72. številka.
Izdanje za nedeljo 16. junija 1805.
(v Trsta, v soboto zvečer dne 15 junija 1896.)
Tečaj XX.
„KDINORT"
uhaja po trikrat nn tndnn v nesttlt >*-danjih ob ftovIctH, 6«ti>tklh
m aoboftflhH. /jutranje izilanjn ii-haj* ul> K. uri »jut raj, večerno pa ob 1. ari večar. — Obojno tedanje atan*: 1» l»'l«u BMTO . f. —i« VB Avitrij« t. 1.44 u Hi Bii^rc . . „ it.HO ... 4,—
M pol let* . . . 5.— • a » t*__
U vh tata . , . 10,— • * . M — Na Mriiti kru prllaiaaa aaraftalita ta
a« j« I J« ailr. Poaanifne it a vi tka ae dobivajo t pro-dajalnii-ah tobaka v Irntu po a nvi., izven 1'imU po 9 uvf. Sobotno vaAarno iidanja v Irntu * ■{., i* ven Trsta a a«.
EDINOST
Olaallo slovenskega politlćnatfa druitva za Pri
<>)flaai *• rakuna po larifu v patitu; ia ■ailova « dabatiai trkaai aa plaiaja l>ro«tor, kolikor obaaga navadnih vratit. fu>laii*. oamrtmca in javaazakvaia, do-m a' I oglaai itd. a* rat>auajo po pofoJbl-
V»i dopisi naj ta poiiljajo aradaiitva: ulica Caaarau it. U, Taako piaao aara biti frankovaao, kar aafraakovana «• a«
iprajjutajo. Rokopiai ta aa vrataja.
Naročnino. raklaaaaija ia aglaaa apra-jaaa ttpravniitvm alica Moliaa pie-colo kit. 3, II. aadat. Odprta rablaaatija •o praata poitniaa.
„r mN«MI| J4
Ali je narodnost na poti katoliški politiki?
.(»trosit« ne inlacnoati."
Na§ list je vže večkrat prav odkritosrčno ponujal prijateljstvo in bratovščino italijanskim »obratom, ako pokažejo dobro src« tildi Slovencem. Njim torej, ki iinajo dobro srce, naj si bodo Slovenci ali Itali. jani, veljajo naslednje besede. Prof. Alpi je potožil Sv. Očetu Leonu XIII., da naSa ka-t(4iika dela premalo vspevajo. To je res; o tem vsi tožimo i visoki gospodje in mi siromaki, ki peš hodimo. A kaj radi zvračarao vso krivdo na — narodnost. N. pr. Dobro bi bilo, da bi se vstanovila v Gorici katoliška gimnazija, ali kedo naj združi Italijane s Slovenci ? Dobro bi nam prišla vsaj ena cerkvena hiraluica, vsaj dve veliki si-rotisči ali s kakiui poslovnim jezikom ? Do-br<> bi bilo za mesto in okolico katoliško rokodelsko druStvo in delavsko ali kako ? ali italijansko ali slovensko? I. t. d. i. t. d. Sklep takih pogovorov je: Dobro bi bilo, ali pri nas ni mogoče; pri nas so druge razmere. Tako se lepo izgovarjamo pa zmajamo z rameni. Ali pa tudi naš Gospod Jezus Kristus sprejme tak izgovor, je drugo vprašanje, d A, niti ni vprašanje, ker tako izgovarjenje prav gotovo ne obvelja pred Bogom. Narodnost namreč nikakor ni na polil katoliški ideji. Komur je narodnost sovraštvo do drugih ljudstev, koja ne govore njegovega jezika; komur je narodnost vse in nad vse, tudi nad vero, ž njim gotovo ne moremo shajati. Tako pa so razumeli narodnost jutjje in liberalni narodnjaki. Ž njitni torej ne moremo. Toda katoličanu pomeni narodnost: Ijubtzen do svojega Ijnd-sfm, čegar jezik in književnost ljubi, če-gar zgodovino z veseljem premišljuje, čegar gospodarstvo, poštenje, neodvisnost in napredek pospeške in brani. Ta ljubezen je popolnoma naravna, je od Boga, ker Bog je uarode vstvaril. Zatorej pa narodna ljubezen m more biti nasprotna kršćanski veri, ki je tem večne ljubezni Srca Jezusovega. Kaj pravimo nasprotna? Narodnost je pomoć katoliški veri. Mislimo si blagovestnika. (misijonarja), koji pride med paganski narod. Kak6 naj začne svoje sv. apostolsko delo ? Najprej se nauči jezika, se seznani z ljudstvom, z njega zgodovino in oliko, z njega željami in težnjami. Tedaj pa je neobhodno potrebno, da pokaže narodu dobro grče. Narod mora spoznati v njeui prijatelja, koji ima ž njim dobre namene. S tem ljudstvo pridobi za Jezusa Kristusa. Naj bi pa oni
PODLISTEK.
74
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripoveat XVJ. veka.
Spisal A. S« no a.
(Dalje.)
Čokolin je šel od hiše. Vstavil se je. Nekaj j« razmišljal. Konečno krenol je počasnim korakom, povešenoj glavoj, proti Si-senški cesti. Naletel je na mrtvega konja.
.Tu je bilo/ je zamrmljal, „tu so mi jo oteli iz mreže. Evo i Crnčile ve čeljade,* nastavil je dviguovši španjolsko čeljado. „Strela božja 1« vskliknol je srdito, zagnavši čeljado ob tla. Hotel je nazaj k brodu. Nekaj mu ni dalo. Sel je nazaj v gozd, plali in radoveden. Tu se je pasel konj. Pervanov konj. A dalje, glej — Tokolin jel je drhteti — evo dalje na jednem drevesu visela sta Iva rdeča oboroženca. Brivec pokril je rokoj oči. Vse je bilo tiho in mirno. H krati je zaoril krohoten smeli. Brivcu se je ježila koža; spregledal je na pol očesa. Pod drevesom, pod obešenima, ležal je omamljen od ognjene kapljice starec Alijo, pa hrčal kakor v snu.
Ookolin je zbežal. Kapa mu je padla z Slave, ledeni znoj mu je udaril na čelo.
blagovestnik (misijonar) posmehoval se ljudem in njih narodnemu jeziku, narodnim običajem, naj bi zaničevalno izražal se o njih omiki in o njih narodnosti, naj bi jim prepovedal domači jezik i. t. d. — ljudstvo bi mu posvetilo v kraje, od koder je prišel. Po pravici, kajti Kristusovega apostola se ima spoznati po ljubezni in ne po zaniče1 vanju ali po narodni nestrpnosti. To načelo ali pravilo je temelj katoliške cerkve, ker je postavljeno od .Jezusa Kristusa. Duhovnik torej in posvetnjak, ki hočeta delati za katoliški napredek, ki hočeta delati za Kristusa, morata nositi v srcu ljubezen in dobrohotnost do naroda. Kdor pa te ljubezni nima.
se svetega dela niti ne loti.
Iz tega je razvidno, da narodna ljubezen nt nasprotna katoliški veri, marveč da jej je v podporo. Zakaj se torej pri nas tožijo katoliški možje, da narodnost zavira krščanska dobra dela in katoliško politiko? Pri nas so voditelji narodnosti ljudje brez vere, deloma liberalci deloma judje. Ti veljajo za pristne narodnjake. Njih glasila („Corriere*, „II Piccolo", „Indipendente • „Paese«, i. d. t.) imajo zdaj besedo, kjer se gre za narodne pravice in za narodno čast. Njim pa je narodnost so vrafitvo do Slovanov. A naši konservativni možje so gledć narodnosti vedno v strahu, da se zamerijo tim narodnjakom. Kakor liberalci tako se tudi nekateri konservativci branijo vsake slovenske besede, Se celo v cerkvi, kjer bi se vender le vsakemu kristjanu moralo razširiti srce od ljubezni. Naravno je, da Slovani nimajo zaupanja do take stran • ke. Kako naj poslušajo take apostole, kateri se jim le posmelu\jejo, ter je zauičujejo ali vsaj prezirajo, kateri nimajo ene dobre besedice za njih naravno blaginjo in za njih narodne pravice in časti ? Naj se torej gospodje ne čudijo, ako se najbolji katoliški možje izogibljejo katoliških društev, ako ne marajo niti cerkvenih bratovščin, ako jim vračajo časopise, ako jim sploh ne zaupajo. Kako nity pač zaupam možu, kateri je ves iz sebe, ker sem izpregcvoril par sloveuskih besed? Še celo c. kr. vlada, da, še cel6 socijalisti so nam bolj prijazni kot nekateri katoliSki možje.
To je poglavitni razlog, zakaj ne vspe-vajo katoliška dela na Primorskem.
Poreče nam morda kedo, da so le trije ali štirje tako nestrpni in ne vsi. To menimo tudi mi, a kaj nam pomagajo vsi drugi, ako se dajo strahovati od treh ali štirih?!
Globje in globje zašel je v gozd. Ali, kakor da ga gone peklenski duhovi, orila je za njim vranova pesem: „kvar! kvar!* Brivec je bežal brez sape, bežal brez obzira na vrat na uos. Udaril je čelom ob steblo, potekla mu je kri, ali za to ni se on zmenil! Bežal je, ker za njim je krokal vran : „kvar! kvar!" Dospel je do vrbovja. Hvala Bogu, blizu je Sava. Še deset korakov in evo vode! Evo je! Ali kje je brod ? Daleč tam na bregu videla se je ribiška koča, kje ? t) bregu!
,N'a vislice (na sohe), Grgo, na vislice!" zagrmel mu je za hrbtom iz trsja neznan glas. Kri je udarita brivcu v glavo, razprostrl je roke in omamljen vrgel se — v Savo.
Izza grma prikazal se je človek — Jerko.
„Plavaj, plavaj britviček,' nasmijal se je mladenič; »srečna ti pot !• XI.
Za nakovalom sedel je v svoji delavnici nastavnik Krupid. Nabijat je in nabijal svojim kladivom živahnejše kakor kdajkoli, kakor da bi koval cesarjevo krono. Zastonj! Posel mu ni šel od rok. Sem ter tje je postal, vzdahnol, zamislil se nekoliko, pa zopet dalje koval. Nekaj mu je glodalo na srcu. Kako tudi ne bi ? Drugače se je razlegalo po hiši veselo Dorino grlo, kakor škrjančka
Ako hočemo torej, da blagoslov Sv. Očeta poživi katoliško življenje na Primorskem, moramo biti res katoličani v popolnem pomen« besede t. j. imeti moramo dobro srce za '*se.
* * a
Kako Vam ugajajo te besede, dragi rojaki, sosebno vsem Vam, ki ste se le preradi zgražali uad nami „radikalci", ker se nismo hoteli pokoriti nauku, da je ljubezen do lastne narodnosti poganskega izvora, ki smo se vsikdar protivili vso eneržijo proti domnevanju, da je mlrodnost na poti katoliški veri ? Ugajati Vam morajo, ako izveste, da niso prišle te besede iz radikalnega peresa, ampak priobčil jih je goriški „/V/-ntorski lisil'
Nikdo bi nam ne smel zameriti, ako bi z ozirom na predstoječl članek napisali kojo rekriminacijo, kako vse drugače so pisali nekdaj isti gospodje, ki se zbirajo danes okolo »Primorskega lista"; ali ne storimo tega, marveč se veselimo u a tem novem pojavu pravega spoznanja.
Zapomniti si pa moramo: mlmlnost je pomoć katoliSki veri l
K položaju.
Naš dunajski dopisnik je opomnil v današnjem ^jutranjem izdanju, da nemški levičarji radi streljajo in tudi vstrajno, toda često da streljajo iz — nenabitih, praznih pušk. I mi trdimo tako že dolgo časa sem in že davno se je utrdilo v nas prepričanje, da nikakor ni opravičen ves tisti neznanski strah pred nemško levico. Zato smo z vsem ognjem svojega prepričanja pobijali argument, s kojim so naši slovenski koaliranci in tudi kouservativna gospoda nemška opravičevali svoj vstop v koalicijo, argument namreč, da moramo drage volje doprinašati vse mogoče žrtve v ta namen, da nemška levica ne pride zopet na krmilo in do izključue oblasti. V najčrnejših barvah so nam slikali naši konservativni prijatelji vse oue grozote, ki bi bile neizogibne, ako bi 'prišlo zopet do tega, da bi nemška levica — stranka najbrezobzir-nojšega nasilstva in absolutizma — zopet mogla svobodno vihteti svoj ostri bič nad glavami nenemških narodov avstrijskih. I mi se zavedamo živo, da bi bilo to zlo, jako zlo; mi vemo, da priporoči svojo dušo Bogu oni, ki je prišel v [kremplje derečega leva. Toda nemško-liberalnega leva se ni bati več. Rjovi in tuli pač še po svoji stari navadi, ali to
v ozračju. Danes? — Vse pusto, vse nemo, kakor da mrlič leži v hiši. Solza je prisilila starcu na oko. Spustil je kladivo, zamislil se je. Bog ve, o čem je mislil ? Da, o čem ? — o hčeri, o jedinici Počasi rosila je solza starcu po zagorelem licu na belo brado. Mislil je starec, mislil, zamislil se v mladostno dobo. Kako se je oženil in ženo ljubil, kako mu je rodila hčerko na svet. A on, kako je ljubil, zibal in pestoval dete! Kako lepo je bilo tedaj! Pa pozneje, kako je dete pričelo hoditi, kako progovorilo, očetu in materi veselje ! I spomnil se je, kako mu je bolehala žena, kako ga je bolelo srce in kako je sirota umrla! Žalosti! A ostavila mu je ded-ščino milo in drugo, — ostavila mu je jedinko. I kako se je dekle razvijalo na telesu in umu — duhteča cvetka v očetovem domu! Tu kako so se ljudje čudili, a oče ponašal se svojoj dikoj! In kako se je starec mučil! Za koga ? Eh za Doro, za doto, ako jej Bog da vieduega moža. A danes? (Hi danes! Vse to je propadlo, vse minulo, skopnelo kakor sneg na solncu.
H krati je starec dignol glavo, in rokavom utrl solze.
,A kaj?41 je zamrmljal. „Ogrešila si je dušo, osramotila pred Bogom in svetom —
je tudi vse, kar še zmore. Sicer pa so mti kremplji dokaj skrt.aui iu moči .10 mu oslabele. Rjovenje obnemoglt-gu leva nas ne sme plašiti.
Tako sodi naš razsodni dunajski dopisnik in tako sodimo tudi mi. V tem prepričanju nas je še posebno utrdilo besnenje nemške levice povodom takozvanoga celjskega vprašanja. Kajti to je gotovo : tako kakor postopa nemška levica, nikdar ne postopajo stranke, ki se zavedajo svoje moči. Tak* stranke povedo, kar mislijo in potem slede besedam — dejanja. Pri nemški levici pa čujemo kar cele povodnji besed in ogromnega krika, dejanj pa ni nikjer. Kolikokrat že so nam zažugali, da izvedejo posledice, ako vlada ne bacne od sebe sitnih Slovencev z njih „domišljavimi* zahtevami?! Kolikokrat 2e so naznanili svoj izstop iz koalicije radi celjskega vprašanja?! In kaj vidimo? Kolik hrup so zagnali, ko je zagledal beli dan tisti nesrečni načrt za volilno preosnovo še ne« srečnejšega tajnega podoseka. To vam je bil vihar po nemško liberalnih livadah: o izdajstvu na koalicijski misli, o nečuvenih koncesijah „klerikalstvu in mračnjaštvu*! Nikdar in nikoli — kričali so — ne privoli nemško-liberalna strauka, kot jedina zastopnica nemškega razuinništva in liberalnega mišljenja, da bi se po tem načrtu nemški liberalni ži-velj izročil na milost in nemilost ultramou-tancem iz Hohenvvartovega kluba! In kaj vidimo v resnici? Vidimo, da sta liberalna zastopnika v podoseku glasovala it isti reakcionarni načrt Rutkovskega, da je nemška levica še vedno v koaliciji vzlic dejstvu, da je večina odseka sklenila prehod v podrobno razpravo o istem načrtu in da so isti liberalci sami glasovali za p r e h o d v p o d r o b n o r a z p r a v o. Da je predloženi načrt za volilno presnovo res tako slab za nemško levico in da je moč te stranke res tolika, kakor bi morali soditi po ige — kričanju, potem ne bi se goupAda premišljali niti jeden sam trenotek, ampak odbili bi bili kar a limiue vsakoršuo nadaljno razpravljanje.
Ali neniškoliberalni lev se zaveda svoje obnemoglosti: tuli iu --se pogaja!
Vedenje nemško-liberalne stranke je že blizu oue meje, kjer se pričenja — siuešnost. Zato pa smo hladni do dua svoje duše v očigled vsem grožnjam iu vsemu rohigenju nemških liberalcev radi celjskega vprašanja. Mi vsaj za svojo oaebo ne moremo verojeti, da bi liberalci ostavili koalicijo — to svoje jedino za-
mojo hišo — moje ime! Nevrednica! Pa so mene sumničili, da mi niso čisti posli — nicue! Uh! Tu da bi bes — odpusti mi Bože greli! A kje jim je pamet ? Jaz da rujem, iu kujem tajne spletke proti mestu, jaz ? - -Ni-li vse moje delo očitno kakor na dlani, mar mi ni duša čista kakor steklo? Nnj pride kdo, naj dokaže, da je Krupić izdajalec — slepar! Grešni smo vsi, od kralja do ubožca — al izdajalec jaz! A prej bi se živ —! Ah ta zavist, ta prokleta človeška zavist! Ako si pošten, vse preži ua-te kakor gladen volk na ovco! Ali ona ! — Duru ! Oh Bože, kaj sem ti zakrivil. — Moja dika — moja hči omadeževala čisto ime ! Joj, joj hči, kaj si napravila iz mene? Ali prej bi bil dal desuo roko. No je-li to i resnica, je-li ? Ona, čista ko rosa, pobožna kakor ki i-latec božji (angelj), pa prevarila očeta svojega! Ne, ne, lažejo! Poznam jih v du*o, te kače! Lažejo. Ali svedoki! Očiti svedoki! Taj brivec, taj brivec! Ni-li rekel, da bode nesreča inojej hiši ? No ni-li njegovo maslo ? Odbil sem ga. A zakaj se ni prala, zakaj ne? A Magda, ta stara liceiuerka, i ona. .loj, joj Peter, stara glava, rajše v grob, bolju zate, da ne vidiš, da ne čuješ sramote!"
(Dalje pri h.)
vetje — radi Celja Kričijo pač v nadi, da se vi u l.tr naj le kdo, ki »boji tega kričanja. T. lil vs.Mtlv ! i i h kričanjem lli se ladi pobijali 11 pri': ij tj i li l dan /. najrazličnejšimi načrti in pivdlngi. Ponujajo nam j?imna/.ij v k iLttvm koli drugem kr.iju Spodnje Štajersko, ponujajo nam celo «1vh nižja gimnazija, *eveda i a ven Olja, in poiinjsjo nam baje celo — p r a v n o a k a <1 e in i j o v L jnb I j a n i. t'., ko v Sij Urz'»javljajo današnjemu „M ittinu" 7, Dunaja Vse kaže, da vs i prizadevanja le-vi.- ii; -v gredo le /a tem. di bi se kolikor le mogoče čuno rešili iz it?ate, v ko jo so /asli po lastni krivdi.
S tem pa še ni rečeno apodiktifki, da ■ ■ ko-iiirija ne razbija <>b celjskem vprašanj«, a gotovo je, da to poslednje vprašanje bode te vnanje videzni povod polomu, nikari pa pravi v/rok Koalicija nosi kal smrti v sebi vsled svojega nenaravnega postanka; ne po o I j i nemškili .iheralcev, am i 'k ni - voji last ii nemogućnosti se poinši il:<'ija.
In ako 'ii tudi res prišli do tega, da nemška leviea izstopi iz koalicije, bi vendar ne smeli tega dogodka smatrati dokazom moči in zavisti te stranke, ampak misliti t)i morali, da sd jo le odnoSaji prisilili v
10	; kajti to ji* gotovo, da izstop iz koalicije lii z naći i za iiemšk > levic - definitivno umak-njenje raz politiško pozorišče, Po izstopu iz koalicij" m irali bi primerjati to stranko človekom, ki steza rok > še |»o zadnji slamici,
011	koji jedini se še nadeja rešitve iz šume-čega valovja. Izstop i/, koalicije bi bil torej čin obupa, ti" pa čin samozavesti.
Le s tega stališča j * ■ s iditi našim poslancem sedanje položenje. Njim je to polože.ije relativni) ugodno Ako zmagajo ob celjskem vprašanj n, pridobili so nekaj za naš narod in s tem tmli povišali svoj ugled pred narodom; ako ne zmagajo, a ostanejo neizprosni in dosledni, konec bode koaliciji iu nemška levica — ta najnevarnejša nasprotnica — ostane na suhem.
Odkritosrčnim veseljem iu posebno za-dovoljnostjo beležimo torej vest, ki jo je prijavil danes »Slovenski Narod": tli so namreč slovenski koaliranci uklonili, da prestopijo takoj r opozicijo, ifc II proračunski od m k odklonil celjsko postavko, <jrof Jlohen-irart pa bi r tem slučaju odložit mandat.
Ni težko pogoditi posledic, ki bi bile neizogibne v tem slučaju. Grof Holien\vart ni le pripoznanl oče, on je bil tudi redni k koalicije. Le njemu in njegovemu velikemu uplivu se je zahvaliti, da ni že zdavna za-plapolat plamen obče nezadovoljnosti med nemškimi konservatUci, Po njegovem odstopu stali bi pred alternativo: ali stopi ves konservativni klub v opozicijo ali pa razpade! Jedno in drugo pa bi značilo smrt koalicije, kajti brez konservativnega kluba ni koalicije.
Na izključno pojjsko-iiemško zvezo ne verujemo prav, vzlic vsem žalostnim skušnjam. Poljaki so zelo — previdni politiki, a previ 1 ii možje ne, sklepajo zvez z ljudmi, ki stizajo svojo roko po zadnji rešilni slamici. In če bi tudi prišlo do take zveze — le kratka epizoda bi bilu to. Naj le pridu slabše, ako hočemo, da pride potem — bolje!
Pisava slovenskih rodbinskih imen.
Nii dotičnu intorpe! icijo poni. il-. Gregorčiči« in tovarišev ji« odgovoril minister na notranje stvari, ckscelenra Ua<(|UChoin v seji poslanike zbornico z dne 7. jnnija IHiHi. nastopno:
Gospodje poslanci dr. Gregorčič iu tovariši povprašali so me v seji te visoke zbornice z dne li). decembra 18!>t glede rabe slovenskih črk pri pisanju slovenskih rodbinskih imen, ali sem pri volji:
1.)	Določiti načine, po katerih sinejo voditelji matic pisavo slovenskih rodbinskih imen pripadnikov slovenskega naroda, v kolikor so se ista v prejšnjih časih pisala z neslovenskimi črkami radi jezikovne nesposobnosti voditeljev matic, premeiiiti tako, da se bodo pri tem uporabljale jedino primerne slovenske črke;
2.)	odrediti, da se pripadniki slovenskega naroda, poslužujoči se pri pisavi slov. rodbinskih imen jedino pravih slovenskih črk, ne bodo silili znnienjavati to jedino pravo pisavo s kako drugo ne lovensko iz prošlih časov ;
.'}.) analogno ukreniti tudi glede hrvatskega prebivalstva i.i njega hrvatskih rodbinskih imen v Istri in v Dalmaciji?
Čast mi je nastopno odgovoriti na ta vprašanja:
Kar se v prvi vrsti dostaje v interpelaciji navedenega slučaja popravka v matici
„To!ič;č\ j - d tič.M m: »stei ijalni «w1lok z dne 23 oktobra 18 M st. 19f>«9 slonel na nastopnih dejstvih :
Ne'ii Josip Tomsig, rojen leta IrtPi, v Merni, itložil je v meseca maju IH*)3. potom tamošnjega župnega urada prošnjo, da lii se popravila pisava njegova rodbinskega imena v maticah župnega urada v Merni.
Uvedena razprava je dognala, da je bilo dotično rodbinsko ime ponovno predmet upis ivanjem v matice, da se je pa pisalo na različne načine.
Tako je vpisan oče prosilca (rojen 1. 1802) kot Fran ,Toncig", prosilec sam kot .losi[i „Tomsig*1, dočiut se glasi rodbinsko ime njegovih 6 otrok sedaj .Toncič* iu ,.Toiičič", sedaj „Tomšič*, in ,.Tomšič*. Pri tem je končnica „ič'* pisana sedaj po slovenskem. sedaj po hrvatskem pravopisu. Prosilec sam je mpnenja, d i se njegovo rodbinsko ime glasi ,Tomšič" iu je zahteval lorej v prvi svoji ulogi, da se v tem zmislu popravi p sava njegovega rodbinskega imena v maticah.
Naiuestništvo v Trstu, meneče da rodbinsko ime sinovo mora soglašati z očetovim, je odredilo, da se rodbinsko ime prosiIcevo in njeg »vili naslednikov povsodi popravi v »Toncig*, pod katerim je ravno vpisan oče pro.silčev.
Proti tej odredbi je uloiil Josip Toncig utok na ministerstvo, v katerem je stavil pretn Mijeno zahtevo, da je dovoliti, naj se njetrovo rodbinsko inio popravi v „Tončič". Dod it.no je rekurent dal na zapisnik izjavo, soglasno se zahtevo v prvotni ulogi, da želi imenovati se »Tomšič*. Ime .Tončič" da je navel v utoku le po zahtevi župnika.
Ministerstvo za notranje stvari ni moglo ugoditi tej zahtevi, ker bi konečna prošnja rekurenta pravo za pravo značila premembo po matici pristojnega mu imena „Toncig" v „Tmnsić*, ker je rodbinsko ime .Tončič" izvaj iti iz slovenskega imena .Tone*, rodbinsko ime „Tomšič* po iz slovenskega imena „Tomaž", torej gre tit za dve čisto različni rodbinski imeni, o katerih ni bilo pravega razloga, da bi ju zamenjali.
Po takem ni možno govoriti niti o ž a-ljenju narodnega č u t s t v a ali kršenja pravic, zajamčenih v državnih temeljnih zakonih, niti ne o nenaklonjene in vedenju vlade glede na rabo slovenskih črk za slovenska rodbinska imena.
Sicer pa mi je čtist opozoriti gospode intei pelante na odgovor, ki ga je dal moj prednik v službi v seji visoke zbornice z dne 7. decembra 1883. na interpelacijo tedanjega državnega poslanca dr. Vitežirfa, za-devnjočo način pisave rodbinskih imen po Istri. Le-to bi imel še pridodati, da sem odredil, da imajo glede uravnave postopanja pri pisavi rodbinskih imen pri vodstvu matic tudi v grofiji Goriško - Gradiščanski aua-logn i stopiti v veljivo načela, določana za Istro že leta 1883., in za dal.n tinski del škofije Krške v mesecu januvarju t. 1.
H azu ni u se Mimo po sebi, da ni zadržka proti jednakemu postopanja po teli načelih tudi po ostalih delih Dalmacije.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včerajšnja seja je bila zopet zelo viharna. Rešili so 262 do 2B7. davčne preosnove, h trebali so za samo glasovanje celih 5 ur, ker je opozicija dosledno zahtevala pavzo 10 minut pred vsakim glasovanjem. Tako se je zgodilo 1J krat. Do groznega spopada je prišlo med rabincem H I o c h o m iu auti-semiiom S c h n e i d e r j e m. Prvoomenjeni židovski zastopnik se je namreč toliko spozabil, da je odprl knjigo predsednikovo, ležečo na mizi, ter vtaknil k neki interpelaciji posl. Schneiderja listić za istega žaljive vsebine. Posl. Schneider je dozual o tem in bil je ogenj v strehi. Povprašal je najprej miui. terskega predsednika, kaj misli storiti, da se take stvari ne bodo več dogajale, na kar je zakričal Blodi : ,luterpelant bi moral sedeti v zaporu, ne pa v zbornici !* Toda skupil jo je, kajti posl. Gessmann ga je zavrni!: ..Molčite, ki nimate niti pravice sedeti v t» i zbornici, ker ste prišli vanjo le po slepariji !* V stvarnem popravku pa je rekel posl. Schneider, da ne moro dopustiti, da bi ga žalil židovski slepar. I u potem :
Sramota je za poljski kluh, da podpira ta-
eega s!e;>*rja
V tej seji je iuteipel o vsi posl. 8 pi nči i! radi volitev v Istri.
Volilna preiMitova. Večina odseka za volilno preosnovo je sklenila včeraj, da je preiti v p o d r o b u o razpravo oni-č r t n za v o I i I n o preosnovo. Proti je govoril Maloms Romanink, za poročevalec K u t k o v s k i.
O položaju nam piše naj Dunajski dopisnik včernjšnjega dne: Danes je stanje nezno-sneje, nego je bilo kedaj poprej Predsednik je prišel v zbornico mesto ob 10., Se-le ob 10'/V Miuisterski predsednik je bil jako poparjen. Pozneje je bilo malo videti gospode ministre. V zbornici je vse narobe. Levičarji, konservativci, Poljaki in nekatere druge dobričine, stikajo glave sem in tje, da li ne bi bilo možno ugladiti nasprotja med levico in večino proračunskega odbora o Celjskem vprašanju. Opozicija si za to ne razbija glave, ampak pazi, da prepreči vspre jem davčne preosnove, kojo smatra Škodljivo za narode. Glasovati je o kakih 20 paragrafih in ?saj petdesetih predlogih. — Dr. VaSitj želi odmor 10 minut pri vsakem predlogu in pri prvem g. glasovanje po imenih. Predsednik izjavlja, da hoče pri vsakem predlogu dati glasovati o odmoru 10 minut. Predlog gledć glasovanja po imenih pri prvem g. je bil dovoljno podprt. In tako je bilo pri vsakem predlogu 10 minut odmora in konstatiranje Števila poslancev, ali glasov. To vam so sama vstajanja, Stevitfe nja, razglaSevauja vspehov glasovanja, zvonenje predsednika, n katerim poziva člane večine v dvorano, hitanje poslednjih v dvorano, bežanje drugih iz dvorane.... Tako so rešili le 4 paragrafe od 10. ure zjutraj, pa do 4*/, pop. -Slika je čudna, ali prišlo je do tega. In morda pride Se do daljnjega koraka : ali se odloži razprave, ali pa se razpusti zbornica. To poslednje pa se ne more zgoditi takoj, ker treba, da delegacija završi svoje delo. Tak6, kakor je, ne more iti dalje. Spopadi med koalicijo in opozicijo so preveliki. — Med tem je doSlo do raapora v koaliciji sami radi Celja. V proračunskem odseku se je namreč pokazalo, da bode večina za to postavko. Že to je ranilo vsikdar krivične levičarje, ter do skrajnosti razburilo njih prijatelje. Posl. K lun je pritiral do vrhunca njih zlovoljo, — vsaj tak<S se delajo sedaj — ker jim je vse to očital in rezko govoril proti njim v proračunskem odseku. Tudi minister je govoril odločno, kakor se je tudi člen poljskega kluba izjavil, — kakor je prav. Tedaj so začeli levičarji ropotati. Včeraj so imeli posvetovanje. Danes so proglasili zaključek, da izstopijo iz koalicije, ako se vsprejuie postavka o Celju, grozć se iu pritiskajo, samo da bi se jim — popustilo. Sodim, da se to pot ne zgodi kaj tacega Slovenci koalicije se držž Štajerskih Slovencev, a ti poslednji se. vsnj ob tem vprašanju, ravnajo po volji naroda. Tudi nemški konservativci utegnejo to pot zvesto stati na njih strani. Po takem stoji stvar tako, da morajo iz koalicije ali levičarji, ali konservativni klub. To bi bil konec koalicije. Težko, da bi se nadaljevale meritorne razprave, k većem di bodo Se seja, v koji se prečita Najvišji odlok za od-loženje razprav. Sej i proračunskega odseka, napovedana za jutri, je odpovedana, zbok česar se bojim, da je Celje, vsaj zasedaj, — splavalo po vodi. Tu opisuje naš g. dopisnik dogodke, katerih omenjamo že mi v vesti o državnem zboru, potem nadaljujuje: Slednjič je dr. K a i z I vprašal predsednika proračunskemu odseku zakaj ne skliče seje tega odseka za jutri, da se vsaj reši celjska stvar, in potem predsednika zbornice, al jo pri volji delali ua to, da pride proračun v zbornici na dnevui red. Dr. Kuss je odgovoril, da jutri ima svojo sejo odsek za volilno preosnovo, zbok česar je ne more imeti proračunski odsek. Baron Chlumetzky, predsednik zbornice, pa je odgovoril, da je on vedno delal na to, da bi se stvari hitro vršile v odborih in v zbornici. &./«/ pa so nastopile take okolnosti, d t nisu od rime o l ujetja, ali ki so take, da so nemo,jo,'e razprave p odborih in v zbornici.
Prihodnja seja bode v torek, — morda zadnja; toda čakajmo, ne prenaglimo se, v državi smo — neverojetnosti!
Kriza. O sedanjem aktuvaluem polože-nju govorimo na prvem mestu. Tu bi bilo naglasiti, da imamo danes cel naliv najrazličnejših vesti. Zlasti prihod gališkega na-j mestnika grofa Hadenija ua Dunaj — ta go-| spod prihaja na Dunaj vsikdar, ko treba me-i šetariti med poljskim klubom in drugimi strankami — daje povoda raznim kombina-
cijam. Tudi takih glasov je, ki hočejo vedeti,
da po prizadevanju Dadenija Poljaki potegnejo z levičarji, da potolažijo te poslednja, ki so zelo razdraženi na ministra iMadejskega, ker se je potegnil za zahtevo Slovencev. Nekako v nasprotju s to vestjo bi bilo dejstvo, da so se včeraj vsi ministri t namestnikom lladenijein vred posvetovali — z grofom Hohenvvartom in da je tej konferenciji pripisovati veliko važnost. Tudi to, kar piše ,N. Fr. Pr", ni v soglasju z gorijo vestjo; pravi namreč, da Poljaki nočejo niti čuti o kakem posredovanju, čeS, da je vladi dolžnost pogajati se s Slovenci. Vsakako sti v jako kritičnem položenju vlada in nemška levica. Sosebno hudo je tej poslednji : hliniti se mora in napadati svojo — dobrotnico! Razmerno hladno se vedejo nemški konservativci očevidno se jim je ohladilo navdušenje za koalicijo. Poljaki računajo in skrbe, da pri eventuvalnem polomu padejo — kakor po navadi — na mehko. Vedenje čeških veleposestnikov pa nam je naravnost nedoumno. Kes je težko razumeti, kako so se mogli tako sagrizti v zvezo s tradicijoualuimi in uačeluimi nasprotniki svojih stanovskih koristi, kako so mogli tej zvezi na ljubo pretrgati zvezo do naroda, med katerim živijo iu katerega zgodovinska prava iu spomini so bili podlaga, na koji si je to plemstvo pridobilo ves sijaj, ugled in političko moč. Oudimo se le, da toli bistre glave ne mislijo na posle lice, ki morejo nastati za plemstvo, ako se isto skoro ne spameti in povrne v vrste nAroda. Ali za sedaj moramo računati z dejstvom, da so češki veleposestniki najognjevitejsi zagovorniki koalicije. Morda jih v to nekoliko sili dejstvo, da imajo svojega vrstnika na stolu ministerskega predsednika. — Dokaj jednostavno je stalisče našim slovenskim poslancem: oni motej i le pridobiti, zgubiti pa ničesar — da le ostanejo možje!
Včeraj je cesar vsprejel ministra PI e-n e r j a in Falkenhayna. Z a je duo je bilo dolgo ministerBko posvetovanje in so baje tudi ministri razdeljeni na dve stranki. Slednjič je navesti zuamenito dejstvo, da se je seja proračunskega odseka odložila na nedoločeni čas — tretji proračunski provizorij jo torej pred vratmi.
Različne vesti
Odbor polititnega druitva „Edinost" imel
bode prihodnjo sredo, dne 19. t. m. ob 8 in pol ure zvečer svojo sejo, h kateri so vabljeni gg. odborniki iu njih namestniki.
Nov kanonik. Nj. Vel. cesar menoval je eksposita v Stinjanu, Josipa Fonda kanonikom pri kapitlu v Piranu.
Osebno voot. Policijski ravnatelj dvorni svetovalec T s c h e r u k o se je vrnil z Dunaja v Trst in zopet prevzel vodstvo polic, ravnateljstva.
Imenovanja pri poiti. Minister za trgovino imenoval je račnnarskega svetovalca Ferdinanda \V i n k e I m a y e r j a višjim računarskim svetovalcem za računarske odseke, podrejene trg. ministerstvu. — Poštnimi asistenti so imenovani: vežbeniki K a r o 1 S c Ii n o r r e r, Rudolf Vitek, Anton B e r-g e r v Trstu, Viktor Aprile v Rovinju. Josip Božja, Hugo Hrelič vPulju.Josip Simšič v Trstu, Fran Petrašek v Opatiji, Angelj A hčin Edvard Bur ian Fran l) o s e iu Julij Eržen v Trstu.
Tudi .volilna preosno^a14! Jo že imamo, jo že imamo — volilno preosnovo! Dognali smo v Trstu, za kar se zastonj trudijo vse bistre glave tam na Dunaju. Pravo za pravo ue mi vsi v Trstu, ampak za-duga gre jednemu jedineinu — ,11 M a 11 i n uM, prenovljenemu in oživljenemu po tisučakih, došlih iz znanega konservativno-zineruo-li-beralno-avstrijsko-patrijotiško-italijansko-radi-kalnega vira. Nikar se ne smejajte, poglejte le ,11 Maltmo-* z dne 12. junija — rubrika ,AI traverso la politi ca" —, kjer poučuje svoje radovoljue in — neradovoljne čitatelje o politiškili stvareh avstrijskih. V to rubriko poglejte torej in uverite se, da je vsevedni iu superijomi „II Mattiuo* že preosnoval našo poslansko zbornico, to je, pomnožil je število nje členov *a — jednega. A ni le pomnožil števila poslancev, ampak je tudi kar i in c u o v a I novega poslanca. No dd, saj je tudi res: čemu bi bile vse tiste sitnnosti, k* so nerazdružno spojene z
volilnimi boji! Ali ne bi bilo to lepo in zajedno jednostavno in komodno, ako bi po vzgledu ,11 Hattinovem* uredništva raznib žido*sko-liberalnih glasil kar imenovala vsako P» jednega poslanca?! Volilni boji bi ponehali, naše politiSko in javno življenje bi postalo prava idila in dobili bi najvzornejšo zbornico pod solncem — saj bi prišli vanjo sami t*ki politiški veščaki, kakoršni sede n. pr. v uredništvu .Matinovem*. —
Naš .11 Mattino* je torej pomnožil Število poslancev za jednega.
Čujte, kako je to prišlo! Dne 11. t. m. je imel odsek za volilno preosnovo svojo sejo, v kateri je pričela rasprava o načrtu pod-odseka. O tej seji smo sporočili tudi mi, da se je nemški levičar Beer izrekel prati razdeljenjn nove kurije nadvoje, ker je tako raz d e ljenje tehniški neizvedljivo ;|ali, kakor se je glasila vest na nemškem jeziku . t e c li n i s c h u n -durchfiirhbar. Sedaj pa čujte, kako poroča „II Mattino" ! Pravi namreč: „Beer sostene Ia divisione dela nnova cnria Tech-n i s c h la dichiaro inetfettuabile !! !* Ali po naše: Beer je za razdeljenje, Tochnitch pa smatra isto neizvedljivo!
Tu ga imate torej novega poslanca Tachniteha!!! V velikem veselju na tej novi pridobitvi opraščamo radi uredništvu imenovanega lista, da je izjavo posl, Beera podal — ravno narobe.
Sicer pa je pričakovati, da ta novi poslanec „Technisch" postane sotrudtiik „II Mat-tina*, ki bode skrbel, da bode ta list nekoliko bolje obveščen o odnošajili v avstrlj. parlamentu. Sa? ne rečemo, da ni dobro, ako se naši listi dobro obveščeni o odnošajili v — italijanskem parlamentu, nli nekoliko poznanja avstrijskih dogodkov bi vendar želeli pri listu, ki se nazivlje — patrijotiškim, avstrijsko-patrijotiškim namreč.
Sicer pa: živela volilna preosnova, živel novi poslanec — . Technisch " !
Ali Ja Rovinj primarno mooto za okrolno lodii6o7 Vsi uradniki, koje je doletela usoda, da so morali ali morajo službovati v Rovinju, soglasno v sodbi, da to mesto ni primerno kot sedež okrožnemu sodišču. Tu jim siromakom nedostaje n^jjednostavnejšega kom-iorta (ugodnosti), kakoršnega moreš najti po najmanjših slovenskih trgih. Gola resnica je, da uradniki občutijo kot nekako kazen, ako so premeščeni v Rovinj. So 2e take razmere, ki ne dopuščajo, da bi se omenjeno mesto niti za las razvilo v zmislu modernega življenja. Vse je tako grozno primitivno in.....
no, tako, kakor je v starih in malih gnezdih menda po vsej Italiji. Radi tega bi tudi ničesar ne očitali Rovinjcem — kaj čemo, razmere so take! — da se ni vgeui tem kričečim nedostatkom pridružila še — nd-rodna nestrpnost, dušeča pojme o najnavadnejših dolžnostih gostoljubnosti do onih,kizbok svojih stanovskih dolžnosti mo-rajo zahajati k sodišču. Ako pak zagovornik, došedši morda od daleč k sodišču vršit svoj težki iu vzvišeni poklic, ne najde prostorčka, kamor bi na večer položil svojo trudno glavo, ker mu plemensko sovraštvo ne privošči go stoljubue strehe, potem, gospoda, se morajo nehati vsi oziri in reči moramo odkrito: da kraj s takimi odnišaji ni premre n za sedel okrožnemu sodišču!
lil tak slučaj se je dogodil v Rovinju dne 10. t. m. odvetnikoma dr. Laginju in dr. Tri uajstič u. Naročila sta že bila statiovanje, a na večer nista mogla nikjer najti strehe iu odpeljati sta se morala v Pulj, a drugo jutro vrniti se zopet v Rovinj. (Jas bi bil res že, da se reši vprašanje preme-ščeuja okrožnega sodišča v Pulj!
Za podrulnico družbe sv. C rila In Metoda na Greti daroval je g. A. Mavrič 60 stotink.
Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda
darovala je Miika 10 kron mesto šopka prijateljici Antonietti.
Vesela vest za državne uradnike. Včeraj je poslanska zbornica na Dunaju odklonila nujnost predloga posl. Gessmanna radi sub-sistenčne doklade uradnikom, ker je finančni minister izjavil, da vlada nameril je že s 1. julijem nakazati omenjeno doklado. V ta namen hoče že v proračunskem provizoriju, ki se ima predložiti te dni. naprositi zbornico potrebnega pooblaščenja.
Praznik sv. Antona Padovanskoga. Letos je god sv. Antona Padovanskega padel slu-.ajno na praznik sv. Rešnjega Telesa (13.
t m ). To je bil vzrok, da se je cnkveno praznovanje 9odu sv. Antona preložilo na včerajšnji dan. V cerkvi pri -v. Antonu novem, ki je posvečena temu mnčenikn, l»ila je s'o-vesin sv. maša, popoludne |<a so se opravljal«- posebne molitve svetniku na čast. Letos je niiuolo baš 700 let, odkar se je bil porodil sv. Anton Padovanski. Tudi pred 235 leti padel je god sv. Antona na praznik sv. Rešnjega Telesa.
Pevsko društvo .Adrija v Barko v I jati priredi jutri, kakor smo že o!>javili, veselico v vrtu poddružne gostilne obrtnijskega društva. (Zraven cerkve.) Početek je ob 6. uri zvečer. — Opozarjamo naše občinstvo v mestu in po deželi na to veselico že iz tega vzroka, kev se je „Adrija" po dolgem odmoru vendar oživela. Program veselici je obsežen in izbran, grla Adrljašev so odpočila, torej obeča ta veselica lepega užitka.
Darovi, priposlani „Edinosti' za Ljubljano v izdanju za 4. t. m. izkazanih kr. 72 st. Nadalje so darovali gg.: Fabijan Martin .	| _9
A A..........2	. 20 ,
Grlanc Ivan . . .	2 „ — , Kariž Fran . . .	i	w — B A. Maslo nabral pri veselici v Ricmanjih .	3	. 20 „
Skupno 1509 . 12 st. Darovi tržaških Slovanov za Ljubljino
Na drug. m mestu izkazanih, ured. »Edinosti* priposlanih ...	9 kr. 40 st.
V izdanju za 4. t. 111. izkazanih . . . 10.181 , 34 ,
Skupno 10.160 kr. 74 st. Straina nesreča v Rovinja. Kratkemu poročilu v današnjem /jutranjem izdanju o veliki nesreči, ki se je pripetila 11a praznik sv. Rešnjega Telesa v Rovinju, dodajemo te-Ie podrobnosti: V ulici Spirito Santo umrl je lSletui mladenič imenom Dominik Massarotto. Po večernicah zbrali so se sorodniki pokojnikovi pri mrtvaškem odru, iu prišlo je tudi več iz cerkve prišedšlh ljudij poškropit mrliča Zbralo se je v dotični, pritlični sobi kakih «0, 80, morda nad 100 ljudij. II krati udri se je strohneli pod, — bila je 8. ura — in ljudje, tramovje, deske, sip, vse je padlo z mrličem \vred in strašnim ropotom v klet, kake 3 metre globoko. Hipoma bilo je vse mesto na nogah. Urno so se ljudje lotili dela, da izkopljejo nesrečnike iz ruševin. Dasi je bila klet, kakor rečeno, samo 3 metre visoka, se je vendar tr i n a j s t oseb o padu ubilo, ali v sipu zadušilo, nad dvajset pa jih je težko ranjenih. Med mrtvimi je tudi nevesta pokojnega mladenča. - Kdo naj bi opisal srce pretresujoče prizore ki so se dogajali na kraju nesreče ? ! .lok in sto v, kričanje iu tar-»janje razlegalo se je vso noč po mestu — a nesrečnih žrtev ni več obudilo k življenju. Ubogi črv, ki se ponosno nazivlja .človek" ! A ne ve, kj«-, kedaj in kako ga doleti smrt, ki hipoma ltouča vse nade, sanje, tugo, skrb in — strah pred smrtjo.
Iu kako je bilo mogoče, da je toliko ljudij ponesrečilo, dasi so padli z neznatne visočine? Na gnječo ljudstva padli so tramovi, pohištvo, razno orodje itd. A Bog sam zna, koliko jih je našlo smrt pod rokami in nogami onih, katerim je bila sreča toliko mila, da so padli na druge, in potem, hoteći rešiti si dragoceno lastno življenje, brezobzirno teptali po drugih nesrečnikih! Najži-vejša domišljija more si predočiti grozen le ta prizor.
Iu med tem se je razlegalo v noč divje kričanje ranjenih iu umirajočih. Najsrečnejši v tem strašnem živem kupu bil je pokojni Massarotto. Tudi njemu je razbil tram lice, toda ni več vzdihal. Mimo je ležal med živimi.....
Naš človekoljubni g. Elija Treves, ki povsodi redko požrtvovalnostjo pomaga svojim bližnjim, odpotoval je z nekaterimi bolniškimi strežaji v Rovinj, da pomaga, kolikor iu kjer more. Gotovo najde mnogo opravila, kajti, kakor trdijo najnovejša poročila, je bilo o katastrofi 8 oseb jako težko ranjenih, manj težko pa štirideset!
Statistika tržaška. V tednu od 2. do 8. t. m. rodilo se je v tržaški občini 70 otrok (39 možkih, 31 ženskih); razun teh so 4 mrtvorojeni. Umrlo je 81 oseb (41 možkih in 4o ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 26 18 mrllčev 11a vsakih 1000
dnŠ — Zdi miišU i/kaz navaja med vzroki smrti: 2 »lučaja škrUtioe, 3 si. daviee, 3 si. jeiikn, ] s,nn„mor in 1 umor.
Nova industrija (i isp. Josip Diem name-ruje osnovati na zemljišni zemljeknj. štev. 148|15£ 11 u škorklji tovarno za izdelovanj« mila. Slučajni ugovori naj se uložiju pis -ien > do dne 2. julija pri zapisniku na mestnem m^is ratu, ali pa dnć 3. julija netineno pri komisiji, ki pride na lice mesta.
Nov poštni urad. Dne 21. junija t. 1. <"tpn' se v Sveti Nedelji na Labinščini v Istri nov pošini urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto in služboval ob enem kot nabiralnica c. kr. postnohranilnlčuega urada. Zvezo s poštnim omrežjem bode imel po poštnih vozeh, ki vozijo vsak dan iz Pazina v Labinj in nazaj.
,Oom in Svet" v cesarski knjiž ici. Ljubljanski uradni list poroča, da je Njejr. Vel cesar blagovolil prevzeti VI letnik slovenskega leposlovnega lista „Dom iu Svet" v Svojo c. kr. rodbinsko knjižnico.
Ogenj. Včeraj zjutraj vnela se je slama v lopi, ki je na posestvu št. 153. pri Sv. Mar. Dolnji, lastništvo posestnika Jakoba El-lerja. Ta lopa, v kateri je shranjeno razno orodje, stoji med hišo iu hlevom. Ogenj se je širil strašno naglo, ker gu je podpihoval močan veter. Nevarnost bila je velika tudi za hišo. Prihiteli so gasilci, ki so z velikim naporom obkrožili ogenj in ga slednjič pogasili popolnoma, lopa je seveda pogorela. Škode je par sto goldinarjev, toda poslopje bilo je zavarovano.
Zasaćena anarhista. Polic, agent gosp. Decolle je predsiuočnem v ulici Belvedere prijel žOletnega Humberta Censija iz Mantove, pozneje pa agent Grandi naCorsu Soletnega Karla I)alboniji>, tudi iz Mantove, oba anarhista, ki sta pobfgla iz blažene Italije semkaj. ker sta bila tam obsojena na prisiljeno bivališče. Censi je bil razun tega obsojen v Italiji zaradi nekega hudodelstva na večletni zapor.
Pariški „Švfndel*. Nekaj časa sem neka „zadruga umetnikov - podobarjev" poplavlja avstrijska mesta s sleparskimi okrožnicami. Tudi v Trstu pokazale so se take okrožnice. V istih je namreč rečeno, da zadruga napravi vsakemu njegovo podobo v naravni velikosti brezplačno, kdor ji pošlje fotogra fijo, ako se obveže, da bode zadrugo priporočal med svojimi znanci. Taka podoba da je vredna 50 frankov. No, pozneje pa • ora dotični, ki veruje temu „švindlu* kupiti k ,b r e z p I a č n i" podobi okvir, ki velja 28 do 45 frankov. Iz visoke cene teh okvirjev razvidno je, da ima zadruga s svojimi „brezplačnimi* podobami vsakakor lep dobiček.
Sodnijiko 1 Hlettii Kurjač Ivan Mlač iz Barkovelj, pristojen v Lokvo, dobil je zaradi težkega telesnega poškodovanja tri mesece ječe. Dnć 15. aprila pod večer ranil je na cesti podKontoveloin težaka Frana Mozetiča, kateri gaje družil v družbi z vrtnarjem Danijelom Švagljem. — Urarja Gvido Riđi in Kristjan Mojo, ki sta svoječasno imela prodajalni^ v ulici S. Cateriua hšt. 5, stala sta včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem, obtožena goljufije in poneverjenja. Sodišče ju je obsodilo in sicer Ridija na 6 mesecev, Moja 11a 6 tednov zapora.
Policijsko 35letnega težaka Mateja Goljo iz Pečin (okraj Tolmin), pristojnega v Ponikve, prijela sta predvčerajšnjem stražarja Pavlin in Prinčič v ulici Pauliana, ker je bil kuhinjskim nožem laliko ranil lastnico ljudske kuhinje v ulici Belvedere hšt. 21, Terezo Dam-k. Danek namreč ni hotela več dati Golji jedil na upanje, ker ji je že dolžan, to pa je Goljo tako razjezilo, da je pograbil kuhinjski nož, zagrozivši se, da ženo prodre. Ranil jo je neizdatuo na levi roki, potem je pobegnil. Omenjena stražarja odpravila sla ga na komisurijat v ulici Scussa, kjer >?a je voditelj komisarijata zaslišal na zapisnik iu ga stavil na svobodo, dokler vročekrvnega sodišče ne pozove na odgovor. — Gostilni-čarki Mariji Butkovič v ulici Farneto hšt 2H je včeraj ukradel neznan tat raznega perila in budiluo uro, skupno vredno 13 gld. — 381etno dninarko Frauico Zau iz Kranju so zaprli, ker se je vrnila v Trst, dasi je bila že izgnana od tu, baš tako 36letnega težaka Josipa Zonto iz Ljubljane.
Sinoč sta se sprla na osmici pri Vaclavu Frljugi na Kolonji št. 8i) I9letui vrvar Ivan
Frljuga, stanujoč na Kolonji hšt. 121 in pa 23letni klesar Just Piščanec. Izšla sta na piano in tam je Piščanc svojega nasprotnika trikrat zabodel z nožićem, Frljuga šel je na zdravniško postajo, kjer so mu obvezali lahke rane, Piščanec se bode moral zagovarjati pred sodiščem. - 841etno Marijo Šturm iz Gradišč, okraja Voloskega so zaprli, ker je prosjačila po mestu, Spletnega dninarja Simona M. iz Barkovelj pa zaradi tega, ker je prenočil pod milim nebom. — 261etnega natakarja Mat. Furlana iz Školje Loke, pristojnega v Tolminski okraj, prijeli so stražarji sinoč v ulici Belvedere ia ga zaprli, ker je brez posla postopal po Trstn. — 27-letnega t«iaka Antona Palčiča iz Trsta, sta-nujočega v ulici Madonina hšt. 25, napadli so sinoč neznani zlikovci na ulici iu ga težko ranili z noži. Napadalcev niso še našli.
„Slovanski Svet', 24. št. od 15. t. m., ima naslednjo vsebino: Naša zunanja politika.
—	Gospodar pa hlapec. (Prevod ruske povesti Tolstega). — Cocm\. (Ruski prevod Lermontov Heinejeve pesmi. S tolmačenjem.
—	O skupini jugoslovanskih narečij. — Dopisi. — Ogled po slovanskem svetn. — Književnost. — Inserati. — .Slov. Svet" se po 8 kr. štev. prodaja v Trstu po glavnih tabakarnah iu pa : .Internationale* Zeitungs-Bureau" (poleg borze).
Loterijske itevHko, izžrebane 12. t. m.: Praga	9, 42, 79, 62, 86.
1'Vov	57, 46, 22, 70, 54.
Inouiost	47, 8, 7, 43, 55.
Sibinj	49, 58, 52, 21, 17.
Odbor pevskega	^ društva .Kolo*
naznanja vsem	gg. pevcem, da
je si. vlada potr-	dila društvena
pravila. Zajedno se naznanja, da bode jutri pevska vaja in pogovor v sobi izobraževalnega društva, ulica Donota št. 1, 1L nadstr. točno ob 2V, uri popoludne. ODBOR.
Najnovejše vesti.
Rovinj. Danes ob 8 in pol uri zjutraj je bil pogreb nesrečnih Žrtev grozne katastrofe. Vse mesto žaluje. Zastopani so bili vsi državni in občinski uradi. Vse je jokalo in dogajali so se srce pretresajoči prizori. Vsa trupla so položili v jedno samo veliko jamo. Cerkvena oblast je priredila pogreb brezplačno ter preskrbela potrebne sveče.
Dunaj 15. Cesar je podelil svetovalcu pri višjem deželnem sodišču v Trstu, Klementu M r a c. h u, red železne krone III. razreda.
Dunaj 15. Vojni odsek o gorske delegacije vsprejel je brez spremembe ordinarij za vojsko,
Dunaj 15. Cesar vsprejme grofa Bade-
ntja, namestnika Gališke, v avdijencijl. Sodi se, da je ta avdijencija v zvezi s parlamentarnim položajem.
Praga 15. .Narodni Listy* objavljajo članek o „Celjskem gimnaziju" ter priporočajo, da In se ta gimnazij zasnoval na stroške zasebnikov, kakor se je to zgodilo 1868. leta; ko je šlo za osuovitev češkega gimnazija v Budijevicah. „Nar. L.* poživljajo svoje politiške somišljenike, da naj bi nabirali denar v to svrho, izrekši nadeja, da tudi .Ustre-dni Matice školska* podari lepo svoto v ta namen
TrUovInahe briojavke.
£adlfflpaiU. f'Amiin -a j(wen 7 2' 7 2l> Plenica /i imj-jioii ls9rt 7.25 dn 7 27 Oki. jeaen 5 97—5 98 1I> z* etuit rt 17 ti.lll Korum za juni-juli tt'54 «5«. /a juli-av^use 6-.V7— 6 7i9
PAmimh., ...vii ml 7* kil. f. 7 80-7-85 u>i 7'J kit. f. 7 3r> 740 o.l HO kil. I. 7 40 -7 45 ...I HI kil. f 7-45 7-50, ixl H2 kil. fnr 7-511—7 f)5. |.)i''ii>f!i rt «5-Hi)(). |m..s.i rt-fio tj-fto rž n >T*6.'i5-11,30.
Pftonica: Otiilno ponudbo, prodaj« le 70(.0 inol. »I. vnlod t o trff lulafon, poiiu *a S - - 7'/_ ni. padi* koruza zopet .r» iic dražje, rž mirnoj'-, ft titč ooiiej« ovc« hi je^mun nenpramonjoi.», V rume: lopo.
fraja. N .r« luir-i.ii nt »dkor juni f. I2.tf0. nova lotina 13.30 mirno lircz poni,
P|-|))CH. I'cntriluual imfi, |io.ilnvljuir T Trti iu N carinu vrod, »dpo&il juti-v |> .-0t»( I. 28'AO 'JO.—. Juni
hi.pt. f. 29.- 29.50 Cunca>-4 29.25--Ćftvorrn
3U 2)--.--. \ (,'liivali (aodili) SORO	Mlafsn.
Havrc. K .»v n S« lil i, i iftHnl m..ni|{u i,i juni 93,— zu oktoln r 94 —. mirno.
Hamburg Saiii»m truod n»cra«^ t« junl 74 50 septemlifr 74-.ri(l doocmlier 7*J.5o. mirno.
Novi York 11. V tem lednu »<» jo rdoča ? Novem .Jorku podriiiila od 80 na 1 t, koruza pa j« padla ud .r>ti", na 52'.', rl*. bui'liel.
Dunajaka borza IS junij«
ia»5
Državni dol); v pn|>irju	dane«	viuraj
	. . (01.85	101.30
„ , v nrobru	to) 40	101:15
AvhlrijHka rnm * v r.lato	. . 128*—	12805
. „ r kronali	. . 101 50	101.»Jo
Krc lilne aki'ijo .....	. . 408.25	409.—
Ijondon IOI.»i. , .	. . Ifll.M	121 55
		9'HO
20 mark ......	. . 11.87	11.87
100 italj. lir......	. . 45.95	
Bratje Sokoli t
Oni člani, ki nnmerujejo udeležiti 9e vsesokolskega Hhodn v Pragi, naj to takoj prijavi i bratu-starontu dr. (•'■ Oretjoruni.
OPHOR.
(Cen* M razimej« na debelo in • enrlno vred.)
Domaći pridelki.
Oni	o.l for. ilo for.
Hol: Kuk............ K.	—.— --.—
Mandoloni...... „	—.— — .—
»vetlorndeči..... .	—,— —,—
temnorudeči ..... „	——.—
kanarček...... B	—.— —.—
bohinjaki...... „	—. - —.—
beli veliki...... „	—.— —.-
„ Tnali...... r	11.50 11.75
Meni, dolgi..... „	— — — • -
n okrogli............—
mešani hrvatski ... „	7.25 7.50
itajmki ... „	—
Mulo fin« itajenko .... „	M. - ««.-
Ječmen 5t. 10....... .	9.25 !l.50
9................10.25 10.50
8....... *	11.— 11.25
Zelja kranjsko....... „	—.— —.—
lepa * ................—-
Krompir, »tajerski . . . .	- — .—
PrfllO kranjsko......• ,	tf.50 —. -
Let*, kranjska....... *	—.— —
Sceh ogerski....... r	54,—
Mut ogerska........ „	59.— (>1.—
Sava Mocca..................1!«». 192. -
Cejlon Plnnt. fina ... .	I - 184.-
. Perl.......189.- 191.-
Java Malang......100.- 16«.—
Portoiicco...... „	—.— —.—
Guatemala...... „	157.— 158,-
Han Domingo..... „	157'— 15S'-*
Malahar 1'lant..... ,	—-.—
n nalive..... „	—— .--
^*guaJra Plant .... „	1«».- 171.—
n nalive .... *	——.—
Santo« najfiniji .... *	158. - 155,—
„ srednje Dni ... .	148.— 145.—
, srednji............145.— 146.—
, ordinar..... r	131.— 133,—
llio oprani...... ,	—.— —. —
„ najfiniji...... „	152.— 154.—
„ irednji...... .	144.— 145.—
Sladkor Centrifugal I. vrsto . HO K.	29,— —.—
Concass6...... »	29.75 —.—
v glavah...... *	30.75
razkosani............30.50 — .-
Bii italijanski lini.....100 K.	19.50 20.-
„ srednji .... .	1860 18 7 .
Japan fini AAA............16.25 -
„ srednji..... „	15— —.—
Raugoon eitra...... „	13,— —.—
1................12—
II. ..... . .	8.50
Petrolej luski v sodih..........2".iVi —.—
v zabojih od 2» kil. „	6.H0 —•—
Olji italijansko najtineji ... 100 K.	62.-
, srednjefiuo . . „	54. - - .—
bombažno, amorik. ... „	30.— 32.—
dalmatinsko ...... „	32.- 34-
LinOBl Mesinski .....zaboj	9.— 10.—
Peaaruie » ..... „	7.— 8,—
Katdtljnl Dalmatinski ... 10« K.	61.- 66.-
, Bari ...... ,	«8.— 70.-
Plnjell......................-.-
Kotiti Dalmatinski............—- .—
Pulješki................9.— 9.50
S ekve Puljeiko............—
„ GrAke v vencih ... ,	15.— 15.25
Stltanlaa ........ „	30.- 40—
Vimperll.........H»0 K.	24.— 25 -
C bcoi......................28.- 34.-
Polenovke srednjo velikosti . .	4H.— 44.—
„ velike ..... „	—.—--
„ male ...... „	45.— 46.—
Slaalki v velikihfsodih ... ,	—.— --.—
.... n	——.—
Trgovina.
Moka in oli-obi. Moka. .Econonio1' j« prodajal svojo št. 00 po povprečno IU gld. Dani kupčija ni baš preve», ugodna moki, vender je po ,.I«>,onomovi" št. (» dobro povpraševanje in plačuje se, kakor hočejo prodajalci. V drugih markah je malo kupčije, ker so kupci rezervirani in opazujejo. Cena „Kconomovi" št. <> iz druge roke je f. 1125 do 1140; cena se ravna po množini. Cene drugih .Kconomovih* št. so: št. ti t'. 14—; st. 1 f. 1H.50; št. 2 t'. 13.25; št. 3 t'. 13.— ; št. 4 f. 12.75; št. 5 f. 12 50; št. »i f. 11.75.
Ogerski in drugi notranji mlini imajo te - le cene: št. 0 f. 12 70 do 12 95; št. 1 for. 12 50 do 13-10; št. 2 for. 12 do 12-25; Št 3 for. 11-25 do 11-8 ); št. 4 for. 10 70 do 11*30; št. 5 for 10-30 do II; št. fi for. !t-20 do 10-20; št. 7 for. !>•— do IO-— in št. 8 tor. 7'!»0 do 8'UO, ka-koršna je že vrs\
Otrobi, ('ene nekoliko popuščajo, a ue toliko, da bi plašile „Kleoiionio" je prodajal svoj izdelek po f. 4 75 do 4-80. — Iz Ogerske ue prihaja blaga in mlin ..\Val/." nima blaga na razpoloženje, ker je vse tam prodal, za oddajo v bodočnosti pa ne mara sklepati kupčij, ker se nadeja boljših cen. — Levantinski so po f. 3 80 do 5 25, kakor je dotična vrst.
iMobni otrobi, /a levantiuske zahtevajo 4 f, „Kconomo* za'iteva za svoje f. 4*50. Kupčija je omejena.
(ioved. Od 6. do 12. t. m. prodalo se je v Trstu 293 volov in krav klavne živine in sicer 20»; volov iz Kranjske, 43 iz Hrvatske, 24 iz Istre. — iz Dalmacije, — iz Ogerske, 5 iz Furlanske, in 15 domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske po f. 52.— do 53,—; voli iz Hrvatske pof. 50,— do
51.—	; iz Istre po f. 52.— do 53.— ; iz Dalmacije po f. —.— do —.— i/. Ogerske po I. —.— do —.—, iz Kurlatiske po f.
52.	— do 53.— in domači po f. 50.— do 52; domače krave po f. 49.— do 50.--krave iz Knrlnuske po 1. 50.— do 51.— in
krave iz Kranjske po f. 4'.».— do 50.— kvintal mrtve vage.
Seno lit slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.35, II vr. po f. 2.3o slama I. vr. po t. 3,20. in II vr. po f. 2.50 kvintal.
Surovo maslo, jajca iu kokoši a lanjsko surovo maslo prodalo se je v ♦oni tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 85 do HO nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 85 do 80 ne., furlansko surovo maslo v part. od 2o ilo 30 kg. po W5 nvč. do 1 for. in v partijah od 30 do 50 kg. po 90 do 98 nove. kilogram. Tolminsko surovo nia.do 1. vrsti po f. 1.04 i1 > 1.00 kilogram.
.Taj . a na debelo po f. 2.40 do 2.00 sto komadov.
Kokoši po f. 1.— do 1.30 komad, piščeta po f. 1.30 do f. 1.60 par.
Krompir, navadni, na debelo [to 4.— do o.— kvintal.	Ji. M."
Izvrstni o. kr. tzkj. pri v.
Škropilnice proti peronospori
katero sn sesploš • no iivoiiln vnted njih preprostosti, trpfJnosti, lahkp upornim zn vsuko rnjo trt itd. pro-o, «lasi so innogo zboljsnne, vrnditr po dosedanjih nizkih cenah.
Živic i ilružb. v Trstu
Cunikfl oilpoSiljnjo nn znhtevnujo franko.
Nn vse r*. ki', postne nrndo po&i-
ijaio popolne škropilnico franko, proti pavsetja 10 gld.
Izdulujejo tudi stroje zn pr šif. nje z žveplom, nopreilniio ileln-jo'o stiskalnico itd.
M
Zdravljenje krvi
Caj „T i noče ru i cvet" (Millefloi-i).
čisti k ri ter jo izvrstno sredstvo pro;i unim Klučajum, će poće v želodcu, kuknr i loti slabemu probu vijanju iu homoroidain. J. din omot za ozdravljenje, btoji 50 ni1, ter so dobiva v oillikovnni lekarni
PRAXWftRER „h\ iw Mori" Tnt, veliki trg.
V krčmi
„Andemo de fflatteo"
ulica Carinita, štev.
(pri kavarni „Adiintiro")
tO,
se toi^i domačo črno izliorno vinu po 32 nvi* liter; kuhinja je po ceni in postrežba točna /.» mnogobrojni obisk se priporeča s spoštovanjem
jurkovič,
gospodar.
n
3 vi,
per Napoleoni 2 "/„
»V. -
2V4 n 3 .
h k F ILIALE
ilella
BANCA UNION
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Ilanco e Cainbio- Valute.
a) Aecctta vursnmuuti in conto corrento ab-buonaudo I' intoross« annuo per linnconnte 3 °/0 ron proavviso di 5 giorni
------ » . 12
a 4 mosi lisso , » ,
con pronvviso di 20 giorni „ ■»<• „
„	, . H mesi
» n
II nnitvo la<so d' interesNO prini'i|iior^ a de-rorrere null<> Katere iti vorsnmento iu fiivnla-r.iono a dalnro dni a Maržo rispetOvameuto dul 10 Mnr/o a secomlo dul relativo preavvisn,
Ii) Iti lianco Kiro ahbuonandu il 21 ,"/„ inte-resse annuo sino a i|UhIioh|ii« somiua; prolova-/.ioni sino a flor. 20.000 — a v ista vorso eliei|iio; importi maggiori pn-avviso nviinti In Ji >raa. (lun-Terma ver-amenti in n]i|iosito hliretto.
e) ContctfiL'ia por tutti i vorsnincnti fnlti in «|iiu|fiii'-i ora d' ullieio Iti iiihitn <hl iiittlfuiiiio l/it'f It o.
Assume j»ei pnipri cnri eni isti imonso thi toiili iti 11 <t::tt, tli itimliitili /icc J'riehe, fiainu, /hultijiitil nI iilh'i i>finfijHlli tilh) ; rilusi■ ii I en tts<i'i/iti fii'f Ijtli /i' l>itiz:i\ ril Itciutriltl /|I|'|| In l'1' Olh)
tU domiciHare tjrtti firmao In snn amsn tumeo d* o^ni npesn per essi.
■Il S' iiieai'icii dnirnt'i|llUto dclla vendita
tli rjl'illi inibliii, rnliitr r iliti.n miHtliP tlrl iiifiintu ti' ii**iyni, iii milini i c ruH/mim, rimo mml\u in-nr~ vitjionf.
d) Proč u ni In holntiirn tli val ori Kateri con 1» iiiassina Holleclludino dllu condi/.lono mtitlicinsimc,
«•) V t'llde le lettero di pegno 4',,*,, o obli« gnzinni couiunali 4"'t„ BOU 5" „ di premin dellu Hancu Commorciale ITnglierime di 1'usl. Le l.-t-tore di pegno 4" „ della llnnea Ipotooaria Ungho-rene, tituiclie le t>bldigaziuHi ooiiiunuli 4' „ della stessa lianca. I." I.nttoro di 1'ogno 4',".„ osenti da Iniposta della Kanca 1'rovincialo Ipotccar a della l'ron 7. i u o Slavin.ia in /.agabrin.
I.a l lliiilo dellu Itmien Uili«»n n celin in ciiHloilia vorso u na teiuiissima iiihsn i 11'etn di «|it Isiasi specie, procura 1' iucasso del culi po u h alla soadenza c n vet Hica dni titoli sor-tejfgint!.
I.a Filialo della liimcn Union Soziono inorci Tiiesio «' iticarica tleli' nipiislor deliti vendita di merci iu commitioiir, accnu da sovvi'iizioni sopra depoziti incrzia /.io, oppuru sopra polizzo di carico.
Trloste. 26. Kebbraio ISHI.	l 12
J Alte Sl Zadnik - Trat j|
i Via Nuova na voglu via S Lazznro g
™ liriporoća'a slav. občinstvu svojo proda'alnico ™
pripuroča'a slav. občinstva svojo proil.i alnJco
V	manifaktarnim hln^om. V islotfi nnlnija h« W
■	povsem sa^n .vejŠ3 blago, toliko z., ženske ko- I ™ liker možke in dero. Veliki i^lmr plntnu, ™
V	bombnlevine, perila, r .to-ev volnenih in > v 11 ri :< - k
■	tih Vel k i zaloga vseh pstrebšć'n za šivilje in I ™ krojač- V zalogi nnhajnjn -e nadalje vsakovrstni "
trakovi in tudi trakovi slover.sltih fcarv. v Priporočata so če ^i.'. učiteljicam v mestu P in na deželi za vse potreliščiiiH iolakih ročnih del {■ Uzorci se pošiljajo na zahtrvo franko. ■
■ '/t«- bh wm>wm?j%m
Franjo Wutscher in dr.
Plnzza S. Cnttcrlna a. I. nad.
Sobno nprrim in UHiHlfaklitrtio hhiflo, t rtiht. iituhihr, žepne ure in unvljalntee na rt |
in 15 dni.
Za gotovo plačilo in na obroke.
■ PiiP^aTJ^aBPBB SPgaoiVffirS Sgtfi? SiP.HpiHjiatnbi i_n73c.ffai
:	fiuliroKiiana ^osliliui
1 antona vodopivca 1
;	(l>o domače -pri Prvačkovcu")
g	v Trstu.
Sulica. Boli tnrio it. 12
toči kolikor v gostilni, toli!c»r pri veselic, h v [j" sokolski telovadnici, vidno le pristna vipavska, [| Prvaćka in kraška bo'a in trna vina. — Ki Sladki riesling v s'cklenieah, in nedro fran-p kir.jo, vsako »tcklonien drži 1 liter in volja S] C0 novć.— 1'ostrežlia ji' poštena, cena zmerna, jg Kuhinja je pie-kibijenu s točnimi, toplimi in iiiizliuii jedili.
Priporoča se rojakom v Trst« in z deželo. Toči rino tudi dnt$iwm 4 urč. ceneje, oko w odvzame nojmnnj 5 litrov.
JIŠE gggjij aSnlB SSib!E ES^S 5030353^ SSSS S5SS 8
Pod|iisnna si uaojava najuljinlncjo naznaniti, da sva prevzela že sko.i :10 let obstoječo, slavnemu občinstvu luknj in v okolici dobro pozmino tvrdko il. OHfčtč ter sa priporočava sl. občinstvu, da bi naju isto blagohotno podpiralo i naročili.
Priporočmiio so posebno če iluliovft£ini in uradnikom tu in v i kolici, du blagovoli naju vsestranski podpirati ter obijubujovit, da botleva točno in koliko najbolj mogočo dobro postregla z nizko ceno Iu d brim ulagorn.
/a obilno niiročbo priporočava so
01if616 Sc Comp.
Via S. Cattarina št. 9
Gonilnik pošiija so nn zahtevo brezplačno.
Alfama Dan vso r Trstu
TOVARNI MILA (žajfe)
»9* Via della Fabbrica ftt. 7 ^
priporoča kot posebnost svoje milo zet perilo.
Odpošilja se izven Trcta v omotih od 25 kg. naproj.
Rratip Rihari^ iideiovateiji oSiju v *v
DI dlJC niUdflL pHtrUi priporočajo svoj« zaloga v Trstu: Via Poutlrtre* M. 1, Piaszn fteflti Votle '», vta Marfottohm 2, Pfazsetta
i'o nt ni u o! i 'i, z uliodom tudi r ufiri l\trrrntr po nnjnijsjth cennh. Oglje I. kakovosti
kHrhoninn, knk. drv« ni incfie itd, Naročhe se »pre-tnljejo tudi z dopisnico
% Znana domača gostilna S
IJL CASTELLO DI Đ0RNBERG" Š
^	v t n s T r,	^
|| W ulici Farnato il. II
Jj v kateri se točijo le pplitn« vlpav-T Bha vina iu avaie pivo, pri-
^ poroča se sl. občinstvu z m^sta in z dežele. ^	Sladici Plesllng po 32 novč.;
M belo in črno vino, liter po 40 narf.
Pi vo po 32 nvč. ; v steklenicah po 20 nvč. ^ ^ ^ ino no doni od 5 litrov iu več po 4 nč, ceneje. lIU Kuhinja je preskrbljena s tečn mi jedili. Cene S ^ so primemo nizke.	Fran Rjaveč. 3J
******* I ****** ►M^M
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regic trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo št. 1. ]. nadstropje.
l>ajo posojila na monjico In intabulaciju proti obresti in, n« zastavo srečk in vrednostih papirjev pa proti O' .," ,, obreitim. Od hranilnih ulog plačujo po *«/, obrostl.
Uradni dnovi so: Vsaki dan od ft. do 12. uro dopoludne in od 3. do 5. ponoludne, seveda izvzemši nedeljo in praznike. Izplačuje se vsnki ponedoljok od II. do 12. uro dopoludne, iu vsaki četrtek od 3. do 4. ure popolndne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni doloži so laltko plačujejo v mosečnih obrokih po 1 gld. ter znaša voalti dolež 10 gld.	iyc —
3 zlat«
|Fra it. Klizna
12 častnih in" prlznalnlb dlplomov
3
51
fs
Al
KWIZDE
Tužite Miiru-voljno na Kovujo mivlmin :»iinUV in zuhtevujteiz-rfono A H /z/i/.
Iioi ittilburiki rt-■/ti ni i>ruStk i i vino.
mili j
■a ilvino.
Dietiško sredstvo za konje, rogate živali iu ovce. K ah i se nad 40 let v mnogih hlevih, kadar Urina nitmi trka, ako s Mm prebaclja, da so poboljia mleko in pomnoii mleka pri kravah.
Vena: 1 , škatljiri TO nč., 1skatljici 35 nč.
Dobiva se n vseh lekarnah I in trgovinah
Glavna zaloga
Kreis Apotheke
I Kriiiieubiirg jui Duuajn.
II.
i mirodljani v Avstro-Ogerskl
Norddeutscher Lloyd, Brema
R e (1 u a h 1 ii ž b a
Iz Genoro v Nev-Tork brzo parniki vsaka U mescu s Paniki	l/. Neapelja v New-York po
najprvega
šini parniki vsak mesec,
reia.
Iz Sremo v gornjo kraje, kakor tudi v Baltlmcre. Kontovldeo in Euoncs-Ayres.
I/. Genove ■ Neapelja v
r/.lunino Av-itralijn v Azijo (mesečno)
prevožnja v 16 dneh.
prevožnja v
U dneh.
Informacije pri glavnem zastopstvu:
KUohler C.°, Via
l
Sinčke za zi!lii!ije cerkve ob jubileju cesarjevem po I gld.
Glavni dobitek:
j zadnji meaeo liamaiia——
30.000 ^°MtnayJev
v v e <1 e n
Sivrkc priporonijo: Marco Nigris. Enrico Schiffmann, Giuieppe Zoldan.

Vestno, individ. sulra v ljenje poil vodstvom dr. Wa-ckenreiterja. kateri se je piiueil K n i* i p ji ti v e m u /.tlravljfiiju v Wiir(shofnu ter si pritlobil mnogih bodalih izkušfijij u si kliniki /a biilrotcrapljo pri proj". Winternitzu. za bolezni kože pri pn-t'. Kaposiju in na kliniki prof KrafTt Etiinya za bolezni nn živcih in za umobolne. iPS>" Prospekti se dobivaju pri vodstvu zdrnviiča.
VSI STRUJI ZA POLJEDELSTVO.
Pcrc!ios[ioriie štrcaljke, slične Verinorelu, samoradiie peronosporiie štrcaljke, z zračno stiskalno sesalko, vinske prešo vseh vrst, stiskalnice za olje, iiiiirauliške stiskalnice, poboljšanja ilro'iila, pivnićarsko oroiije, vinske sesaljko, cevi za vino, stiskalnice za seno in slamo, Ijiistila za koriizn, čistilnica za žito, stroji za odstranjenje skorij itd.
proiluja po jak i ziii^.unili coimli proti juiustvu iu na poskušnjo
IG. HELLER, Dunaj II 2. Praterstr. N. 49.
Obširni coniki /nstoiij i»i fniuko»	produj.ilcnv t »1»«^« ruk«>.
Lastnik ptditično društvt) »Kdinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikotn. — Tiskarna Doleius v Trstu.