Dopisi. IzHardeka pri Ormoži. (Občiaake volitve.) [Koaec.] Ob 10. uri pričae se volitev, b katerej je prišel g. c. kr. okr. komiaar dr. pl. Croia, za katerega so Ormožani torej še posebej brzojavao prosili. Od 52 volilcev v tretjem razredu ae je volitve vdeležilo 37 volilcev, od teli pa se trije aiso dopuatili k volitvi ia med temi je bil tudi kortea ,,Seačar", ker aiso bili prepisani v davkariji. Voljeai so bili aaši kandidatje: Jožef Kralj, Fran Hanželio in Iv. tf^aupotič z veliko ve6iao. aaaprotai kaadidatje dobili so po osem glasov (Baamaa, Fachs). Popoladae ae je vršila volitev v drugem ia prvem razrodu. V drugem razreda prišlo je od 14 volilcev 13, veadar ae eden, g Diermayer iz Ormoža, ni dopastil k volitvi, ker ai bil prepisaa. Ta Ormožki goapod ae je pa jako aeolikaao ia airovo obaašal. Ko je odšel, zaprl je vrata tako lehko, da se je vea bram stresel. Naši kaadidatje: Martia Staaič, Štef. Pernat ia Aadrej Heric ao bili voljeai z 10 glasi, aasprotai kaadidatje so dobili ea glaa, drugi ao se raztepli. V prvem razredu je prišlo od 10 volilcev 7 (dva aaša sta bila boleaa) ter ao bili zopet voljeai aaši kaadidatje: JakoU Pavliaič, Fraac Hagdič ia Lorenc Hrga s 5 glasi, dva pa ao dobili aasprotniki. Kakor ao bili aaši aasprotaiki poprej avoje zmage gotovi, tako ao bili zdaj poparjeai, kajti sprevideli so ali vsaj sprevideti morajo, da aa Hardeku za ajib ai pšeaica vzraala. Volitev se je vršila mirao ia praviloma, le eakrat so se gosp. korteši zglasili ter godrajali proti komisiji, ali glas g. komisarja: tiho ia mir! vzel jim je aapo za cas volitve. Tembolj pa so ae veselili aarodni volilci svoje zmage aad združeaimi aemčurji Hardečkimi ia Ormoškimi. Izvoljeaim odboraikom pa eestitamo, ter želimo, da bodo tudi za aaprej ravao tako akrbeli za blagor občiae ter da bodo vedao tako raožato se potegovali za narodao slovensko sveto stvar, kakor je to dosedaaji odbor storil. Koaečao še hvala vsem zavedaim aloveaakim volilcera, poaebao pa oaim iz bližajega Huma. ki so prišli polBoštevilai, Živeli! Iz Rogatca. (Potrebai popravek.*) Na dopis od aas v št. 14. odgovorim aasledaje: Na očitaaje: ,,g. aačelaik pa je aam svoje otroke v aemško šolo pošiljal", odgovorim, da je to resaiea; uzrok pa je bil ta, ker hočem, da se moji otroci krščaasko odgojijo ia se šolarskib meš adeležijo, ia to se aa zuaaaji šoli ai godilo. Hotel aem jim tudi več poduka privoščiti aa trški trirazredaici; aaj bodo ostali vrli Sloveaci, to bode pa moja skrb. Zakaj je g. učitelj, kakor piše, 5 let odškodaiao za staaovaaje daroval, to mi ai znano. Morebiti za to, ker je vedel, da bi bilo ajegovo prizadevaaje, odakodaiao dobiti, zastoaj, dokler ae priatopi v ,,šulvereiuski tabor." Kakor g. učitelj krivo trdi, da aem jaz knpil za-se hiao, ia ker sem se pri kapčiji spekel, sem jo vriail sreaji, — ravao tako je aeresaica, ,,da so le gg. Mikuš, Železaik ia Gobec jo kupili brez dovoljeaja ia brez všake seje." V občiaaki aeji dae 24. avgasta 1888 so bili imeaovaai možje pooblaščeai *) Ta dopis se nain je nekaj zakasnil, aii nismo niogli drngačo. Iz njega pa vsak bralec lehko vidi, kako nara je treba muž, pravih mož, sicer pa se nara skazi najlepsa reč, kajti Imjskač najde vselej šlev, ki ne ved6, kaj je zrno in kaj so Ie — pleve, Ured, hišo v Rogatci za šolo kupiti ia v seji dae~7. oktobra 1888 se je eaoglasao od prieajočib odboraikov glasovalo za aakup Čokelaove biše. V tem zapisaiku so podpisaai vsi pričujoči ododboraiki: Florijaa Železaik, Jeraej Galua, Jurij Cajzek, Simoa Kores, Fraac Korea, Aatoa Posl, Jak. Gobec, podpisatelj ia sr. odbr., Martia Kitak, Igaacij Mikaš. Pri glaaovaaji ae je zbralo rea 90 glaaovalcev, ali ae 78, ampak 66 jib je glaaovalo zoper aakup; 12 za aakap, 12 za aakup a pristavkom: ako aola v Rogatci obataae. 114 glasov pa ai bilo oddaaib ia ti se štejejo torej za aakup, kakor je bilo v oklici povedaao. Kdor pa ve, s kakimi lažmi ae je zoper nakup delalo; da je oskrbaik graščiaski pošiljal dva moža h goapodarjem, da raorajo priti h glasovaaju, ia kako je ta goepod pravil ljudem, da ma je okrajai glavar sam rekel, da v tej aiši ae bode aikdar šole, ta se ae bo čutil, da se jih je amogo dalo premotiti. Da g. Klaajšček ai miroval, mi je zaaao, ker ae je okoli bahal: nMikaša aooramo zdelati." Naj še povem, kaj je sreajake odboraike aagibalo aišo v trgu kupiti. Sulvereiaci v trgu iiaajo res veliko šolo; k tej šoli še sedaj plačujemo aad 100 gl. letaih stroškov; ako pa šolo zuaaj trga proti Št. Jurju poatavimo, bode šolski okraj trški se še bolj v aašo areajo razširjal ia bode aaša sreaja k trški šoli še več plačati morala, kakor do sedaj. Kdor pozaa aaš kraj, tega ae bo tajil. Mi bi pa zuaaj trga morali postaviti novo šolo za 2 razreda, za staaovaaje ačitelja ia podučitelja. Vse to bi aašo areajo toliko atalo, da bi ae mogla šolskia stroškov aositi vec. V trg plačevati ia za lastao šolo, to je preveč! Rekli smo toraj: Bodimo mi za se, trg za se; ia da se aam z aajemščiao v trgu ae bodo aitaobe delale, kupimo ai sami hišo. Ako še toliko darujemo, da aapravimo v tej hiši še edao šolako sobo, imamo dvorazredaico, katera bo aašira razmerara aajbolj prav ia aaa, ker aas za deaarje vae hudo stiska, ae bo stala toliko deaarjev. Zravea pa imamo upaaje, dobiti izvratae učitelje, ker skušaja kaže, da ae dobre ačiteljske moči bolj potegujejo za šole v trgib, kakor za zakotae šole, v katere se marsikateri uriva, ki dragod ni za rabo. Da se šulvereiaci bojijo zgabe aaših otrok ia aaših deaarjev za avojo aolo, dobro apoznamo; zato pa aaše kmete tako motijo ia hujskajo. Ako zmagajo aaši aaaprotaiki, bodemo vsaj mi dobro veat imeli, da amo storili za aašo areajo, kolikor smo mogli, jo rešiti prevelikib plačil ia ji pripraviti dobro šolo. Da darajem zaalužeaib l20gl. zašolo, to aem že rekel ia še eakrat rečem. Kar pa zadeva šolski račua, o katerem g. učitelj trdi, da je bil meseca februvarija tako zmeden, velik ia brez pobotaic, temu le priatavim, da je bil ravao tisti račaa s tistimi pobotaicami v zadaji seji potrjen. Dodala ae je temu ra6uau aamo pobotaica šolskega aluge, ki ae je aavadao delala pri račuau; ter so odboraiki od avojih potaia ae aekoliko odjeajali. Meseca f'ebravarija je bila le glava g. učitelja zmedeaa ia arao torej morali sejo odložiti, ker se ai botel po aobeai ceai, kakor ae je že večkrat zgodilo, daevaega reda držati. G. acitelj je že eakrat v ,,Slov. Gospodarji" tajil, da je dajal veri aaaprotae kajige aolarjem. Lahko postrežemo z imeaom uceaca, kateremu je kajigo dal, ako hoče. Zato tudi labko spozaate, kako ta gospod reaaico ljubi. Igaacij Mikuš, aačelaik krajaega šolskega aveta. Iz Ljutomera. (P r o š a j a.) Pokojai gospod Jaaez Zaidarič, bivši duhovaik v pokoju, je pokopaa aa ljatomerakem pokopališču v vrati ondotaih pokojaih dahovaikov, pa brez vsakega zaameaja ali apomeaika. Zavoljo dolgotrajne bolezai pokojai gospod ai zapustil nič premožeaja, airomaaki stariši mu tadi ae morej% postaviti doatojaega apomeaika, zato ao ljutomeraki duhovaiki akleaili to izvraiti s pomocjo poko.jaikovih prijateljev ia aošolcev. Ker aem spodaj podpiaaai to skrb prevzel, obračam se s temi vrsticami do prijateljev ia zlasti aošolcev pokojaega Jaaeza Žaidariča, ter prosim, aaj v kratkem meai dopošlje po aakazaici, kolikor kdo more v ta aamea žrtvovati, da ae pokojaemu goapoda postavi primerea apomeaik. Po dva ali tri goldiaarje bodo mu še raeada radi ajegovi sošolci darovali, ia ako ae kateri drugi njegovih prijateljev kaj pomore, bode za prost spomeaik dovolj. Kedar bode spomeaik poatavljea, bom spet tem potom darovaikom objavil račua ia svojo zahvato. Ivaa Skahala, dekaa.