Nemec, da bi pridobili tudi | nemške fante, narisal dva nemška lepaka. V toliko l>opravljamo nedeljsko poročilo, ker nočemo nikomur delati krivice. Roparski napad je izvršil, kakor smo že poročali, 20 letni Vilko šiinec v Šalki vasi nad Marjeto Konig. Udaril je ubogo ženo z nekim topim predmetom po glavi s tako silo, da se jc takoj onesvestila. Ropar je nato iz zaklenjene omare vzel 470 dinarjev in nato izginil. Doslej ga še niso dobili. Najbrže se klati kje v okolici. Orožniki ga zasledujejo Novo mesto Društvo hišnih posestnikov v Novein inestu vabi vse hišne jjosestmke, ludi nečlane društva, na svoj redni občni zbor, ki bo v torek, 20. januarja ob 3 jjopoldne v dvorani gostilne Košak. Predsednik Pokrajinske zveze hišnih jx>sestnikov za Slovenijo g. Ivan Freiih iz Ljubljane bo jx>ročal o važnih gospodarskih vprašanjih, |>osebno o davčnih, kako i se dali ti ublažiti. Obrtnikom pa bodo dana navodila, kako izpolniti naix>ved za pridobnino. — Odbor. Slovenigradec Izročitev častne diplome dekanu msgr. Fr. Ks. Mešku. Kakor je »Slovenec« že svojčas poročal, je združena občina Pameče, pod katero spadajo sedaj Sele, kjer pase svoje ovčice naš priljubljeni pisatelj msgr. Fr. Meško, le tega na svoji seji 5. decembra lanskega leta izvolila za svojega častnega občana. Preteklo nedeljo se je oglasila pri pisatelju deputacija, obstoječa Iz šest mož občinskega odboru z županom ing. Vrhnja|tom Vinkom na čelu Deputacija mu je izročila lepo izdelano diplomo v znak priznanja za njegova velika dela, katera si je pridobil na literarnem polju, kakor tudi v splošnem, v prid naše domače občine in vsega slovenskega ' naroda. Napovedana in odložena občinska seja. Pretekli četrtek bi se morala vršiti občinska seja, za j katero je vabilo podpisal še poslevodeči župan gosp. dr, Bratkovič. Občinski možje so sc zbrali, a seja se ni vršila, ker je ni hotel nihče voditi. Dr. Bratkovič je rekel, da on seje ne bo vodil, ker 1 se je županski časti odpovedal. Niegov namestnik | Ivan Rojnik je pa tudi ni hotel voditi, češ, da on še ni imenovan za župana, torej, dn on ni župan Tako se je seja morala odložiti. Poizvedovanja Zgubil som »namko od kolesa St. 8110. MnJiUtnll naj jo odda pri Francu KaSporJn, Šmartno 47, p. Moste. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Drevt ob 19,1.1 bo predaval v sOclolno-iiolitii-iiem u-^uJii n« državni trgovski akademiji nrof. dr. tiudolt' Kni|>ivnik o socialnih »ibanjiii m teorijah v -/.Roilovijit (start in srednji veli). Roman za stare in mlade Strašna žatoigra na morju Ameriški parnik Mohatvk se je potopil - Mnogo mrtvih potnikov in mornarjev Pretekli teden se je blizu ameriške obali potopil ameriški parnik »Mohavvk«, v katerega se je malo poprej zaletel norveški parniik »Talismane. čudne in nenavadne so okoliščine, v katerih se je zgodila ta velika pomorska nesreča. Iz pripovedovanja rešenega moštva moremo posneti, da se jc parniku zgodilo kar več nesreč zapored: Malo poprej, preden se je v nesrečni parnik zadel norveški parnik »Talisman«, se je na parniku »Mohavvku« zlomilo krmilo, tako da jc ladja mogla v najhujšem snežnem nietežu le počasi voziti. Čeprav je kapitan »Mohuvvke« dajal s sirenami svarilne signale, vendar se je zaletel vanj »Talisman«. Kdo izmed obeli kapitanov je sedaj kriv nesreče, bo ugotovilo ameriško pomorsko sodišče. O poteku nesreče same je eden izmed rešenih častnikov »Mohavvka« časnikarjem tole povedni: Smrti rešeni pripovedujejo »Bil sem ravno na sprednjem krovu, ko so nu z mostiča sporočili, da krmilo ne deluje več. Inženjor je ugotovil, da jc zlomljen pogonski mehanizem za krmilo. Ker pa smo pluli sredi najhujšega snežnega me te ž a, vsled česar nismo videli niti eno ped pred seJboj, je kapitan odredil, da moramo voziti počasi ter v rednih presledkih s 6;ireno oddajati svarilne signale. Na prvem delu ladje se je zbralo več popotnikov in moštva, ki so hoteli uživati lepi prizor, kako naša ladja plove v beli nič — v goste snežinke, katere je po zraku metal vihar. Okrog pol 10 zvečer sem nenadno zagledal, da so se iz snežnega meteža prikazale nekake oblike, v katerih sem spoznal obrise ladje, katera je plula naravnost v nas. Od groze je nam vsem zastal glas v grlu. Preden smo se zavedli, kaj se bo zgodilo, se je že zgodilo. Prvi del neznanega parnika je zadel našo vrlo ladjo ter se je zaril globoko v steno našega »Mohavvka«, in sicer ravno tam, kjer je ob ograji slonelo več mornarjev. Nekateri so bili najibrž takoj mrtvi, kajti njihova truipla so med strašnimi kriki drugih izginila v ledeno mrzli vodi. Sunek je našo ladjo tako pretresel, roti obali, od katere k sreči nismo bili daleč. V naslednjih minutah so že hiteli mornarji v notranjost ladje mašit veliko Itiiknjo. skozi katero je drla voda. Toda reševalno moštvo je žail moralo poročati od minute do minute nove nesreče Sprednja stena »Mohavvka« je bila od vrha do tal preklaina in voda je drla v ladjo s tako silo, da simo skoraj že naprej lahko /računali, kdaj se bo ladja pod nami potopila. Začel se je tek na smrt ranjene ladje proti obali. To je bil tek za življenje in smrt onih, ki so bili na ladji. Ali se bo še posrečilo s poškodovano ladjo priti blizu obale, preden se potopi? Todi usoda je prekrižala kapitamove načrte. Ladja je vedno počasneje vozila ter se k tnalu začela potapljati jasno in določno so se z mostiča še slišala ka-pitainova [»velja: Pripravite reševalne čolne! V največjem redu je stopilo moštvo k čolnom in v nje spravilo popotnike. Čolne so drugega za dirugim spuščali v morje. Te čolne so k sreči k.mailu pobrale bližnje ladje, jaz pa senn moral žal še prej okusiti ledenomrzlo vodo, proden sem bil rešen. V ledeni vodi sem izgubil že vsak telesni občutek ter senn se zavedel šele, ko so me moji rešitelji obujali k življenju. Poleg mene so v mrzlih valovih reševalne ladje pobrale še mnogo drugih utopljencev. Moji rešitelji so mi sporočili, da je naš vrli kapitan utonil z ladjo vred in da jc tako našel v ledenih valovih smrt, ki je usojena pomorščaku. Ko je bilo reševalno delo opravljeno, so nas fešene prepeljali v Nevv York. Med potjo nam je umrl še on mornar z naše ladje za [josledicami strašnega mraza.« — To jc poročilo rešenega mornariškega častnika. Še vedno ni znano natančno število smrtnih žrtev Po zadnjih poročilih paroplovne družbe Ward-Line, ki je bil potopljeni parnik njena last, po-grešajo še vedno 15 popotnikov in 32 mož posadke, med njimi 7 častnikov. Poleg ladij iščejo v ledenih vodali ponesre-čence še z letali. Dve vodni letali poročata, da sta v bližini obale zapazili v vodi 5 mrličev in 4 prazne reševalne čolne. Malo pozneje je sporočila neka ladja, da je kakih 10 milj južno od kraja nesreče podirala iiz morja 9 mrličev. Med pogrešamiimi je tudi kapitan potopljene ladje »Mobavvk« Jožef Wood, katerega so malo prej, preden se je ladja potopila, še videli na poveljniškem mostiičku. Doslej so pobrali iiz valov 31 mrličev, med katerimi jih je 23 po imenih znanih. Med mrtvimi je tudi angleški podkomzul v Oriizabi v Mehiki John Telfer, kateri se jc s svojih počitnic na škotskem vračal nazaj v Ameriko. Pogrešajo še njegovo ženo, medtem ko so njegovo mater in oba otroka rešili. Stric: »Ljubi Mihec, če boš kdaj v zadregi zaradi denarja, kar k meni pridi.« Mihec: »Striček, ali bi se ne mogel kar takoj k tebi preseliti?« Mož, ki deta demante Dunajski inženjer dr. Karabaček je iznašel načini, kako se delajo umetni demamti. Doslej je ta način še tako drag, da se ne izplača. Upa pa, da ga bo izpopol nil iin da bo velike in umetne demante lahko prav poceni delal. - No, potem jih pa nihče več poželel ne bo. Velike povodnji v Ameriki Iz države Mississippi poročajo, tla je vele-tok Mississippi ob svojem ustju strašno na-rastel, vsled česar je vse ozemlje tam okrog pod vodo. Doslej je utonilo 25 ljudi. Celili 18 tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje hiše, katere je voda deloma zalila, deloma pa odnesla. Mnogo mest, k stoje ob Mississippi ju, je v nevarnosti, da jih zalije voda. Zato se prebivalstvo krčevito trudi, da bi z nasipi obvarovalo svoje naselbine pred strašno povodnijo. Ker istočasno v teh krajih vlada strašen mraz, begunci, ki beže pred divjajočimi valovi, silno trpe. Več sto beguncev je že obolelo, mnogo jih je tudi že umrlo. Poleg pljučnice jih pobirata influenca in hripa. Haupimatm še vedno laji Obravnava proti Hauptmaiinu, ki se vrši v Flemiingtonu v Ameriki, 6e je pretekli teden nadljevala. V petek je bil vnovič zaslišan obtoženi Hauptmann, da se izjavi o tem, kar so priče proti njemu izpovedale. Hauptmann je z vso odločnostjo tajil, da bi bil kriv. T rdi I je, da Lindbergliovega otroka ni niti odvedel, niti umoril, niti ni Lindberghu pisal izsiljevalnih pisem za odkupnino. V vsem svojem življenju še nikdar ni bil v tistem kraju, kjer stanuje Lindbergh. Njegovega otroka še nikdar ni videl. Na vprašanje, kaj je delal 1. marca 1932, ko je bil ugrabljen Lindberghov otrok, je odgovoril Hauptmann, da je tistega jutra svojo ženo odvedel v neko restavracijo, sam pa je šeil iskat dela. Prosil je za delo pri neki zgradbi, katero so ravno gradili, in v neki posredovalnici. Ob 9 zvečer je prišel po svojo ženo, nakar sta odšla domov spat. O svojih zvezah z Izidorjem Fischem je pa to povedal: Fischa, kateri je doma iz Lipstkega, je spoznal leta 1932. Ker je Fisch kupčeva! s kožuhovino, se je tudi Hauptmann udeleževal te kupčije. Večkrat je kupoval blago za Fischa. Preden pa se je nato Fisch decembra meseca leta 1933 vrnil v Nemčijo, mu je izročil majhen ročni kovčeg, nekaj kožuhov in eno škatljo. To škatljo je spravil v ropotarnici svojega stanovanja ter jo odprl šele poleti 1. 1934, ko je Fisch bil že nekaj mesecev mrtev. V tej škatlji je našel tiste bankovce, o katerih pa ni vedel, da jih je plačal polkovnik Lindbergh za odkupnino, da bi mu roparji vrnili njegovega otroka. — S pomočjo teh bankovcev, katere je' začel Hauptmann razpečevati, so mu prišli na stled. Kneginja Travancorska na obisku dekliške šole v Kalkutti. Učenke, ki so napravile špalir, spoštljivo pozdravljajo vladarico s tem, da si z rokami zakrijejo obraz, prste pa razkrečijo. Zaklad na Kokosovem otoku Dne 21. januarja je torej od pluto 12 pogumnih Angležev iiskat bajni zaklad, ki je zakopan baje na Kokosovih otokih. V motorni jahti, ki obsega le 15 ton, bodo prebrodili 6000 milj morja, preden bodo tam. In ko bodo tam, bo treba šele iskati skriti zaklad, ki pomeni menda 125 milijonov dolarjev premoženja. Prav za prav bodo ti novi iskalci le nadaljevali delo, katero je že lani započel Frank Worsley, ki je tudi znan raziskovalec Južnega tečaja. Worsley je imel na razpolago veliko ladjo in je preiskal vse, a breiz uspeha. Sedaj je Woreley organiziral novo eksp edicijo, s katero upa doseči več uspeha. Costa Rica se jc spočetka branila, dati Worsleyu dovoljenje za iskanje. Končno pa so mu le dovolili, da sune iskati zaklad in ga tudi vzeti seboj v London. Dala je ekspediciji celo na razpolago oboroženo patruljo. Poleg \Vorsleya se udeležujejo ekspedicije še pomorščaki, geologi, rudarski inženjer ji, filmski operaterji itd. Pomorski razbojniki so baje svoj zaklad zakopali na Kokosovem otoku pred 100 leti. Že desetine ekspcdicij ga je iskalo, a vse brez uspeha. Za zaklad pa so zvedeli iz dveh starih listin, katere so našli. Na teh listinah je popisana zgodba tega zaklada. Kokosov otok meri kakih 14 angleških kvadratnih milj in je poraščen z gostim pragozdom. Zaklad je zakopan nekje med severozahodom in severozapadom na ozemlju 2 kvadratnih milj. Le na teh dveh točkah moreš na otok, nikjer drugod namreč ni mogoče priti na ta čudni otok zaradi visokih pečin, ki se dvigajo okrog iin okrog potoka. Te pečine so visoke 200—300 čevljev ter ncprislopnc. Morski raizbojniki so tisto ogromno premoženje pobrali s španskih ladij, katere so napadli in jih oropali. Majhen dol tistega zaklada so nekoč že našli, toda največje bogastvo je ostalo skrito. Ladjica, s katero se je dvanajstorica Angležev odpeljala iskat zaklad, je motorna jahta »Vcrucity«. Je zelo razkošno opremljena. Z njo upajo priti na Kokosov otok v treh tednih. Mudili pa se bodo tam več ko leto dni. Velik vihar na Angleškem Nad Anglijo je divjal te dni tak vihar, kakršnega tam že nekaj let mVso doživeli. Posebno na morskem obrežju jc bilo hudo. Tu jc veter dvigal visoko v zrak morske valove ter jih z vso silo metal ob obrežje. Pikica in Tonček vse strani. Gospod Slana se je stisnil še bolj tesno k drevesu. Potem sta obe zdrveli proti mestu. Morda sta pa žena in deklica tujki? Hitro jima je sledili po nasprotni strani ulice. Držal je roko pred sopi.hajočiimi usti. Stopil je v mla-kužo, zadeval se je v svetilnične kolce in komaj je opazil, da se mu je odvezala podvoza. Žena in deklica nista slutili, da ju kdo zasleduje. Deklica se je spotikala, tako hitro jo je suha, velika postava vlekla za seboj. Nenadoma sta obstali. Nekaj korakov od kraja, kjer se mirna ulica izteka v velikomiestni promet. Gospod Slana se je po prstih splazil še nekaj metrov dalje. Le kaj se godi onkraj? Ni mogel opaziti ničesar. Bal se je, da bi se mu izmuznili. Z nastežaj odprtimi očmi, ne da bi trenil, je strmel tja, kakor da bi onidve lahko izginili s površja zemlje, če bi le za hip povesil veke. Toda ne, obe postavi, žena in deklica, sta stopili iz sence tihih hiš in krenili proti obloč-nicam v drugo ulico. Žena si jc privezala naglavno ruto. Šli sta zelo počasi in zdaj ni več žena vlekla deklice za seboj. Zamenjali sta svoji vlogi: deklica jc vodila ženo, kaikor da j t ta iznenada zbolela. Gospod Slana jim je kljub gosti reki ljudi, ki se jc tod pretakala po ulici, udobno sledil Zavili sta mirno kolodvora po Friderikovi ulici k Cesarjevemu mostu. Na mostu sta obstali in so naslonili na ograjo. Deževalo je še vedno. Enajsto premišljevanje govori: 0 LAti Pikica laže svojim staršem, to leži na dlani. Kakor je drugače prikupljiva deklica, to, da laže, je grdo. Če bi stala pred nami in bi jo vprašali: »Ali. te ni sram? Zakaj laieš svojim staršem?« Kaj bi nam odgovorila? Ta čas stoji na Cesarjevem mostu, tod je pač ne smemo motiti. A kaj bi dejala, če bi sedela pri nas? »Gospodična Blaginja je kriva,« bi dejala. Ta izgovor je prazen. Če človek noče lagati, ga nobena sila na svetu ne more prisiliti k temu. Morda se boji gospodične vzgojiteljice? Morda ji je Blaginja zagrozila s hudimi rečmi? Potem Pikici ne bi bilo treba storiti drugega, kakor iti k očetu in mu reči: *Ravnatelj, gospodična me sili, naj vam laiem.« Gospodična Blaginja bi bila takoj odpuščena iz službe iti njene grožnje bi bile šaman. Pikica laže. in to je zelo nedostojno. Upajmo, da se bo poboljšala in laž enkrat za vselej opu-, stila, ko io bodo nadalini dnandki itiifiiU L-ni it ' Pr*° »» kaj ni. ' Dalje prihodnjič.' Gospod Slana se 6eveda ni vrnil v stanovanje. Smotk še nikoli v svojem življenju ni bil pozabil in tudi nocoj jih ni. Stopil je k hiši na nasprotni strani in se uiaboril za drevesom. Prav za prav je bilo neumno, da se je pustil navleči od tega snirkolina, Petra Kobe.n-tarja. Kar sram ga je postalo. A z druige strani si je moral priznati, da ima že nekaj dini pre-čuden občutek v želodčni žličici. Skratka, čakal je. Tenko je deževalo. Ulica je bila samotna. Gospod ravnatelj Slana se ni mogel spomniti, da bi bil že kdaj stal v dežju in prežal na nekaj skrivnostnega. Vzel je iz žepa sinotko. Pri tem se jc domislil, da ga tleča smotkn lahko izda, in obdržal jo je neprižgano meti zobmi. Če bi ga zdaj opazil kakšen znanec! Velik škandal bi lahko nastal iz tega. »Ravnatelj Slana stoji zvečer pred svojo hišo in vohuni,« bi začeli šušljati vsevprek. Pogledal je k oknom navzgor. V otroški sobi jc gorela luč. Torej! A nenadoma ... Luč jc ugasnila! Čemu se prav za prav razburja? Pikiča jc najbrž zaspala in gospodična jc odšla v svojo sobo. Kljub temu mu je srce glasno utripalo. Srepo jc strmel sko/.i mrak k hišnim durini. In tedaj so se odiprla! Gospod Slana se je ugriznil v ustnice. Kmalu bi bil požrl smoltko. Skozi polodprtc duri je smuknila ženska postava, ki je vlekla za seboj majhno deklico. Obe sta se premikali kakor prikazni. Hišne tinti sti se zapric. Žena se jc skrbno ozrla na Gospodarstvo Zahteve slovenske trgovine Znižanje obrestne mere in nov zakon o denarnih zavodih V petek, 25. t. m. *e je vršila ple.na.rna neja Zveze trgovskih /druženj Dravsko banovine v mali dvorani »Trgovskega doma«. Zvezni predsednik g. Josfp Kavčič je podal izoripno poročilo o gospodarskem položaju in delu Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije. Plenarna seju |k»tirdiila in _ uveljavila vse sklepe skopijansikega kongresa in na seji dno r3., 14. in 15. t. m. izdelala in predložila g. ministru predsedniku B. Je vtiču, m.inLsl.ru financ g. dr. Milnim Stojudinoviču, ministru za trgovino Ln industrijo g. dr. Milanu Vrbuniču. ministru za socialno politiko g. Dragu Marušiču in ministru za promet g. dr. Kozulju spomenico z vsemi zahtevami in težnjami trgovat*«. V pogledu nn razdolžilev je protestiralo Centralno predstavništvo proti vsem zahtevam .splošnega odpisa dolgov. Plenarna seja Zveze se je priključila temu sklepu Centralnega predstavništvu. V davčnih zadevah je poročal g. predsednik Kavčič Ln ugotovil težnje trgovstva: da se S 7 zakona o izpremembiih in dopolnitvah zakon« o neposrednih davikili odpravi; da M dvigne davčna morala, pn tudi v interesu samega dtr-žav. fiskusa, se mora znižati stopnja osnovnega itn dopolnilnega davka no pridobnino na znosno mero; da se samoupravne doklade, ki so radi visoke davčne osnove na pridobnimo ogromne, znižajo na znosno mero; da se prodajalne delniških industrijskih podjetij in velikih trgovskih hiš v davčnem pogledu obravnavajo kot samostojne ediniee in obdavčujejo kot vse dru.ge trgovine. Predsednik je poročali nadalje o izprentem-bi volitve zastopnikov trgovcev i.n irodiustrijcev v davčne odbore, da se število članov reklamacij skega odbora poveča, o taksah, o prevelikem vplivu tujcev in volitvah v Zbornice. Poročilo g. predsednika je plenarna seja z navdušenjem sprejela itn. soglasno odobrila sklepe Centralnega predstavništva. Na popoldan, seji je seja odobrila računski zaključek in bilanco za leto 1934 in sprejela proračun za leto t935. Vršila se. je nato obširna diskusija o davkih, v kateri so zastopniki v konkretnih primerih dokazovali razne težkoee davčne obremenitve. Sklenilo se je, da se posreduje pri ministru financ, da se davčna obremenitev, v kolikor slani nn nezakonitih predpisih, revidira in postavi na zakonito podlago. Razpravljalo se je nato o predlogih, ki so »Jutro" in obrestna mera »Jutro« zelo rado filozofira o obrestni meri. Naši nazori o tem vprašanju mu seveda niso všeč, vendar si jih tako dobro zapomni — čeprav jih ne razume —, da se spomni nanje tudi po letih. Tako se je tudi v zadnji nedeljski številki spomnilo na naše trditve iz leta 1933., da namreč pri nas »Narodna banka sploh ne more vplivati na obrestno mero...« »Jutro« na svoji osmi strani smatra se. veda to stališče za pogrešno. lina »Jutro« smolo. Na 2. strani iste izdaje piše namreč doslovno: »Že davno je bila želja gospodarskih krosov in to stališče je sprejel tudi posvetovalni odbor za davčna vprašanja pri trgovinskem ministrstvu, da se la povezanost dovoljenega tna-ksima obrestne mere z eskontno mero Narodne banke u k i n e, ker so za višino obrestne mere pri denarnih zavodih dostikrat odločujoči drugi momenti. Raztin tega se obrestna mera Narodne banke pogosto spreminja po aktualnih potrebah, medtem ko je za splošno obrestno mero potrebna stalnejša meja.« Ta izjava, dana v l. 1935., se čudovito vjeina z na. šim stališčem iz 1. 1933. Soglaša ž njo pa tudi sedanji posvetovalni odbor pri trgovskem ministrstvu, da ne govorimo o želji gospodarskih krogov. Debata z našim stališčem bo torej precej nerodna, za »Jutro« namreč. Ali bi ne bilo pametnejše, da začne sedaj »Jutro« na osmi strani debatirati z »Jutrom« na drugi strani? Ali pa morda kar naravnost z g. trgovinskim ministrom in njegovim posvetovalnim odborom, kjer sede tudi prijatelji »Jutra«, seveda pa tudi z željo gospodarskih krogov, ki jih po večini smatra za svoje? Morda se mu posreči, da jih spreobrne. Oh, predpust, ti čas presneti! Stanje naših kliringov Najnovejši podatki o stanju naših kliringov z dne 23. januarja letos kažejo zopet znatno naraščanje salda v kliringu z Nemčijo, kar je pripisovati oživljenju našega izvoza v Nemčijo. V kliringih z Italijo in Švico ni velikih izprememb, edino čakalna doba se je pri obeh podaljšala za nekaj dni. V naslednjem podajamo številke naših saldov v (trilijonih Din: 2. jan. 9. jan. 17. jan. 23. jan. Nemčija 221.3 222.6 223.0 233.0 Italija 9,0 11.8 14.1 14.0 Švica 3.8 1.9 2.8 2.0 V nemškem kliringu je bilo zadnje izvršeno izplačila aviza št. 2.908 z dne 9. oktobra, dne 17. januarja št. 2.815 z dne 4. oktobra, v kliringu z Italijo št. 61.935 z dne 15. januarja (po stanju dne 17. januarja št. 61.478 z dne U. januarja) in v prometu s Švico št. 8190 z dne 14. januarja (dne 17. januarja št. 8.121 z dne 11. januarja 1935). Po najnovejšem poročilu Narodne banke so znašale naše terjatve v kliringu do Nemčije dne 26. januarja 237 milij. Din. Do tega dne so bila izvršena plačila aviza št. 2965 od 13. oktobra 1934. Poslovanje Poštne hranilnice Število računov je lani, kot smo že poročali, naraslo od 23.394 na 24.471, torej za 1.077 (1933 1.507) računov. Iz tega sledi, da je bilo lani gibanje slabše kot prejšnje leto. Število zaprtih čekovnih računov je znašalo leta 1934 1.077, dočim jih je bilo saldiranih leta 1933 samo 729. Saldiranih je bilo lani (v oklepajih podatki za leto 1933): pri centrali 234 (202), pri podružnici v Zagrebu 232 (214), v Ljubljani 207 (180), v Sarajevu 89 (92) in jih vložila združenja, in napravili tozadevni sklepi. Plenarna seja Zveze jo končno sprejela sledeče sklepe: da se v pogledu na nameravano gplo&no razdolžiitev priključi spomenici Centralnega predstavništva; da razlika med aktivno in pasivno obrestno moro ne presega več ko 3%. Plenarna seja Zveze je dokazala solidarnost vsega jugoslovanskega trgovstva. združenega v Centralni organizaciji, pa jo tudi ugotovila, da je nova vlada pokazala tudi v praksi, da ostane dosledna .svoji deklaraciji z gospodarskimi organizacijami, ki so izraz želj im pravičnih zahtev celotnega našega svobodnega gospodarstva, ter je prepričan«, da se bodo krivice, neenakosti in nezakonitosti, ki so se doslej dogajale, izravnale iu odipraivilc. ★ Na plenarni seji Zveze so tudi rezpravljuti o vprašanju denarnih zavodov. Za rešitev krize denarnih /uvodov so potrebni primerni finanoni ukrepi in zaupanje vlagateljev v denarne zavode, in se bo dviganje ustavilo, .predvsem, če bodo vsak čas dobili zahtevane zneske na razpolago. Vendar so pri tem nadvse v&žnii psihološki vzroki in psihološko razpoloženje vlagateljev, ki nimajo zaupanju v denarne zavode, Za sanacijo naših denarnih zavodov zato ni potreben le ■ denar, nego tudi korenita izpremeniba psihološkega razpoloženja širokih krogov vlagateljev. Treba jc zopet »postaviti vero in zaupanje v naše denarne zavode in odlično ki tehtno bi mogel v tem praven vplivati moderen, sodoben in stiog .zakon o denarnih zavodih, ki se nami zdi za rešitev krize naših denarnih ustanov prav tako važen, kot so potrebna denarna sredstva. Primeren zakon bi gotovo izdatno izpre-meniil psihološko nerazpoložetije vlagateljev in bi bilo gotovo potrebno manj finančnih sredstev, če bi se krepko rešila poleg materialne prav tako psihološka stran tega problem«. Zato je bil soglasno napravljen sklep, ponovno opozoriti vlado, da čimprej izda zakon z« denarne zavode. Predvsem je važno, d« bodo s takim zakonom postavljeni denarni zavodi pod pravo nadzorstvo, ki bo jamčilo za zdravo gospodarstvo in dalo vlagateljem občutek varnosti in zaupanja. V to svrho je tudd potrebno, da moralno im materialno za zauipani denar odgovarjajo vodstva posameznih zavodov, in nujno jo tudd, da se omogoči, dn bi še nadalje sedeli v ttproiv«h dolžniki tistih zavodov. za i Narodne banke Po vrnitvi kreditov inozemstvu imamo zlata še za 1.4(3 milj, Število računov je znašalo pri podružnicah 1931 1932 1933 1934 Belgrad . . . 4768 5300 5895 6290 Zagreb . , . 6012 6579 7100 7380 Ljubljana . . , 5688 5952 6221 6410 Sarajevo . . . 2846 2898 2975 3091 Skoolie . . . 1086 1159 1203 1300 Ta statistika nam kaže, relativno najhitrejši razvoj v Belgradu odn, v nekdanji Srbiji, kjer je bil poštno-čekovni promet uveden šele po vojni leta 1923. Zaradi sorazmerno hitrejšega naraščanja v Belgradu kot v Ljubljani je pričakovati, da bo Belgrad y teku letošnjega leta prehitel Ljubljano in bo zaostajal še za Zagrebom, čigar področje je znatno večje kot ljubljansko. Zaradi tega tudi odstotni delež Ljubljaine na celotnem številu računov pada, znašal je ta delež leta 1929 29,0, naslednje leto 1930 28.3, leta 1931 28.0, 1932 27.2, 1933 26.6 in lani 26.2%. Izseljenske vloge so znašale konec leta 1934 29 milijonov dinarjev in so se v primeri z letom 1933 zmanjšale za 2 milijona dinarjev, potem, ko so dosegle leta 1932 svoj maksimum s 34 milijoni dinarjev. Lombardnih posojil je bilo lani izdanih 16.9 milijonov dinarjev. Skupno stanje lombardnih posojil je bilo konec leta 1934 64.94 milijonov dinarjev, kar pomeni znatno zmanjšanje v primeri s stanjem leta 1933, ko so znašala lombardna posojila konec leta 74.0 milijonov dinarjev. Z raznimi dotacijami sfi narasli fondi Poštne hranilnice od 37.5 milijonov dinarjev konec leta 1933 na 86.9 milij. Din konec lanskega leta. Število uslužbenstva je naraslo od 629 na 688, od lega pri ccntrali od 259 na 298, pri podružnici v Zagrebu od 142 na 152, v Ljubljani od 129 na 135, v Sarajevu od 64 na 67 in v Skoplju od 35 na 36. Borza 28. januarja. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina in Cu-nha. popustila sta Trst in Praga, dočim so drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen ter je notiral 8.10 —8.20. Grški boni v Zagrebu 20.50 bi., v Belgradu 30.25 bi. Angleški funt je narastel v Zagrebu na 222.45—224.05, v Belgradu pa na 222.70—224.30. Španska pezeta v Zagrebu 5.45 bi., v Belgradu 5.50 bi. Budimpešta v Belgradu 8.70—8.80. Ljubljana. Amsterdam 2968.58—2983.17, Berlin 1756.08--1769.95, Bruselj 1024.20-1029.27, Curih 1421.01-1428.08, London 215.63—217.69, Ne\vvork 4410.63-4446.94, Pariz 289.60-291.03, Trst 37417 -377.26, Praga 183.35-184.46. , Z'iri<\h- Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.2.15, Newyork 313.875, Bruselj 72.075, Milan 26.38, Madrid 42.225, Amsterdam 208.90. Berlin 123.95, Dunaj 73.33-57.40, Stockholm 78.55, Oslo 76.55, Kopenhagen 68.05, Praga 12.91, Varšava 58.325, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešata 3.05, Holsingfors 0.705, Buenos-Aires 0.79. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje se je zopet učvrstila in so bili danes vsi tečaji višji kot pretekli petek. Promet je ponovno oživel ter je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 2000 kom., agrarji 200.000, begi. obv. 300.000, 7% Bler pos. 50.000 in 8% Bler. pos. 10.000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 75—77, agrarji 49— 50, vojna škoda 390—392, begi. obv. 68—70, 8% Bler. pos. 76—78, 7% Bler. pos. 65—70, 7% nos. DHB 71-72. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—76. agrarji 49—51 (49.50), vojna škoda 390—392 (390. 392), 2 . 390-391, 3. 392—394 (391), 4. 392-394 (392), 5. 6. 392—394, 6% begi. obv. 67-68 (67), V. 70 bi., H% Blor. pos. 77.50—78 (77. 78), 7% Bler. pos. 08.50-69 (65.50, 69,50), 7% pos. DHB 70—75. Delnire: Narodna banka 6385 den. Priv. agr. banka 268—275. Osj. sladk. tov. 130 d. Trboveljska 120—127. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 77—78, vojna škoda 392.50—393.50 (396, 392), 2. 393-394 (395, 391), 3. 394-395 (396, 394), 4 . 394-395 (394.50), 6% begi. obv. 68.50—69 (69.50, 67.50). 2. 67 zaklj., 7% Bler. pos. 67.75—68.25 (68, 66). Delnico* Mnrnilnn hnnlrn "fin ,!.»., /r.tfnrtl n-:.. ... .--.«.,■..« u^vvf ui.ii. t i II. agr. banka 270—272 (274. 276). Narodna banka je sedaj objavila svoj izkaz za 22. januar 1935, v katerem so razvidne velike Iz-premembe v njenem stanju z ozirom na uredbo o vrnitvi revolving kreditov banke inozemstvu. Novo stanje izgleda v najvažnejših postavkah sledeče (v milij. Din). Aktiva: zlato......1.099.6 (—696.1) zlato v inozemstvu . 146.5 (nova post.) valute...... 0.1 (— 0.08) devize...... 40.3 (— 92.3) skupna podlaga . . 1,286.5 (—642.0) Pasiva: obveznosti po vidu . 1.213.1 (-1-164.1) obveznosti z rokom . 196.7 (—732.6) l o postavke, ki izkazujejo v primeri s stanjem 15. januarja 1935 največje razlike. Predvsem je nova postavka »zlato v inozemstvu*. Doslej smo to zlato izkazovali pod eno postavko z zlatom v blagajnah banke pod naslovom: zlato v blagajnah In v inozemstvu. Prej nismo vedeli, koliko zlata imamo v blagajnah v državi, koliko pa v inozemstvu in koliko je neobremenjenega zlata. Po novem pa se je podlaga zmanjšala za iznos revolving kreditov, katere smo plačali z našim zlatom in se je zato zlata zaloga zmanjšala ter znaša sedaj približno 1.100 milij. Din po nakupni vrednosti, kakor jo je določal zakon o denar,u. Če upoštevamo še, da smo del teh kreditov plačali z devizami, ki so se zmanjšale za skoro 100 milij. Din, je razvidno, da smo za plačilo vseh teh kreditov porabili okoli 650 milij. Din. Medtem je najbrže prišlo zopet nekaj zlata v banko, tako da znaša zmanjšanje podlage samo 642 milij. Din. Ta vsota 650 milij. Din odgovarja tudi vsoti 314 milij frankov, kolikor smo bili dolžni. Za vsoto približno 650 milij. Din so se pa tudi zmanjšale obveznosti z rokom, v katerih smo vodili protivrednost onih 314 milij. frankov. Postavka obveznosti z rokom pa izkazuje še večji pad, saj se je zmanjšala za 723.6 milij. Din, kar pomeni, da se je del obveznosti z rokom prenesel na obveznosti po vidu, kjer so posebno narasli razni računi ravno zaradi tega prenosa, Tako ostanejo v postavki obveznosti z rokom samo še blagajniški boni Narodne banke, ki so pa od 15. na 22. januar nekoliko padli. V samem izkazu še ni navedeno, koliko znaSa podlaga s primom. To je nuvedeno šel« v rubriki, v kateri je izračunan odnos do obtoka in obveznosti po vidu. Skupno znaša (po izkazu za 22. januar) obtok bankovcev obenem z obveznostmi po vidu 5430.65 milij. Din. Po zakonu o likvidaciji revolving kreditov mora znašati podlaga najmanj 25% te vsote. Znašala pa jp prištevši prim 1653.2 milij. ali 30.44% zgornje vsote. Glede samega zlatega kritja pa določa urodba o likvidaciji revolving kreditov, da mora znušati 25% obtoka bankovcev in obveznosti po vidu, V ta namen pa se mora upoštevati samo zlato v blagajnah Narodne banke. Vrednost tega zlata je znašala brez prima, kot smo že navedli, 1099.6 milij, Din, s printom pa 1413.0 milij. in je lako znašalo kritje 26.01', dočim jc moralo po že večkrat omenjeni uredbi o likvidaciji revolving kreditov znašati najmanj 20",',. Želeti bi bilo, da se izdajajo izkazi Narodne banke še pregledneje in da se navaja takoj vrednost podlage po tečaju s priračunanim primom. V ostalem so bile glavne postavke izkaza Narodne banke za 22. januar te-le (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom 15. januar); Aktiva: zlato v blagajnah in inozemstvu 1246,2 (—549.5), valute 0.12 (0.07), devize 40.25 (—92.33), skupno podlaga 1286.5 (—642.0), devize izven podlage 108.13 ( + 0.2), kovani denar 277.25 (+32.55), posojila: menična 1495.5 (—13.15), lombardna 259.3 ( + 25.2), prejšnji predujmi državi 1686.97 (+0.09), razna aktiva 291.3 (+ 0.7). Pasiva: bankovci v obtoku 4217.6 (—47.04), državne terjatve 4.3 (+0.8), žiro računi 679.5 (+39.9), razni računi 528.3 ( + 123.4), skupno obveznosti po vidu 1213.07 (+164.06), obveznosti z rokom 196.7 (—723.64), razna pasiva 353.14 (+10.73). Posledice olajšanja valutne pozicije se že opažajo: velikemu jpadcu eskomptnih posojil stoji nasproti še znatnejše povečanje lombarda. Povečevanje lombarda jc v interesu banke, kajti na eni strani dobi višje obresti kot za eskont in drugič ni treba računati z nobenim rizikom, dočim so pri eskontu lahko tudi pri najrigoroznejšem postopanju eventualno izgube. Za splošno politiko na denarnem in kapitalnem trgu pa ima povečani lom-bard še ta pomen, da predstavlja nekako pomočno akcijo za tečaje Po tekmah vtisi Častni predsednik Jugoslovanske zimskosport-ne zveze minister dr. Drago Marušič je drago volje »Slovenčevemur dopisniku izjavil o vtisih, ki jih je dobil ob priliki tekem na Pokljuki sledeče: »Pb poročilih o treningih in tudi po rezultatih lanske sezone smo od naših tekmovalcev vejiiko pričakovali, Naši fantje pa so itadkrilili tudi najdrznejša pričakovanja. Ri?či moram, da itisfem pričakoval, da se bodo borili s toliko požrtvovalnostjo, s tako 'jakim športnim duhom in s takim elanom. Očividno je, da se Jugoslovani z velikimi koraki bližamo ne le evropskemu, ampak celo svetovnemu smučarskemu razredu. To naj bo tudi naš daljni program!. Zastopnik vojske g. podpolkovnik Popovič je nad tekmami izredno navdušen in je izjavil: »Že več let z velikim zanimanjem opazujem razvoj zimskega športa pri nas. Zdi se ml pa. da tako silnega napredka kakor letos ta šport še ni pokazal. ! Za kvalitativni uspeh so najboljši dokaz rezultati ' tekem zadnjih dni. Žal je vreme preprečilo, da bi I se naši fantje pomerili z odličnimi Čehi tudi v skokih, da bi na ta način lahko primerjali končne uspehe. Po lastnih opazovanjih, ki sem jih dobil zadnje dni, ko sem gledal treninge na skakalnici, sem prišel do prepričanja, da naši za Čehi ne zaostajajo mnogo, zlasti ne v stilu. To bo dokaeal tudi 3. marec, ko se bodo tekime končale. Čsl. delegat Dlabola je izjavil: >S svojim moštvom se čutim v vaši državi kakor doma na Češkem. Vaši funkcionarji in narod, ki z njim prihajamo pri tekmah v stik, nam izkazujejo vsako leto višek gostoljubnosti. Uspeh, ki ga je doseglo vaše moštvo, je izne-nadil. Po vesteh, ki smo jih dobili od Stehlika, smo sklepali, da so vaši fantje izborni. Da pa bodo dosegli tako odlične rezultate, zlasti v alp.ski kombinaciji, tega nismo pričakovali. Pri tej priliki pa | vam svetujem, da pri gojitvi alpskih smučarskih panog preveč ne zanemarjate teka. Kajti vsak sinu- i čar, k,i se enkrat navduši za smuk im slalom, je za | tek izgubljen. Klasične panoge pa bodo šo vedn»i ostale jedro na mednarodnih tekmovanjih im zato i jim je treba posvečati prvenstveno pozornost. Iskreno ežlim, da se bodo vaši tekmovalci na letošnjih FlS-inih tekmah počutili tako domače, kakor se mi vedno čutimo pri vais, in jim kličem: j Na veselo svidenje k Službene objave ljubljanske podzveze JSŽS Jugoslovanska zveza Ženskih športov obVefiča pod-zvozo o naslednjih sklopih II. rodne seje sav, uprav, odboru: Cro.ss-eonnt.ry tek za prvenstvo ljubljanske pod-z v 07. o .1S?.S, izvedeti IS. 111. !0:H se rn7.vel.lnvl.in. T.jnb. 1 j umik« itodzvezti mora r napisu t i /a lansko prvenstvo j ponovno ta tok z istimi propozieijnmi, kakor lani. S | lom v zvezi fe pozivata TKD Aten« in Ulag« Kino j (TKI) Atomi), da nemudoma, najkasneje pn v roku S dni |x> o-b.ia.vi poziiva vrneta pn k M1 e. Izročene jima za . ta tek, nn naslov podzveze (kavarna Evropa). — Lnh-koat.lotski snvoznl sodnik g. Kermnvner so naproša, da imda v roku M dni pod/.vc/,i ižflrpiio |xiroAtlo za zvezo, ziUiaj I.n kako jc prišlo luni do pogrešenoga izra&unnujn rezultatov za la tok. — TKI) At.cn','t se ponovno poziva, da predloži In.koj podkve/,i predloge za termine drž. lahkontletskih prvenstev in predlog mi sistem držav, prvenstva družin v lahki atletiki. — SK Ilirija se obvešča, d« jo njen predlog r.a prvonst.vo družin v nasprotju s predpisi u cross-eonnlrj' prireditvah. Ilirija ko poziva, dn predloži za ta termin nov prodjog. — V zadevi obnovitve postopanja proti SK Iliriji radi pro-nagandnlh tekem Ilirija : Ptuj. dni' 3(1. IX. v ['ol.jfrui.ih in Slov. Konjicah, se prizadeti klub obvešfn. da se mora v tej zadeva obrniti s posebno prošnjo nn 7,vo7,o. KonAnmiMlavno so osvoji predlog poljske bazensko zvezo za. rovnti7.no meddržavno leknto Poljaka ' .Iligosiuvija v maju l!t:l,"i v Varšavi in o turneji nnSo drž. reprezentanco po Poljaki. — Z ozirom na obnoill>i ijivjSogii zveznega tajnika g. Furmana, kolero jo Izreklo okrajno sodiš™ v Zagrebu na tožbo poodlmlh Igralk, katere jo vodil v London, so postopanje nrnt.i it.lemii c .a*nni zve-.e ustavi. -- Sklone so prijaviti sodelovanje .ing«' slavije na berlinski oliuipijndi leto 198«. - Vsi .klubi na Pokljuki Trener L. Štehlik odhaja Včeraj je s popoldanskim brzovlakom prispel z Lesc trener tekmovalcev Smučarskega kluba Ljubljana, Čeh LeoŠ Štehlik, Kako priljubljen je bil med smučarji in mod fanti, ki jih je lako sijajno izvežbal, je dokazal sinOČni poslovilni večer, ki mu ga je priredil Smučarski klub Ljubljana v kmetski sobi restavracij* Slamič. Leoš Stelilik, priljubljeni trener naših tekmovalcev. Ne bomo naštevali številnih govorov, zdravic. priznanj in zahval, ki so mu bile sinoči izročene, poudariti hočemo ie, da si je doslej lo malokateri trener pridobil toliko priljubljenosti in žel toliko uspehov, kakor Leoš. V znak priznanja tnti je Smučarski klub Ljubljana poklonil v spomin krasno plaketo z graviranju vpisom: »Svojemu učitelju Smučarski klub Ljubljana,« Leošu, ki odpotuje danes z ostalo češkoslovaško ekipo v Garmisoh-Partenkirchen in nato v Visi ke Tatre, želimo mnogo uspehov: najbolj pa nas bo veselilo, če ga bomo čimprej zopet zagledali na naših poljanah. se pozivajo, d« odjavijo do ai. i. ni. vso neaJdnvne Igral,ke-ha/.onnftieo, kakor tinti atletinje, da so ki.n-H sestavil to'1111 conU-alna kartoteka. — S Krajieiju so vo ilijo pogajanja za dvoboj Francija : .Ingoslav; ia ki n»; bi so vrtin 1. l(tt.->. v Jugoslaviji. _ Podzvozna uprav:, poziva vse klube, da nemudoma izvrši;,, •.,„•„ , sklope. — Tajnik I. ★ Slaln ni klub .'11. Tehnični urite./,'. \ur.vi <,h 11- ■,.■:, tehničnega odseka. Prosim vso odbornik" odso' i. da ... zaradi nedeljskoga tekmovanja no Kolonij M-lo cnio-Ijivo udeleže. — Za teknuivujce: I.lrovl ob m -a a nek vseh tekmovalcev v kltihovein lokalu. Znrii.l, podzvo? nega prvenstva udeležba strogo obvezna. • T.iinion referent. 2S/\ }f rr im r v« niolosekei .in. Soja so.koijsUogo odluii-.-t sa vrti danes ob l(i v pisarni nai'. Inik.i. LZS1' (slnfcVno) So In nprnvnosa .ojbnr;t dan - ..b ifl v kavarni Kniotii. Soja jo vsjna z.nrudi orinslitv. IHMi7.vc7.noga prvenstva na Kofoab (3. ;n S. I>V.). /.ule prosimo polnoStevilne itdeleSbe, SK Slona. Drevl ob 19 Im občni z.bor klnlja v salo nn gostilno Monoinger na Martinovi oestj. Po, na državni trgovski akademiji na Bleivveisovi cesti. 1 Zveza Maistrovih borcev, udsek Ljubljana, vabi nn tovariški sestanek, ki bo v restavraciji pri Lovu, tlosposvei.sku cesta, v ponedeljek, 1. februarja ob 20. Ob tej priliki se bodo.razdelili tudi društveni znaki. Pridite polnoštovilno! 1 Kino Kudeljevo. Drevi in jutri ob 20 <2enn brez imen« (Sv.fi k o Szakall, Mndy Chriutians, Otto Wall-liurg) in šest dopolnilnih filmov. Cene Mližane. i Sočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakobu trg (I; mr. It umor, Miklošičev« cesta 20, Jai mr. (Jurtus, Moste. Radio Programi Radio Lfabljnncn Torek, 29. januarja: 11.00 Sol«ko ura: O nafti jugoslovanski glasbi (prot'. K. Adami«). 12.01) ka.i je to (pe-stra revija gramofonskih ugank): Uganite naslov Kotu-IHj-iicije, uganite pevca, uganite Instrumente! 12.50 lo-roMln. 13.00 Kn.i je to? (nadaljevanje pestre rovije grn-mo Conska h ugank). 18.00 Otroški kotiček (Nada Ober-oignerjeva). 18.20 O steklu (Albina Traven). 18,-lfl Nemščina (dr. Kolanič). 19.10 Nemško narodne n« ploščah: Ali naj res to mestece zapustim! Ah, kako je lo mogoče. Plantmka. Ko zlato vočerno soince . . . Fantovsko veselje. 19.20 Cas, jedilni list, program '/.a sredo. 10.30 Nao ura: lilija Gorešnnin (Djuro Surmin) i7. Zagreba. 20 00 I. klavirski stilni večer skrvensikih skladateljev. Uvodno besedo govori dr. Dotiniur. Dr. Svara ravaju klavirske skladbe. 21.00 Cas. poročila. 21.10 Ga. Vilma Thi i e rr y - K a/v č.n ikov a poje hrvaško pesnil od Zajca in Uužifi-Rosonberg«, vmes Radijski orkestor. Sreda, 30. januarja: 12.15 Ouverture na ploščah. 12.50 Poročila. 13 00 Cas, Zdravico na plofičah. 18 00 Plošče T>o željah. 18.30 Pogovor s poslu&alci (prof PrezeU). 19.00 Sokol«tvo 111 spoa-t (Franjo Lubej). 10.20 Čas, jedilni list, program za četrtek. 19.30 Nac. ura: Sarajevo (Ivo An-dr.ič) iz. Belgrada. 20.00 Julij Betetto poj o s spremi,ie. vanjem Radijskega orkestra. 21.00 Slov. vokalni kvantet poje Kisto Sovi nove pesmi. 22.00 Cas, poročila. 22.20 Pod«knico n« ploščah. 23.00 Slovenija v očeh fotonma-torja — e«poranto. Drugi programii Torek, 25. Januarja: Belgrad: 20.00 Kom. gl. 21.30 Nar. pesmi. 22.15 Lahka glasba. — Zagreb: 20.30 Violin, koncert. 21.30 Vok. koncert. — Dunaj: 10.10 Raani instrumentih 17.20 Zbor. 19.35 Netopir, opereta, Stran««. 22.25 Godba na pihal«. 24.00 Dunajske sipeclolitete. — Budimpešta: 19.30 Prenos i'/, opere. 22 30 Cigan. gl««ba. 23.30 Plošče. - Milan-Trst: 17.10 Lahka glasba. 21.00 Dibuk, opera, Rocca. — Rim.Bari: 17.10 Lahka glasba. 20.45 Violin, koncert. 22 00 Pecorelila, igra. — Praga: 19.10 Voj. godba. 20 10 Severnomoravske nar. pesmi. 20.30 Pravljična igra »Sirota«. — Varšava: 20.00 Orkestr. in vokalni koncert,. 21 00 Glasb, cocktail. 22.15 PloSče — Vsa Nemčija: 20.35 Ob 75 letnici smrti E. M. A.rndta. - Berlin: 18.30 Na drsališč.11. 21.00 Koncert. — Kdnigsbcrg: 19.00 Bandonion 31.00 Or|akken, deklica s Prisoj. * Solbakke. ** Tako imenovani po Hatigeju (1771—1824), kateri jp ustanovil posebno versko strujo med protestanti. Bila je še precej majhna, ko so jo starši začeli vsako nedeljo jemati s seboj v cerkev k pridigi. Kajpada spočetka ni drugega razumela, kakor da je duhovnik stal na prižnici in ošteval tistega Benta, katerega ni nič prida in ki ga po luknjah vlačijo, ko ga je ravno videl sedeti pod prižnico. Vendar le je oče želel, da je hodila v cerkev — ,da bi se privadila', kakor je dejal. In mati je tudi želela — ,ker človek ne ve, kako jo med tem doma varujejo'. — Kadar so v hlevu imeli kako jagnje, kozlička ali pujska, kateri ni hotel uspevati, ali kako kravo, kateri je kaj bilo, so tako žival vsikdar podarili Senevi; in mati je trdila, da se je poslej žival kar popravila. Oče tega ni prav verjel; pa ,saj je vse eno, čigava je žival, le da uspeva'. Na drugi strani doline, tik ob vznožju visoke gore, je bila kmetija Grandiden — Jelovje, tako nazvana, ker je stala sredi velikega jelovega gozda, edinega daleč naokrog. Prastari oče sedanjega gospodarja je bil z vojsko v Hollsteinu, ko so čakali Rusov. S tega popotovanja je prinesel v svoji tornistri domov polno čudnih neznanih semen. Ta je posejal okoli in okoli kmetije. Sčasom pa so rastline druga za drugo usahnile; le nekaj jelovih storžev, l?i so nekako zašli vmes, je pognalo in se razrastlo v gozd, da je sedaj kmetija okoli in okoli bila v senci. Hollsteinskemu vojščaku je po njegovem starem očetu bilo ime Thorbjorn, njegovemu najstarejšemu sinu pa po njegovem očetu Samttnd. In tako je na tej kmetiji, odkar so pomnili, gospodarjem enkrat bilo ime Thorbjorn, drugič pa Sšimund. Pripovedka pa je pripovedovala, da je na Jelovini srečen le vsaki drugi gospodar; in ta ni bil tisti, ki je imel ime Thorbjorn. Ko je sedanji gospodar Stimund dobil prvega sina, je dolgo premišljal; ni si pa upal prelomiti rodovinske navade in je sina imenoval Thor-bjftrn. Potem si je dolgo belil glavo, ali ne bi mogel dečka tako vzgojiti, da bi mu bila prikrajšana spotika, katero je povzročilo ljudsko izročilo in govoričenje ljudi. Vendar se na svojo misel ni mogel preveč zanašati, pač pa je v dečku opazil trmo. »To mu bo treba izbiti,« je dejal materi. In ko je bil Thorbjorn tri leta star, je oče sem ter tja sedel in s palico v roki velel dečku, naj vsa polena znese nazaj na tnalo, naj pobere vso posodo, ki jo je razmetal, ali naj boža inačico, katero je bil ščipal. Mati se je vsakikrat odstranila, kadar je očeta pičila ta muha. Samund se je čudil, da je dečku bilo treba tim več poboljševanja, čim starejši je postajal, pa čeprav ga je vedno trše prijemal. Že zgodaj ga je posajal za abecednik in ga jemal s seboj na polje, da bi ga imel pred očmi. Mati je imela veliko gospodinjstvo in majhne otroke. Ni mogla drugega, kakor da je svojega sina pobožala in ga lepo opominjala, ko ga je zjutraj napravljala ter očetu prijazno prigovarjala, ! ko sta ob nedeljah in praznikih med seboj kramljala. I Thorbjorn pa si je mislil, kadar je bil tepen zato, ker ,alV ni ,ba', ampak ,ab', in kadar male Ingride ni smel tako pretepsti, kakor je oče njega pretepel: »To jo pa res čudno, da se mora metli tako slabo goditi, vsem mojim bratcem in sestricam pa tako dobro.« Ker je največ hodil z očetom in si z njim ni upal mnogo govoriti, je postal redkih besedi, zato pa ne redkih misli. Nekoč pa, ko so sušili seno, mu je ušlo . vprašanje: »Zakaj pa je tam gori na Prisojali vse seno že suho in pospravljeno, ko je tukaj še mokro?« ' »Ker imajo več solnca ko mi.« V gledališču. Skopuh svojemu sinu, ki se med odmorom sklanja čez balkon: »Ne obešaj se tako! Lahko bi padel v parter, pa bom moral plačati razliko med vstopnino.« ★ Družinska idila. Gosti »Kdo je ubil ogledalo?« Mala: »Mama. Ampak ona ni kriva. Kriv je papa, ker se je sklonil, ko mu je mama zagnala krožnik v glavo.« ★ »Pomisli, prijatelj, gostilničar mi je za tfod daroval steklenico žganja. Kakšno razžaljenje!« »In kaj si ti stori! s tem razžaljenjem?« »Tebi nič, men: nič sem ga pogoltnil!« ★ Pobalin: »Ha, ha, ha... Vaš konj ima pa veliko predolg jezik!« Kočijaž: »Ne, samo gobec ima premajhen, pri tebi je pa ravno narobe!« ★ »Jurče,« vprašuje učitelj, »zakaj moramo biti vselej prijazni s siromaki?« »Ker dandanes ne moremo nikdar vedeti, kako naglo utegnejo obo-gateti.« Za ».linzostovanako tiskarno« v Liubliant: Karel <>»- izdaiateli: Ivan R-akovec. Urednik: Viktor Cenčič.