Leto LXVIL, ŠL 201 LJubljana^ sreda S* septembra 1934 Cen Dfei Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje tn praznike. — Inserati do 80 pettt jrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 3.-, večji inserati pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 2&-» za Inozemstvo Dta 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO DT UPRATOIATVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica tt. 6 Telefon: 2122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon 3t- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. RUSIJA IN DRUŠTVO NARODOV Rusija bo sprejeta v Društvo narodov že pri) odporu nekaterih držav iji teden kljub Ženeva, 5. septembra. Dtefraitrvm sk5ep švicarskega zveznega sveta glede stališča, ki ga naj zavzame švicarska delegacija na zasedanja skupščin« Društva narodov o sprejemu Rusije, so napovedovali šele za soboto. Zato je sklep, s katerim je zvezni svet odobril- stališče svojega odbora za zunanje zadeve že včeraj, izzval v Ženevi senzacijo. Ta ukrep smatrajo kot dokaz, da se je hotel zvezni svet izogniti vsaki diplomatski razpravi o tem vprašanju, zaradi česar je zavzel svoje definitivno stališče že pred prihodom tujih delegacij v Ženevo. V okofici švicarske vlade izjavljajo, da je soglasni sklep, naj švicarska delegacija glasuje proti sprejemu Rusije, olajšal njen položaj za primer, če bi takozvana Nacionalna fronta hotela izvesti svoje grožnje. Voditelji tega fašističnega pokreta so namreč napovedali, da bodo započeli propagando za izstop Švice iz Društva narodov, kakor hitro bi bila vanj sprejeta Sovjetska unija. K temu še pristavljajo, da o kaki solidarnosti Švice a Nemčijo absolutno ne^ more biti govora tn da so diktirala zadržanje švicarske vlade izključno njena načelna naziranja o boljševiški nevarnosti. V krogih E>rustva narodov Izjavljajo, da bo Švica bržkone ostala ob priliki glasovanja v plenumu Društva narodov osamljena, ker bodo vse države, ki so priznale Rusijo, glasovale za njen sprejem. Kar se tiče Belgije m Nizozemske, ki še nista priznali Sovjetske unije, trdijo v glavnem tajništvu Društva narodov, da bo Belgija ?o obisku zunanjega ministra Jasparja v arizu glasovala za sprejem, d očim se bo Nizozemska vzdržala glasovanja. Priznanje stalnega sedeža Rusiji v sveto Društva narodov je definitivno zagotovljeno, ker tudi Švica ne bo mogla ničesar ukreniti po sprejemu Rusije proti veliki večini tujih delegacij, d očim bo Poljska opustila svoj prvotni namen, da zahteva tudi zase stalno mesto. Edina težkoča bo v tem, ker vztraja Turčija pri svoji kandidaturi za mesto, ki ga je doslej zavzemala Kitajska in ki ga ponovno zahteva zase. Kandidaturo Turčije podpirajo države balkanskega sporazuma, d očim bi nasprotniki ekspanzivne politike Japonske glasovali za Kitajsko. Po statutih Društva narodov je potrebna za ponovno izvolitev stalnega člana sveta Društva narodov dvetretjinska večina, zaradi česar more biti Turčija izvoljena z navadno večino. Angleško mnenje London, 5. septembre. V angleških političnih krogih računajo, da bo Rusija sprejeta v Društvo narodov v ponedeljek in sicer kljub protestu švicarske vlade. Pričakujejo, da bo francoski zunanji minister Barthou že na petkovi plenarni seji predlagal sprejem Rusije v Društvo narodov, kakor tudi, da se ji prizna stalno mesto v njegovem svetu. V francoskih vladnih krogih so mnenja, da se bo tudi Švica zadovoljila z več ali manj platonskim protestom, ki ne bo mogel preprečiti sprejema Rusije, ker zadostuje zanj dvetretjinska večina. Belgija se še ni odločila Bruselj, 5. septembra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta še ni padla odločitev, ali naj belgijska delegacija na zasedanja skupščine Društva narodov glasuje proti sprejemu Rusije ali pa se vzdrži glasovanja. Zunanji minister Jaspar je po seji izjavil, da bo belgijska delegacija zavzela svoje stališče šele v Ženevi po razgovoru z drugimi delegacijami. Skoraj osem metrov dolg morski volk V soboto ga bomo videli na velesejmu v Ljubljani Italijansko • francoska pogajanja Po rimska vesteh napredujejo pogajanja med Italijo Francijo ugodno Rtm, septembra, g. 2e vee dni eo bile ▼ inerodajiiib političnih krogin razširjene vestk da sporaaazmevanje med Italijo in Francijo najglo napreduje. Kakor javlja sedaj >G*ornale di ftalia« ix najboljšega vira*, je eno najbolj Iroćljivin vprašanj za Jtalijaneko-francoske odnosaje na potu praktične rešitve. Gre »a mornariški dogovor, ki so ga v ""^j^ času podrobno proučevali Od preHmtfnannega sporazoma v tej zadevi je tndl odvisno potovanje francoskega zunanjega • (ministra Bartbon-ja v Rta Napoved bližnjega obiska Bar-tbouja v Rime potrjuje torej, da bo pogajanja ugodno potekla in da bodo kmalu končala. Po imforanacijah lista »Oior-nale di Stalia« bo Bartbjoojevo potovanje tudi glede na njegovo spremstvo imelo značaj slovesne manifestacije starega fta-lijansko-ifjranoofikega (prijateljstva svjetovne vojne. V tem srniata So pripravljali tudi že več mesecev ttalijanefco javno mnenje po tisku in radiu. Zagotavljajo, da se ne bodo tzadovoljili samo z ureditvijo italijamsko^francoskLh problemov temveč da bodo tudi druga tekača vprašanja na-«a svojo rešitev v okviru splošnega dogovora. ^Pariz, 5. septembra, AA. Po poročita iz Frage bo češkoslovaški zonanji minister dr. Beneš popoldne odpotoval v Ženevo na »asedanje skupščine Društva narodov. iPo nekem drogem poročita ia Rima trdijo v dobro poučenih tamkajšnjih kro gSo, da pride češkoslovaški sn«A-njj minister v kratkem v Rim, kjer bo izmenjal m tej i z Mussoiinijem o perečih vprašanjih. V Rimu pričakujejo, da bo dr. Beneš prišel v Rim takoj po obiskal francoskega zunanjega ministra Barthouja. Avstrijski proble: Obstoj Avstrije mogoč le v sodelovanju z donavskimi državami Pariz, rv septembra. AA. >Temps< prinaša uvodnik o avstrijskem problema ta pravi zastaran gospodarske strani avstrijskega vprašanja: Avstrijci dobro vedo, da ne smejo pričakovati rešitve niti podpore od nobene države in da se bo vsaj malo gospodarskega blagostanja vrnilo v deželo šele tedaj, če dosežejo ugodne trgovinske dogovore z veemi sosednimi državami, to pa jim dejansko brani, da bi se navezali iz-kdjočno na katerokoli državo. Avstrija sme pričakovati rešitve le od čvnste gospodarske organizacije, ki bi obsegala vee države podonavske kotline. Avstrija mu o obstajati le tedaj, če ji bo gospodarski ob- stoj zagotovljen. Droge rešitve nevarnega avstrijskega problema oL Na koncu po-vdarja *Le Tempe* tudi nnjnoat definitivne odstranitve nevarnosti na čisto političnem polju, ki jim je Avstrija danes izpostavljena. Berlin, 5. septembra, a A Po vesten z Dunaja je bil socialno demokratski prvak dr. Otto Bauer te dni skrivaj na Dunaju. Dr. Bauer se je udeležil sestanka socialno demokratskih prvakov. Sklepali So o tem, kako preprečiti prestop avstrijskih socialistov, levičarjev h komunistom. Po tem sestanku se je dr. Bauer vrnil na češkoslovaško. Francoska spravljivost Odmev francoske spomenice Društvu narodov o saarju — Francija ne zahteva ničesar zase Pariš, 5. septembra. A A, lasti priobču-ieio obširne izvlečke iz francoske spomenice o Posaarju, daljše komentarje pa prinašata le vJonrnak m >0ervrec. Tako piše >JournaiI<: Težko je pokazati več nezainteresiranosti, kakor srno jo pokazati, ko razpravljamo o možnosti revizije posaanskega vprašanja v nemško korist. Tako bi modi Posaarci najprej glasovati za Društvo narodov, da dobe premogovnike po znižani ceni, potem pa bi se vrgji v nemški objem. Ah' se ne nravi to tirati nekoliko predaleč zanemarjanja francoskih interesov, aH ne bo ta nezainteresiranost rodite ravno nasprotnega uspeha, kakor ga oričakuvjemo? V današnjih dneh vidijo ljudje v preveliVi nesebičnosti rajši naivnost kakor pa plemenitost. »Oeuvre« pa piše: Dolga francoska nota dokaz*rje vsemu svetu, da Francija ničesar ne zahteva zase v Posaariu rn da je njena želja samo zagotoviti Posaarcem. naj bodo ti ali oni, čim več jo svobodo in udobje, ko poteče plebiscit ne glede na rriegov izid. Obenem porablja franaoska vlada pr#ož nest, da na aeio preprost Bberame kieie na materialnem in nem polja v sedanjosti in bodočnosti. Požar v inandžorski cesarski palači Sanghaj, 5. septembra, d. Kakor poročajo iz Čangčuna, je v palači mandrurskega cesarja izbruhnil ogenj, ki se je razširil x vso naglico. Cesarska palača v Hsingkin-gu je povsem novo, po večini iz lesa zgrajeno poslopje, zaradi česar se je ogenj Se tembolj naglo širil. Gasilcem m vojaštvu se je posrečilo, da so požar po dveh urah pogasili. Na Japonskem je požar zbudil veliko senzacijo. Listi domnevajo, da gre za požig in zahtevajo strogo preiskavo. Kondurlotis hudo zbolel Ateae, 5. septembra, g. Brvši predsednik »rske republike admiral Konduriotia je ze--** težko obolel. Leči jo ga zdravniki iz Aten, vendar pa ma!o jpania, da bi okreval. Pred preosnovo angleške vlade? London, 5. septembra. AA. »Moramg-post« piše, da pričakujejo v Londonu nestrpno povratka Macdonalda, ker sodijo, da bo brez odloga izvedel rekonstrukcijo vlade. Če bo prišlo do te rekonstrukcije, pravi list, ni dvoma, da bodo naprosili Johna Simona, naj prevzame kako drugo mesto. Verjetno je ,ds bo na Simonovo mesto prišel lord H ai i aha m in da bo dobil nalog, naj nadaljuje politiko sodelovanja s Francijo. Ureditev ruskih dolgov v Ameriki Washingfon, 5. septembra. AA. Namestnik ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve Moore je izjavil zastopnikom ameriških in tujih listov, da se bodo razgovori z Rusijo o ureditvi njenih dolgov v Zedinjenih državah v najkrajšem času nadaljevali. Moore je kategorično demanti ral vse glasove tujih listov, po katerih naj bi bilo prišlo do prekinitve teh razgovorov zaradi nepopustljivega stališča ameriških Zedinjenih držav. Videlo so bo, je zaključil Moore, da nase zadržanje nasproti Rusiji ni bik) samo popustljivo, temveč, da smo bili zelo liberalni in širokogrudni nasproti njej. Bacil raka odbit? Berlin, 5. septembra. AA. Ravnatelj anatomskega laboratorija v nemškem državnem biološkem zavodu Brebmer poroča v zdravniški reviji >Mediziniech e WeU<, da ee mo je posrečilo odkriti bacil raka m odgojiti mikroskopske organizme, izvirajoče iz krvi m tkiva m rakom obolelih rjrađt ki jih nikoli ni mogel najti niti v krvi niti v tkivu zdravih ljudi- Živali, ki jim je Brehmer vcepil ta bacil, so takoj obolele za rakom. Smrt letalskega rekorderja C leve I and, 5. septembra. AA. Letalec Douglae Daviš je skušal doseči nov svetovni rekord. Rekord se mu je posrečil, ob koncu pa je z letalom treščil na tla in se vi bi L Dosegel je 492-675 km brzine na uro in prekosil dosedanji rekord 430202 km, ki ga je svoj čas postavil letalec Jrmmv Wed-dels- Sabotaža v ruski kovinski industriji Moskva, 5. septembra. AA. Svet ljudskih komisarjev je naročil vrhovnemu državne* mu tožilstvu, naj uvede takoj kazensko preiskavo zoper celotno upravo Zveze kovinske industrije, ker se fe dognalo, da je zveza delala brez načrta in da je pri nekaterih detih zelo prekoračila proračnn. LjuJMjana, 5. septembra. Vest, da so ribiči v Orabrovi blizu Kra-rjevioe ujeli velikega morskega volka, ki je prava redkost v naših vodan, je seveda tudi v Ljubljani vzbudila splošno pozornost, že včeraj je vse mesto govorilo samo o morski pošasti in ljudje nestrpno pričakujejo, kdaj pripeljejo zverino v Ljubljano. Borba z morsko pošastjo Morskega volka so opažali ribiči že preja, nji teden In nastavili so mreže, da bi se pošast zamotala vanje. V soboto okrog 5. Ljubljana in Zagreb se potegujeta zanj V Ljubljani so žo v soboto izvedeli za izreden morski plen in uprava ljubljanskega velesejma je sklenila, pokazati to orjaško zverino tudi Ljubljani. Pogodila se je z ribiči v Gabrovi, ki so sicer zahtevali precejšnjo odškodnino. Morski volk jim Ja namreč napravil na mrežah približno za 20.000 Din škode. Ker je uprava ljubljanskega velesejma pristala na cKlSkodnino, so pošast naložili na tovorni avtomobil in jo zjutraj je pa straža v Grabrovi, naselju, med Kraljevice in Crikvenioo, javila, da se je v zaliv za tune zaletel velik morski volk. Med ribiči je seveda zavladalo veliko razburjenje a takoj so se lotili posla, da jim pride morska pošast v roke. Zaliv, ki je 170 m dolg, 80 m širok in 35 m globok, so zaprli z mrežami. Na sredo, kjer je mreža najmočnejša, so postavili težak čoln, da ne bd mogel morski volk preko mreže. Nato so začeli z obeh strani vleči mreže skupaj. Bilo je 12 ribičev, kar pa ni zadoščalo in so morali na pomoč še drugi. Sreča je rala, da so mreže zajele morskega volka v bok in zaradi tega so ga ribiči lažje vlekli k obrežju. Ce bd bil z glavo obrnjen proti mreži, bi jim raztrgal vse mreže. Dve uri je trajala borba z morsko pošastjo, ki je strabovito otepala z repom in se borila z ribiči. Na pomoč je prišlo še kakih 15 ribičev. Ko se je pošast malo umirila, se je ribičem posrečilo dobiti v roke tudi drugi konec vrvi, ki se je volku zapletla v rep in kmalu so ga začeli vleči na kopno. Vrv so m« zadrgnili tudi okoli glave. Bilo je naporno delo, saj je moralo okrog 30 ljudi vleči vrv na škripec, da so ga lahko potegnili na kopno. potnih 6 m- «o *e borili ribiči z morsko pošastjo, naposled so jo pa le ugnali. O srečnem lovu so takoj obvestili pristaniški urad in kmalu je prišla komisija, vpričo katere eo volku razparali trebuh, želodec je bil pa skoraj popolnoma prazen. Pošast je tehtala 2400 kg, sama jetra 250 kilogramov, drob po 300 kg. Jetra so ribiči obdržali, ker napravijo iz njih dobro olje za mazanje jarbol. Morskega volka so z motorjem prepeljali v Kraljevice, odtod pa na Sušak. Električni žerjav je dvignil volka z ladje in ga položil na tovorni avtomobil, s katerim so ga. hoteli odpeljati proti Ljubljani, a eo imeli v Lokvah blizu Delnic defekt. Morski volk je dolg 7j62 m in zaradi tega ni mogel cel na tovorni avtomobfL Avtomobil so morali podaljšati z deskami, na katerih je ležal rep. Neuspel upor v Atenah Letalski podoHcirji so hotefi izvršiti preteklo nedeljo prevrat, Id pa {e Ml v kali zadužen Atene, 5. septembra, r. V nedeljo zvečer so letalski podoeicirjt skušal izvesti nov prevrat, zarada česar ie bila alarmirana vsa atenska posadka. Letaiskj podotjcirji so z vednostjo upokojenega polkovnika Miklabasa in po večinska Sapandokosa zbrali svoje ljudi ter >kn sporočati, da ie vlada sklenila proglasiti diktaturo, zaradi česar naj bodo prip-ravrjenj aa odhod v Atene, Kjer naodofciirjev. Ded vojaStva je bil že nameščen s strojnicami v a*vtomobl+th, pripravljenih, da se odoefreio v mesto- čim so vojaki zvedek. da .so bili rrcvaaana, so se takoj n Več nodofearje* je . niavo, se polastilo blagajne polka ter no-I begmio brez sledu. Kakor se je zvedelo, je bi na čelu zarote narednik Toma kos, ki Je prav tako pobegnil. Uvedena je bila takoj preiskava ter so bili razen mnogih vojaških osebnosti aretirani trdi nekateri ©i~ vUCs*i. Atenska agencija poroča o tem dogodku: Objavljajoč roročrla o poizkusu upora podčastnikov, naglašafjo vsi listi, da ie Šlo za skrajno neresen poizkus , ki je upornike samo osmeši Vse kaže, da je podčastnike pregovoril neki upokojen,} častnik z obljubami, da bodo posta!« častniki, če store, kar jam je predlagal Vse uporne podčastnike so aretirali, preden so mogli svoj upor res hoteli prepeljati v Ljubljano. Zaradi nesporazuma je pa ribič Jurkotić morskega volka najprej odpeljal v Zagreb, kjer bo razstavljen do petka, a v petek ponOči g& prepeljejo v Ijabrjan0 in bo v soboto zjutraj že razstavljen v pa-virjonu >Steyer< na ljubljanskem velaaej-nm pod okriljem Slovenskega rfbarsfcega društva. Morski volk Selache malima Kakor so 'igotovili učenjaki, gre za vrsto morskega volka Selache maximn. ki nm pravijo Nemci Riesernhai in ki doseže od 6 do 12 m dolžine. Zagrebški učenjaki so tudi mnenja, da se preživlja morski volk te vrste izkl ručno z drobnimi ribami in drugimi manjšimi morskimi živalmi. To vrste riba živi samo v polarnih morjih in le redko kdai zaide v nase vode. Na Jadranu sploh še niso nikdar videli tako ogroornega morskega volka; največji so bili 3 do 4 m dolffi-Zanimivo je, da ima pošast prav majhne zobe, pa tudi ves 'jstroj njene ogromne glave je tak, da ne more požirati vetikib ko. sov. Po mnenju 'joemjaikov je to popolnoma nedolžna riba, ki človeku ni nevarna in tudi ne večjim ribam. V Zagrebu so morskega volka temeljito očistili m oprali ter mu napolnili žile s for-malinom m srbi i matom, da ostane defc časa svež. Tudi od zunaj so g« namazali s sublimatom in formalmom. Prof. Junak in prof. Babic iz Zagreba sta rnenenja, da vok ne bi mogel požreti niti deteta, kaj ^ odraslega človeka. V Zagreb sta se odpeljala zastopnika ljubljanskega velesejma, ki sta zabievaia, naj morskega volka po dogovoru prepeljejo v Ljubljano, kar naj ostane tada test tukajšnjega muzeja. Uprava zagrebškega zbora in uprava zoološkega muzeja pa vztna»a-ta pri tem, da mora ostati redka morska zverina v ZagTebu do konca sejma, neto pa bo konzervirana in ostane last zagrebškega zoološkega muzeja. Seveda so pa W> samo rx>božne žerje Zagreočanov, kajti zoološki muzej nima denarja ne za žival, kar &eie za kritje stroškov za konzerviranje. Ker je Ljubljana ribičem stavila ceio ugodne po-goie za razstavo zverine v L^ibijani, kakor todi za mozej, je verjetno, da dobimo k> pošast za tmino v Ljubljano. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 229dj&7 — TKlflflŽ. Berlin 1329.03 — 1339-83, Brosetj 796-01— 800.86, Curilb 1108,36 — Ixmdon 167.47—169.07, Newyork 3216«61 — 334*4^87, Pariz 222.90 — 226*02, Praga Ml 33 — 142.09. Trst 290.74 — 290J4 (premija odstotka). Avstrijski siltag v prtvatnem kliringn 8.06 — 8-15. INOZEMSKE BORZE. Curi h, 6. seotembra. Pariz 30,2026, London 15.146, Newyork 301.%, Bvoaaij 71-90, Milan 36^76, Madrid 41.875» Asnoter-dam 20C.46. Berftn UdOJu, Dunaj GUO. Praga 12.7«, Varšava 67-9*. IM. ^LJUBLJANSKI Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. fleptapjtra 1034 >tev 201 Konferenca obrtnih ' w~ zbornic zaključena Najvažnejie iz resolucij, sprejetih ob zaključku konfie- Ljuto*j«oaf 6. septembra, Koofereoca abrtnvh sbonorc jo obrtnin odse&ov vse države je bila zaključena š«-ie sinoči ob 20., (ko so deiecati iz vse države z največjo »resnobo in skrajno podrobno razpravlja* o naivalnej&h obrtniških vorašarrifc dva dneva od Jutra pa tja v noč, p»red k-anferenco so pa pr.praWjali m ofrdetovalj materijal fc dva dneva tud* tajniki zbornic- Pri kc*n sprejetih več reisotuoij, ki iz njih posnemamo narvažaejše srvarL Refioktoiia o strokovnih fMkialjevaintfi šolah naroča obrtni zbornici v Osijdou, da v najkrajšem času predto&i ministrstvu sfclepe konference za topronvesube In dopolnila načrta uredbe o strokovnih nadaljevalnih šolah, obenem pa konferenca p ros: ministrstvo tngov^ne in industrije, da pred obriavo nredlbe skliče posebno komferenco v ministrstvo, da s pomočjo sodelovanja gospodarskih komor izdela defi niti ven tekst uredbe. V resolucQi o> zaščiti domače delavnosti ki o zaposlenju tujih delovnih moči smatra konierenca, da jo treba na ta problem §e posebej opozoriti vlado xi zaprositi za naslednje ukrepe: l. po možnosti naj se čimprej omeji prihod in bivanj« tujcev v naši državi, ki prihajajo zarad gospodarskega dela in zaposlitve; 2. da se pod.>vzamejo retorzivne mere p«roti državljanom cmn držav, ki navzlic principu reciprocitete ovirajo naše državljane r#a svojem ozemlju pri njihovem gospodarskem delu; 3. naj s« naroča vsem našim dtw p&ornatskjm in konezmlačnim zastopstvom v 'inozemstvu. nai posvete painjo tretiranju 'našli državljanov od strani tatnošojih ob-!laponro potrebo, da državna In samoupravna telesa, njihov! zavodi in •stanove morajo nabavljati vse ono, kar morejo pod solidnima pogoja izoeAatli v naši državi domača podjetja in izročati tudi izvedibe defl v prvi vrsti domačim podjetjem m osebam, k j imajo pravico na dotično obrt Resolucija o merah za sistematsko pospeševanje obrtniške delavnosti navaja najprej mene lavne inicijative, ki sicer: 1. Zaščita obrtnikov proti tnjfan jpdeBcom I s carinsko ki devizno politiko; 2. zaščita obrtnikov proti njihovim upnikom % uredbo o regrutiranju dol-g o v obrtnikov tako, kakor so rbornioe že predložile; 3. zaščita obrtnikov proti njihovim doktoricom (kmetom In borJcam) po ie predloženem prađtoffn; 4. zaSčita obrtnoKov-legalnin mostrov proti Rezalnemu ddu s specialnem zakonom, kakor je- ž« predJoteno; 5. zaščrta obrtoikov pred krošajajj-enj-ero s stri-ktnnm izvajanjem obrtnega zakona; 6. zaSč ta obrtne dela-vnosti proti delu v ter stni reiiiji v mnogih državnih in sarno-uipravnih ustanovah; 7. zaščita obrtnikov protr vedno večjemu širjenju sšstema tovarniških podružnic po predlogu; 8- zašč-ta proti visokim cenam in neugodnim pobojem plačevanja in dobavljala s strani karteli ran« Industrije; 9. zaščita gilede davčne preobremenitve po predlogu ztbor-iwc; 10, dajanje elektrčne energije, vode, premoga, žeteca. soli itd. oibrtnfkom po nizki ceni, v kolikor te predmete prodajajo državna m samoupravna telesa; |L i klanje modernih klavnic > hladilnicami in tovarnam: za led ter nasoljevalnicami in sušilnicami za kože v krajih, kjer jih še ni in so zato dani pogoji; 12. rTlmeriia tarifa in fcmšarinska politika države m samoupravu h teles; 13. pravdna razdelitev dohodkov državne razredne loterije, da se po zakonu odrejene v^ote porabijo za resnično pospeševanje obrtne delavnosti; 14. plačan je zaostalega državnega deleža Zanatski banki, da bi obrtmi ki mo-jrli eriti do povoljnega kredita: 15. ustanovitev posebnega oddelka za obrtništvo v mhrstr-tvu trgovine in industrije s posebnim načelnikom in strokovnimi referenti, ki bi poznali obrtnika vprašanja in reševali naglo in v skladu z zakonskimi predpKi in splošno gospodarsko politiko drŽave; 16 uveljavi? eni e uredbe o socialnem zavarovanju obrtnikov po predlogu zbornic; 17-ustanovitev gospodarskega sveta; 18. povečanje števfla strokovniih ojortn h šol; 19 ustanovitev srednje tehniške šole v vseh banovinskih mestih in večjih go^podarski-h sre«dM5čih; 20. lizdeJari le treba čim prei učne knjige za strokovne obrtne šole, k" bi odgovarjale potrebam današniega časa: 31. učiteljski kader naj se rekrutVra izključno iz strokovni]akov, če jih ra ni, nai se ustanove specialni tečaji; 22. naj se na državne stroške pošiljajo učitelji v inozemstvo zarad: specializiran j a, 23. nad se na stffoko\*ntie pa treba reformirati sedanje obrtne šoje tako, da se strokovni Izobrazbi v šolskem načrtu posveti večja pažnja. Prav obšrrio navaja ta resornega tudi mere privatne inicijative, na.1 zbornice ustanavljajo zavode za pospeševanje obrt' ter zamenjujejo predavatelje, učila litd Ti zavodi nai ustanavljajo knjižnice in izdajajo publikactj-e in učne knjige ?£ivaJco<1 okrog' katere se zbira dan za dnem večje Število resnih rejcev in ljubiteljev malih živali. Razmeroma v kratki dobi je >2ivalca.< premagala najbtrjde težko&e. de nedavno ao mnogi črnogledi pforokoveii pogin >£ivalce«. To se ni agodflo! Konec je bilo klavmosti in zna-lodufiraosnl, ko so prevasen vod.ftvo društva v svoje roke žilavi možje, na Čehi jim ravnatelj mestne vrtnarija g. Lap. 2e spomladanska razstava je pokazala, toliko sile, diecipline in solidarnosti članstva, da smo bili dolžni javno Izreči veo zahvalo požrtvo. vamim rejcem, kakor tudi sedanjemu društvenemu vodstvn. Letošnja VI. velika rasstava >£ivalca« nudi obiskovalcem velesejma. priliko, da se lahko prepričajo, kako lepe uspehe doseže naš mali človek s smotreno rejo pri svojm živalih. Vsi obiskovalci se ob pogleda na številno razstavljene res krasne zavali navdušeni in ne štedi jo s pohvalo razstavljal cem. Naval občinstva v ta razstavni prostor pa jasno priča, da razstave, ki ji&i prirej* drufttvo >4ivalca* vsako leto na velesejmu. ne utrujajo .kakor bi kdo miShl tml prvi mah. Z letošnjo razstavo so nas prireditelji naravnost presenetili. Samo do-mačib kuncev je razstavljenih nad 70 kletk. Izmed pasem naj omenjamo le nekatere: do 8 kg težke belgijske orjake, bele orjake, francoske ovnače, modre dunajčane. angorce, a vari a, alaska. bele m črne-rekse, bober-rekse in čmčfla-rekse. Zmagovalno nagrado je dobil samec angorske pasme, last urednika >3tvalce« gr. Leopolda Paljks, Poleg" tesra je ocenjerama komisija prisodila Se 19 pTvSi, 8 drugih in T tretjih nagrad. Posamezne ftfvatt so tudi naprodaj in Je bilo fte takoj prvi dan na otvoritvi razstave prodanih mnogo plemenskih živali. Perutnina je razstavljena v 40 kletkah. Največ je kokoSi, zlasti Staj. * pasme. Poleg" teh so razstavljene fte druge pasme kokoSi, kakor: leghornka. črna orpingtonka. plimetka to rode-W!ftna*ka. Ocenjevalna komisija je vse živali strogo ocenila m najlepše tudi nagradila. Nagrado po 200 iMn sta prejela za Štajerske kokoši: Uprava ba_ novinskega veleposestva vPonovlČn in učitelj Paljk is Ljubljane. Okrog 1000 Din 90 prejeli ie drugI razstavljale! perutnine. Golob je 90 nameščeni v 36 kletkah. Iti ao zastopane najrazličnejše pasme, kakor: rimljani, malteški, plavi, črni in rjavi flo-renUnjski, bObnjači, indij»n/ii .segedinaki in dunajski vosokoleteči, kapucinci, ko-drovd in tresovratci. Golobe je ocenil znani strokovnjak g. nadsvetnik Bukovec, ki je prisodil razstavljaleem 16 prvih, 6 drugih in 8 tretjih nagrad. V velikih voljerah so razstavljeni ptiči: kajiarčki, male papigice in drugi eksotični ptiči. V posebnih kletkah se sprehajajo srebrni in zlati fazani, SČebetajo kalifornijske prepelice tn se razkazujejo prešerni pavi. V posebnem oddelku je razstavila uprava mestne vrtnarije vodno perutnino, kakor labude, emdenske in labudske gosi, itd. Poleg živali je društvo »živalcac lisasta: vilo bogato kolekcijo kožuhovine ter razne kodhmovinaste izdelke. Včeraj je bila otvorjena velika razstava ovac in sanskih koz. Nad 200 ovac in ovnov naSe domače jezersko-solčavske pasme je razstavljenih v pol pokritem prostoru paviljona »G«. Nad 80 sanskih koz napolnjuje prostor pred paviljonom »F«. Društvo živalca« polaga namreč prav posebno važnost na rejo teh živali. Tu je obiskovalcem dna prilika, da si izbero primerno kozo-mlekarico. ki daje tud! do 6 litrov zdravega in okusnega mleka na dan. Vsak obiskovalec se lahko prepriča .da je kozje mleko, uži van o tudi surovo brez posebnega okusa, ki navadno mnoge straši in odvrača od uživanja kozjega mleka. Društvo »živalca« deli na velesejmu obiskovalcem brezplačno kozje mleko. Na doseženih uspehih Čestitamo sedanjemu društvenemu vodstvu in mu želimo, da nam turU v bodoče pokaže na razstavah uspehe svojega delovanja. Na dobro rejo! 1 DANFS GRETA GARBO V filmu velike ljubezni Inspiracija" Zgodba žene, ki je mnogo ljubila ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9. url Vstopnina 4.50. 6.60 in 10 dinariev. I I Tujski promet ▼ Gorjah Gorje, 3. septembra. Letošnja tujskoprometnt sezona se na-giblje h kraju in je bila prav. blagoslov za prebivalstvo nase občine, ki preživlja v zadnjih letih precej slabe čase. Gorenjska občina Je imela v prvih povojnih letih glavni vir dohodkov is gozdnih del to je prodaje, sekanja m vožnje lesa, kar je sedaj skoraj popolnoma prenehalo. Zato Je ostalo veliko število domačinov brez zaslužka, nekateri so s teStvo dobili delo t tovarnah KTD nt Jesenicah, Javorniku ln Blejski r>obravi, drugi s« ukvarjajo ■ poljskim delom, ki se ne renrlra, revnejli pa so zaposleni pri popravljanju cest in potov, nekateri pa si pomagajo na ta način, da nabirajo gosdne sadeie, to je gobe. jagode, brusnice in borovnico, ki jih na Rle- du prodajajo hotelirjem in letoviščarjem. K sreči pa se tudi v Gorjah tujski promet leto za letom uspešneje razvija. V teh naših idiličnih vaseh je vse bolj domače in cenejše kot na Bledu in drugod, zato se letoviščar pri nas rad ustavi, ker mu ugaja lepa okolica, odkoder ni daleč na Bled in mu je všeč primitivno življenje v naših vaseh in radi delajo lahke ture h galerijam Nj. Vis. kraljeviča Andreji k Pokljuški luknji, na Mrzli Studenec, v Ra-dovno. Krmo in v druge lepe kraje. Pri nas deluje agilna podružnica SPD. ki skrbi za pospeševanje tujskega promeM in je lepo uredila dohodne poti na Galerije, na Pokljuško luknjo in naprej proti Mrzlemu studencu. Dalje je zaznamovala vsa pota in namestila kažipotne deske, da je tujcem podana orijentacija in so jim olepšani izleti na naše lepe planine. Podružnica SPD s*"cer nima premoženja, ker je veliko investirala za napravo potov in markacij, a je med članstvom dosti idealizma in mnogo dobre volje do dela za povzdiso tujskega prometa, na katerega so naši kraji čim dalje bolj navezani. NTjeni dohodki so skromni, ker je navezana samo na članarino članstva in kar se ji posreči dobiti od dobrih ljudi. Žal pa občina sama. ki je v prvi vrsti poklicana, da skrbi za pospeševanje turizma, v tem pogledu zelo malo stori in nima niti za koristno delo podružnice pravesa razumevanja. Zakaj? Taborenfe novomeške sokolske dece Novo mesto, 2 . septembra 2e več let se je naše Sokolsko društvo pacalo z mislijo, da bi o počitnicah organiziralo taboren *e ob Kolpi. Končno je društvo na eni izmed svojih sei sklenilo, da priredi 14 dnevno taborenio v Dolu pri Starem trgu ob Kolpi. Ob tej priliki je druŠtvn svoj skleo podprlo tudi denarno. Taiko je bilo omogočeno lepemu številu otrok, da so se udeležili ta borenja. V četrtek. 16. avin navzdol. Verdijeva opera Traviata ee poje v znani hvretni zasedbi v petek dna 7. t m. ob SO. ari v ljubljanski operi. Glavna vlog« pojo; ga. Gjnugjenao, gg. GoattO ki Janko. Dirigira kape kitk Stritof. a raSije je Kreftov a. Premiera operete »eVatl Anten«, vseh zaljubljenih Patron« ja uvrščena t repertoar slovanskih pl«aov prav s tegra ra-zioga. ker ee njeno dejanje vrši na <5e-škoelovaikem in je prepletene S Številnimi prekrasnimi alovaikimi plesi. Dalo ja feredno učinkovito ln pestro ter polno lah-k ih prelepih narodnih melodij. Opozarjamo na premiere, ki bo na praznik v soboto S. t. m. ob 20. uri v operi. Prodana nevostat ki je določena za riodeljo 9. t. m . ee bo veled neetaLnoetl vremena izvajala oh ll>. url v opernem gledališču po znižanih cenah. N o k o I Sokolski nastop v Kozarjah Ker ie v nedeljo deževno vreme preprečilo javen telovadni nastop sokolske Čete v Kožarjih, se bo isti vršil v nedeljo, 9. t. m. ob 15. na letnam telovadiSču pri br. Kušarjj (pri dolgem mostu). Nastopa ee udeleži matično društvo viški Sokol z vsemi svojimi oddelki, udeležbo pa so obljj-bila tudi bližnja bratska društva in čete Kakor je v nedeljo jezdni odsek Sokola Ljjbh'aaa III, kljub slabemu vremenu s svoiimi konfeniki in fanfarami ra-zgdbal kozarsko okolico, tako smo prepričani, da bomo tudi v nedeljo lahko pozdravih' sokolske jezdece pri javnem nastopu, kjer bodo nastopili f» svojimi učinkovitimi vajami e sabljami. K nastopu bratsko vabimo tudi IfubliRnska sokolska društva, da tako moralno podpro mlado in lepo razvijaročo se sokolsko četo Nastopa naj se 'adeleže člani bratskih društev v kroju. Društva iz Ljubljane, ki se nameravajo udeležiti nastopa, obveščamo, da je zbor pred Sokolskim domom na Viču odkoder bo 6 konfenico na čelu skjpen odhod v Kožarje. K nastopu vabimo tudi občinstvo, ki naj v čim večjem številu pohiti v Kožarje in s tem pokaže priznanje mladi sokoteki četi. V nedeljo v Kožarje! Zdravo! — Sokol ua Viču obvešča Članstvo in naraščaj, da ee prične 10. t. m. zopet redna telovadba v telovadnici Sokolskoga doma po naslednjem sporedu: Člani v sredo in petek od pol 21. do 22. moški naraščaj v sredo tn petek od pol 20. do pol 21, članice v torek in četrtek od 20 do pol 22. ženski narašča i v torek in četrtek od 19 do 21). Glede telovadnih ur moške tn ženske dece se bo obvestilo deco potom okrožnice v Soli, nakar opozarjamo starše sokolske dece. Pozivamo vse brate in sestre, naraščaj in d^-00, da se točno ravna po telovadnem 'lrni-ku in prihaja redno k telovadbi. Prednjački zbor. — Obenem poziva drufttvena uprave vse Članstvo in naraščaj, da se v nedeljo 9. t m. polnočevilno v krofih udeleži javnega nastopa nese sokolske Čete v Kozarjah. Zbor vseh oddelkov v nedeljo ob 14. ored Sokolskim domom. Udeležba strocro obvezna zlasti za telovadne oddelke. Vsa navodila bo dalo društveno nečelništvo. Zdravo! _ Sokolska župa Ljubljana, prosvetni odbor opozarja vse brate okrožne prosve-tarje lfibllanskega, kamniškega, dolenjeke-2«, obmejnega in eeroveko-čabranskega. da bo v soboto 8. t m. ob 9. v župnd pisarni na Taboru seje zbora okrožnih prosvetarjev, fa je sa vee brate strogo obvezna. Ker se bo na seji oziroma sestanku določil točen program za bodočo zimeko 6eaono. ie udeležba nujno potrebna Na sejo so vabljeni tudi vsi člani župnega prosvetnega odbora. Predsednik 2PO. Zdravo! — Sokolska ivpe Ljubljana. Članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih druJtev č>e vabi, da se udeleži v čim večjem Številu žalne svečanosti za bazoviške žrtve, ki bo d revi ob 19. na Kongresnem trgu, pred univerzo. Zdravo! Župna ipTava. Iz Kamnika — Pred velikimi deti na Kamniiki Bistrici. Nedavno je bil v Stahovici komisijski ogled 2a zgradbo novega ErjavSkoveea jeza, katerega Je v Jeseni voda porušila. Po razdejanju tega teza je Bistrica poru-5ila dva mostova. MalenSkovo elektrarno in obrežje pri korporacijski žagi. Skupno je bilo na tem kraju za okrog 350.000 Din Škode. Ker pa je bilo nujno potrebno, da se jez obnovi, so takoj spomladi pričeli z akcijo, da se zgradi na tem mestu nova vodna naprava, ki bi ublažila vodni tok. Stroški za nov jez so proračunani na Din 95.000. Jez bi morali pravzaprav zgraditi že letos, pa smo zamudili ugodni poletni čas, ob nastopu jesenskega deževja pa dela v strugi Bistrice niso priporočljiv«. Treba bo pač čakati na zimo. Ta teden so pričeli tudi s pripravami za gradnjo novega mosta na Duplici, ki ga je lani porušila Bistrica. Pomanjkanje tega mosta na prometni banovinski cesti med Kamnikom in Radomljam! so že močno občutili vozniki, ki so morali napraviti pri vožnji dolg ovinek čez Homec. Novi dupliški most bo stal 97.000 Din Dolg bo 45 metrov, lesena konstrukcija pa bo slonela na dveh vrstah opornikov. Z gradnjo dupli-škega mosta bodo pričeli prihodnji teden in če bo šlo vse po sreči, bo še pred zimo gotov. Iz Celja —e Zahvalna služba božja bo v Četrtek dne 6. t. m^ na rojstni dan NJ. Vis. prestolonaslednika Petra, ob 8. zjutraj v župni cerkvi sv. Danlela, nato pa v pravoslavni in v evanđelje ki cerkvi Celjski pododfoor TJROJR poziva vee rezervne oficirje, da se v uniformah udeleže zahvalne službe božje v župni cerkvi. —C So*o Is* a proslava rojstnega dne Nj. Vis prestolonaslednika bo danes v sredo točno ob 19 30 v Sokolskem domu v Gaoerju in ne ob S0.t kakor je bilo prvotno določeno. —e Pregled motornih vozil. DrugI letni pregled motornih vozil, ki služijo javm mu prometu, in oalh, ki iz kakršnegakoli vzroka letos Se u'so bila komisijsko pregledana, bo za območja pred sto jnlfitvai mestne policije v Celju ter sreskih načel stev v Celju. Gornjem gradu, Konjicah hi Šmarju prt Jelšah v sredo 12. t. m. od pol 10. dopoldne dalje pri nie&lnl garali na Sp. Lamovlu v Celju. KOLEDAR. Danes: Sreda. 5. septembra katorleani: Lorrsoc, Nedeljka. 0ANAINJE PRIREDITVE. Klop Matica; Kralja valčka. Kino ld«al: Inspiracija. Kine Dvor: Valekov *ar. Kino šlftka: Maratonski tekač. DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Mr. K u mit, Gosposveteka ©eeta 10 ln Snšnik. Mariji« trs 5. Inu imamo u ta jefenfki Lublani fpet sne slo Hetnv inu ihudne komedie. Ufaku lejtu nam gordrshin-iMi tiga lublanfkign femina kej prou sariimljiviga inu kur je tu narpoglavitnish kej saftoinfkiga persh-timaio. Ti komendijontarji fo prou is ze-Uga fvita u Lublano purkomandiranl bli, de nam tukei fvojG velike kunshtnofti taku lepu perkasujeio. Pershli fo ani iz Ru foufkiga, is te iharne Afrike fmo dobili te samurze, fo tudi Engiendari inu Kinc-sari. An zhlovik je tam. kateri na mile furme na an shkant shpila. napraulen u ari zharn prushtaf, ki od f pode j one dou$e konze, ki kuker ani shpizhafti ko/hi je-siki okul shvigaio, ima. Tu zhlovik fens anim slo shpafnim inu fmeshnim to\war-sham kashe, ki tunarperu zhiftu nezh govorit ne sna inu famu ane nczlovcshke inu shpafik glafove van is febe daie, poi pa, od tiga velikiga fmejaina tih obifkuvavi-zev poshiulen, govoriti rna, kuker tu en-glenderjku, franzosoufku, tajzhlendarfku, inu otkar fe u ta nasha desheta noter prshou, tudi ta nasha fpracha govori. "Zhe ga ta zharni prushtofnik praska, zhe hra-vashku sna* pa prau ta fmeshniks da sna inu rezhe »Jok«. Inu prau de sna she na~ prei inu rezhe »Jok, Jok«. Tudi na an slo mizhkani shkantik, na ane rimbaJe tno na ane zhudne faifafte trobente lepu shpila inu is ani ga zhamiga, kvedrarftiga meha ane mile shtime ven uiezhe. An Kinesar fkusi ana kolefa, ki ufa is ani mi ffrashnu nabrushenimi noshi nashpikani fkusi fkazhe inu tudi sk> zuprati sna. Ane bele panglirhke sashiga inu ih poi fpet zHe nardi^ is ane kratke gajshle ana dejet vatlov douga bela kazha dolfpusti inu fe ta kazna med negovim velikim mahe/nem okul negove pershone ftrashnu ovrva ina ko ta sver zhiftu smatrana dol pade, k> rupemik hitro v teh fvoih rokah smezhka inu ftran ver she. On tudi ane rajsheve, is ta zhifta voda napouhnene shalze na amh dougih vrveh okul febe inu nad glavo vrti inu glej ta voda fe ne rasli je. Inu she druge kunshtnofti fo tam. Sa~ murfki plefavizi fe na mile vishe svirato inu na glavo padajo inu fe im te ozki hm sob je kuker ane tuzhi fvetijo. Nartupugtavitnish je pa tu, de fe te zhudnoiti inu zupernije saftojn kashek*. Jok, Jok. Iz Ptuja — Osebna vest. Za ravnatelja tukajšnje tvrd k« Reinhardt, eksportna trgovina xa perutnino m divjačino, je bil imenovan v znak zaslug g. Avgust Scawe4gex, ki je bil pri tvrdkd zaposlen ie skozi 357 let. G. Sobweiger Je anan strokovnjak in •e je pod njegovim vodetvom podtfetje znaUao ra-z&irilo, tako da tzajposluje dane* nad 100 delavcev. — V proslavo rojstnega dne Prestolo-naslednika Petra bo v četrtek oto 9. uri dopoldne v prosti jaki cerkvi slavnostna etežfea božja. Po eiufibi božji bo pred mesto mi magistratom voja£ka parada. MSLOVENSKI NARODi, dne 5. septetiAna 1934 Stran 3. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT VELEFILMSKA OPERETA KRALJA VALČKA Opereta polna veselja, petja, zabave in domačnosti. Predstavlja nam boj med Straussom in Lannerjem. Renate Miiller, Willy Fritscb, Pavel Horbiger, Rose Barsonv. Predprodaja vstopnic od 11. do pol IS. Predstave danes ob 4.. 7M in 9M uri Elitni kino Matica« Telefon 21-24« DNEVNE VESTI mm Iz finančne *luzbe: Napredovali so: 1. za car .kont. VH. poi. grupe: pri glavni carinarnici v Ljubljani: Aljančič Emil, pri giavni carinarnici v Mariboru: Medanič Zvonimir in Svaglič Zvonimir, pri carinarnici na Jesenicah: Svetek Miroslav in Carić Muhamed, pri carinarnici na Rakeku: Bole Andreja, vsi cariniki Vin. poi. grupe. 2. Za carinika VITI. pol. grupe je napredoval Klodie Rihard, pom. carin i h IX. pol. grupe pri carinarnici v Ljubljani; 3. pri glavni carinarnici v Mariboru je napredoval za pom. carinika IX. pol grupe car. pripravnika Alajbegović Uzejir; 4. za zva~ ničnika II. pol. grupe je napredovala Pe-nić Marija, zvapičnica HI. gTupe pri caru c ar niči v Ljubljani. — Da orodje tatvine grozdja. Da bi se omejile tatvine grozdja in preprečila občutna škoda, katero povzročajo razni delo. rarzneži poezbno letos vinogradnilcom s tem, da nakradeno grozdje nosijo na trg ali na dom branjevkam, je odredil ban dravske banovine g. dr. MaruSič vsem predsednikom mestnih in trikih občin, da njih organi od 15. septembra dalje isto-časno ko pobirajo stojnico, zahtevajo od nepoznanih prodajalcev dokaze — po možnosti uradno potrdilo občine — da so lastniki vinogradov, oziroma upravičeni prodajati grozdje. Za grozdje, dobavljeno izven dravske banovine zadostujejo železniške vozovnice ali potrdila prevoznih podjetnikov. Sumljivo grozdje naj se zapleni in proda v vinorodnih srezih v korist kmetijskega odbora v dobro postavki za pospeševanje vinogradništva, v ostalih srezih in v avtonomnih mestnih občinah pa v dobro postavki za pospeševanje sadjarstva in vrtnarstva. Prodajalec takega grozdja naj se zasleduje in po zakonu kaznuje. Občine vinorodnih srezov so dolžne opozoriti pravočasno vinogradnike in prodajalce grozdja na ta razglas ter izdajati brezplačno tozadevna potrdila. _ K°ngTe» sadjarjev In r^z^tava sadja. Drugi kongres sadjarjev m razstava sadja bo od 29. septembra do 3. oktobra v Sarajevu pod kraljevim pokroviteljstvom. Svečana otvoritev razstave bo 29. t. m. kongresa pa 30. t. m. KongTes bo trajal z ekskurzijo 3 dni, razstava pa pet dni. — Za veliko skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda« dne 16. septembra na Vrhniko je dovoljena polovična voznina. Na vstopni postaji Be kupi cela karta in pa železniška izkaznica, Ki stane 5 Din. S po-irdilom o udeležbi, ki ga prejme vsak udeleženec pri OMID na Vrhniki m pa s l:upljeio karto ter železniško izkaznico ima vsak brezplačen povratek. — Na enoletnem tečaju dri. rvtžje gozdarske šole v Mariboru Je ee več praznih mest za učence. Oni kandidati, ki žele vstopiti v ta tečaj, naj vlože profinje najkasneje do 16. septembra 1934 pri upravi Sole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovantm prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo odnosno odpustnico (zadostuje z dobrim uspehom dovršena osnovna šola), 4. nravstveno izpričevalo za one prosilce, ki ne prestopajo neposredno Vz kake šole, 5. zdravniško Izpričevalo z dokazom, da je prosilec telesno in duševno popolnoma sposoben za gozdarsko služfoo, 6. Izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroSke ftoianja. V tečaj se sprejemajo predvsem internisti, ki plačajo mesečno 500 Din za hrano, stanovanje ln vso ostalo oskrbo. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje Izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da bo ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastni* preiskavanji. »Franz J Gusarova« voda ^e dobi v vseh lekarnah, đrogerijah in špecerijskih trgovinah. — Izprcmemoa ro<*b+n«K«ge. totvena- Baoska uprava dravske banovine je dovolila Mariji TJhr. pristojni v občino Borovnica, rzpremembo rodbrnakesa imena TJhr v Knsar. — Iz »Službenega tista«. ^SražJbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št~ 71 z dne 5. t. m. objavlja pravilnik o upravi razlaščenih gozdov in objave banske narave o pobiranja ObčlTSktn trošarin v letu 1034. — Za mrtvega proglašen« Okrožno so-•itšče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglas! za mrtvega delavec v tovarni stolov Ivan Brzoska, ki je odšel začetkom vojne na rusko bojišče rn se udeležil maja 1916 ofenzive pri Przemvsru. Od takrat ni več glasu o nJem. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma ofolačno, stanovlteo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani v Splitu 25, v Zagrebu 23, v Skoplju 2B, v Mariboru 21.L v Beogradu 13, v Sarajevu 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.2, temperatura je znašala 15. — Sin saklal mater. V Kovinu pri Zemunu se ie odigrala v nedeljo ponoči pretresli iva tragedija. 51-letna vdova Katarina Borel je živela v skupnem gospodinjetvu e svojima sinovoma. Njen 23-1 etni sin Andrej se je vrnil ponoči domov in zasačil mater s steklenico žsrania v postelji. Nastalo ie običajno prepriranje in mati je ocrtala sinu razmetava Ti je denaria. 6tn pa materi nemoralno življenje. Beseda je dala besedo, končno je Pa pograbil mn dolg kuhinjski nož in zabodel mater, potem ji ie pa se e sekiro razklal glavo. _ Volkovi napadli avtomobil. Včeraj oonoči se ie odpelial iz Delnic proti Sušaku šofer Ludvik Vag7, ki ie vozil Franca Gon-čmo in Franca Simčiča. Blizu Gornjih Jeleni so navalih na avto trije volkovi. Ene- ga je avto povozil in prepeljali eo ga ua Sušak. — Ivana. Podriaja. °dpeljejo v Ameriko. Včeraj je prispel na Dunaj namestnik vis. državnega tožilca iz Newyorka, da opravi zadnje formalnosti glede izročitve Ivana Podržaja. Ameriške oblasti ga dol. že krive prisege in bigamije. Avstrija ga jim bo najbrž izročila. Podržaja od pelje X> v Ameriko preko Trsta. Iz Ljubljane —lj Proslava rojstnega dne Nj. Via prestolonaslednika Petra v Ljubljani, Na jutrišnji rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ki je obenem sponiinsii dan pokolnitve novih zastav jugoslovenskim polkom bo v stolnici zahvalna služba božja ob 10., v pravoslavni kapeli in v evangeljski cerkvi pa ob 9. Proslava bo združena i veliko revijo in parado ljubljanske garnizije, pri kateri bodo sodelovali kolesarski bataljon, pol bataljona 40. pešpolka Triglavskega, 16. artiljerijski polk in bolničarska četa s sanitetnimi avtomobili ln osobjem Ob 19.15 pa bo iz vojašnice kralja Petra I. krenil oddelek vojaštva z bakljami in z vojaško godbo na čelu v mesto. Mirozov pojde po Poljanski esti, Vodnikovem trgu. Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Wolfovi ulici, Kongresnem trgu, šelenburgovi in Prešernovi ulici in preko Sv. Petra ceste ter trga Tajbor nazaj v vojašnico. —lj Ljubljana v zastavah. Pozivu župana dr. Dinka Puca, naj Ljubljana tako gostoljubno kakor vedno sprejme slovanske goste in naj razobesi zastave njim v pozdrav, se je danes odzvalo vse mesto Skoraj z vseh hiš so zaplanolale državne zastave. Prvi slovanski gostje prispe že daroes popoldne. JUTRI POJETA Jan Kiepura in Marta Eggerfh V PREMIERI VELEFILMSKE OPERETE Pesem z neba Elitni kino Matica Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11. do *£13. ure —lj Rez. oficirji se pozivajo, da se udeleže Jutri ob 10. maše v stolni cerkvi povodom rojstnega dne Nj. Vel. prestolonaslednika Petra. Po maši bo na Vidov-danski cesti vojaška parada, udeleže se je rez. oficirji, ki se postavijo na levem kri hi aktivnih oficirjev pri Sokoiskem domu na Taboru. Odbor. —lj Drevi ob 7. vsi pred univerzo, da počastimo spomin naših junakov -mučen I-kov. Društvo »Tabor«. Pel bo društveni mešani zbor. —lj Članstvo Narodne odbrane pozivamo, da se udeleži proslave v spomin bazoviškim žrtvam, ki jo priredi danes ob 19. uri pred univerzo nacijonalna akademska omladina. Oblastni odbor NO v Ljubljani. lj— Poziv naeronabiermi delavstvu ni članstvu NSZ I Vljudno pozivamo vse delavstvo, posebej še člane NSZ .da se v kar največjem številu udeleži komemoracije ba-zoviflkin žrtev, ki bo drevi ob 19. uri pred univerzo Pokažimo s številno udeležbo, da znamo ceniti žrtve narodnega ponosa. — TajrdStvo NSZ. Drevi ob to. uri gostuje v opereti PLES V SAVOaJU Ga. Mirni Balkanska iz Sofije. Gene običajne operne, ne zvišane. —lj Socani! Danes zvečer ob 19. se zbe-Kmo pri spominski plošči pred univerzo, da počastimo spomin naših junakov-muče-nlkov, ki so padli 6. septembra 1930 v Bazovici. Jutri zvečer ob pol 21. pa pri komemoraciji v kemijski predavalnici na realki. —lj Jadranašl. Udeležite se polnošte-viino spominske svečanosti, ki bo danes ob 19. pred univerzo. —Ij Jadranska straža poziva vse svoje člane, da se udeleže danes ob 19. obletni-oe bazoviSke tragedije pred spominsko plosoo pred univerzo, da počaste spomin junakov, ki so padli v borbi za osvoboje-nje svojega naroda. —lj Današnji živilski trg. Prvo sredo v mesecu je običajno na živilskem trgu prav živahno in tako Je bilo tudi danes. Trg sicer nI bil tako založen kakor v soboto, a kljub temu je bflo vsega v izobilju. Na sadnem trgu gredo s cenami še vedno navzdol in danes so bila že najlepša jabolka po 2.50 Din kg. če si jih pa vzel 5 kg. pa že tudi po 2 Din. Najlepše hruške nudijo S do 4 Din za k«, a gTozdje od 3 do 7 Din po kakovosti. Na spodnjem delu sadnega trga je bilo več stojnic z gobam!, ki pa po njih nI preveliko povpraševanje, čeprav je cena minimalna Merica lisičk in krempeljčkov, za katere se pa Ljubljančani ne navdušujejo preveč je po 1 Din, s jurčki za vlaganje po 3.50 Din merica. Na izelenja&nem trgu 8o ostale cene pri starem, le paprika se je pocenila in jo prodajajo že 6 do 8 komadov za 1 Din, a lubenice po 1 Din kg. Jajca pa so se nekoliko podražila In jih prodajajo samo 16 komadov aa 10 Din ali Par 1-25 Din. Pidčancl ao Se vedno dosti dragi m stanejo od 34 do 32 Din par. Povprečna cena govedini je 8, 10 in 12 Din kg. teletini pa od 12 do 1« Din sa k«. — Cedpelj je ie zmanjkalo, edino na Poaa-carjevem trg« jih je bik) par zabojev, okoli kater iti so «e gospodinje gnetle, čeprav so bile po 5 Din kg. -H3 Gmajna sredi Ljubljane. Na obeh straneh jamskega gledališča, oh Gradaski in IgrlAki ulici, je ograjen precejšen prostor, ki so ga menda nasl predniki namenili parku ali vsaj malemu cvetličnemu« vrtu. V teh ograjenih prostorih že nekaj let raste le trava in se je v zadnjem času tudi plevel sila razbohotil, kakor da se smeje mestni občini ln upravi gledališča, od katerih pač enemu padajo ti prostori na pleča. Ta razraščena gmajna ob našem gledališču je zlasti prikladna sedaj, ko imamo v Ljubljani toliko gostov in tujcev, ki si vsi radi ogledajo nada gledališča. To ljubko livadico sredi mesta pustimo do konca velesejma nedotaknjeno, takoj potem bi pa kazalo v ograje spustiti vsaj nekaj kravic in koz, če ie nimamo denarja za kosce. r&TJA DELAMDVA JOIA ZA RITMIČNO GIMHASTIKC "lip IN UMETNIŠKI PUS. ,VP| J DMfVHO OD 1©-14 Tečaji so se že pričeli. —lj Na občnem zboru ljubljanske ljudske univerze je bil izvoljen za dobo treh let naslednji odbor: vseučiliški profesor dr. Osvald za univerzo, dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD, za ljubljansko mestno občino podžupan prof. Jarc dr. Stojan Bajič, sodnik, dr. Pretnar, tajnik zbornice TOI, dr. Mihalek, tajnik ZKD, Ribičič in trije predstavniki predavateljskega sveta, ki jih imenuje v odibor imenovani odbor. V nadizorstvo: prof. Grafenauer, predsednik Prof. društva, Anton Podbevsek, novinar, in dr. Petrič, direktor Higienskega zavoda; namestnika ga. Kroftova in dr. Jeglič. Odbor se bo konstituiral na prvi redni seji, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob IS. v Trgovski akademiji. —lj V Frankopanskem dvoru v šiškj so imeli snoči plesalci(ke) bužetskega narodnega kola glavno skušnjo za festival. Skušnji sta prisostvovala poleg številnih povabljencev tudi župan dr. Dinko Puc rn njegova soproga, ki je, kot znano, častna predsednica festivala slovanskih narodnih plesov. »Sočani«, ki izvajajo to kolo. so svoj ples zaplesali z veliko temperamentnog tjo in so želi za svoje brezhibno izvajanje zaslužen aplavz. Na festivalu bodo nastopili »Sočani« z osmimi pari plesalcev, ki jih je tevežbala za nastop ga. Spira Barlova. Kolo se bo izvajalo ob spremljanju originalne stare narodne Istrske godbe (violina, trompeta, kontrabas ki klarinet). Pestrost plesa, ki so ga plesali naši istrski pradedje le ob slavnostnih prilikah, kakor ob porokah, narodnih praznikih itd., bodo še povečale lepe narodne noše iz našega ozemlja onkraj meje. —lj Izšla je brošura o festivalu z natančnim sporedom Ln opisom kakor tudi s fotografiranjem poedinih plesnih skupin, •Izvaja 20 plesnih skupin iz veeh delov Jugoslavije, češke. Poljske in Bolgarije. Lep uvod v brošuro je napisal podžupan prof. Jarc. G. podžupan poudarja, da »noče biti naš festival zabavna prireditev in ne varijete ampak hoče čim večjemu števil« gostov na črti 1200 km od Triglava do Gjevgjelije in od Požarevca do Krka in Korčule pokazati prvič kolikor toliko sistematično zbrane značilne jsugoslovenske Plese (igre). Festival slovanskih narodnih (jugoslovenskih, češki, poljskih in bolgarskih plesov) naj nam da zaslutiti vso njih lepoto v površnem prerezu. Posebej pa naj »budi ta festival v Jugoslovenih našo zavest, da ne dopuetimo, da bi ti folklo-ristioni biseri obledeli ali se celo izgubili«. — Brošuro je uredil g. Anton Podbevsek in se dobi v koji pTed Emono. —lj Zborovanje naših hišnih posestnikov. Vili. redni zvezni zbor — kongres lastnine Glavne zveze društev hišnih to zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije — se bo vršil na praznik dne 8. septembra oh 3. uri popoldne v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Istega dne tn v isti dvorani se bo vršil ob 10. uri dopoldne redni občni zbor delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljami. Ra^zen običajnih dne v-nih redov se bo na obeh Bborovanjih razpravljalo tudi o zaščiti zadolženih hišnih posestnikov ln o sedanjem stanju hišne posesti v splošnem, zato se pričakuje za ta zborovanja velika udeležba in močno zanimanje Samo še danes vesela opereta VALČKOV ČAR V glavni vlogi; Maurice Chevalier. Petje, godba, ameb in zabava. ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7. ln 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din. —lj Slovanski pleei v zvočnem filma. Danes so prispeli v Ljubljano operaterji filmske družbe >Svetloton«, ki bodo snemali revijo slovanskih plesov na letošnjem festivalu slovanske glasbe in slovanskih plesov. Družba >Svetloton« je pravkar dokončala zvočni film »Mariborski teden«. Kakor smo izvedeli, bomo oba filma v kratkem videli tudi v Ljubljani. —lj Nagrade s pasje razstave v izJ°ibi. V izložbi tvrdite >Eh*te« v Prešernovi ulL ci je davi vzbudilo pozornost krasno darilo pokrovitelja pasje raastave kraljeviča Andreja, in sicer dva angrlesTta Seterja v bronu na podstavku iz črnega marmorja, ki ga je razsodišče poklonilo ge. dr. Lovrenci, čevi. Obenem s tem darilom je razstavljen ogromen portret ge. Lovrenčičeve v lovski obleki ln s skupino lovskih psov —lj Danes nepreklicno zadnjlki-a* velika glasbena opereta >Kralja valčka«. Za jutri se nam pripravlja prijetno presenečenje, Jan Ki ©pura, tenor svetovnega slovesa, in Marta Eggerth nastopita skupno v ve. lefilmu »Pesem z neba«. To filmsko delo, za katero je slavni Robert Stolz s komponira! glasbo in pri katerem je vodil režijo spretni režiser Carmin Gallone, so bile angažirane najboljše moči. že sama nosilca glavne vloge nam jamčita, da bo delo nekaj izrednega, tako kot smo naučeni na Jan Kiepurove filme. Ostala zasedba je v rokah najboljših igTalcev komikov kakor Pavel Kamp, Tneo Lingen in Pavel Hor. biger. FIlm obeta biti prava senzacija za glasbo ljubeče občinstvo Ljubljane kakor tudi prijetno iznenađenje za one, ki ljubi, jo vesele operete z zdravim honnorjem. —lj 14. t. m. otvoritev »ezone ZKD kinO_pred*tav. Kakor vsako leto, bo tudi letos ZKD predvajala vsak teden filme kulturne in zabavne vsebine. Za letošnjo sezono sd je zagotovila niz prvovrstnih filmov nove in stare produkcije. Kakor vedno, as bo tudi letos potrudila, da bo občinstvo zadovoljno in bo radi po seč al o njene predstave. Program za drugo polovico septembra in oktobra je kakor ee bo občinstvo samo prepričalo, jako skrbno Izbran in ZVOĆV1 KINO »SOKOLSKI DOM« V 6ISKI. — Telefon 33-87. Veliki športni film Maratonski tekač V glavnih vlogah: Brigite Helm, Paul Hartmann, Trude von Molo, Victor de Kowa Predvaja se samo še v sredo in četrtek ob 7. in 9. uri V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride! MATERINO SRCE Pride! prvovrsten. Za nadaljnje predstave ao pripravljeni dobri filmi zabavne in kulturne vsebine. Sezona se prične z veselo burko >Veleturist«. v kateri nastopa slavni Otto VVallburg. —lj K°neert v glasbeni dvorani ljubljanskega vele&ejma. I>anes popoldne ob pol 6. uri bo v glasbeni dvorani paviljona >J« na velesejmu koncert slovenskega vokalnega kvinteta. Odločni člani kvinteta nam bodo zapeli celo vrsto znanih slovenskih kvartetov in ob sklepu tudi več prelepih narodnih pesmi. Ker uživa slovenski vokalni kvintet najbolja! sloves ln poje v reanici dovrfleno, »a to priporočamo obiak njihovega koncerta. Podrobni spored se dobi pred vbodom aa 2 Din. Jutri v četrtek ob pol 6. uri pa nastopi Orkestralno društvo Glasbene Matice, godalni orkester 30tih članov pod vodstvom dirigenta L. M. škerjauca ter izvaja osem izvirnih slovenskih del za godalni orkester, že po sestavi sporeda bo ta koncert izredno zanimiv. Privlačen pa bo tudi zaradi odlične umetnlfike izvedbe. Začetek točno ob pol 6. uri popol. dne. —lj Gledaliiki abonma za *ez<>no 1934-1935 se sprejema v veži dramskega gledališča. Vse lanske abonente vljudno prosi, mo, da se javijo sigurno do petka 7. t. m. Do tega dne so jim namreč rezervirani njihovi lanski sedeži. Od ponedeljka dalje se ne rezervira ničesar več. Novi abonenti se že sprejemajo. Priglasi dnevno od lO. do 12. in od 17. ure v vezi dramskega gledali-som —'j Metode Vidmarjeve šole moderne Plesne umetnosti. Za poklicne, za laike, za dame, gospode in otroke. Vpiaovanjt vsak dan o i 11. do 1-. Gajeva ulica S, visoko pritličje. —Ij Očala, daljnogledi, barometri, foto-aparati i«td najusodnejši nakup r»ri Fr. P Zajcu. Iz3>ra5anem optiku. Ljubljana. Sta ri trg 9. Ceniki brezplačno. 8-T ••Kmetska svatba44 v operi Začetek ljubljanskega festivala dne s« in 6. septembra Plzenjčani nam pokažejo zanimive običaje Ljubljana. 5. septembra. Letošnji festival slovanske glasbe in slovanskih plesov v Liub'jani v času našega jesenskega velesejma se začne v sredo, dne 5. septembra ob 20. z umetniškim, pestrim in veselim koncertom, ki ga bo izvaja' simfonični orkester opernega gledališča ood taktirko ravnatelja g. M. Poliča v filharmonični dvorani. Na vzporedu bodo »Slovanski plesi« najslavnejših in naiboli učinkovitih slovanskih in kajpak med njimi tudi jugoslovenskih skladateljev V četrtek, dne 6. septembra ob 30. pa bo izvajala najboljša češka skunina iz Plznja v našem opernem poslopju »K m e-tiško svatbo« iz plzenjske okolice v štirih dejanjih po besedilu, kakor ga je po stari tradiciji in ustnem izročilu napisala v izvirni, slovenščini čudovito slični govorici Marija L a b k o v s. Originalne narodne pesmi, večinoma spremljane po ljudskih plesih solistov ali vsega zbora, pa je zabeležil Jaroslav Bradač. Dejanje te »Kmetiške svatbe« se godi na vasi okoli 1. 1850 v dveh kmetiških imovitih hišah in v kmetiški krčmi in sicer v dveh zaporednh dneh pred poroko in po poroki Matasove Marlenke s Kašparjevim Voj-t j ehom. V plzenjskem Narodopisnem muzeju se je pred leti osnoval poseben odbor za očiščenje narodnih noš in ohranitev starih lepih narodnih, ljudskih šeg. Kakor pri nas. so se namreč tudi na Ceh osi o vaške m tekom časa pod vplivom tujih mod pokvarile in spakedrale narodne noše ter so se zmaličile ali docela opustile častitljive ljudske šege. Po zaslugi tega odbora so do malega izginile karikature ljudskih nos in ženske, kmetice in meščanke, nosijo poslej ob svečanostih le še ljudski narodni kroj v njegovi pristnosti in origiaal-nosti, izključno po češkoslovaških starih vzorcih vednostno dokazane pravilnosti. Odbor pa je dal dramatizirati najkrasnej-še in najvažnejše ljudske šege in jih povezati z ljudskimi pesmimi in plesi v »KmetlSko svatbo«, pri kateri ae lahko najbolj efektno uveljavljajo prelepe, dragocene, barv In bleska razkošno bogate narodne ljudske noše. Tako je »Kmetiška svatba« v dovršenem izvajanju plzenjskih gospodov in dam. Členov najboljše plzenjske inteligenčne družbe, velik užitek gledalcem tn poslušalcem po izrazih staro-slavne tisočletne duševne in srčne kulture, pristne selske humornostl, vzgledne prisrčnosti in ie posebej po čudoviti krasoti moških in ženskih oblek. Starci, starke, fantje, dekleta, deca, svat je vseh vrst »n muzikantje z originalnimi glasbili, pesnv in plesi vseh mogočih ritmov in značajev se uveljavljajo v dramatski razgibani »Svatbi« in združujejo v mogočno pesem sreče in radosti.« Nt čudno, da žanjejo Plzenjčani s svojo »Svatbo« povsod izreden uspeh, kjerkoli nastopijo. Nas bo uprizoritev tem bolj zanimala, ker bomo lahko primerjali češke svatbene običaje s svojimi, slovenskimi in vobče jugoslovenskimi. In nič se ne bomo čudili, ko bomo videli toliko sličnosti! Tudi tu bomo dognali, da smo Slovani na severu in jugu bratje čisto istih ali vsaj močno podobnih šeg. navad, značajev in duš. In samo žal nam bo, da se ni našel že davno nihče, ki bi bil napisal in z glasbo in plesi ustvaril »Staro slovensko kmetiško svatbo«. Starejši Slovenci so brez dvoma opazovali na deželi na svatbah prav enake prizore in šale. V dr. Karel Strekljevi veliki zbirki Slovenskih narodnih pesmi (izdala Slovenska Matica 1904—07) nahajamo v III. zvezku celo dolgo vrsto svatbenih pesmi, pod štev. 5434 pa imenitno zabeležko Stanka Vraza, ki je natančno popisal kmetiške svatbeno običaje v kanalski dolini. Iste običaje sem gledal jaz v svoji mladosti med Ižanci! Kako trkajo na vrata nevestinega doda, a jim pahnejo v naročje mršavo dekle ali staro ženo namesto neveste, kako se šalijo, barantajo, ponujajo denar, preden dobe svatje pravo dekle, vse to se godi enako med Cehi in Jugosloveni. In da so odhajali, tudi Slovenci po poroki najprej v krčmo, poroča Vraz. Pa plesali so ondi kakor Cehi. »Po poroki se gre takoj v krčmo pit in rajat (tancat). Svat (drug) takoj okroži s svojo sabljo plesišče, napravi na njem tri križe, govoreč: »Bog nam daj en dober raj (ples)!« Prvi raj gre svatu z nevesto. Ko sta splesala (plesišče) trikrat, jo izroči drugemu svatu in mora nevesta z vsakim trikrat v krogu plesati« itd. Vedno govori tudi Vraz o plesu s petjem. (Glej str 317—318!) »Kmetiška svatba« iz plzenjske okolice se godi v 1. dejanju na nevestinem domu, kamor pridejo po nevesto; v II. dejanju na svatbi na nevestinem domu po poroki; v III. dej. v krčmi, a IV.. dej. na ženi-novem domu. Največjo ulogo ima »tlam-pač« (govornik starešina), ki izraža ne le svoje misli in čustva), nego tudi čustva, želje in misli tastov in novoporočencev, hkratu je glavni šaljivec in neugnan po-rednež. Za nevesto govori družica, a ženinov »tovariš« poje in pleše zase in za ženina. Tasti se morajo pač držati Čestit-Ijivo. blagoslavljati in moliti za srečo novega para. Končno snamejo nevesti ven-ček s petljami, ji razpletejo lase in splete j o v čop ter ji nasade čepeč s prelomljenimi (!) krili. Fantje se za šalo še ste-pejo za nevestin venček, ki ga pa položi tlampač na krožnik, na kateri mečejo svatje srebrnike za — kuharce . .. Vse kakor pri nas! In ženin objame nevesto, vse zapoje: »Už, už, už Vojtisek je muž, Marlenka je jeho žena, už je takv očepena, už, už, už Vojtišek je muž!« Zastor pade. V Pragi, v Niči in še marsikje je žeia »Kmeti&ka svatba« navdušen sprejem In ne dvomim, da pozdravi letos naša Ljubljana vrle Plzenjčane prav prisrčno kot ljube brate, ki se žrtvujejo po dolgi, utrudljivi vožnji samo zato, da nam prirede krasen, pristno slovanski večer. F. G. Iz Maribora Seja mestnega občin ^koga sveta, ki bo letos četrta redna seja, se bo vr&ila v torek 11. t- m, ob 16. uri v mestni posveto vami cL Na dnevnem redu bodo poročilo predsedstva in poročila odsekov, nadalje se bodo obravnavali razni predlogi in vprašanja. Na seji bo izvoljenih 6 članov v upravni odbor Mestne hranilnice. ■— Poalv mariborskim rectervnini častnikom. Rezervni častniki iz Maribora in okolice se pozivajo ,da se v smislu naredbe vojnega ministra udeleže alužbe božje ki ee bo vršila v stolnici v proalarro presto, lonaslednikovegra rojstnega dne. — Važno za sadjarje. Na banovinski sadjarski in vinarski Soli v Mariboru se bo vršil v četrtek 13, t. m. izredno važen teč ajza sortiranje in vkladanje sadja. Tečaj, od katerega bodo imeli udeleženci prav gotovo velike koristi, bo teoretičen m praktičen. Udeleženci naj ae javijo z dopisnico ravnateljstvu dole najkasneje do 10. t. m. Tečaj se bo vršil 13. t. m. od 8. do 12. m od 14. do 18. ure Sadjarji, nudi se vam prilika, ki je nikar ne zamudite! — Predavanje o letošnjih baikanakfh igran. Kakor znano so se pravkar zaključile V. balkanske igre ,ki so se vršile v Zagrebu. Ker je bfla, letotoja športna prireditev na vlaku in vseskozi zanimiva, nam bo o njej predaval tajnik olimpijskega odbora in poverjenik JLAS g. Bergant v četrtek zvečer. Predavanje, za katero vlada veliko zanimanje, se bo vrailo v veliki dvorani E>elavske zbornice ob 20. url S tem bo o tvor j en ciklus športnih predavanj, ki jih prireja mariborski Olimpijski odbor. — Zgovorne Številke tuj»keg;a premeta. Meseca avgusta je beležil tujski promet razveseljiv podvig, saj je bilo prijavljenih mariborski mestni policiji 2438 oseb, od katerih je bilo 929 inozemcev. Iz Gradca je prispelo 165 gostov, z Dunaja 165. ostalih 619 pa iz drugih inozemskih mest . _ R&zmere zahtevajo nOvo meščansko šolo. Na tem mestu smo že naglaAali, kako potrebna je Mariboru nova meščanska aola, zlasti, ker je na£e mesto predvsem obrtno industrijsko mesto. Dokaz, da je nova šola oziroma pomožni Šolski prostori, življenjska potreba Maribora, Je Izredno velik naval na deako meščansko «olo; saj ae ja letos vpisalo okrog 800 učencev. Na zavodu bo letos 7 prvm, 5 drugih, 3 tretft in 2 četrta razreda. Takega primera Šolska kronika Se ni beležila! Tako bo na defiki meščanski šoli 17 oddelkov, medtem ko lani 12, torej letos 5 več. Zato primanjkuje zavodu 7 učnih sob, primanjkuje pa tudi več učnih moči. Vse to pa škodi mladini oalro-ma mestu in narodu. Zatorej naj posirrbe meroda-jni čmJtein, <9a »e to pereče vprašanje že enkrat reši, če že ne v celoti, pa vsaj delno! 3tna i. Posumi du Terratt: 114 Lepa Židovka Roman. XXXI. POJASNILO •laslednjeg^ dne popoldne sta odšla Roland de Coarasse in Godefroy de Main-Jiardye k namestniku državnega tožilca, kjer sta kaj kmalu zvedela, kje morata iskati izvor zlobnega obrekovanja rodbine grofice de B los sac. Od namestnika državnega tožilca sta odšla naravnost v park dArrrour, kjer pa nista našla markiza de Mathaiin doma. Tako sta morala potrpeti in počakati, da bi napočil ugodne jš trenutek. Čez dan sta še dvakrat pri&a v markizu, toda vedno zaman. Končno sta vprašala po kavama, kamor je markiz navadno zahajal, m krenila sta tja. Toda tuxk v kavarni sta ga zaman iskala, Kje neki >e tičal markiz? Odgovor na to vprašanje je kaj enostaven- Zgodaj zjutraj, ko je hotel marldz bas oditi na dvoboj, ki ga ie imel z de Vertheuilom, ga je straža na zahtevo enega njegovih upnikov areti-raJa. Mlada prijatelja sta zvedela to šele proti večeru, potem sta se pa brž informirala o podrobnostih in odločitev je bila takoj tu. Poiskala sta marki zove-ga dolžnika Arnoulta, poravnala markizov dolg in isposlovala, da so markiza izpustili. Markiz je bil nemalo začuden, ko je zvedel, da se mora zahvatiti za svojo osvoboditev gospodoma, ki o njima ni nikoli ničesar sHšal in ki ju je smatral le za svoja neznana prijatelja. Dolgo pa ni bil v tej zmoti, kajti komaj se je obrnil z zahvalo na vicom t a de Coarassa, ga >e le^ta s kretnjo prekinil, rekoč: — Pustiva to, gospod. Iskal sem vas ves dan in verjemite mi, da ne zato, da bi vam storil uslugo. — Zakaj pa? — Zato, ker ste zakrivili podlost in zahtevati moram od vas zadoščenje. — Ah, ah, — je vzkliknil markiz de Mathaiin. — Tako je torej s to zadevo. Iz upnikovih krempljev ste me iztrgali samo zato, da bi mi lahko pre-bodh prsa? — Da. — Dovolite rrti povedati vam, da je vaše početje preveč kavalirsko in da bom. smatral samo za čast, če bom lahko prekrižal z vami meč. Kdaj bi rmeli čas za dvoboi? Sicer pa, pred-no spregovoriva o dvoboju, bi vas prosil, da mi pojasnite vzrok tega koraka. — Gospod, — je odgovoril Godef roy de Main-iliapdve. — Nesramno ste raz-žaiili eno najodiičnejših bordeauxski(h rodbin. — Katero? . — Rodbino grofice de BI os sac. — Rodbino grofice de Blossac, — 4e ponovil markiz de Mathaiin prese- nečeno. — Bog rra ie priča, da ne razumem mu besedice. Še nikoTi nisem z nikomur govoril o grofici de BJossac, niti o njem hčeri. — To je pa res Čudno. — Smatram za svojo dolžnost povedati vam, da bi, se vašemu pozavn nemudoma odzval, če bi rrti ne bili storili velike usluge, za katero vam moram brti hvaležen, — je odgovoril de Ma malin. — Tako bi pa ne hoten reagirati rja moj poziv? — Glede na izjemni položaji, ki me je spravaJa vanj vaša velikodušnost, vam moram po pravica povedati, da sem pripravljen pred komurkoli dokazati, da še nisem črnnil besedice o rodbini grofice de Blossac. — Ali ste res pripravljeni izjaviti to javno? De Mathahn je brez obotavljanja odgovoril: — Seveda, ker je to res in kdor me je tega doŠM, je Vagai. De Coarasse in de Main-Iiardye sta bdla zelo presenečena in težko Srna je bik> odkloniti to iskreno markizevo ponudbo. — In vendar izvira obrekovanje od vas, — je prrporrnrfl Godefrov. — Še enkrat vas vprašam, gospod, zakaj prav za prav gre? — ga je vprašal markiz, — Razširili ste govorico, da ima Filipina de GerrouiThac z vami ljubavno razmerje! — Ni res! — je zaklical marldz ogorčeno. — To je podla laž! Nikomur nisem pravil kaj takega. — Toda to obrekovanje je razširila neka stara ženica, ki se često sestaja z vami. — Merotte? — Ah, zdaj pa vidim, gospod, da veste, za kaj gre! — je vzkliknil de Coarasse. — Pardon, — je odgovoril markiz. — Morda je imela ta Merotte interes na podlem obrekovanju Genouil-hacove rodbine. Toda kar se mene tiče, vam prisegam, da nimam s tem ničesar opraviti. — Verjeti vam morava, toda sami ste se ponudili, da ste pripravljeni pred pričami izjaviti, da je vse to podla laž. — Seveda sem pripravljen, — Dobro. Sporočim vam dan in nro, kdaj nama bo ta izjava potrebna. Po teh besedah so se razšK. — Na napačni sledi sva, — je dejal Godefrov svoffemu prijatelju. — Jasno je, da markiz de Mathaiin s tem nima nič skupnega. Treba je pa najti to starko in prisiliti jo, da spregovori. Kmalu sta bila mlada prijatelja na poti k vasici Toud. Tam sta se ustavita pred kočo in potrkala na vrata. Nihče se ni na trkanje odzval. — Hej, hed, Merotte! Toda v koči je ostalo vse tiho. Samo v sosedni hišici se je odprlo okno in mlada žena je pogledala, kdo trka. — Oprostite, — je dejal Coarasse, — ali stanuje tu starka po imenu Merotte? Prendent Roosevelt in novinarji stiki med prezid entom in tiskom so zelo prisrčni Novinarji so v Belem donra kakor doma Dopisnika ameriških hstov v Wa-sbington so zek) strogi kritiki ki kot tada se ne ustavijo niti pred predsednikovo osebo. Vajeni so presojati ameriške predsednike ne v najbolj svečanih trenutka, ko igra mornariška kapela v rdečih uniformah *Hail to the chief«, temveč v mnogo bolj človeški vlogi, ko se bore s podrobnostmi največjega eksekntivnega in pohtičnega dela na svetu. Zato se nanaša njihova sodba na moža samega, ne pa na njegov urad. Novinarji so zelo redko videli predsednika VVilsona, Smatrali so ga večinoma za velikega moža in za pravo olimpijsko osebnost. Harding je veljal za izboraega človeka, čeprav so mnogi novinanji jasno čutili, da ni kos zahtevam svojega položaja. Coolidge jim je bil naprej dovtip, ki se je pa pozneje iz njega razvil zek> bistroumen politik s pravO ameriško zdravo pametjo. Na Hoovera so splošno gledati kot na zelo slabega poEtika. Zdelo se je namreč, da je bil malokateri predsednik tako sposoben, da bi bila sedma velesila z rrjim zadovoljna. Gotovo je, da je bik) malo takih, ki so pričakovali, da bo predsednik Roosevelt prestal to preizkušnjo- Toda on je prišel v Washdng-ton, dopisniki so ga videli ki bili so očarani. Odstotek nezadovoljnežev sčasoma narašča, vendar je pa relativno še zelo neznaten. Točnih statističnih podatkov ni mogoče navesti, lahko pa rečemo, da če je 60% dopisnikov za novo vlado, jafa je 90% za Roose-velta- Ošefeni stZfe med predsednikom in tiskom so zelo prisrčna. Novinarji so v Belem domu ob nedeljah zvečer predsednikovi rodbinski gostje, Ce je predsednik na potovanju aM na počitnicah, spadajo v pravem pomenu besede v njegovo rodbino. Predsednik jžh kriče NOVA SKRIVNOST PUDRA ZA LICE olepša tudi najbolj mastno kožo z „MAT ODRAZOM" To novo odkriti« Vam cLa. svežino in da-kKsko draiest, ki se ji ne more upreti no-ban moški. Vas dan pa na bo niti sledu kakega bleaka na lica, pa naj delate karkoli. Bistvo te skrivnosti je nov način proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem je smetanova pena zmešana z naj-fenejšim pudrom ki trikrat pr esej ana skozi svileno sito. Zaradi tega se puder Tokaloo drži aa tieo petkrat dalje, kakor navadni podri. Tudi po najdaljšem večernem plesu v razgreli dvorani bo Vala poli tako sveža in dražeetna, kakor ie bila v začetku, Smetanova pena v pudru Tokalon prepreči, da bi puder sam osušil prirodno mast kože, kakor storijo to navadne vrste pudra, zaradi česar postane koža ra&kava in suha. MORSKE RIBE danes in v petek velik« izbira, kakor tudi izbira drugih jedil, mlad na ražnju pečen prašiček, pečeni piščanci itd. Jerebice pripravljene na Specijalni način. Če želite imeti d ovito, čarobno polt« ki povzroči divljenje in tudi zavist Vaših tovariaic, potem ai nabavita ie daaea ikatlico pudra Tokalon. Prepričajte s« sami, kako se on razliknje od i vadnih pudrov, ker ie ključno skrivnost Tokaloo*« OPERNA KLET, Gledališka Priporoča se ulica št* % MAGDA LOZIC PUSE za volane v različnih gubah. SPECIELNI ENTEJL oblek, volan, Šalov Ltd. A2TJSIBANJE, enftel vložkov tn čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGBAMOV, | parila. Hitro, flno in poceni izvrši Matek & Mikes, Ljubljane poleg hotela Štrukelj »DVA RIBIČA44 LJUBUANA, Kersnikov« 5 DANES IZBIRA MORSKIH rtu in draga JbpjaV — če* uTJoo Din 6e oddafate aH KROMPIR prodaja na vagone Jegfitscn, Laško. SENO kupuje na vagone Dergan, trgovec, Laško. BRIVSKEGA POSLOVODJO sprejme Petković, Domžale. SPALNICE moderne, iz orehove koren trte, rdeskane, m kuhinjske oprave ter drago pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Kom enakega ulica št. 34. 5VT TJfiNI TEČAJI Trgovskega društva »Merkur« v LJubljani- Trgovsko društvo >Merkur* namerava prirediti ob zadostnem številu udeležen« cev večerne učne tečaje ob delavnikih od 19. do 21. ure za knjigovodstvo, stenografijo slovensko in nemško, laški in nemški jezik- — Prijave v društveni pisarni od 8. do 2. ure. (Gregorčičeva ulica 27, pritličje, Trgovski dom). 2724 modne naace, najboljši A. Pl LJUBLJANA, Sv. a/r VDOVA srednjih let, poneetnica, žen po-z griflfjtoikM i i, starim let, najrajši upokojencem, v avrho skupnega gospodinjstva. — Dopise pod >Tiho življenje 2725c na upravo >SL Narodac »PROKLETSTVA LJUBEZNI« ▼ 2 delih, je Se nekaj isv. na zalogi po znižani ceni Din 40-- (s poštnino Din 3.- več). — Naroča aa v mravi »Slovenskega Naroda« v LJubljani, Knafrjeva ulica 5% F K E M O DIVA SLOVftA LJUBLJANA, 19 62/r po krstnih imenih, pozna vse njihove slabe strani in če se pojavi kateri zjutraj z mačkom, mora biti pripravljen, da bo predsedniku pravil, kako je prekrokal noč in kaj vse je doživel. Mnogi novinarji igrajo s predsednikom waterpoolo. Roosevelt je potrpežljiv pri odgovorih na njihova vprašanja, rrfkodi ne izgubi ravnotežja, delikatna vprašanja odklanja s primernim dov-rjpom. Roosevelt je sploh v Washang-tonu vzor kavaErja in gentlemana. Reporterji rmajo vedno zajamčenih dovolj novic s tiskovne konference s predsedrukoTn Roosevehom. Običaj je, da privabi vsak novi predsednik mnogo novinarjev, ko pa prinese ena tiskovna konferenca za drago malo novic, se nšihovo Število krna-lu skrči. Pod Rooseveltovo vlado pa število novinarjev narašča. Na prvi tiskovni konferenci je predsednik izjavil, da hoče odpraviti sistem pismenih vprašani, ki je bil uveden v Belem domu, ko je predsednik Hardang s slabim odgovorom na novinarjevo vprašanje malone prekinil washingtonsko pomorsko konferenco. Roosevelt pa daje nasprotno tiskovnim konferencam prosto pot. Nobeno vprašanje ni prepovedano. Včasih se samo nasmehne tia vprašanje m odgovori: »Bodi, kakor da to vprašanje ni bilo izgovorjeno!« $e raje pa odgovori: »Počakajmo s tem do prihodnjič, Fred.« Predsednik lahko govori z 200 novinarji dvakrat rra teden, o čemer sam hoče z njemu rastno temeljitostjo Ln lahko je prepričan, da bodo njegove izjave točno zabeležene in da noben novinar ne bo zlorabil njegove zaupljivosti. Drugo, kar mu je pripomoglo med novina rji do verike popni a mosti, je njegova izredna di^vnaška modrost in veliko razumevanje po&tične strategije. Reporterji so strme gledah moža, ki je lahko zaprl vsako banko v Zedinjenih državah in imenoval to bančne počitnice, moža, ki je z neverjetno lahkoto onemogočil nevarne inflacšjoniste, čarodeja, ki lahko vsak čas privleče iz zaloge svojega političnega klobuka zajca. Mnogo učinkovitejša je vera v njegovo iskrenost, pogum in veselje do eksperimentiranja. Roosevelt se je povzpel tako visoko s pozivom na pozabljene može, a novinarji se tudi prištevajo v to skupino, rn novinarji so imefi dovolj prilike prepričati se med raznimi preiskavami v senatnih odborih o potrebi temeljitega čiščenja. Roosevelt je trdno sklenil izčistiti vse in zato ima tako veliko podporo tiska. Nič nam ne pojasni tako lepo popularnosti in magičnosti Roosevelta samega, kakor besede Cornelia Vander-bilta, ki je srečal enega izmed naj-odličnejših Američanov, nasprotnika predsednikove politike, ki mu je odkrito povedal svoje naziranje o (poserJh pri predsedniku. »Ta mož je čarovnik. Z nobeno njegovo besedo se ne strinjam, nasprotujem njegovi poetični filozofiji. Nimam rad njegove frazeologije in odklanjam večino njegovih akcij. Nimam respekta pred njegovimi intimnimi svetovalci. Več noči nisem spal, da bi skrbno pripravil govor, ki sem v njem hotel povedati, kaj mislim o predsednikovem programu. Končno je bilo vse pripravljeno. Odvedli so me v njegov kabinet pa me je vprašaL tako se počuti moja žena in moji otroci, kako sem zadovoljen s svojimi sotrudniki. Za-mrmral sem v odgovor, da je za sedanje razmere vse v redu. Na tihem sem si mislil da se ne smem podari in prosil sem boga, da bi mogel ohraniti svojo trdovratnosit m srmpenost Nisem hotel gledati predsedniku v obraz. On je pa vzel kos papirja in svinčnik in prvo, kar vem, je, da sem privolil v nekai kar bo veljak) mojo družbo težke milijone. Zakaj sem storil to? Vrag vzemi vse, ponosen sem na tega moža! Ničesar mu ne morem odreči« Te besede RooseveJlovega političnega nasprotnika nam dovoti jasno pričajo o piedsednflcovem osebnem MDfcvu na ijudi. Senzacija v letalstvu Iz Londona poročajo o veliki senzaciji, ki jo je vzbudalo letak) z jadraJ-mrni kriJi, narejeno tako, da se lahko spusti navpično na tla. Spustilo se je na poslopje glavnega londonskega poštnega urada, kjer je nekaj časa višek) nad streho, potem je pa zopet odletelo naprej. Gre za poskus, da bi letala sprejemala pošto neposredno iz poštnih poslopij. Pilot je izjavil, da bi se bdi lahko brez vsakih težkoč spustil na poštno poslopje in znova od3e-tel, če bi bila streha ravna. V Londonu so napravili poskus z novim avtogirom. Prebivalci onega deda mesta, nad katerim je letelo novo JetaJo, so kar stremeli, ko se je letalo ustavljalo v zraku in dolgo stak> nepremično na enem kraju. Letalo se je navpično dvigalo in spuščalo nad strehe, potem je pa zopet letak) naprej. Novo letalo preizkuša letalsko ministrstvo, ki je dovolilo polete nad mestom, potem ko se je prepričalo, da |e letalo zanestjrvo. Ministrstvo namerava porabiti novo letalo na**zračmri progah na velike daJjave za prevažanje pošte in pomikov nad onimi, mesti, kjer se letata na dolgih zračnih progah ne spuščajo na aerodrome. Festival slovanskih narodnih plesov Ljubljana, 5. septembra. Nocoj sc prično nastcpi posameznih Dlesnih skupin festivala. Kot prva priredi Narodopisna společnost iz Plzna samostojen večer v ljubljanskem opernem gledališču, kjer bo imenovana družina pokazala v dve ure trajajočih prizori h Cesko selsko svatbo in vse običaje, ki so združe-in s kmetsko poroko. Številne pesmi in besedne igTe oživljajo dejanje te svatbe, ki jo slikovito izvaja plzenska plesna skupina. Igra je razdeljena na 4 dejanja in sicer: 1. pri nevesti pred poroko, 2. pojedina pri nevesti po poroki, 3. prizor v gostilni, 4. v novem domu. V prvem dejanju pričakujejo ženina in njegovo družbo na Ženin in nevest. nevestinem doma. Po stari navadi se dolgo pogajajo, p redno izročijo ženinu neve-stg: pred odhodom v cerkev dado nevestini starši mladem« parn svoj blagoslov. Drugo dejanje kaže pojedino aa nevestinem domu. ki je prepletena z raznim: običaji in pesmimi; vsa družba gre nato v gostilno, kjer doseže veselje svoj vrhunec; ženin in nevesta otvori ta ples, nato pa so zvTSte se svatje in tete. Zadnji prizor se> vrsi na ženinem domu, kje>r se nevesta poslovi od svojih družic, ki ji razpletejo lase, vzamejo venec in zapoje jo poslovilno pesem. Plzenska skupina predstavlja eno naj-slikovitejiih in najbolj harroončnih slovanskih plesnih skupin; visoko umetniški' kvaliteto te družine in njenega plesa iz pričuje dejstvo, da je bila družina že večkrat odlikovana na različnih priredirvj.h in lani ob priliki svojega nastopa v Ljubljani prejela kot najlepša skupina prvo nagrado v konkurenci narodnih noš. Naj nihče ne zamudi ogledati si znamenito češko kmečko svatbo, ki jo bo predvajala nocoj ob 20. uri Narodopisna společnost iz Plzna v našem opernem gledališču. Prihod plesnih Ljubljana, 5. septembra Poteg Cehov, o katerih prihodu v Ljub-ljano javijajno na drugem mestu, prispo drevi v Ljubljano Se naslednje skupine, vse z brzovlakom ob 20.26: Plesna skupina iz skopske Crne gore, brojeca 40 plesalcev m plesalk pod vodstvom g. Arsića, sefa oojdeUca za turizem pri banski upravi v Skoplju, skupina iz Požarevca, brojeca 26 plesalcev k), pod vodstvom predsednice Kola srpskih sestara in soproge senatorja gospe žike Marjan o vice ve, skupina 125 An-drijevcev pri Slavonskem Brodu (12 plesalcev in plesalk) pod vodstvom g. Adama Kuc^aniča. Za jutri, to je ćetrtek, pa je napovedan prihod skupine iz L«upoglava pod vodstvom jurista Stjepana Dokužeca (20 plesalcev in plesalk) ob 9.47 ali najkasneje ob 13-36 je napovedan prihod slovite pleme skupine Vitefikega udruženja >Kumpanjija«i iz Blata na otoku Korčuli pod vodstvom vojvode dr. Franka Cetini -ća. Ta skupina brojeca 33. članov (ic) bo izvajala plesno igro >kumpanjijor znano zlasti Angležem in Američanom, ki prihajajo na počitnice na naš Jadran. Prihod te skupine je napovedan za jutri ob S.40. Glavni pripravljalni odbor za festival poziva Ljubljančane, da pridejo na kolodvor sprejemat drage nam goste. — Udeležba narodnih noč pri festivalu. Glavni pripravljalni odbor za festival slovanskih narodnih plesov prosi in.vaba vse one dame tn gospode v Ljubljani in okolici, ki imajo pristne narodne nose, da se prija vajo za udeležbo pri sprevodu narodnih nos Sprevod se bo vršil v soboto 8. septembra ob pol U. uri dopoldne. Narodne nose se zbero ob pol 10. uri na letnem telovadisCu ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Prijave sprejema ustmeno ali pismeno pisarna festivala v mestni posvetovalnici vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. Glavni pripravljalni odbor. — Vstopnice za prireditev fe^Uvaia. slo. van^kih plesov in slovanske glasbe v Ljubljani so v predprodaji na razpolago. Prodajajo se v paviljonu pred kavarno Emono na Tyrsevi cesti dnevno od 8. do 12. in od 14 .do 19. po naslednjih cenah: Sedeži 25, 20, 15 in 12 Din, stojišča 6 Din, parketno stojišče za vse tri izvedbe slovanskih plesov 12 Din. Za operne predstave veljajo znižane operne cene, predprodaja v opernem gledališču. Vstopnice za stojišča sa morajo vidno nositi. V primeru slabega vremena se izvajajo slovanski plesi v uni-onski dvorani. Očetova modrost. — Papa, iz česa je sestavljena voda? — Iz kapljic. — Iz česa so pa kapljice? — Iz vode. Urejuje; Josip