NASLOV Za stabilizacijo! Zadnjič, sicer pa natanko pred tednom dni, pred ,,delegatsko-skupščinskimi počitnicami" — te bodo očitno letos kratkotrajne — so se v Ljutomeru na ločenih sejali sešli delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine. Med drugim so sprejeli odločitev o obsegu in namenu sredstev skupne porabe do konca tega leta in dali soglasje k popravku — znižanju! — prispevnih stopenj v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti za 1,17 odstotka, ob tem pa se odločno zavzeli, da je treba nemudoma pristopili k uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Od drugih odločitev, ki so jih sprejeli, naj omenimo, da se bo poslej osnovna šola v Bučkovcih imenovala Franc Belšak Jiirek. Zanimivo, da delegati niso obravnavali polletnega gospodarjenja v občini, kar daje slutiti, da bodo razprave o njem vroče in so si jih zato raje prihranili do jeseni. . B. Ž. Leto XXXV. Št. 30 Murska Sobota 4. avgust 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Jurska turistična prizadevanja OH, TA VROČINA — V prejšnjem tednu, ko je bilo izredno vroče, saj so ponekod zabeležili 38 stopinj, so imeli na vseh kopališčih veliko obiskovalcev. Večina njih seje namakala. ni jih pa bilo malo, ki so se predajali sončnim žarkom. Lepo je biti zagorel. rale, saj je v kampu moč postaviti 100 šotorov oziroma prikolic. Ne nazadnje pa v lem kraju oddajajo tudi zasebne sobe. kjer se prav tako še najde prostor. . V ljutomerskem hotelu Jeruzalem se v glavnem ustavljajo prehodni gostje in teh je letos nekoliko več. Veliko več pa je tudi obiskovalcev kopališča v Banovcih. V enem dnevu so našteli celo 2500 kopalcev. Tudi v tamkajšnjem naturističnem kopališču je vse več obiskovalcev oz. kopalcev; v poprečju dnevno po 100. V radgonskem Grozdu se na veliko pripravljajo na pogostitev številnih obiskovalcev bližnjega kmetijsko-ži-vilskega sejma; V hotelu se ustavljajo predvsem prehodni gostje. Objekt ima 56 ležišč. Dobra, stara soboška Zvezda ima v prvem polletju kar za 42 odstotkov večji promet. V njenih lokalih se ne krepčajo ie domači gostje, ampak tudi vse več tujcev. Teh je bilo doslej za 81 odstotkov več. Hotel Diana pa doslej še ni imel toliko nočitev, kolikor so jih načrtovali. Mani je v glavnem tujcev. Slika pa bo ob koncu leta drugačna, saj bodo v jeseni gostili večje skupine tujih lovcev. V lendavskem hotelu Lipa prav tako računajo ha večji obisk v jeseni, ko bodo spet prihajale skupine izletnikov iz Zagreba. Ljubljane. Bleda. ( elja . . . Trenutno hotel ni povsem zaseden, .prav tako pa se lahko udobno kopate v pokritem 'bazenu. Povsem drugače pa je v termalnem kopališču v1 PetiŠovcih. kjer se je.v prejšnjem tednu v enem dnevu kopalo celo 3 tisoč kopalcev. Š. SOBOČAN ZDRAVSTVO Primanjkljaj 18,228.000 dinarjev Pomurske občinske zdravstvene skupnosti so se zopet znašle v finančnih težavah. Vse so namreč sklenile polletno poslovanje s primanjkljajem 18:228.000 dinarjev. Največjega ima OZS Murska Sobota in sicer 7.665.000 dinarjev, takoj’ za njo pa je OZS Gornja Radgona s 7.454.000 dinarji. OZS Ljutomer je ob polletju imel večje od hod k e sod prihodkov za 3.022.000 dinarjev. OZS Lendava pa 85.000' dinarjev. Ob analizi poslovanja je mogoče ugotoviti, da so bila gibanja prihodkov in odhodkov v posameznih občinah različna glede na predvidevanja. Za soboško občino je značilno. da so nižji .prihodki za dejavnost (49.6 %), za solidarnost (42.74 %) in iz kmečkega zavarovanja (45.8 %). . Nasprotno pa so višji odhodki od planiranih, za dejavnost (50.9 %), za zdravstveno varstvo (51.6%) in za določene namene (64.4 %). V lendavski občini, kjer je sicer izkazan minimalni primanjkljaj, pa so gibanja prihodkov in odhod-kov_precej višja od načrtovanih. Realizirani prihodki za „ Stabilizacijske” “ komisije!? z Če smo že ustanovili komisije za izvajanje dolgo- I ročnega programa gospodarske stabilizacije na zvezni in ® republiških oziroma pokrajinskih ravneh, čemu jih ne bi'še na medobčinskih in občinskih, nemara celo v večjih (npr. I sozdih) organizacijah združenega dela? Saj smo znani po I tem da brez komisij, odborov, pododborov in podobnih “ organov, teles in služb pri nas že skoraj ničesar več ne moremo izpeljati. Zdaj torej še »stabilizacijske« komisije || po regijah in občinah, čeravno so sprva »od zgoraj sveto- I vali«, da jih tod praviloma ne kaže ustanavljati. Toda le * praviloma, kajti to že pomeni — priznali ali ne — da jihje „ treba ustanoviti. Pomislekov, ki se ob tem porajajo, je več. Med prvimi | je dejstvo. da v preteklosti s takimi in podobnimi komi- 01 .sijami (spomnimo se tkim. kriznih štabov po občinah ali komisij za zmanjševanje družbene režije in administracije) | nismo imeli ravno srečne roke. Obstaja torej bojazen, da se s bodo sicer sestajale. popisale kupe papirjev, ugotavljale in sprejemale sklepe, koristi od vsega tega pa bo kaj malo. _ Tudi sestav je vprašljiv, saj se bodo v njih spet našli samo R napišji oblastveni, samoupravni in politični delavci v g občini oziroma regiji, medtem ko bosta združeno delo in krajevna samouprava v dobršni meri, če ne kar v celoti. — izvisela. Verjetno bi se našel še kakšen tehten pomislek, ven- g darjih več ne velja naštevati. Dodamo naj le še to. da če že gremo v ustanavljanje o.bčinskih in medobčinskih »štabi- m Fizacijskih« komisij (lahko bi rekli, da gre za Kraigherjeve H komisije, v malem), naj bodo to resnično operativne in £ prilagodljive skupine ljudi, tudi iz »baze«, ki bodo z roko v roki sodelovale z združenim delom in delavstvom — v _ duhu in črki dolgoročnega stabilizacijskega programa — I odpirale nove, jasnejše perspektive. | Branko Žunec B dejavnost znašajo namreč 53 odstotkov, močno pa so narasla sredstva za določene namene (91 %) in za denarna nadomestila (54 %). V ljutomerski občini so zbrali 49.8 odstotka načrtovanih prihodkov. precejšen izpad pa beležijo v kmečkem zavarovanju (42.9 %) in po. konvenciji (21.5%). Skupni odhodki so nad načrtovanimi (51,7%), zlasti pa so zelo narasla denarna . nadomestila (62.6%). V najbolj kritičnem položaju se je ob'letošnjem polletju znašel OZS Gornja Radgona, kjer je prihodkov najmanj (48 %) — zlasti pa je izpad prihodkov iz dohodka in osebnih . dohodkov (47.9 %). Zanimivo pa je. da so v radgonski občini zbrali največ prihodkov iz kmečkega zavarovanja v Pomurju (51,6 %). Narasli pa so skupni odhodki (5L8 %) in denarne dajatve (65.4 %). O zaskrbljujočem položaju občinskih zdravstvenih skupnosti v Pomurju bodo v teh dneh razpravljali koordinacijski odbori, analizirali stanje in iskali rešitve. Feri Maučec OMEJEVANJE PLASMAJEV zalo bi kazalo spremeniti odnose v delitvi dohodka, da bi temeljne organizacije razpolagale z večjim deležem sredstev. Restriktivna monetarno-kreditna politika zmanjšuje možnost banke za zagotavljanje dopolnilnih sredstev, iz leta v leto pa se zaostruje tudi politika omejevanja plasmajev. Tako je prejšnje likvidnostne težave sedaj zamenjal problem prepovedi plasiranja naložb. Ce so pri sprejemanju letnega načrta predvideli možnost povečanja naložb za 17 odstotkov, se po sprejemu novih ukrepov ta odstotek znižuje in se bodo omejevani plasmaji do konca leta lahko povečali le za 8 odstotkov. Kljub- temu pa so v prvem polletju uspeli realizirati nekatere investicijske naložbe. Ugotavljajo pa. da tudi v Pom u rj u i nves ticijs ka dej av-nost upada v skladu z gospodarsko politiko, nadaljuje pa se tudi omejevanje negospodarskih investicij. Kot. smo že zapisali, se Pomurska banka v tem obdobju ni srečevala s problemom likvidnosti, kar je predvsem posledica znižanja investicij, prenosa nekaterih sredstev za investicije v kmetijstvo, pa tudi poveča- nja dinarskih in deviznih sredstev občanov. Tako je Gospodarska banka Ljubljana prenesla v Pomursko banko 300 milijonov dinarjev za naročeno kmetijsko proizvodnjo, sredstva prebivalstva pa so se v letošnjem letu povečala za 1.244 milijonov dinarjev ali za 26 odstotkov. Pričakujejo pa še ostrejše ukrepe kreditno-monctarne politike v drugem polletju, zato bo potrebno zlasti pri odobravanju kreditov izvajati še večjo selekcijo. Banka pričakuje pri tem seveda pomoč združenega dela, ki naj bi redno odplačevalo svoje obveznosti in iskalo druge možnosti za pridobitev' dopolnilnih sredstev, tako da ne bi vsak primanjkljaj reševalo , z bančnim kreditom. L. Kov,ač V Pomurju se le počasi približujemo planiranemu odkupu 23 tisoč ton krušnih žit. Mnogi pridelovalci pšenico še vedno zadržujejo doma, zato bo potrebno vse sile usmeriti v odkup. Morda pa bo višja cena pšenice nekoliko spodbudila oddajo pridelka. Cena naj bi bila za 1,5 dinarja višja, kot so se dogovorili ob žetvi, vsi, ki so ošenico že oddali, pa bodo dobili razliko poračunano. Poračuna ne bodo delali le pri tistih pridelovalcih, ki so pšenico zamenjali za koruzo, saj je ta zamenjava že doslej izredno ugodna. Foto: M. Skledar . aktualno doma in po svetu »Vojno bomo nadaljevali, dokler Iran ne bo izboril svoiih nravic«, je pred dnevi iziavil iranski premier Musavi. Irak grozi, da bo uničil iranski naftni terminal na otoku Karg, Iran preti z zaporo Hormuške ožine, kar pa pomeni izziv tudi za ZDA. Skoraj tri leta trajajoča vojna med Iranom in Irakom se slej ko prej zapleta. Na sliki: podoba nekega iraškega mesta po spopadu. Diplomatom gre dobro Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je pred dvema letoma predložil program varčevanja v naših diplomatskih in konzularnih predstavništvih. Ta program predvideva smotrnejše poslovanje, zato so med drugim ukinili nekatera delovna mesta, pa tudi veleposlaništva in konzularna predstavništva, piše N. B. v Borbi. Pred kratkim je proračunska inšpekcija, pregledala poslova- OGLEDALO TEDNA oerEDvro iedmv nje zveznega sekretariata za zunanje zadeve in ugotovila, da je poraba ponekod še vedno prevelika. Tako na primer naši predstavniki v tujini še vedno odločajo za zelo draga in veli; ka stanovanja, ki jih kajpada plačujemo iz zveznega proračuna. Eden izmed predpisov tudi predvideva, da se je mogoče le izjemoma odločiti za posredniške storitve agencij v tujini, ki iščejo stanovanja. V praksi pa je ravno narobe. Poleg tega ni predpisa, ki bi določal, kdaj je mogoče žarišču dogodkov Precej časa je v svetu vladalo prepričanje, da je jedrska energy« ena stroškovno sprejemljivih ter ekološko najbolj primernih virov energije, potem ko so večini prebivalcev v okolici takšnih elektrarn pregnali strah pred jedrskim žarčenjem. Ta strah je sicer ob občasnih okvarah ponovno zaživel, vendar pa se ni spremenil v splošen odpor, čeprav so v posameznih državah prebivalci z demonstracijami skušali preprečiti gradnjo novih jedrskih elektrarn. Danes deluje v svetu nad 280 jedrskih elektrarn, ki proizvajajo že 8,5 odstotka vse električne energije. Večje število pa jih še gradijo in sicer v 26 državah.'V posameznih državah deluje danes naslednje število jedrskih elektrarn: Sovjetska zveza 35, ZDA 75, Velika Britanija 32, Japonska 24, Francija 30, ZR Nemčija 14, Kanada 11, Švedska 9, NDR 5, Finska 4, Španija 4, Švica 4, Italija 4, Indija 4, Belgi-- ja 3, itd. Do leta 1990 naj bi obratovalo v svetu skupno približno 550 jedrskih elektrarn >ali skoraj enkrat več kot leta 1982. Vsekakor je razumljivo, da gradijo jedrske elektrarne tam, kjer drugih virov energije ni na voljo in je pač atomska centrala edini izhod. Manj razumljivo pa je, če gradijo jedrske elektrarne na samih nahajališčih premoga ali nafte ali pa ob deročih, velikih rekah. Tako se tudi v Jugoslaviji odločamo za drugo jedrske zamenjati pohištvo v rezidencah vodilnih kadrov v diplomatsko-konzularnih predstavništvih. To nekaterim omogoča, da naročijo novo pohištvo, ko pridejo na novo delovno mesto. Gre seveda za najdražje vrste pohištva. Tudi to plačujemo iz zveznega proračuna. Inšpekcija je poleg tega ugotovila, da naši diplomati v tujini, medtem ko čakajo na stanovanje, živijo v hotelih, in sicer pogosto dolge mesece, kar terja ogromne vsote denarja. Inšpektorji so tudi ugotovili, da imajo tuji delavci v naših predstavništvih visoke plače in še višje odpravnine. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve za zdaj tudi nima normativnih aktov, ki bi urejali uporabo sredstev za reprezentanco, kar omogoča, da jih uporabljajo nenamensko. Prav je, da je zvezni sekretariat za zunanje zadeve že pred dvema letoma med prvimi uvedel številne varčevalne ukrepe, ni pa prav, da je na nekatere reči pozabil. Po inšpekcijskem pregledu bodo v ZSZZ verjetno sprejeli vse nujne normativne ukrepe, ki bodo omogočili uresničitev načelnih ukrepov o varčevanju in varčevalnih programov. DRAGE JEDRSKE ELEKTRARNE elektrarno, ob dejstvu, da je samo v Sloveniji še vedno dobra tretjina rečnega potenciala neizkoriščenega in da obstajajo načrti za gradnjo vrste elektrarn, hkrati pa je nešteto možnosti za postavitev žepnih central, ki bi svojo bližnjo okolico oskrbovale s potrebno energijo. Zanimiva pa so dognanja, do katerih so se dokopali'nekateri znanstveniki, čeprav je bilo že brez skrbnih analiz moč sklepati, da jedrska energija ni tako poceni kot so si zamišljali. Osnovna investicija za jedrsko elektrarno z močjo 1.300 megavatov (Krško ima 600) velja danes že skoraj 2,5 do 3 milijarde dolarjev, kat; je četrtina vsega jugoslovanskega izvoza, vendar pa ta strošek še daleč ni edini. Strokovnjaki (ne ravno politični nasprotniki atomske energije) so namreč izračunali še precej dodatnih stroškov, ki zajemajo zaščito okolja, odvoz in spravilo jedrskih odpadkov, redno šest- ZA DANES -NE ZA JUTRI Ze mnoga poletja ne pomnimo tako burnega političnega življenja kot' letos. Tako imenovana Kraigherjeva komisija je po dveh letih zaključila delo, družbenopolitične organizacije in skupščine pa so ta odločilni dokument sprejeli v dveh tednih z opozorilom, da smo pred biti ali ne biti. V bistvu gre za usodni trenutek vsakega občana posebej, ali se bo pripravljen spremeniti in tako prispevati k politični in gospodarski stabilizaciji, ali pa se bomo zatekli v geslo — jaz nisem kriv za sedanji položaj. Da se bo potrebno upreti takšnemu geslu, lahko sklepamo iz poziva s seje centralnega komiteja ZKJ, kako naj se člani ZK odločno postavijo v bran proti oportunizmu in kompromi-sarstvu. ; Ko so v Socialistični zvezi, Zvezi komunistov in v skupščinah pozivali, kako se moramo spremeniti, smo dobili precej napotkov, kako naj. to tudi izvedemo, vendar'pa ostaja pred nami ena najtežjih zadev — spremeniti sedanjo moralo osebnih koristi v moralo skupnih interesov. To sploh ni enostavno, kajti vsaka revolucionarna morala — eden za vse, vsi za enega, nastaja z dolgotrajnim političnim delom in ob objektivnih pogojih obstati ali propasti. Predvsem potrebujemo preporod morale. Spremeniti moramo odnos do dela, do gospodarjenja na sploh, do družbene lastnine in do odgovornosti. Pozivi na dobro voljo So mnogo premalo, kajti tako dolgo, dokler ne bomo začeli imenovati ljudi, ki poslujejo nevestno z družbeno lastnino in dokler ne bo- tedensko inšpekcijo vsako leto, generalni remont vsakih pet do šest ' let ter končno porušenje elektrarne po 15 do 20 letih, ko je treba vsako jedrsko centralo demontirati. Seveda so tudi stroški teh popravil izredni, saj so na primer v jedrski centrali Bruns-biltel v ZR Nemčiji znašali 500 milijonov mark, poleg tega pa je morala ta centrala ustaviti proizvodnjo elektrike za polnih 14 mesecev. Sicer imamo podobne izkušnje tudi z našo JE Krško, kjer so se vrstila popravila tudi še po poizkusnem zagonu. Tudi zavarovalne .vsote za jedrske elektrarne so Vsako leto višje, da ne omenjamb vračanja dragih deviznih kreditov. Jedrska elektrika še. daleč ni najcenejša, pa čeprav se je v zadnjem času močno povečala cena nafte in premoga pa tudi plina. Gradnjo elektrarn, med njimi seveda tudi jedrskih, narekujejo socialnopolitični in - povsem gospodarski pritiski, po drugi strani pa je proizvodnja elektrike prešla ponekod v takšno kritično fazo (hiperprodukcija), da prodajo zadnje čase (oziroma že nekaj let nazaj) povezujejo s širokimi tržnimi akcijami, ki naj bi omogočile večjo porabo in s tem tudi večji priliv dobička. Po eni strani graditelji oziro- Nekateri z vinom — globus po. proizvodnji. deseta po izvozu. glede pitja vina pa smo nekje na koncu. Jugoslovanski vinogradniki imajo v kleteh domala polovico - lanskega pridelka — več kot 35 tisoč vagonov! Obeta se najmanj tako dobra trgatev kot lani, zatoje med vinogradniki pravi preplah. Predsedstvo Združenja kmetovalcev Srbije je vinarjem priporočilo, naj povečajo prodajo vin — na domačem trgu. Toda kako, ko pa Jugoslovan popije povprečno letno le 28 litrov vina (Francoz 99. Argentinec 85. Portugalec mo s prstom, pokazali lenuhov, ne pričakujemo sprememb v moralnopolitičnih odnosih. Ustvariti je potrebno pogoje, da bo obveljala morala vse za skupnost. Rešitev je v odpovedovanju, toda pri tem ne mislim na tiste drobne odpovedi, kot so manjši osebni dohodki, manj bencina in manj družinskega proračuna, ne pri. tem mislimo na odpovedi, ki nam bodo v dolgoročnem programu zagotovili uspeh. Kot primer: bazične kemi- ' čne industrije nismo gradili, ker so imeli predelovalci tako pralnih praškov, kot zobne paste, več dobička z uvozom surovin. Niso se hoteli odpovedati ugodnostim. Pred nedavnim. so javnost razburili nogometaši, da bi kazalo konkurirati za svetovno nogometno prvenstvo v Jugoslaviji. Zopet nekdo zagovarja svoje koristi in če bomo resnično konkurirali, bo zopet lep primer, kako se nekateri nočejo odpovedati ugodnostim. Takih primerov neod- zaslužka, ki ga omejuje čedalje večje varčevanje z energijo kakor tudi tehnološki napredek (mikroprocesorji), po drugi strani pa porabniki odklanjajo dodatno, že umetno ustvarjeno porabo. Samo v zadnjih desetih letih so gospodinjstva zaradi racionalnejših strojev porabila 25—27 % elektrike manj. V ZR Nemčiji naj bi danes od 79.000 megavatov instalirane zmogljivosti vseh elektrarn potrebovali le 53.000 megavatov, kar je bil dejansko doslej tudi maksimalni odjem energije. Graditelji elektrarn, ki črpajo sredstva večji del iz javnih skladov, to zavračajo s trditvijo, da je odveč le 5.000 megavatov, ki pa bi jih nastajajoča konjunktura kaj hitro porabila. V načrtu pa imajo kar 30.000 megavatov novih zmogljivosti, pretežno jedrskih. Podoben razvoj doživljajo tudi v ZDA, kjer danes proizvedejo 2.356 milijard kWh na leto ali 10.000 kWh ali 6.000 kWh na prebivalca. Ce vzamemo za primer še Jugoslavijo, potem lahko ugotovimo, da od proizvodenih 60 milijard kWh na leto odpade na prebivalca 2.700 kWh, kar je približno polovica manj kot v ZR Nemčiji. V sosednji Avstriji, ki je znana po intenzivni elektrifikaciji S skupno proizvodnjo 45 povprečje nekoliko »popravljamo«. saj spije vsak — povprečno seveda — po 70 litrov vina na leto. Tudi izvozu vina se ne piše najboljše. Na zahodnoevropskem tržišču nam ' močno konkurirata Španija in Portugalska. Obnese se le prodaja kvalitetnih vin. V nikšiški občini pa imajo velike preglavice z vodo. Od 1. avgusta bodo morali odjemalci vode plačevati za kubik sedem dinarjev (204 odst, več kot doslej). K temu pa še za vsak kubik po tri dinarje nekakšnega »samoprispevka« za zgraditev novega vodovoda. Nikšiška skupnost za cene je pri tem vsem dokazala, da ima Smisel tudi za humor. Ko je pritekla voda iz novega vo-'dovoda so jo proglasili kot »nov izdelek«, kajti le tako so jo smeli podražiti. Tudi vinarjem so predlagali. naj bi vino podražili. Toda tukaj bi bila zgodba nekoliko drugačna kot pri ni-kšiških vodovodarjih: vino je končno blago, ki se mu nekoliko lažje odrečeš kot vodi. Olajšave za zdoffl^ Pričakovati je nove spremembe carinskih predpisov, ki. bodo jugoslovanskim državljanom, zaposlenim v tujini, omogočile večji uvoz različnih predmetov in industrijske opreme. bivaka 6.000 kWh, kar je enako ZR Nemčiji. Na vzhodu je največji proizvajalec električne energije Sovjetska zveza s skupno 1.295 milijardami kWh ali 4.850 na prebivalca. . Tako se poraba giblje od maksimalnih 10.000 kWh v ZDA do 316/ kWh na prebivalca na Kitajskem (skupaj 301 milijarda . kWh), pa do 180 kWh v Indiji, katere skupna električna proizvodnja elektrike je 112 milijard kWh. Nad osem odstotkov jedrske energije v svetu je sicer že precejšen delež, pa se ga ne bo dalo neomejeno povečevati, kajti ob dodatnih stroških se pojavlja tudi .odstranjevanje jedrskih odpadkov, ki jih sedaj odlagajo v opuščene rudnike ali pa na dno oceanov, proti čemer pa posamezne države že odločno protestirajo. Vsekakor bodo novi tehnološki postopki število odpadkov sicer zmanjšali, kljub temu pa bo proizvodnja jedrske energije dosegla kritično mejo, ki jo bo povzročila tudi omejena možnost nabave urana, katerega zaloge cenijo za približno 25 do 35 let, kar pomeni, da bi lahko ,,preživljali” z njim dve generaciji jedrskih central. NEW YORK -nacijski biro neu držav je izrekel »» poro vladi in ljud w. karagve in pozva nehanju vseh 9'°*®,!'jan) padov in sovrazn zoper to sredNea državo. NEW YORK- ZDA dan« vzdržujejo 359 vo^kih^ rišč po svetu in V' do-odštejejo stotine mih larjev na leto. " P je obrambnega mini gggjh zgolj vzdrževanje voja^. oporišč m cet v P b|a. stalo ameriško držei n gajno 105 milijard aola NEW DELHI — predlagana » prihod-nagrado za mi »J indij-nje leto najbrž jpdira ska predsednica GandhL svetovne BRASILIA .xipkotze-zaloge kave so ve$e a. došča za sestm^ečn bo in največje po pre« MUNCHEN - prfl(je-dnevi so v seve iežili n< |ih Bavarske za^'raturo višjo |etjh: 39' v zadnjih 200 le«" stopinj Celzija. r SYDNEY -ni Avstraliji je ta čas ,a v velikih mestih se J P.g ie epidemija gt'Pe- Tečajev, tudi nekaj smrtnih se sp« Precej naj bi s in(JustrijskJ predpisi o uvoz koOrdina opreme. Po mnenju cijskega delavcem v tujm iodustrijs^ pravico do uvoz opreme še P d on)ogoJ“ vrnitvijo m..® S družbi zaposlitev nTlho/"bo caring . članov. S spremen^ predpisov naj bi tuu H, da bi PraV1fnesli aa opreme lahko pren« de]a - spremembe uvoziti za de kj eno K vnosti. Povratnik. k dela v tujim, vredno5t' uvoziti opremo ten) pa tisoč dinarjev, pr plačal deset odst Delavci, ki S°/Jaj bi zaposleni v tujin^. j brez carine jinarje a vrednosti 600-^ 0 še 10-odstotno ca pa te 50.000, z Pravjca 200.000 dinarje m » uvoza oprem zaposlenim pri ape omogočili, jni brez sti obisku v domo v vreo uvozili pre^ nam«8 ° teSa 2.000 dinarjev pojeg bj s njih 200 dma«e o£ili, te naj bi ji^^uvozib P & carino labk g Opo d v vrednosti edaI,jih aflaj namesto . rat na 'e ^din6 dinarjev. Bnk uvOz p^jh bi jim 4 VESTNlK. STRAN 2 POMURSKE TURISTIČNE TOČKE KAJ BO S KOLIŠČEM BOBRI? OBRTNA ZADRUGA 14. OKTOBER GORNJA RADGONA Vsa Jugoslavija jo pozna Odkod ideja o kolišču na rokavu Mure pri Dolnji Bistrici? Jože Kolarič, ustanovitelj tega gostišča, Pravi, da se mu je zamisel o lokalu na kolih porodila v Benetkah. Kmalu po vrnitvi domov je navdušil delavce kmetijske zadruge Čren-šovci in Bistričance, ki so se lotili za tamkajšnje kraje nenavadne gradnje: v rokav Mure so zabili debele kole in na njih uredili gostinski lo-kal. Se več: h kolišču so postavili tudi murski mlin. V sedemdesetih letih je bilo kolišče zelo privlačna turistična točka, zato je sem prihajalo mnogo obiskovalcev, ne le domnev, ampak so se ustavljale tar cele skupine izletnikov. Marsi Kako iz stare kože? Oprava o novem zadolževanju v tujini, ki je trajala Po Sve. ' do jutra, nam je odkrila marsikaj, kar o tem drugod P^ovoriF pride v javnost, ker so pač takšna pravila igre, da o ne r ban(nik‘ ne more biti objavljeno prav vse, torej tudi pri ^gi 7^?° nas manJ skrbijo tiste stvari, kijih ohranjajo v tajnosti Znosi l Sebe’ 'emveč tisto, kar je ostalo pri nas skrivnost a ta r'h * mnr presenetljivo — kdo so pravzaprav dolžniki, zaradi kate-znova zadolževati in katerih dolgove moramo naposled . f'atevati, tno^kre,ar za finance Jože Florjančič je sicer dejal da je še ugotoviti, kdo so glavni zadolževale!, vendar družba k S tis!?e^ena‘ zaradi česar se celo dogaja, da to glasno sprašuje-Kaba tolafL k'^°. sč svoj čas neomejeno zadolževali, vendar je to ze ,i Človei,, did zveni kot: ujemite tatu. ^niki kl Profesionalno, kot novinar na primer stika za ‘ka Za n^°zdeva, da je nekakšen kriminalistični inšpektor, kajti krenii0 r ’ kar Je brez sledu izginilo, vemo pa, kje je bilo, od o Prav ne vemo, kam se je izgubilo. Za kaj se je prav- ?M>lilte oprijeti? Enota mere je zadolženost gospodarstva l°SpodarStv ‘ Kajine glede na družbeni proizvod družbenega ^l0 Z L'° je del vrednosti, ki jo je družbeno gospodarstvo ^°s«l Za v enem letu. Ta odstotek zadolževanja je 1981. leta n° Goro 15,3, Kosovo 14,1, Vojvodino 11,6, Slovenijo kdo je tako videl,.Benetke”, ne da bi mu bilo treba iti čez mejo. Seveda je tedaj kolišče, s katerim je pozneje upravljalo gostinsko podjetje iz Lendave, ustvarjalo dober promet in je bilo še kako rentabilno. Danes je kolišče Bobri pravo razdejanje: polomljena okna, razbite mize, omare, točilna miza, uničene hladilne naprave ... Ker tudi zdaj obiskovalcev ne manjka, se seveda vsi zgražajo nad takim odnosom do družbenega premoženja. Lendavskemu tozdu Gostinstvo se menda ne izplača urediti kolišča, zato gaje pred k ratkim ponudilo na dražbi za 1 milijon 400 tisoč dinarjev, vendar pa kupcev ni bilo. Torej so tudi za sebniki, za katere so pravzaprav najbolj mislili, da bodo razvezali mošnje, spoznali, da bi usposobitev gostišča na kolih stala preveč denarja, zato se nobeden ni navdušil za kupčijo. V teh dneh bodo o usodi Bobrov znova odločali na seji delavskega sveta lendavskega gostinskega podjetja in — kot kaže — najbrž knjižno vrednost lokala (beri: podrtije) krepko znižali, kajti — tako pravijo poznavalci razmer — šele tedaj se bo morda kdo ogrel za kupčijo. Objekta namreč ni moč pustiti takega, kot je, v nedogled. Ali še naprej kolišče nad vodo ali pa gostišče na ,.suhem”? V teh časih, ko so suhe tako družbene kot zasebne blagajne, si po vsej verjetnosti prevzemnik bistriške podrtije ne bo mogel privoščiti obnove kolišča; torej objekta nad vodo (treba bi bilo zabiti čez 100 kolov), ampak ga bo preselil na kopno, torej nekam v bližino rokava Mure. Tam sp namreč tudi sanitarni prostori, ki pa so seveda tudi v slabem stanju. Ta bo rešitev za Bobre v teh težkih časih! Hudo narobe pa bi bilo, če bi na to turistično točko povsem pozabili. Tako ravnanje bi bil hud udarec za razvoj turizma v lendavski občini, ne bi pa bilo tudi pošteno do zanesenjakov iz sedemdesetih let, ko so Bobre gradili tudi z udarniškim delom. Zakaj so Bobri propadli? Jože Kolarič pravi, da predvsem zaradi subjektivnih vzrokov, torej upravljati kolišča niso dovolj storili za njegovo ohranitev. Ni naš namen ugotavljati ,,grehov”, povedati pa želimo, da je območje okrog Bobrov točka, kjer najde človek mir, ki mu je v tej dirki za gmotnimi dobrinami še kako potreben. Pobudniki Bobrov so zato načrtovali, da bi tam sčasoma postavili več počitniških hišic, uredili bi kopališče, pozimi bi prirejali tekmovanja v hokeju na ledu . . . Vse to niso iluzije, ampak ideje, ki jih je moč uresničiti, vendar je potrebna dobra volja. Bo zamisli uresničil nov lastnik kolišča, tokrat po vsej verjetnosti gostišča na kopnem? S. SOBOČAN Komisija za delovna razmerja pri TOZD osnovna šola Odranci razpisuje dela in naloge PU matematike in fizike za nedoločen čas Pogoj: PU matematike in fizike. Začetek dela: 1. septembra 1983. Rok prijav: 8 dni. V obrtno zadrugo 14. oktober Gornja Radgona je včlanjenih kar 160 obrtnikov. Zanimivo je, da prevladujejo občani z zunajpo-murskega območja. Zadruga ima kooperante v vseh jugoslovanskih republikah, razen v Makedoniji. Seveda pa zadruga sodeluje tudi z organizacijami združenega dela. V delovni skupnosti zadruge je zanoslenih 17 delavcev. Člani opravljajo največ del na področju gradbeništva (gradnje in zaključna instalacijska dela). Zadruga pa se vsebolj uveljavlja pri melioracijah, pri čemer njeni člani oziroma delavci ,,skupnih služb” opravijo vsa potrebna dela (dokumentacija, meritve, izkopi jarkov in polaganje cevi). Tudi pri gradnji plinovodov se poskušajo izkazati. Čeprav je v zadnjem obdobju manj glasov o gradnji solarnih sistemov, pa to ne pomeni, da so se temu v radgonski obrtni zadrugi odpovedali. Nikakor ne! K projektu so pritegnili Panonijo iz V Kogu se upravičeno jezijo. Nekdanje javno odlagališče odpadkov so že zdavnaj zasuli, zdaj pa so si mnogi omislili odlagališče na drugi strani ceste. In kaj zdaj? se sprašujejo v Krogu. Ne preostane jim nič drugega kot to, da krajevna skupnost za potrebe vasi, samo za Krog, zagotovi prostor za redno odlagališče. Med onesnaževalci okolja je bilo doslej precej brezskrbnih Sobočanov. Foto: J. Stolnik Izreden popust za kopanje v Moravcih! DOPUST IZKORISTITE ZA KOPANJE V MORAVSKIH TOPLICAH- ZA TEDENSKO KOPANJE DOBITE 15 % POPUSTA, ZA ŠTIRINAJSTDNEVNO 20 % IN ZA MESEČNO VSTOPNICO 30 % POPUSTA - NA RAZPOLAGO TENIS IGRIŠČA - MOŽNOST IGRANJA TENISA TUDI POD REFLEKTORJI - UGODNA CENA ZA IGRANJE TENISA IN KOPANJE - VEDNO NA VOLJO SPECIALITETE NA ŽARU - GLASBA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA IN SREDE! OB NEDEUAH VOZI KOPALNI AVTOBUS iz Murske Sobote v Moravce ob 8.45 in ob 14. uri, iz Morave pa se vrača ob 13. in 19. uri. Murske Sobote in druge sodelavce. V programu je tudi nadaljnji razvoj mikroprocesorske tehnike in električnih regulacij. Glede na to, da gradbincem ne cveto rožice, nas je zanimalo, ali se tudi v zadrugi ubadajo s težavami, kako zaposliti obrtnike gradbene stroke. Direktor Peter Fridau nam je povedal, da so se morali prilagoditi nastalemu stanju in zdaj opravljajo tudi veliko vzdrževalnih del na zgradbah, s čimer se prej niso toliko ukvarjali. Večjih težav ni. Tudi obrtniki kovinskopredelovalne dejavnosti se nekako znajdejo. Torej uspejo kupiti ustrezne profile železa, cevi, pločevine in drugega materiala. Pri tem jim pomaga tudi zadruga s predplačili oziroma krediti za obratna sredstva. V ta namen je moč dobiti denar tudi pri banki. Huje pa je s sredstvi za investicije. Teh zadruga nima, a tudi banke niso radodarne. Obrtna zadruga 14. oktober Gornja Radgona namenja 40 odstotkov akumulacije v sklade za obratna sredstva. To ni navadna zadruga, ki bi od obrtnikov-članov samo pobirala določen odstotek od vsote na izstavljenem računu, ampak organizira delo, ga vodi, pripravlja kalkulacije itd. Kmalu naj bi pri zadrugi oblikovali tudi službo za vodenje knjig obrtnikom. Pohvale vredna je tudi pomoč, ki jo zadruga daje občanom, ki nameravajo odpreti katero od obratovalnic. Največkrat so priskočili na pomoč našim delavcem, začasno zaposlenim na tujem. Torej so svetovali, katere obrtne dejavnosti bi se kazalo lotiti. Nekaterih obrtnikov je na radgonskem območju že preveč, po drugi strani pa so možnosti v vrsti tako imenovanih deficitarnih dejavnosti. Sicer pa je zadruga pomagala nekaterim že dalj časa delujočim obrtnikom pri prestrukturiranju obrtne dejavnosti. Zlasti prevoznikov je več, kot je dela zanje. Zadruga ustvari 80 odstotkov prometa na območjih, ki niso v mejah pomurskih občin. Člani se posredno vključujejo v naša izvozna prizadevanja, razmišljajo pa tudi o tem, da bi direktno izvažali, čeprav so ob teh prizadevanjih nekateri problemi: pomisleki nekaterih obrtnikov, češ zakaj izvoz, ko pa nam doma gre sorazmerno dobro. Tudi maloserijska proizvodnja nekoliko zavira direktno vključitev v izvoz. Š. SOBOČAN TURNIŠČE: cene pujskov Kmalu po 6.00 uri. ko so odprli sejmišče, nekateri rejci pa že prej, so pripeljali okrog 160 pujskov. Skoraj polovico pa so jih morali odpeljati spet domov, saj povpraševanje ni bilo veliko. Cene pa so se gibale od 7.000.00 do 8.000.00 za par pujskov. m 5' "“° objavljeni, velja najti izlo^ « op^sli po™d™- Omenjenega 1 nrnS° drufbenega nroizvoda za o p DOdarstvu večji o ^rj^. ^'istika. To je v družbenem go meddolzmk \neko^ Boljših podatki k^ie 7-8 °dswtka al‘C. ddiki vsa dejstva. . I ' ,el° edino, za katero imajo sta zadolžitve ni p pok omenjeni odnosi niso trdni, k . narediti sez roki ™ °bres,i ' ' ' ^ seznam organizacij k so 'Se v bi bilo menda naredit ta kredit pa ^res Por' r°,do®,c za opremo in za repro' izacijami, ki so w (a namen. Kaj pa je z o> g’P wog;e izkort ^r niso V'co za najetje kredita, pa te pra ureditu? In kaj s • or^e^ dovo,i dinarjev za udeležbo p’ pa prodale, da IqHo nola"5qciJami> ki so kredite najele, drugega? Tuk J v PosM^r,,e '^ube ali porabile denar za kpJ d . ik? Pravzaprav kd° Je pravzaprav ’ak h v.kateri republiški ali pokrajinsk jek po log Po zakonuje kriv, ^ ^^ai vrniti, toda in k f0 hs,i> ki 8a Je porabil, saj bi g ' k l ako? na posredoval ^Je, n° "“J namreč vrača kredit tisti, ki ga Je Pkop omogočil sebi v'',("'janipa bi.z nJ‘m karkoli zgradil ,n odplačevanje dolga^ ^dorpaJ; ?0V|,, vrednosti, ki bi mu omogo vejjkj kaši, J v tlveh^ devize, praviloma dražje, bi b‘' zdaj^ 2I7 odstot-,etih vrednost deviznega dolga P 757 milijard dma j?' ktodninrniUjar,l dolarjev je veljal 7/e/os ie 1641 mih-rd dinar? pozneje že 1.162 milijarde, a 7. jaU TotJcv- . o ki ie kredit do- d1, pabiZ>dn' do'žnik, ki je kupil devize od obresti in vse druko, ka??ral pla(a'i mdi dogovorjene m nak a kar ^eva “ !emn sledi po zakonih o dolgovih. p ončno vedeli, kd ?e 1,1 kdo'maxlem Področju čiste račune, da zadolževanj ? Kradita P aba- ^ele potem se namreč lahko iz investicije, ° is,e. ki k‘ ne bodo dajale deviz, m za zg z nri,ja- k^°nfemo reSi,k kojd ,ak seznam li kredite in kaj vse smo vr^'"1' iahk? gospodarno smo doslej jema njS0 sp°sob v?1' vsem dekili, saj organizacije s tega sez krediti niso d -' ekono’ abko k°t so se obvezale, da bodo, saj . ^m PreJ es,i lego ° usPosobile. Zdaj moramo plačevati vsi slarega načina gospodarjenja. yiktor Sirec BOLJŠI POGOJI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV RADENSKE Okrog 1. septembra se bo obratna ambulanta Radenske iz Radenec preselila v nove prostore. Čeprav je bilo strokovno delo dobro vpeljano, so se dosedaj zmeraj ubadali z neprimernimi prostori. Obratna ambulanta je bila najprej v prostorih terapije, se žatem večkrat selila v manjše obnovljene prostore in se končno po prepovedi sanitarnega inšpektorja preselila v prostore zdravilišča. Zato je bila nujna izgradnja novih prostorov,, kjer bi bila tudi sodobna zobna ambulanta. Obratna ambulanta bo dobila ordinacijo za preventivo, prostor za fiziologijo in antropometrijo, prostor za avdiometriranje, večnamenski prostor za skupinsko delo s hipertoniki, previjalnico in ordinacijo za splošno medicinsko varstvo. Sedaj čakajo le še na dodatno opremo. Dr. France Bohar, specialist medicine dela, ki se ukvarja tudi s športno medicino, je povedal: »S preselitvijo v nove prostore z ustrezno opremo bomo sposobni nuditi aktivno zdravstveno varstvo zaposlenim delavcem v Radencih. Lahko bomo opravljali vse predhodne preglede (pred na stopom dela, pred nastopom dela po šestmesečni prekinitvi, po spremembi delovnega me-'sta, pred odhodom na strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo, pred vrnitvijo na delo po težji bolezni ali poškodbi, pred nastopom pripravništva učne dobe ali obvezne prakse) in vse druge preventivne preglede, ki so predpisani z zakoni. Razen tega z dispanzerskimi metodami dela zdravimo kronične bolezni. Obratna ambulanta se vključuje tudi v zdravstveno oceno delovnih mest ter glede na to daje mnenje o primernosti delavca za delovno mesto, o začasni bolniški in o trajni delovni nezmožnosti.« Po vselitvi v nove prostore bodo razširili svojo dejavnost, tako da bodo lahko spremenili ime v ambulanta (ali dispanzer) medicine dela, prometa in športa. Še prej morajo doseči soglasje z zdravstvenim domom v Gornji Radgoni, ki sicer takšne službe do sedaj ni razvil. Dr. Bohar je mnenja, da bi bilo soglasje v obojestranskem interesu, kajti ne bi rabili dvojne opreme in tudi vsi drugi delavci v radgonski občini Tri lahko tako imeli zdravstveno varstvo medicine dela. »Preko zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora smo izvedeli za najpogostejša poklicna obolenja prejšnjega leta in kakih novih zadnji čas nismo zasledili. Na številnih delovnih mestih lahko pričakujemo, da bomo zaradi za- Dr. Bohar, specialist medicine dela in športa pri Radenski Radenci ostalosti tehnologije takšne škodljivosti težje odpravljali. Imamo pa več bolezenskih stanj, ki so v nekaterih poklicih pogostejša in jih preventivno skušamo odpravljati. Tako 'so na primer za TOZD Naravno zdravilišče značilna obolenja ožilja (krčna žile), stopal, prekomerna telesna teža ter obolenja genitalij. Medtem ko v TOZD Mineralna voda izstopajo bolezni sluha, oči in ožilja in imajo delavci prekomerno telesno težo, ter zvišan krvni pritisk. Preventivni ukrepi so usmerjeni k izboljšanju delovnih razmer, primerni prehrani in primerni obutvi. Realno je, da s preventivnimi akcijami bolezni preprečujemo in sčasoma pričakujemo ustalitev višine bolniškega slaleža. Manj pomembni so, odstotki izostankov, važnejša pa struktura in dolžina posameznega staleža. Za letne mesece je značilno, da je več izgubljenih delovnih dni predvsem zaradi poškodb zunaj dela in na poti na delo. Tudi sindikalna karta, ki nudi našim delavcem koriščenje vseh ugodnosti v sklopu Radenske, je neke vrste preventivni ukrep, vendar delavci tega ne-znajo izkoristiti,« nam je še povedal dr. Bohar. Bernarda Peček A 1983 STRAN 3 V PREMISLEK RMDA LJUTOMER 83 V DRUGI IZMENI Utrip mladosti pod odstotki in » Kubi ki«, odstotki, prekoračitve norme in s tem seve, nujno zlo vseh naših mladinskih delovnih akcij: trak akcije, udarništvo, priznanja in nagrade in kaj vem še, so, hvala bogu, že začeli buriti brigadirske duhove. Kajti komur je vse to mar, povzroča neskladja v brigadirskem življenju, pravo tekmovalno mrzlico med posameznimi brigadami in znotraj njih ... in pravzaprav izničuje pravo poslanstvo kaljenja mladih na skupnem delu in ne le delu, temveč tudi v druženju, tovarištvu in vsem ostalem s katerimi se organizatorji, pa tudi »propagatorji« mladinskega prostovoljnega dela že ne vem kako dolgo trkajo po prsih. »Jambo« jezen in pokoren hkrati Lepo nam je Dušan Kosi, komandant prve republiške mladinske delovne akcije Ljutomer 83 v času našega obiska brigadirjev v drugi izmeni, dal vedeti, da »mladinci in mladenke« iz Logatca. Ljubljane Center in Novega mesta, kljub temu da so nepopolni, dosegajo zastavljene plane. Kar pomeni, da bodo krajani več vasi v krajevni skupnosti Razkrižje dobili že desetletja prepotrebni vodovod v skupni dolžini okrog 12 kilometrov. In še za vrednost, rezultate prve izmene in mnogo drugega smo zvedeli. Pa vendarle, zanimalo nas je. kaj se skriva za vsemi temi številkami.' Posebej še, ker gre za prvo akcijo na lem koščku Prlekije. Drži, da seje 87 brigadirjev v drugi izmeni dobro organiziralo. Kaj drugega reči ob dejstvu, da se je slogi in skupnosti pokoril celo »Jambo« — star prekaljen brigadirski maček, čigar brigadirskih lovorik zaradi njegove skromnosti ne bi naštevali kot tudi ne »prestopkov«, če jih lahko tako imenujemo, saj so nenazadnje sestavni del brigadirskega vsakdana. In ta maček, ki v znoju svojega obraza dela takorekoč neprekinjeno, se je prav zaradi slednjih znal pokoriti. In to najbolje kaže, da v ljutomerski akciji številke zares niso v ospredju, kajti Jambo jih še preveč prekoračuje. Zato mu velja že vnaprej zaželeti »srečno pot« na mednarodno delovno brigado na Madžarsko. Kajti tja. po zdravi brigadirski logiki. moraiti.,Mu bo uspelo? Malce je sicer pesimist in še prav ima. če drži trditev, da odhajajo na takšne in še sladkešje »deserte« le »štabovci«. — Za okolje šole v prostem času poskrbijo dekleta. Ja. to so tisti, ki kot v kakšni mali »fabriki« skrbijo za vse skupaj, saj veste: za delo, razpoloženje. prehrano, bivanje, interesne dejavnosti... »Naselnik,« »trasko«, »intere-snik« ... Ti in še peščica brigadirjev krojijo usodo tudi na ljutomerski republiški mladinski delovni akciji. Pa vendarle niso »štabovci« oziroma članiskretariata akcije nad brigadirji. Z njimi so in za njih. Tako že našteti komandant Milan, za inte- OŠ Jože Hedžet na Šafarskem, sad najsodobnejše funkcionalne arhitekture, je zatočišče brigadirjev na RDMA Ljutomer 83. Ko se brigadirji vrnejo s trase, se takole osvežijo. kilometri pravljena Zdenka (tudi predsednica skupščine akcije), »ata«, tako kot ga kličejo brigadirji, naj ostane tudi za javnost, »trasko« ali Zvone Gredar. ki skrbi, da imajo brigadirji dela čez glavo, »šef« naselja Janez . .. Zanimivo je bilo klepetati z njimi, jih občudovati pri neumornem delu, ki traja takorekoč noč in dan. In zakaj? »Ne za »golfe«. kot seje kislo nasmehnil Zvone, »oziroma zalo, da bi na ta račun prevedrili celo leto, kot se v drugih republikah dogaja. Takšni smo. za-, gnani, mladi in še bomo radi prišli.« Tako zagnano že v drugi izmeni, skoraj po tekočem traku, rešuje vse. kar mlade zanima. Sonja. »Ja. seveda priznam. V prvi izmeni smo imeli pri tem še po- rodne težave. Vendar smo se že privadili. To velja za delo vseh komisij: za informiranje, kulturo. šport, IPD. SLO in DS (tu se je z dvema obrambnima dneva izkala ljutomerska občinska ZRVS). . . . Zdaj pa že imam vse izvajalce na uzdi. Še posebej pa je pomembna velika samoinici-ativa brigadirjev, tako denimo »večer ljubezenske poezije« ... je dejala Sonja. Naš pripis pa je le. daje verjetno tudi za to vse več med akcijo se porajajočih ljubezni. Večji problem pa je bil seveda v času prve izmene z gostovanjem Okulta in Marjana Ogrinca. »Čudni tiči«, so dejali eni. »genij,« so dejali drugi. In so se razšli, zaradi teh punckerjev seveda. na dvoje. Pa je postavila piko na i brigadirska samouprava. Vsak brigadir se je opredelil javno in sprejeli so sklep, daje to stvar vsakega zase, ki pa ne sme vplivati na odnose na akciji. In držijo besedo, kar so dokazali tudi ob obisku rockerja Draga Volka. »Simulantom« se slabo piše No. saj jih je bilo doslej zares malo, pa vendarle. Milena Rihar. bolničarka akcije, jih pozna pod kožo. Kako tudi ne bi. saj je že sama stara znanka brigadirskih tras širom domovine. Tudi na akciji je brigadirka, beri: amaterka, saj za delo ne bo prejela niti ficka.'Dekle je končalo srednjo medicinsko šolo, domačinka je in povrhu še brez službe. In kaj drugega bi lahko storila stara brigadirska kri kot: hajd. na akcijo’ In vsi soje veseli, saj vse manjše poškodbe pozdravi na mestu, pa še sama je v ‘ prijetni družbi, enaka med enakimi. Bodi dovolj. To in ne le to so atributi, ki kažejo, da krmari prva -republiška mladinska delovna akcija Ljutomer 83 s pravim vetrom v jadra. Delo, o katerem zanalašč nismo pisali, je pa seveda prvi pogoj in tega brigadirji opravljajo vestno, kar pa je poglavje analitikov. Ti še bodovčasu akcije pa tudi po njej imeli veliko dela. Pa kaj bi to? Krajani vasi v razkriški krajevni skupnosti so sprejeli brigadirje že medse. In še si želijo, da bi prihajali. Vlado Paveo »DROBNARIJE” IN ZAUPANJE ^ča občinskimi upravnimi organi glede Gledmm } d'V- k°Z v rak'čanskem gradu malenkosti. Morda!, neoosrerlnr7družben«a interesa se zdi, da so, gledano^ stih” onrPf prizadetlb Pa Je treba spoznanja o teh in podobnih „malenlo- " ? na povsem drugačne temelje. razmere'nod"^ JaSn°.’ da nas napete gospodarske in s tem tudi poli^ vseTahn f da.Sm° nestrPneJ^ dvomljivejši in vedno pripravil«' zlasti BenpraT" F FČa zvezni aIi rePuwKki vladi - saj Ljubljana m * vsli > da eC ~ medtem ko občinsko previdno aobidemoali N se 1^° rT’ Če ga včem Polomijo „na občini”. Sploh Pa-platno ” ? tljUdmi’ ki imaj° - o^o rečeno - v rokah .Jkarje Platno in s stvarmi, ki so kočljive, če ne prav nevarne, kajti ni ved"0 RavenskJ Ne, kd° vč kako Podkovan delegat iz Gončg občini 8»’ ^Ovensklh 8°ric ali Prlekije se bo recimo na zasedanj občinske skupščine takim ..lovljenjem ravnotežja” raje izognil m mol« *™ 7 Je m°rda ”baza” nalo^a> da se oglasi. Bodo že vodilni možje Primer S n°St' St°Pili d° predsod™ka občine in se zmenili, kako bo na volk sit rča6^1!10’ asfaltom> gradnjo pošte, trgovine ali vrtca- Tlk b0 zvedela tS^ °Prana) in koza 0613 (za predvide"° ” . in vs,Nd ka- pravza.Prav želim opozoriti? Na to, da rogašovski, iih mr. rU8' P-nmer' ~ navsezadnje tudi najrazličnejše sosedske zdr > J h morajo rešetati poravnalni sveti in drugi organi v krajevnih skupn niso osamljeni. Prej gre za kamenčke v mozaiku, ki se mu enosta. pr3v' Ijudl vase 'n v vodstvo krajevne (vaške, ulične, m»t / ^Ot nam,8uJem se Prav na ..drobnarijah” in vsakod®^ hqrnm„,mozaik’ raste al‘ usiha to zaupanje. Je pravzaprav neke barometer, po katerem se dd meriti .politično temperatur0 pripravljenost m samoupravljalsko zrelost) ljudi. Če zaupanja tuj««™ tudi ,,politična temperatura” nizka, če je, so ljudje vedno nared, d o zovejo v smislu že povojnega poziva: tu smo, vaši smo. . Skratka, ravno ..drobnarije” so tisti veliki in mali izpiti J'n morajo vedno znova polagati vodstva krajevnih skupnosti (m sev nlrnh Opga"lzac,Jln skupnosti). Če (pre)večkrat padejo, je narobe. Pri kom, pa je vprašanje in odgovor je moč najti prav v razm J m eresov v pluralizmu samoupravnih interesov. Brankožuu« REKORDNA PRODAJA RADENSKE (Ne) bomo žejni!? . boemski va| v,- v J * maierifb V°dnjake m črp^? ™a,one dva meseca in je mmsikje dobesed Radenska’ o u naJvečji meri , Povzročil motnje pri preskrbi zrepro-m svinoa vLF3denc'h že len ča? ^^hv'1’ da -so v delovni organizacij niki — s|Z^ni domači in tub go^° kočli‘vem Položaju. Radenske, stila milijonov^; namreč v prvem ^ tJe ~pa kaJPak povsem navadni smrt odstotke 'l-r°V sIat'ne in 35 r.stmesečju spili nič manj in nič večkot^ skopnele k°tv lan^J°nPV,itrov ^^ilnih napitkov ali za 6/ Bjstven em °bdobju. Zaloge v Radenski so s tem Poiščei^P°^ene v ^densk^nri"^’ Z/asti v 16,1 ^dnjih, pasje vročih dne-tudi ton V,Se.notranje rezervi j?™310’ da — če nočejo, da bomo žejni lavnihda bi GostiliD^Ot Vedno ~ denimo lani in Se prej ^0 Delavnik VSe s°bote, nedelje i am ]uS°slovanskega tržišča, podaljšali de-dan tud Je po^eJ 9-urni med ” p™zmke>' celo med malicami ne mirujej in druoe n ° $Iz Pisarn. Da hi ^J^dnimi delavci pa jih je za stroji vsa ki so P breza,koholne pijače razPečavanje šlo hitreje, vozi radensk od 6 Pnk,ju^li čez 70 dliP° Ju8oslaviji ta čas več kot sto avtovlakov, vn06na ? ZjUtraj do 23. ure d datrl,h vagonov. Nakladajo in razkladajo Jih de- c t trg tUd' po Poldrua m VSak dan’ saiPm ob dejstvu, da gre dn • tem so posekani vsi d^ d °" htrov brezalkoholnih pijač - mimog e' Navkljub - d°SedanJ' rekordi -kaj drugega niti ne preosta-o^gan^^0’ da ne bom^le^ p°vPraševanju od ponudbe pa v Radenski Samziranost zagOta^°tZ }.n,-NjIh°va prilagodljivost in temu primem ’ da bo temu tudi v resnici tako. _ c B. Zunec POUČNO, ZANIMIVO, PA ŠE KAKŠEN DINAR ZRAVEN Ene Ko se zaprejo šolska vrata, se mnogi dijaki in študentje ne predajo izberej® obvezna počitniška praksa, ki sodi v okvir rednega učnega programa, drugi pa p0(em kakšno delo. Kar tako, iz veselja, ali pa, da bi prislužili kakšen dinar, ki ga z;”aJ m delu-da koristno porabiti. Obiskali smo nekaj praktikantov in se pogovarjali o nji MOJCA HOCHSTAT-TER: »Končala sem 4. letnik splošne gimnazije v Murski Soboti in nameravam nadaljevati šolanje na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Moja želja je, da bi postala novinarka ali fotoreporterka, zato sem se tudi odločila za prakso pri Vestniku in radiu Murska Sobota. Namreč, da bi se še pred študijem vsaj delno seznanila z novinarskim delom. V času moje (neobvezne) prakse sem torej opazovala delo novinarjev in tudi sama poskusila nekaj narediti. Mislim, da sem tako dobila bolj realno podobo o svojem bodočem poklicu in da mi bo praksa še kako prav prišla pri študiju.« JOŽE VARGA, študent arheologije iz Murske Sobote: »Na študijski praksi sem bil tudi tokrat pri Pokrajinskem muzeju Kulturnega centra — točneje na Šafarskem, kjer so potekala sistematična arheološka izkopavanja v okviru republiškega projekta Raziskovanje neolita in eneolita v Sloveniji. Za tovrstno prakso sem se odločil na lastno željo, da bi bil v pomoč pri zanimivem delu, obenem pa tudi zato, ker pomeni dopolnje vanje študijske teorije v praksi. Po materialni plati bi verjetno preko študentskega servisa našel bolje plačano delo v počitnicah, toda tako zadovoljstvo, kot me je prevzelo ob odkritju stare peči za žganje gline v Gradišču, odtehta vse ostalo.« BERNARDA KOS-JAN, Sodišinci: »Končala sem srednjo ekonomsko in družboslovno šolo, kjer je obvezna praksa vsako leto. Že četrto leto delam njed počitnicami na Avto-radgoni, ker sem njihova štipendistka, vendar na različnih delovnih mestih. Tako sem letos v skupnih službah v TOZD Transport. Čez poletje je veliko zaposlenih na dopustu in kdor pač manka, tistega moram nadomeščati. Trenutno delani obračune za šoferje, kar ni pretirano težko, pa tudi s sodelavci se dbbro razumem. S prakso sem začela 11. julija, končalo pa jo bom 7. avgusta. Tudi po tem ne bo nič z brezskrbnimi počitnicami, ker se pripravljam na sprejemne izpite.« ROBERT GAL, študent IV. letnika visoke tehniške šole Maribor: »Sem štipendist Gorenje-Varstroja iz Lendave. Medtem ko sem po končanem prvem letniku delal v servisu varilnih aparatov, sem po drugem, tretjem in zdaj četrtem letniku v razvojnem odelku. Tu sem se lotil izdelave manjše tehnične naprave, ki bo omogočila bolj precizno varjenje. S sodelavci se zelo dobro razumem; njihovo znanje, ki je obsežnejše od mojega, pa mi seveda tudi koristi. Sicer pa tudi v šoli zgolj ne »teoriziramo«, ampak imamo veliko praktičnih vaj, kar je — podobno kot praksa v tovarni Varstroj — pomemben prispevek, da se bom po diplomi lahko uspešno vključil v delo kot pripravnik in pozneje kot reden sodelavec kolektiva.« LIDIJA KUZMA, do- ma iz Krajne, končala tretji letnik srednje medicinske šole v Mariboru. »Kot štipendistka sem bila že lani v času počitnic na praksi, letos pa imam obvezno tritedensko prakso. Delam na ginekološko-porodniškem oddelku bolnišnice v Rakičanu ali konkretno pomagam babici v porodniški sobi. Delo, za katerega sem se odločila, me veseli in ga tudi z veseljem opravljam. Taka praksa je za nas vsekakor zelo koristna, saj se dejansko seznanimo z delom, ki nas čaka. Moje posebno doživetje je bil porod dvojčic, ki mi bo ostal v trajnem spominu. Upam, da bom po končanem šolanju dobila službo in to delo z veseljem opravljala.« NATALIJA GAŠPAR, dijakinja iz Rakičana: »Še en letnik v gimnazijskih klopeh me čaka, potem pa bi rada študirala kemijsko tehnologijo. Ni torej naključje, da sem na praksi v laboratoriju Intesa v Murski Soboti. Delo ni naporno, le zbran in natančen moraš biti, saj gre za ugotavljanje kvalitete zrnja po tehnološkem postopku, včasih pa moraš tudi s pinceto razločevati in preštevati zrnje in izločati tisto, kar je po mlačvi ostalo ob njem. Tudi doma se rada lotim takega dela, vendar imam za to premalo možnosti. Ja, o nagradi ste.me vprašali. Skrbno jo bom porabila za letovanje v Piranu. Denar je treba najprej zaslužiti, potem pa z njim razumno ravnati.« SILVA LEJ KO, učenka J- letnika ekonomske šole v Murski Soboti. »Na Praksi sem tukaj na naši soli, kjer opravljam razna Pisarniška dela. Največ tipkam na pisalni stroj, in to predvsem razne formularje o socialnem stanju dijakov šole. Na praks0 nas je razporedila tovarišica Glavačeva in vsak izmed nas je dobil delovno mesto, kjer opravlja počitniško prakso. Mi zadnja generacija na naši šoli, ki opravlja tovrstno prakso, saj za nami prihaja usmerjeno izobraževanje in ti dijaki itn»J° prakso že med šobki letom. Tukaj se dobro počutim in s sodelavko, je trenutno sama vpisa < / se odlično razumem / pomaga mi pri P1^ / dnevnika o P0^ / praksi.« / STRAN 4 VESTNI^' kulturna obzorja KULTURA V BRIGADI Kulturni koledar FOLKLORNA TRADICIJA lefios b’° m°u° f°>-pf ^est’vala v Beltincih nrirpd'.ln P'es družita narode. zanorpdV’ kl j° označuje 2*^ >3- Pa S™ že P°teka- Uv»d lev et™?' r Vojska otvori-vanie ya ske razstave bar-behin Armenk«, ki bo v Sd^ Pogled do KS^Ije.kobo teži-Priredii njeP°'elne kulturne sek|nr - na Pnreditvi. ki MatjažkJ °.b 14uri-bodr. 'em bon meck P°' ure pred "licah n°vorka P° beltinskih bo nobA*10''6111 °dru pa se vseh (»ofa i2°ra&u- N«-d'Oevec J Hrvaške. Ži ^drk°vec in lupina. 8a W^botnegu fol-a Pa bodo joče folklorne skupine še kak drug pomurski kraj. Letos bodo to Moravske toplice*, kjer bo v soboto večer zamejskih folklornih' skupin, v Radencih pa se bo predstavila skupina Rožnov s Češke. Domača folklorna skupina bo v gosteh pri brigadirjih mladinske delovne akcije Goričko 83. poudariti pa kaže, da slavijo v Beltincih letos 45-letnico folklore, kar je častitljiv jubilej. Brigita Bavčar Z razbeljenih pločnikov in asfaltnih cest ter redkih kulturnih prizorišč v Pomurju se je dejavnost čez poletje preselila na Goričko. Gornji Petrovci so te dni prizorišče 2. izmene republiške mladinske akcije Goričko 83, kjer trenutno dela in živi stotrinšestdeset pionirjev in dvanajst mentorjev iz občin Kranj, Koper, Novo mesto in Ljubjjana-Bežigrad, obenem pa tudi shajališče mladih, kulture željnih brigadirjev. O tem, kakšno ponudbo je v sodelovanju z organizatorji brigade pripravila občinska Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota, smo se pogovarjali z namestnikom komandirja za interesne dejavnosti Janezom Lenarčičem. „Zveza kulturnih organizacij z našim sodelovanjem vsako leto organizira eno od gledaliških gostovanj. V prvi izmeni je bila to monodrama Ženske, oh te ženske z Bredo Pugljevo, v tretji izmeni pa bodo na vrsti Debele zgodbe Petra Fuleža. Prav tako je za vsako izmeno povabljen po en izvajalec iz domače občine. Tako smo že imeli v gosteh Prekmurski oktet, pet pa bodo prišli tudi pevci sindikalnega pevskega zbora Stefan Kovač,- Večina aktivnosti pa izvira iz lastne ustvarjalnosti brigadirjev, predvsem izražene na brigadirskih večerih in tabornih ognjih ter popoldanskih srečanjih z domačini. Vključene so tudi filmske projekcije in literarni večeri. Ker je sedanja izmena pionirska, smo prilagodili program njihovi stopnji,” je poudaril sogovornik in dejal, da je pred kratkim bila med pionirji Karolina Kolmanič. Pisateljica in pedagoginja obenem seje znala približati in z brigadirji vzpostaviti neposreden stik, mednje pa je prišel tudi mlad pesnik Milan Skledar. Cesto so v gosteh tudi učenci domače — petrovske osnovne šole, ki so se posebej izkazali na otvoritvi, med interesne dejavnosti pa sodijo likovni, folklorni in seminar izraznega plesa. Po navdušenju, ki se je izrazilo na obrazih zgovornega Igorja iz Novega mesta in Ingrid iz Kopra, pa tudi ostalih, ki so se zbrali v sobi interesnih dejavnosti in poklepetali v torkovem popOl-'dnevu, se najbolj vesele nastopa popularnega Andreja Šifrerja. Mentor brigade dr. France Prešeren iz Kranja, Emil Habjan je pohvalil izbrani program in predstavitev brigad ter prilagoditev dela in dejavnosti mladosti. Podobno je ugotavljala tudi brigadirka Erika, ki je bila lani v Beli krajini, letos pa prvič v Prekmurju in je navdušena. Tako kqt Igor, ki šteje komaj dvanajst let, v brigadi pa je že tretjič. Na vprašanje, kaj ga privlačuje, je odgovoril, da je poleg dela na trasi zanimivo seznanjanje z domačini, posebej pa ima rad kulturo. ,,Ne vem zakaj, toda, tudi na šoli sem aktiven kul- Za Štirioglato mizo zbrani brigadirji v sobi za interesne dejavnosti niso skoparili z besedami o delu na trasi in o svojih izkuSnjah v kulturni dejavnosti. Foto: Š. Celec Delovni dan po naše ' (Pionirji MDA Goričko 83) Pionirji smo Se mladi, brigadirji hrabri smo, kar bomo hoteli, vse bo Slo. V zboru zjutraj vsi stojimo, Komandantov se bojimo In drug z drugim vsi držimo. Že na traso vsi hitimo, nič se dela ne bojimo, v rokah krampe vsi držimo. Ko mi s trase prihitimo,: v zboru že spet vsi stojimo, na kosilo odhitimo. Na počitek oddrvimo, sključeno vsi obvisimo, tega si vsi želimo. Ko zvečer v zboru spet stojimo, vse se mi dogovorimo In na spanje odhitimo. turnik, sodelujem v plesnem klubu, rad imam folkloro in tovrstne dejavnosti nasploh,’.’ je menil. Na oko malček, po povedanem in resnosti, s katero se je izražal, pa že prekaljeni brigadir. Taka sta tudi Daniel in Borut iz Ljubljane, ki sodelujeta po delu na trasi v krožkih in se razgibavata tudi na igriščih. Zanju sta bili zanimivi tudi dokumentarna projekcija na obrambni dan in izbrani celovečerni film o Kapitanu Mikuli malem. V okvir kulturne ponudbe sodi tudi ogled pokrajinskega muzeja in 6. bienala jugoslovanske male plastike v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti, prav tako pa bodo brigadirji deležni koščka folklore z bližnjega 13. beltinskega festivala. Obiskala jih bo pionirska folklorna skupina, z elementi prekmurske folklore se brigadirji seznanjajo na že omenjenem seminarju. Zanimivo je pobrskati tudi po biltenih, ki jih izdajajo posamezne brigade, mentorica pa je Alenka Ceperlin. Med drugim ie v biltenu pionirske brigade Janez Mrak , iz Novega mesta Vlado Bahč napisal naslednjo preprosto in zgovorno brigadirsko pesmico: ČETRTEK, 4. AVGUSTA BELTINCI — Ob 20. uri bo v okviru 13. beltinskega folklornega festivala predstavitev ponatisa knjige Šege in verovanja med Muro in Rabo, ki jo je izdala Pomurska založba, napisal pa domačin Dušan Rešek. Srečanje z avtorjem in recitacijami iz njegovega dela bo potekalo v prostorih beltinske knjižnice, kjer Je na ogled tudi etnografska razstava barvanja remenk. PETEK, 5. AVGUSTA BELTINCI — Na novem beltinskem odru se bo ob 20. uri predstavila češka folklorna skupina iz Rožnova. SOBOTA, 6. AVGUSTA BELTINCI — Na festivalskem prizorišču v beltinskem parku se bo ob 20. uri pričel celovečerni nastop folklorne skupine Sava iz Kranja, ki ga bodo skušale popestriti še domače in ljudske pevke iz Turnišča. RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20. uri nastopila folklorna skupina Rožnov, popoldne pa bo v zura-viliškem parku promenadni koncert. MORAVSKE TOPLICE — Ob 18.30 se bo pričel folklorni nastop zamejskih Slovencev. Zaplesali bodo folkloristi iz koroške Globasnice in Sakalovec v-Porabju. DOBROVNIK — Ob 20. uri bo v novem kulturnem domu gostovala folklorna skupina iz Rankweila v sosednji Avstriji, predstavilo pa se bo še nekaj domačih folklornih skupin iz lendavske občine. NEDELJA, 7. AVGUSTA BELTINCI - Ob 13.30 bo po beltinskih ulicah mimohod oziroma povorka plesalcev. razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra so na ogled male plastike 6. jugoslovanskega bienala, na katerem sodeluje več kot osemdeset domačih in osem tujih umetnikov. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljena dela likovnega ljubitelja in člana LIKOS Kolomana Bezneca iz Murske Sobote. LENDAVA — V galeriji Lendava so poleg stalne iz muzejske zbirke na ogled umetniške fotografije Miška Kranjca mlajšega. Vladimir Komidar da mu sicer n'sam izrekel, vendar sem P° svojih močeh pomagal, ker je žrtev R d i b/i^0 2 dobe! ^r°^eia 'n Weista se je dal zvečer prenesti v <^1 N daM^^^ ves poten od bolečin. Z ^zdra^er) a° Pogovarjati. Raznolike muhe prepirljivega Počakaf raZP°^enia sem mu trPei samo zato, ker °rez po^^ 17 9radu. Huje nego meni je šlo učitelju, ki k' i'h je ob /rQel v 9lavo svinjsko kost, in čakajočim Mčei .^sete je . r'f9a! z vinom, ali pa tolkel po njih s palico, svojo acei zločinsko popivati, okrog enajste pa je kako e Tokrat se ni hotel onesvestiti. Videl Slerjn:~Jen'h bolščal v sobni kot, kjer je ležal nlkai z^ioast kozCJe za9nalv smer, v kateri je videl prikazen, b^niŽ^°drniai arPc, se zasmejal in omannil. Poprej je še 9a onn k°yaču stihov in dvornem pesniku. Iz razmriaJ2 jadikoval Hemmetschnur in grebel z Oh Cl “Ko bi le mogel proč odtod!" s°lu sveč n°č in odšel v svojo sobo. ^enka^^zal n,Sem Poiskal lonček obsojene Hollerin in z l Posta^^jave maTeneli in posušeni mehur. Odkril sem 'lorr- to9a. Da Ker ie dolgo ni nihče rabil, se je strdila nart o 'T vrn^ Porotno gostoto, sem držal modri-Po stan. svetilko. Taleča se tvarina je zoprno toliko m mazilu in ostrih zeliščih. Polagoma mi k r°dejni vp/^1^1' &a sem 9a ^hko preizkusil in mu ^dajo^otterin^ sem se zopet zazrl v sive oči Heve m M/, davo se mi ie zdelo, da. mi smehljaje se f^'ka, sem ogovoril sliko. Nocoj tako ^'i r^d Preplašjfa ja blla včeraj s svojo, sedaj izginulo c H vroda o3, Seveda ni dala odgovora niti zname-vtoč;Prevzela °Para gorečih sveč, masti in strupenih l ^o^ca? ua- da sem čutil izza sprehoda, kako me . a9an,až o mi bili svinčeno težki, kri pa se mi je po z'iah, kakor da bi se me hotela lotiti ——— 1983 mrzlica. Kljub temu me je nekaj sililo, da sem trdovratno vztrajal pri svojem načrtu, preizkusiti mažo. Slekel sem srajco, se namazal po prsih, trebuhu, rokah, nogah in čelu ter izgovarjal čarovniški izrek, ki. sem ga znal še izza detinstva, ko mi je stara Margareta pripovedovala zgodbe o strahovih: »Zgoraj ven brez miru!" Sam pri sebi sem se smehljal spričo svojega praznoverja, vp/hml sveče in legel v škripajočo posteljo z baldahinom. Utrip se mi je pospešil, v ušesih mi je zvonilo, po vsem telesu sem čutil mravljince. Neznani tokovi so mi prehajali ude, Skozi okno, ki sem ga pozabil zapreti, Sem videl polmesec. Potem sem se polagoma vzpel iz postelje, odplaval izpod nizkega baldahina ter obvisel med stropom in podom, ne da bi se novemu stanju čudil, Tako sem pogosto letal v sanjah, ko sem z nekaj gibi rok ali s sunki nog uravnal svoj polet. Pri tem sem se videl, kako ležim v postelji, osvetljen od mesečine. Usta sem imel odprta z dvema osjrima gubama na obrazu, ki sta zarezali od nosnic proti bradi spomin na marsikatera huda doživetja. Videl sem ugasle sveče, svetle škarje, svoje obleke na stolu in odloženo lasuljo. Nič me ni osupnilo, ko je Heva . Weinsehrotterin previdno stopila iz stenskega okvirja ter odletela skozi odprto okno. V zraku sem čutil ugodje kakor plavalec v vodi, ki ga nosi. Vsi so se priključili Hevi: stari Žid v kaftanu, drugi Žid, ki je svojo plešasto sivo glavo molil iznad dvižnih vratc v podu, grbasta ženica z dolgim nosom in momljajočimi usti, s črno mačko v naročju in belo lisasto psičko za seboj, odurna škifasta ženska, kise mi je priplazila k postelji in zlobno zasikala pred počivajočim telesom, segla z vozlastimi prsti po lončku in si hitela mazati ve lo bradavičasto kožo. Tedaj sem s slastjo zaplaval skozi okno izt&d razmršenih topolov, saj sem bil vesel, da znam zopet letati. Po mili volji sem z lahnimi gibi roke ali noge zaplaval više ali se spustil nizdol, lahen kot peresce. Prepustil sem se vetru ali pa šinil v izbrano smer. Toda vleklo me je v povsem določeno smer kakor peresce, ki ga.nosi vihar. Daši sem ostal nepremičen, sem vendar opazil, da letim 'nad krošnjami dreves, vodami, livadami in samotnimi hišicami. To me nikakor ni vznemirjalo, saj sem se z vso sladkostjo prepustil blaženosti, da plovem skozi mesečino brez težkega telesa. Nisem si več izbiral smeri, temveč z radostjo osvobojenca sledil toku, ki me je nosil. Slednjič sem opazil blizu sebe in daleč od sebe v mlečnem ozračju najrazličnejše like, ki so plavali v isti smeri za menoj. Razločil sem popolnoma gole mlade žene, belih in zlatbrujavih udov ter razpuščenih las. Oči so imele zaprte, kakor da bi spale, roke pa so jim bile hrepeneče iztegnjene. Med njimi sem uzrl tudi suhljate izobličene postave, bohotne debeluhinje, vele, zoprno porasle starke in grobe može, vitka dekleta s komaj razvitimi grudmi, lepe fante in bedna telesa suhih starcev. Kakor hitro pa sem skušal razbrati kakšen obraz, s^je začel razblinjati in je izginil v nedoločni okroglini. Ta pojav me ni prestrašil. Začudo: vse se mi je zdelo že zdavnaj znano, kakor da bi že od nekdaj moralo tako biti, kakor da bi takšne prizore pogosto doživljal. Užival sem to dragoceno sproščenost udov in lahkotnost telesa, ki je brez napora plavalo med oblaki, mesecem, zvezdami ter odmaknjene Zemlje. Spuščal sem se. Okrog mene se je začelo zbirati čedalje več postav. Nežno in obzirno me je nosilo navzdol. Nenavaden soj mi je jemal vid. Pod sabo sem opazil modrikaste in rumenkaste luči. Videl sem obraze s poševnimi očmi in usti, ki so bruhala ogenj. Povsod je gorel ogenj. Med grmovjem in travo je kar mrgolelo, okrog mene so se sukale neštete postave. Nekateri so čepeli zviti V klobčič okrog rdečkastorumenih plamenov gorečega dračja, mrmrali in nosljali z naraščajoče jakostjo glasu neko pesem iz knjig ter udarjali z rokami zaradi takta. Zagorel fant koničastih ušes in čednega obraza, a predrznega vedenja je stasit kot ženska divje jezdil na črnem kozlu med pari, ki so se v krževitem objemu valjali po travi. Med golimi, lepimi ženami rdečkaste žarečih oči so se plazili volkovi, ki se jim je cedila iz gobcev temna slina. Spaka brez nog je podila skozi vrvež s spretnima opičjima rokama premičen voziček in bolščala z izbuljenimi račjimi očmi. Nekdo, ki se mu je pergamentna koža oprijemala kosti brez mesa, je ogabno piskal na votlo mrliško kost, medtem ko so se mu v očesnih votlinah plazili bleščeči črvi. Telo nekega pritlikavca je obstajalo iz mehu in hreščečih piščali, ki sta mu zadaj moleli iz hlač. Rilcu podobna usta so mu pihala v ostudne cevi, ki so mu jih otipavali prsti izmaličenih rok. Truma sivolasih žensk z uvelimi prsi je razuzdano rajala okrog teh igralcev. »Mar si tudi ti tukaj? Kura!" je nekdo zarjul poleg mene. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 5 HT7>1 ir 11 TJ JI11 hVWQMM - ' - ! — ll i.' . . ..WWW; dopisniki so zabeležili LJUTOMER Krvodajalska akcija Občinski odbor RK Ljutomer je v drugi polovici julija organiziral krvodajalsko akcijo v Rakičanu. Sodelovale so tri krajevne organizacije Rdečega križa, in sicer Vučja vas, Bučečovci in Stara Nova vas. Na odvzem krvi je prišlo okrog sto krvodajalcev. Razveseljivo je, da se za to humano dejavnost odloča vse več mladih. Krajevna organizacija RK Vučja vas organizira vsako leto pogostitev za krvodajalce in tudi kratek kulturni program. Milan Lebar BUČEČOVCI Srečanje štajerskih počitničarjev Mladinska organizacija v Bučečovcih in družina počitniške zveze sta organizirali v sodelovanju z občinsko organizacijo počitniške zveze Ljutomer letošnje srečanje počitničarjev Štajerske. V prvem delu programa so se mladi pomerili v raznih športnih srečanjih, in sicer v nogometu, skakanju v vreči, skakanju v daljino in v vlečenju vrvi, v drugem delu pa je bil „Plavi večer” z raznimi zabavnimi igrami in plesom. Milan Lebar Potrebuje- fotografija še dodaten komentar? V ospredju panoji za plakatiranje (katerih je za nekatere očitno premalo?) na betonskih stenah kioska Večera, v bližini murskosoboške avtobusne postaje, pa še vedno mrgolijo rezcefrani plakati, ki kar (sami) prosijo, naj jih nekdo enkrat za vselej odstrani. Pred dnevi so se čistilke Certusa potrudile in očistile avtobusno postajo, kar je tik pred vrhuncem turistične sezone vsekakor hvale vredno. M. SKLEDAR V vročih poletnih dneh se igranje v naravi lepo prileže. Tako se mladi v Kobilju zberejo na igrišču osnovne šole. Ob poznih popoldnevih se igrajo z žogo. Na vo(jo imajo igrišče za rokomet, nogomet in košarko. K. Š. GORNJA RADGONA 14. gasilski pionirski tabor Ob koči lovske družine Negova bo od 3. do 7. avgusta 14. pionirski gasilski tabor, ki ga vsako let« organizira občinska gasilska zveza Gornja Radgona, udeležujejo pa se ga gasilci pionirji iz vseh gasilskih društev, in sicer od 7. do 14. leta starosti. Letos jih bo v taboru okrog 150. Ob predavanjih o gasilskih veščinah si bodo ogledali filme s področja požarne varnosti, ob koncu pa izvedli tudi tekmovanja med desetinami. — » »z Tale znameniti vodnjak smo na filmski trak posneli v lendavskih goricah. Krajani so s takimi vodnjaki še kar zadovoljni, kajti marsikatera domačija nima vodovoda, in je pač odvisna od vodnjakov. Vodnjak je na ročno zajemanje vode, na verigo iz globine desetih metrov. Voda je kristalno čista, pa tudi mrzla, da te odžeja. V takih vodnjakih je vode vedno dovolj. _ , _ . , „ J J J Tekst m foto: Jože Žerdin Po obnovitvi broda na Muri sov krajevni skupnosti spet zadovoljni, zadovoljen pa je tudi brodar Franjo Žalar, ki prevaža ljudi in vozila že več kot dvajset let. Denar so prispevale skupščina občine Lendava in Čakovec ter krajevna skupnost. Hoti-žanci so opravili tudi precej prostovoljnega dela. Foto: J. Žerdin DOLNJA BISTRICA — V tej ob-rn lirski vasi So v zadnjem času zelo aktivni. Tako so naredili prizidek h gasilskemu domu. V pritličju bo zbiralnica mleka, v nadstropju pa večja soba za sestanke gasilcev. N a vaške ceste so navozili čez tisoč kubičnih metrov gramoza, na pokopališču so zgradili mrliško vežico in odstranili sicer lepe ciprese, ki pa so zavzemale preveč prostora . . . Pomembna pridobitev za naselje bo tudi obnova električnega omrežja — delo, ki so se ga lotili prav te dni. Bistričanci pa se pripravljajo tudi na gasilski jubilej: 10. julija bodo proslavili 50-letnico društva. * S. Več kot 500 let lončar]! Trem že dokaj znanim filovskim lončarjem (Ošlaja in Bojnec) se je pred leti pridružil še eden — IVAN FELBAR, ki pravzaprav nadaljuje večstoletno tradicijo svojih prednikov. ,,Kot sta mi pripovedovala dedek in oče, se je lončarstvo pri naši hiši prenašalo iz roda v rod. Tako še vedno imamo ,šajbo’ ali kolobar, ki je star več kot 500 let.” In s tem kolobarjem, lahko bi mu rekli tudi lončarski kolovrat, se je Ivan udeležil celo mednarodne razstave v Ingolstadtu, kjer je bil za dokaj številne obiskovalce prava atrakcija, saj je kar tam iz gline izdeloval razne izdelke. Svojo ,šaj-bo’ je seveda vrtel na nožni pogon. Tako so lončarji delali sicer nekoč, dandanes pa jih ima večina razne stroje, ki jih-vrti elektrika. Tudi Ivan doma le redko kdaj zavrti kolobar, če pač koga posebej zanima, kako deluje. In kako to, da je najmlajši lončar v Filovcih, boste dejali, če pa se pri njihovi hiši prenaša ta obrt iz roda v rod! * ,,Seveda sem tudi jaz nameraval takoj za očetom dalje delati. A kaj, ko me je mikal boljši zaslužek v tujini. Odšel sem torej v Avstrijo, kjer sem prav tako delal pri lončarski firmi. 12 let sem prebil tam. Domača delavnica pa me je čakala zaprta. Sčasoma me je vedno bolj vleklo domov. Vrnil sem se in znova odprl lončarsko obrt. Tako sem zdaj v naši vasi najmlajši mojster te obrti. Marikdo še niti ni zvedel zame, ker je moja domačija tudi bolj na koncu vasi, toda upam, da se bo to spremenilo, da bodo morda tudi k meni začeli Pri Ivanu bodo zares lahko dobili lončarske izdelke iz prave črne keramike — brez glazure in brez vsakršne kemikalije. In če bo koga zanimala ročna izdelava na ,šajbi’, mu bo prav tako rade /olje pokazal, kako nastane pdtra, vrč, lonec, skleda . . . Pri delu večinoma uporablja svojo ilovico, včasih pa jo dobi tudi od drugih. Izbira sicer ni ravno več kaj prida, saj so posamezne jame globoke že do 6 metrov. Globše plasti pa skorajda niso več primerne. No, zaenkrat še torej gre. Zaslužek, čeprav je dobrodošel, niti ni tako pomemben, kajti Felbarje- IZ PORABJA VERIČKI Da za harmonike v Porabju uporabljajo naziv fu-de, tega nisem vedel, zato sem bil zares zelo radoveden, kdo je tisti Fudaš, o katerem so mi na Včnici večkrat pravili, da je dober muzikant. Tako me je nekega dne pot pripeljala k Stefanu Merkliju. ,,Ste vi Fudaš?” sem vprašal starejšega možakarja, ki sem ga srečal na dvorišču. — Da, jaz sem. Meni tako pravijo, ker igram fude. Vedno bolj radoveden sem bil, kakšen neki je to instrument. In ko mi ga je pokazal ... oh, saj to so harmonike! Tako jim menda pravijo tudi v nekaterih krajih na Goričkem. Stefan se jih je naučil igrati sam od sebe, ko mu je bilo 17 ali 18 let. Natančno se že ne spominja, kdaj mu jih je brat prinesel z Nemškega. Harmonike so kmalu postale njegovo največje veselje. Včasih po cele dneve ni delal drugega, kot samo igral in igral. Vedel je, da si bo z njimi moral služiti tudi kruh. In res. Kmalu je postal dober muzikant in vabili so ga zdaj sem zdaj tja — na gostije, veselice .. . Sčasoma so se mu pridružili še trije, tako da so ustanovili tudi ansambel ali bando, kot pravijo v Porabju. Posebnega imena niso imeli. Zadoščalo je le, če je bilo rečeno, da bo igral Fudaš. „Pa se spominjate, katere melodije ste takrat največkrat igrali? — Oh, to pa je bilo že zdavnaj. Veste, kmalu bom star 70 let". Kdo bi tako daleč pomnil nazaj! Igrali smo pač vse, kar je bilo tedaj popularno. ,,So bile to slovenske ali madžarske melodije?” — Večinoma smo igrali slovenske. ,,Kaj pa danes? — Danes pa, je skoraj že obratno. Edino stari ljudje še radi slišijo kakšno slovensko polko ali valček. ,,lmam sicer prijavljeno redno obrt, vendar mi je lončarstvo bolj hobi. To je ostalo v meni od mojih Prednikov.” Pa se bo tradicija nadaljevala tudi potem, ko bo Alojz prenehal? To je sicer njegova velika želja. Tale posnetek filovskega lončarja je nastal na sejmKču v If ^jue Zvezni republiki Nemčiji, kjer je bil Ivan prava atrakcija za obiskovalce. (Foto: J. G.) vendar kdo bi vedel, če se mu bo uresničila. Hčerka, na katero K računal, da se bo morda oprij™ tega dela, oziroma da bi se vsaj izučila za keramičarsko stroko, bo raje Študirala medicino. Kako dolgo se bo torej pri Ftičarje^o lončarski kolovratše vrtel, je tore) zenkrat Se neznanka. ,I JOŽE GRAJ ,FUDAŠ’ Ko svoj« venčki muzikant takole razteg"^bele 1*“’ ko, ni kaj, da vas ne bi vsaj (Foto: J. G.) onent’ p°te^ Še sva nekaj časa kramljala oj® raztegnil« jopa je Štefan prinesel svoje fu zapel zrav je slišalo daleč naokrog. In ce vesel0 da to ni v njegovi navadi. ^ij-val kaks" Medtem je morda spet razv družbo. Zadovoljni brigadirji Predstavniki občinske konference ZSMS Murska Sobota in pokrovitelji iz organizacij združenega dela so konec julija obiskali brigadirje pobratene mladinske delovne brigade »Bratstvo in enotnost« na letošnji zvezni mladinski delovni akciji »Petrova gora 83« na sosednjem Hrvaškem. »Na splošno so brigadirji zadovoljni. V pobrateni brigadi mladink in mladincev iz občin Paračin in Murska Sobota je 47 brigadirjev, ki jih kot komandant vodi 20-letni študent Emil Erjavec iz Murske Sobote. Brigadirji se lepo razumejo med Seboj. Prvi teden sicer na devlovišču niso presegali oziroma celo dosegali norme pri pogozdovanju, a sedaj delovno normo presežejo tudi za 40 ali 50 odstotkov. Pozna se, da v začetku niso bili dovolj dobro organizirani in da skoraj teden dni traja, da se brigadirji spoznajo med seboj. V bodoče bi zatorej morali skupnim pripravam pobratenih brigad posvetiti več pozornosti. Kajti druge brigade iz drugih republik se takoj znajdejo na delovišču, saj je v njihovem sestavu preko 80 odstotkov brigadirjev, ki hodijo na akcije po 5 ali več fet zapored,« je povedala Metka Gregor podpredsednica OK ZSMS Murska Sobota. Filip MATKO NA OBISKU PRI REZBARJU — SAMOUKU Zamisel v glavi in nož v žepu-kipec Sonce je pripekalo s svojo največjo močjo, saj se je ura bližala že. proti poldnevu, ko smo s težavo in prepoteni lezli po hribu navzgor. Zemlja je bila izsušena, razpokana, sedaj toliko bolj, ker že dolgo ni deževalo. Sicer pa tudi drugače ne moremo veliko pričakovati od te skope in ilovnate goričke prsti. Ljudje tukaj živijo skromno, nekako sami zase, saj so kar precej oddaljeni od največjega pomurskega središča. Še bolj pa so samosvoji, če je njihova hiša kje na samotnem hribu, oddaljena od vasi nekaj kilometrov. Nekako z mešanimi obiskali tega ,,bogecmajstra.” Glavni vzrok je bilo njegovo delo, rezbarstvo, ki ga dandanes res težko najdete. Pa tudi drugače je to želo zanimiv človek, kateremu nikoli ne zmanjka besed. Njegova delavnica je polna podobic, že dokončanih in takih na pol narejenih, na eni steni visijo dleta, kladiva, pile in drugo orodje, na drugi strani delavnice je velika delovna miza, po kotih pa sta pripravljena les in suho vejevje. To pa ni edini prostor, kjer dela. Zraven je še ena delavnica, kjer dela predvsem krste, nad to pa je prostor, kjer ima shranjene den kot vsi gorički pobje. Enkrat me je oče kar hudo naklestil in premlatil s pleteno šibo, tako da sem pobegnil na mamin dom. Tam sem se skrival en teden. Na podstrešju sem našel nekega bogeca, nekaj časa sem ga gledal, potem pa poskušal sam izrezati prav takega. To je bil moj prvi kipec. Od takrat sem tudi bogecmajster. Nož sem nosil ves čas v žepu, že ko sem hodil v šolo, sem služil z izrezovanjem. Takrat sem izrezoval lesene puške.” Pohvalil se je, aa rezbarstvo ni ' njegov edini poklic, saj je razen tega še bolničar, pleskar, mizar, tesar, pintar, kolar in še marsikaj drugega bi vedel delati. Anton Anton Krpič lahko opravlja deset poklicev, a mu je najbolj pri srcu rezbarstvo. rezba*5^ K’* * Včasih je sedele ddl ra, lesa in pOSkkot j° *e tako stvar, ko J Med vojno j pravr^ .Lflja« Stvu na Kavk" hudegatrpJ v0 pa ga je re? ‘ hSudova>> "* saj so Rusi obču spretnost. Mur^Lursk' Leta '^azstavi^o^ sodeloval na [a „agrad°brt"" teden. Dobil je"8^ n in po tistem ih nar dclal dovoljenje- * Včas*1* *«0«^ še mrtvaške s paJeovih mize in krste, , vSeh src°’. To mu je W 1 najbdi p no, 4 desetih "P^u je čiSt° drvur a5e pri tem pa ^ vrag^’ j ma") ie to bogec a» ^o^1 dla": vojak. Teži^^ stvari, ker J h ; nje%|jev^ Čeprav so se jh£e na vj. F STRAN 6 VESTNIK' kmetijska panorama kmetijski zadrugi Panonka Odkup zaostaja V Kmetijski zadrugi Panonka so v tem času vsa Pr*za' d^anja usmerjena v odkup letošnjega pridelka krušnih žit. Po ('«nah naj bi letos kmetje v soboški občini pridelali okrog 25 'Koč ton žitaric in če bi oddali vsaj tretjino pridelka, bi plan «00 ton realizirali. Dosedanji rezultati pa Kažejo, da odkup * ve0no precej zaostaja za načrtovanim. O tem smo se Pogovarjali s Francem Vrataričem, direktorjem Kmetijske zadruge Panonka. 7. SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV NA VRANSKEM Kako bi ocenili dosedanji potek odkupa v vaši kmetijski za-oru^i? »Zal v naši kmetijski zadrugi »e vedno zaostajamo za plani-.'animi količinami. Po republiškem planu bi morali naši kmetje oddati 8.500 ton krušnih žit. Pt' tem pa so upoštevane tudi količine, ki so jih proizvajalci zamenjali za semensko pšenico. podatkih ob koncu prejšnjega tedna smo v Kmetijski za-eru8i Panonka odkupili 4.400 'en pšenice, poleg tega pa smo Prevzeli šp okrog 670 ton pšenice na račun zamenjave za semenski rtaterial. Tako smo od 8.500 ton obvez realizirali okrog - W0 ton odkupa.« . če pri sklepanju pogodb za Jesensko setev ste ugotavljali, da ae boste zasejali planiranih po-rsm To se je uresničilo, se-?J »b odkupu pa proizvajalci ne vem" U^° n’*’ pogodbenih ob- ’Pogoji jesenske setve so ani in se je ZgO(jilo. da i' neugodnega vremena niso mogli zasejati vseh tiranih površin. Plan jesen-O(lJe'iVe.smo realizirali le s 75 . °tki in mko nismo zasejali 3.500 hektarjev v or-Proizvodnji. Izpol-MV^lanskih obveznosti pn Vo lako postalo vprašlji-k'«efa P" ugotavljamo, da ne-ieio ' Pro'zvajalci ne izpolnju-^znosti7°Ph P°S°dbenih °b’ V , torej storiti? Uior„v pošteni, potem bi. 'zpoiniti vsaj svoje po- Kmetovalci Vse več je kmetov, ki se odločajo za usmerjeno kmetovanje. Tak način kmečke proizvodnje je uspešnejši takšna kmeta, še bolj pa za našo skupnost. Zato bi temu kazalo posvetiti več pozornosti, posebej na našem, v veliki meri še vedno agrarnem območju. %IMiPrinass . Je Pojavil izredno nevaren in trdoživ plevel, katerega '^ištv ne?°v.edovali; vendar je napoved le malokdo jemal priti n| en» sprem J’”r'ienja’ obdelave in varstva ter uvedba novih poljščin evcli, k j mh sestav plevelne flore na njivah. Močno so se začeli r„f ’'rebujejo za svoi razvoj mnogo dušika: srhki ščir "j" (digit eksus* kostreba (echinochloa crus galli), kr-°boda (ata.ria sangninalis), bela metlika (chenopodium album), 'atriplex patula) in druge. Pj-pj Po];., dnevi Odkrili na M?'njivi "a močno za- ien’ ^^dlao Sloviu Vn!* V ?loven' Gh118 sv®?tn° ime n"1 P°,,neno- A^jei^^odpo j“m,kamo. P Ju80slaviji k>je v frj fe ’in K sea^ksi nr<., Slnonime, navE^Aonim Ab«ilon razširjen v goooene ooveznosti. listi pridelovalci. ki so sklenili s kmetijsko zadrugo pogodbe, so namreč bili deležni nekaterih ugodnosti, iz teh pa morajo izhajati tudi obveznosti. Ti pridelovalci so dobili semensko pšenico po regresirani ceni. zato, bi pogodbene količine morali tudi oddati. V dogovoru z izvršnim svetorp in socialistično zvezo bomo šli v akcijo v sleherno vas in do vsakega kmeta, da začeto akcijo izpeljemo do konca. Tisti, ki so s pogodbo prevzeli obveznosti in koristili ugodnosti, morajo svoje obveznosti izpolniti.« O ceni pšenice so mnenja različna, gotovo pa je v tem tudi vzrok, da kmetje pridelek zadržujejo? »Cena pšenice ob žetvi je bila znana in je bila tudi izplačana kot akontacijska cena. I a je bila namreč dogovorjena na osnovi poprečne cene pšenice na jugoslovanskem tržišču in zdaj je že dogovor, da bi.se obračunavala za 1.5 dinarja dražje. O ceni bi dejal le to. da je ta vsekakor vprašljiva, je pa ugodna in zanimiva za tiste, ki se odločajo za zamenjavo za koruzo. Dejal pa sem. daje cena zdaj že višja in ni razlogov, da bi kmetje pšenico še naprej zadrževali doma. Ne bodo pa oškodovani tudi tisti, ki so pridelek že oddali, saj bodo pri vseh napravili poračun. Poračuna ne bo le za tiste pridelovalce. ki so.pšenico zamenjali za koruzo, saj je ta zamenjava že doslej nadvse ugodna.« L. Kovač zmernem pasu obeh polobel, severnem in južnem. Pripada evro-azijskemu — submediteranskc-mu flornemu elementu. Na Kitajskem, v Koreji, Tibetu in Mandžuriji se pojavlja kot tekstilna rastlina. Ponekod jo uporabljajo kot zdravilno rastlino, saj abutilon v grščini pomeni, da zdravi prebavne motnje hikov. Rastlina zraste do višine 1,50 m, po poreklu je iz Indije, odkoder se je praktično razširila na vse celine. Najdena je bila že v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, Češkem in v Švici ter drugod po Evropi. V Jugoslaviji je precej močno razširjena po vsem intenzivnem kmetijskem območju. V nekaterih evropskih državah je že proglašena kot karantenski plevel. Abutilon theophrasti je ru-deralec in kosmopolit, naseli se ob naseljih in na zapuščenih območjih. Kot plevel se pojavlja v sladkorni in krmni pesi, koruzi, sončnicah, soji, oljni repici, pšenici in ječmenu. Kolikor danes vemo, ga lahko uničujemo s kemičnimi sredstvi na bazi 2,4 — D, 2,4,5 — T, z beta-nalom ali lontrelom 100. Če se plevel pojavi tudi drugod, priporočamo takojšnje ukrepanje, najučinkovitejše je mehanično uničevanje. Več ga na ta način sproti uničimo, bolj bomo upočasnili njegovo nadaljnje širjenje. ing. Stefan Horvat V soboto in nedeljo je na Vranskem, kjer seje zbralo okrog tristo mladih iz najrazličnejših krajev Slovenije, potekalo že sedmo tradicionalno srečanje mladih zadružnikov Slovenije. Sodelovali so tudi mladi iz soboške radgonske in ljutomerske občine. Prijetno sončno vreme, nadvse koristni pogovori za okroglo mizo in še boli bogato družabno življenje mladih kmetovalcev in tudi številnih obiskovalcev bo ostalo v nepozabnem spominu slehernega, ki je bil na Vranskem oziroma na gradu Podgrad. VEČER NA GRADU PODGRAD 'Nestrpne mlade tekmovalke so si že pred osemnajsto uro. razgrete od vročega sobotnega dneva, predvsem pa od pričakovanja, nadele bele predpasnike in šušljale v improvizirani kuhinji opremljeni s številnimi najsodobnejšimi štedilniki in opremo Gorenja. Začelo seje zares, daleč naokrog je zadišalo po specialite- Naši Pomurski tekmovalci na fotografiji za trajen spomin ... DENAR, SVETA VLADAR - S PUJSKI V LEPŠO PRIHODNOST Eden tistih, ki so spoznali, da z razdrobljenim, klasičnim kmetovanjem ne morejo priti do tako ugodnih izidov, je nedvomno Alojz Berden, ki s svojo ženo Albino in otrokoma pita prašiče. Sodeluje s KZ Panonka. ki mu nudi razne ugodnosti. Berdenovi so doma v' Filovcih in sadovi trdega, pa tudi bolj smotrnega dela so vidni že. ko prideš do njihove domačije. Zgradili so novo hišo, ki je sodobno opremljena. Prijazni domačin Alojz nas je povabil v stanovanje, čeprav smo ga zmotili sredi dela. »Začetek sodelovanja s Panonko sega že v leto 1967.« prične, »s pogodbo, smo dobili kredit za gradnjo hlevov, pa tudi plemenske svinje so nam priskrbeli Zdaj jih imamo 40. Oddajamo pujske, ki jih je trenutno 180 — seveda pa se ta številka spreminja. Krmimo jih poprečno 9 tednov. Ko dosežejo 22 kg teže, jih lahko oddamo. Cena za kilogram je trenutno 220 dinarjev. Krmo večinoma pridelamo sami, kar zagotavlja bistveno cenejšo rejo. Moram poudariti — vsaj moje izkušnje so take — da je sodelovanje z zadrugo zelo uspešno in nimam bistvenih pripomb. Predvsem repro-materiala je dovolj in to je (poleg pravilne prehrane in KMET NAJ B0(M)I? tah določenih Slovenskih pokrajin. tudi glas Marjane Deržaj je prekipeval v srcih številnih obiskovalcev, ki so že med plesom pričakovali, da bodo prijetno združili s koristnim. Tako so se kmalu lahko prepričali, da gre ljubezen skozi želodec, saj ni manjkalo dobrote, ki celo živčno razjedenim želodcem ne bi izvabljala klin. Prekmurke so kar v hipu razprodale svojo bujto repo, pečen, kare in seveda najslajše gibanice. Medtem smo izvedeli, da so tekmovalke iz Gornje Radgone zasedle s svojimi specialitetami prvo mesto. Kljub temu daje dosežen rezultat in uspeh na tovrstnem srečanju zadružnikov bolj postranska zadeva, kajti najpomembnejše je sodelovanje najboljših ekip, smo se želeli prepričati o kvaliteti štajerskih specialitet. Jožica Golnar, vodja njihove kuhinje, pa nas je lahko potolažila le, da bomo naslednje leto pri poskušanju njihovih dobrot imeli več sreče. »Kuhali smo smetanovo kislo juho, pripravili higiene) osnova za uspešno rejo. Težava je v tem. da so krmila vedno dražja, odkupne cene »končnih proizvodov« pa ne naraščajo tako hitro. Pa tudi ta primanjkljaj se s pridnim delom pokrije.« Sicer pa se Anton ne »Ni vedno le denar tisti, ki odloča.« Alojz Berden vzorno sodeluje s Panonko. ukvarja le s kmetijstvom. V letih, ko je bil zaposlen v Nemčiji, mu je postalo jasno. da samo s trdim delom in prizadevanjem lahko uspe. Ukvarja se tudi s pleskarstvom. na Pohorju pa ima čebele. In načrti za prihodnost? ’ »Reja prašičev zahteva mnogo časa in truda, čeprav je zdaj, ko so hlevi sodobni, veliko manj dela. Če se potrudimo vsi štirje, jih nakrmimo v pol ure.« Pri tem z nekako skritim oče- krompirjev venec, pečeno raco smo napolnili z nadevom, prav tako pa nišo manjkali »pijana baba«, domač kruh, vrtanek ...« Najdaljša noč mladih kmetovalcev se je prevešala v zgodnje jutranje ure, ko so se nekateri skobacali v šotore, drugi so se odpeljali na bližnje domove in tretji ne vem kje obujali prijetne spomine na sobotno nepozabno noč. ... IN TRADICIONALNE KMEČKE IGRE ... Razen delegatov iz petinštiridesetih občin so mladi vroče nedeljsko dopoldne popestrili z izletom po idilični Savinjski dolini. Ob prisotnosti Franca Šetinca in drugih predstavnikov družbenopolitičnega življenja, posebej pa strokovnjakov s kmetijskega področja (dr. Sočič, tovariš Gin-šek). pa je bilo za okroglo mizo, kjer so se mladi s starejšimi po izkušnjah, a prav tako mladimi po srcu, pogovarjali o položaju vaške mladine na vasi, veliko bolj vroče, kot ostalim na izletu, in to pred- tovskim ponosom pogleda svojega Romana, ki z zanimanjem sledi našemu pogovoru. čeprav jih šteje šele deset, in doda: »Otroka že veliko pomagata pri delu, posebej Roman. VJoli pa je odličnjak. Prav zato se bojim. da ne bo hotel ostati na kmetiji.« Roman se le skrivnostno nasmehne in zmigne z rameni, češ da še ne ve. Sicer pa pri desetih'letih še ne more biti trdno odločen o svojem nadaljnjem življenju ... »Ja. hleve nameravamo razširiti.« spet povzame besedo Alojz, »tako bi Jahko imeli 50 svinj, kar bi pomenilo več dela, seveda pa bi bil tudi zaslužek višji.« Sodobno kmetovanje ZAHTEVA CELEGA ČLOVEKA Ob tem se razgovori o »strelcih« (gre za kmete, ki se obračajo po vetru, usmerjajo se tja. kjer trenutno najboljše kaže — op. p,) »Na tak način ni moč veliko doseči. To so le začasne rešitve, ki ne koristijo nikomur. Zato sem.za to, .da je odnos med kmeti in zadrugami še bolj organiziran; da bomo točno vedeli kdaj, kje in na koga lahko računamo. S tem bi se izognili mnogim čerem v našem kmetijstvu. Kajti res je (in to vsi poudarjamo. a le z besedami), daje v kmetijstvu še mnogo rezerv.« Dlje kot je tekla Alojzova pripoved, bolj smo bili prepričani, da sodobno kmetijstvo poleg dela zahteva tudi veliko znanja. To že dolgo ni več le nekaj zemlje, par glav živine in svinj. S vsem zaradi vroče teme razgovora. Dejstvoje.daza večino mladih na slovenskem podeželju kmetovanje ni več neizogibna usoda, ampak se mladi zanj odločajo ob kritičnem ocenjevanju drugih možnosti. Z družbenega vidika nikakor ni vseeno, kako se bodo-odločili. Slovenci negujemo neko romantično predstavo o podeželskem življenju, kar ima svoje več kot očitne odmeve v literaturi povsem realno pa se kaže tudi v načinu poselitve, ki je rezultat bega iz velikih mest. Drugo vprašanje pa je, ali tudi življenje na vasi mladim tako zelo prija, in ali ni navzočnost mnogih centralnih funkcij razlog njihovega spogledovanja z mestom, kar se bo na stara leta spet obrnilo, a bo takrat (žal) prepozno. Prav tako je za okroglo mizo, kjer so analizirali družinski status vaške mladine, način izrabe prostega časa, poklicni status, socialno-profesi-onalno usmerjenost, ter problematiko mladih v stiku z vaško tradicijo in vprašanje mladih in cerkve; bilo izrečeno veliko besed glede izobraževanja mladih kmetovalcev, dohodkovnih odnosov in vračanja mladih na kmetije. Čas srečanja se je hitro iztekal, ob 'petnajsti uri so se pomerili mladi kosci in Pomurci smo spet dobili zmagovalca (kar jasno dokazuje. 'da v kmečkih opravilih nimamo kbnkurence) Slavka Ra-kušo iz Sitarovec pri Ljutomeru. »Na tovrstnem srečanju sem tretjič, doma delam na 9-hektarski kmetiji in v košnji imam že dolgoletno prakso,« je govoril zmagovalec. ki doma v kooperaciji s Kmetovalcem iz Ljutomera gradi sodobne hleve. Sledilo je grab-Ijanje in vezanje trte, ter igranje — obešanje balonov — ki je pred končanim štafetnim tekom vzbujalo malce manj smeha, kot na zaključni prireditvi znani Tof s svojo ikebano na glavi, a z neštetimi ironičnimi in pikrimi bodicami pod kapo, katere so mnogi pozdravljali z burnimi aplavzi. No. narodu predvsem kruha in iger ... Tekst in foto: M. SKLEDAR JE RES? takim načinom, ki pa pri nas žal še vedno prevladuje? rešujemo le zasebne interese (pa še te le sproti, kratkoročno). kakšnih širših koristi pa od tega ni več. Seveda je izredno težko prodreti z novimi idejami na območje, ki je tradicionalne, razdrobljene »kmečke miselnosti«. Zato se Alojz zavzema za to, da bi usmerjenim kmetijam namenili še več pozornosti — in dobri zgledi gotovo prisilijo v razmislek še tako ».tradicionalno usmerjenega« kmeta. Je pa še drug problem — starostna struktura kmetov je vse slabša, mladi pa o kmetovanju večinoma še slišati nočejo. Alojz nam je natresel vrsto na videz drobnih problemov. ki pa so še kako pomembni za nadaljnji razvoj kmetijstva. A ob koncu le to: nedavno so bili pri Berdenovih. kupci iz Šibenika. Znano jej da so odkupne cene na Hrvaškem višje kot pri nas. Hoteli so kupiti 60 pujskov, za kilogram bi Alojz dobil^O dinarjev več kot v Sloveniji. Toda pujskov ni prodal in se s tem odrekel dobičku kakih pet-najštil^ starih milijonov: »Dokler se pogodbe s Panonko držim , in tudi oni vračajo z isto mero, dokler je sgdelovgnje tako uspešno kot-do zdaj, ne čutim nobene potrebe, da bi opeharil našd skupnost. Čeprav je res. n®'...-on dinarjev-preostalih nekaj stranskih ulic. Dela so veljala °kr08letih velik0 st p M-imajo v Filovcih asfaltirane vse ulice. Sicer pa so v za J napredek kraja. ____________ le prispevne stopnje za programe družbenih dejavnosti (skupna poraba), kar je marsikje realno znižalo osebne dohodke zaposlenih. . PREVIDNOST IN preračunljivost ,,Pri nas srno plače za december izplačali 15. januarja, se pravi v času, ko so že veljale nove prispevne stopnje. Do tanjših kuvert v bistvu ni prišlo, saj smo obenem dvignili (povečali) vrednost bruto točke. Da pa ne bo nesporazuma: ne gre M preračunljivost delovne organizacije, ampak večletno prakso, P° kateri izkoristimo možnost, da delavcem v zadnjih treh mesecih stalno zvišujemo osnove, kar je seveda odvisno od rezultatov ob devetmesečju. Stalno imamo namreč pred očmi spoznanje, da so naši izdelki vezani na sezonsko prodajo, ki v prvih treh mesecih stagnira in se običajno šele kasneje ,, u jim razmahne. Skratka, prisiljeni smo, da v mesecih, ko obseg poslovanja ne dosega poprečja, pokrivamo včasih morda previsoko izplačane osebne dohodke, da pa jih kasneje, ko se nam obrne na bolje, izravnamo in s tem ne kršim0 določil resolucije in dogovora. Sicer pa je za nas — kot sem žepom daril — najzanesljivejši pokazatelj devetmesečni obračun,” F dohodkovna gibanja v ljutomerskem Imgradu komentiral pomočnik glavnega računovooj Slavko Osterc. Brank0 Pustila sva jim tudi nekaj reklamnega materiala od Radenske. Kar gomilili so se ob velikem lepaku na katerem so bile umetniške fotografije z motivi iz Pomurja. V zahvalo so nama »štemplali« potne liste in nama zaželeli srečno. V Castelu Brancu (Belem mestu) sva se ustavila in nabrala prve vtise s te simpatične dežele. Ker sva celo pot zbirala dnevno časopisje, sva tudi tu kupila dnevnik in po ceni časopisa ugotovila, da je Portugalska dosedaj najcenejša dežela. U prepričanju, da prideva na dobro cesto, sva naletela zmeraj na slabšalna čeprav že v notranio-sti dežele. Nastopili so tudi problemi z orientacijo. Označbe na voziščih s& bile skromne in ni bilo redko, da je bilo križišče brez smerokaza. To je bil tudi vzrok, da nama je nenadoma zmanjkalo ceste in znašla sva se v neki vasici — bogu za hrbtom bi rekli doma. Tp je nepozaben občutek, kb se sredi tisoče kilometrov poti nenadoma znajdeš na brezpotju in to dobesedno. Brez sramu sva spraševala domačine, kje prideva na cesto, ki pelje v Lisbono in brž so naju popravili pri izgovorjavi, saj oni pravijo Lisboa in še tu pol besede požrejo. Šele po nekajurnem tavanju sva po hriboviti in prašni cesti prispela db mesta Abrantes, ki leži ob Taji. Ker je bil vroč torkov popoldan, sem se odločil za kopanje v Tajo. Zabredel sem v rumeno reko in jo brez težav prebredel, ter podvomil v njen naziv pirenejski veletok, kot so nas učili v šolskih klopeh. V reki so ženske splakovale perilo, otroci pa so se podili po žarečem pesku. Ko so me opazili, seveda so takoj spoznali, da sem tujec in začeli na. veliko ugibati od kod naj bi bil. Še celo uganili so, kar je samo potrdilo moje domneve, da so Portugalci odlični poznavalci geografije. Kako ne bi bili, saj je to skorajda edino, kar je ostalo od nekdanjega portugalskega kozmopolitiz-ma. Portugalci so bili nekoč drzni morjeplovci, zdaj pa so vsaj še dobri poznavalci zemljepisa. Zdaj potujejo kot smo včasih v šoli rekli s prstom po zemljevidu. Se isti dan sva prišla v Fatimo, v znano krščansko romarsko središče, kjer naj bi se v začetku 19. stoletja pastirici Luciji prikazovala Marija. Spet sva prenočila na prostem, saj se je vročina stoonievala z najino potjo proti jugu. Nadaljevala sva pot med vinogradi z že sladkim grozdjem. Lujz, ne bodi len, je imel zmeraj kako vrečko arozdia pri sebi. Še sedaj ne vem, kod so hodili ti portugalski vinogradniški čuvaji. Zgodaj sva prišla v prestolnico te »španske province«, kot pravijo Španci, a portugalci so preponosni da bi dali kaj takega slišati. Midva pa sva mislila na noč v Lisbom. Naslov romana nama je s svojim namigovanjem bil samo za izhodišče za lastne sanjarije. Na obrežju Atlantika bi človek resda pozabil na vse. Slednjič pa sva se znašla le v avtokampu. Upraviteljici avtokampa sta se nama posmehovali, ker nisva znala angleščine. Naj se pač veselijo, sva si mislila, in že sva se namakala v prijetnem, sedaj ohlajujočem bazenu sredi kampa. Bilo je neznosno vorče. Že R4R12&- £Iicr sem prestajalivročine, vendar se ne spomnim da bi mi kdaj bilo bolj vroče kot tedaj. Nisi še dobro prišel iz bazena in se malo razgibal, že ti je sonce pobralo sleherno kapljo ohlajujo-r&ynde s hrhta. Lisoona je najpomembnejše portugalsko mesto in pristani-, šče, saj je bilo dolga stoletja okno v svet za celo južno Evropo. Od tu so krenili sloviti pomorščaki na raziskovanje novih celin. V spomin na ta zlata Ulica v Tetuanu (Maroko) obdobja je ostal do danes bogat pomorski muzej. Zanimivost pa je, da je glavno mesto Portugalske bil celo nekaj let Rio de Janeiro v Braziliji. Prav zato se verjetno vsako jutro oglasi pozdrav po radio: "Buenos dias, Brasi!!« kar naj bi bilo dober dan, Brazil. Mesto je nekaj posebnega. Ne slovi sicer po čistoči, ampak po škrlatnih večerih in nočeh, ki jih obiskovelec doživi samo tu in nikjer drugje. Zvečer sva se odločila za sprehod po starem delu mesta. Ob glavnem sprehaia/fišču v vrtni restavraciji sva si poiskala mesto, kjer naj bi večerjala. Spozna la sva spet nove prijatelje, tokrat angleža, ki sta se nalivala s pijačo. Hotela sta tekmovati z nama, kdo bo več popil. Slutil sem, da nama bo tokrat trda predla ih sem raje odklonil ponudbo. So pa ti Angleži posebne vrste. Tako kot se Portugalci v spominu na preteklo slayo izživljajo v znanju zemljepisa, se Angleži zdaj pršijo na drugem področju. Saj nič ne rečem, ampak s Prekmurci naj se ne kosajo. To je le prehudo. Tačas ko so oni opletali po svetu, smo se mi vadili v pitju. Tokrat sva večerjala pečene ribe in jih zalivala z belim vinom. Še preden sva povečerjala, sta angleška prijatelja, že sedela na tleh. Najine ribe pa še sploh plavale niso. Bliže sedeči, domačini so z odprtimi usti vlekli na, ušesa prekmursko govorico in si razbijali betice, kaj za jezika pa tadva govorita. lu in tam naju je celo kdo vprašal od kod prihajava. Razlagala sva jim, da prihajava iz dežele ob Jadranu na Balkanu in potem šele začne rasti njihovo zanimanje za to deželo: razumljivo, saj tudi sami iščejo pot v socializem in gotovo so že dosti slišali o našem samoupravljanju. Dolga je bila nocoj pot do najinega bivališča. Vse ulice so bile enake in povsod so gorele zelene luči na semaforju. S pomočjo prijaznega . domačina sva našla najino bivališče v avtokampu. Še pred zoro sva krenila na jug. Prečkala sva Tajo čez gigantski most, od koder ie lep razgled na mesto. Smer katere sva se morala držati je bilo mesto Šetubal. Radovednost naju je gnala tudi do atlantske plaže. Obale Atlantika niso nič kaj prijetne, saj jih obliva hladni grenlandski morski tok, pa tudi vsa umazanija, ki se steka v morje potuje počasi od severa na jug. Ko človek malo popotuje, se mu vse tisto kar sliši kot nekakšne prazne formulacije, pokaže dosti bolj neposredno. Tako ekonomska delitev sveta in dialog ^'^Sje za P°/h v socializem. Se°ni 0 nasplot' galce izhod, ker ? bogastW nespretni v koPlč^/nn pa s° Imeli so dosti kok/!’niCe/ vendarle ^.^^ijo P0^-so slabe, j/ nova P' slabo. Socialam M je zanie razporeditev b _ spre^' izhod. Prav tak0 človek da ima smisel 9°^ zer/^ sever-jug- Na en'a privošN'ta imajo si ne morem Pdn-e naSt neenakosti. Na damo vsi. Atlantik m r Zapustila.//^ ki N °bsem proti sončni /9 Zme/. Sargaško ml jn seda) k hrepenel P° N9 sem Z # je pot ''od^J,stvo. kil°' globoko zadov I 300 Faro sva imela tako s m metrov, kar/^ po^ ceste kot jih ff^ino^ni izredno veliko- hI dmge9 preostalo. PP0^ ker s notranjosti d ce & ce in zmeraj kkoritakL m pe ponudila našo/ sa/ s° posušene J pra ^ I nih dreves ob / | sua srečala /9 reg/ vse 3 mion * kbf ma^ I ^"ku nT^^ I pretege"/ pa/M /i darzaman.se r « vsončnialga A /1 Še pred noC!° Alg1 A g mesto ^dob^ I STRAN 8 VESTNI^' sport ^KOLESARSTVO — PO POTEH AVNOJA- Pomurju priznanje za borbenost . Kolesarski klub iz Bihača je bil organizator že šestnajste tradicionalne dirke »PO POTF.H AVNOJA«, ki sodi v okvir praznovanja ,,neva vstaje Bosne in Hercegovine. Na tej veliki in eni najtežjih n?T1 d'rk v Jugoslaviji je sodelovalo 20 klubov, med njimi so bili a tekmovalci Kolesarskega kluba Pomurje iz Beltinec. Ekipa je 01 ^stavljena iz dveh članov: Borut Kapun, ki se je vrnil iz J LA in ?°J.Z Štiblar ter mladincev: Dalivoj Titan. Jože Bertalanič in Marjan a K- Ekipa Pomurja je bila neizkušena, saj razen Kapuna, na tej vid T? dirki niše nobeden sodeloval, žato tudi ni bilo pričakovati unejsih uvrstitev. Namen je bil predvsem, da tekmovalci vzdržijo do konca 565 k i nadaljnia tet kilometrov dolgo progo in da si pridobijo izkušnje za ^Urvara m°xan-ia' To jim je tudi uspelo. Progo od Bihača Tito-Pr>jedora__j>~ 'rk°nji£grada—Jajca — Mrakovice— Kozare — k°l 150 k™ 0Sanske krupe — Cazine in nazaj do Bihača. ki ima več ^evoziii vsj VzP°na in ponekod višinsko razliko 600 metrov so elapir.->erazen Štiblarja, kije žal zaradi vročine po ।'damo, d]; 2'^avniškem priporočilo moral odstopiti. Če k temu še p egla tudi ^km-a|Ce na poti spremljala neznosna vročina, kije Linija lahv st0P'nj Celzija, potem smo z nastopom kolesarjev Ka^‘ •udi nnd° kot zad°voljni. Da je bila dirka resnično težka narta'°konč; r da Je od skupno 67 tekmovalcev, koliko jih je ^topili tudi t°i,-'e 1 kolesarjev in da so bili med tistimi, ki so Ekipa p.,lakl'.ki so že nosili dres državne reprezentance. Si^Hieznoiv tUT' ie P° končani dirki zasedla trinajsto mesto, v -ln KapUn snllan 42. mesto s časom 15.44.39. Babič 46. Bertalanič “Znjo dobi]j •mesl°- Tekmovalci Pomurja so za požrtvovalno '’"•’tinski dirLPrizaanje- hkrati pa povabili za sodelovanje na tej Kl Prihodnje leto. °bBORpOM Rske NOGOMETNE lige odločil Je^novci izključeni iz PNL ^ll no8°melne lige je na zadnji seji razpravljal o prito- Prven« Bmoval V 27621 z nj'hovo izključitvijo iz lige. Tako je namreč lWVeni tekmi na koiP'sija, ker Tešanovci dvakrat niso nastopili na se v n mladinskirp moštvom. Propozicije tekmovanja namreč Ae lige je L , cni primeru člansko moštvo izključi iz PNL. Odbor lige. vV^jel dol°'°7d’ da so Te5an«>vc> kršili propozicije tekmovanja v od °neen'Sklep, da se prvo moštvo izključi iz pomurske l°b0|aa1'' bo o^-.^^bčinskih lig bodo Tešanovci v prihodnje lahko -9rde j' ^Or n0C1 a skupščina Medobčinske nogometne zveze Murska Sablja ^jnurske’nogometne lige je tudi razpravljal o vključitvi delali v.Pomur'i.Sta1Prvaka v prvi medobčinski ligi in v prvi občinski ligi P’t'Uiu6 ^oštvi , ?°: Sklenjeno je bilo, da bosta komisiji te dni pre-'ri kon?' kgi. zpolnjujeta vse pogoje, ki jih zahtevajo za tekmovanje v Akacij renci, nam ne izPolnjujeta, bosta morali še naprej tekmovati v noJebh Za Vston v CSlU nPju Pa-bosta drugouvrščeni moštvi odigrali kva-°'udi, da p?mursko ligo z moštvrpki bi sicer izpadli. Dogovorje-prenos v '®e in obj' b°sta Prihodnjo nedeljo ssestala odbor pdmurske no-^ttja pom"’ska n°gometna zveza Lendava ter se dogovorila za Urske nogometne lige v naslednji sezoni v Lendavo. F- M. 11 Kajakaško prireditvijo mora 83 Pričakujejo tudi državne , reprezentante onrfe8o 6 p. S?0 dru5tvo Mura iz Kr°8a priPIw kasaško «kmovai«e * tonalno mednarodno kaj idoma na^PJ ^sto^Phstu MURA 83. Na tekmovanju p° plavije. Organizator iz Avstrije, Madžarske in J 8 ^vansko d^a u da bodo tokrat lahko pozdravih tudU.8u v Meranu osvoj^ 'e na nedavnem svetovnem P bitejje . tega spo' ‘ ; pomeni, da bo tekmovanje za b 15 00 ur koroškem -Potočno. Tekmovanje v slalomhrodarska noč- v sp svem S ZŽ P° "i™ Pa bo P^^^'n s surtom pri Panjskem ^stui^V.toismovEiti v nedeljo ob 12.00 ur m Pnntemk^PttKroškembrodu. . orali tudi bodo na tekmovanju °^aleto5nji sezoni žezdo So uwh?prodarske8a društva Mura,kt so se dvopco Činč 1 _ ? 'n mtaV"' To 5e p°sebei velja za • a državnem slansken\man v S ki^S? Milana Karasa. Na letošnjem drža franc Titan 'sta namreč Štefan Cm zvezni razre^ b Var36 par' osvojila drugo mesto in s t djnec Milan Kar € Pa ie M rned 64. kajakaši četrti, mladine ° rekl Soč v St, so rePubl«kem članskem prvenstvu, ki1 p T ko je dvop^ ibC* lekmova'ci iz Kroga lepo v slalomu P^ it ^'adr'io°SVOp'a naslov republiškega prvak dej lretje mest°’ tDtav t^a- Kled kajakaši enosedi pa je Varga , a rh jugoslo''^®®^ ^a uvrstitev, če upoštevamo, da vr^)^. konkurenci drue slovenski tekmovalci. V na reki Um os tnesta ras na državnem prvenstvu v B' zmagovalcem- 7 ^tu in le za štiri sekunde zaostal, z Milan Kara , «ie^ hotoviJ^htnskem prvenstvu v Novi Go SDUstu zasedli •šo?,' Ela os« ^t180 Horvat v disciplini 3 x K- er pozval tn O'6 iz k”07’ doseženih rezultatov je zv® e udeležil' velik g Varg°. Cinča in Titana, da so se prav v ”iihn'b vodahtnanj zanesljive poti k zakonski sreči, ki naj bi načelno bila prisotna v vsakem sklenjene^ zakonu iz ljubezni. Takšni pa so dandanes menda že vsi, ker ni prisil staršev? Neki psiholog trdi, kot lak ' ko preberemo v Durbinu, da naj bi mož zelo pazljiva spremljal kupovalne navade svoje žene. Če se njegova boljša polovica kar naprej pritožuje, da ji daje premalo denarja, potem to ne pomeni, da gre za resnično finančno sušo v ženinem žepu, marveč je lahko to marsikdaj tudi znamenje, da žena z možem ni zadovoljna. Ko prosi za nekaj več denarja, morda prosi le za poljub. O vsem tem je izšla knjša Denar in zakon, kjer je vse lepo razloženo. Seveda Pa J treba razumeti, kdaj gre res Z finančne zadeve, kdaj Pa s pod njimi skrivajo drugi razlogi nerazumevanja. BOJNI STRUPI , ALI KAKO DRUGAČE Vse od leta 1976 se med vojaškimi strokovnjaki širi močan sum, da so v Sovjetski zvezi izdelali bojni strup in ga tudi praktično preizkusili v Indokini in v Afganistanu. Gre za tako imenovani ,,rumeni dež”, ki povzroča bruhanje, krvavitve in smrt. V Laosu, Kampučiji in Afganistanu naj bi za posledicami tega strupa umrlo že več ljudi. Toda najnovejše odkritje biokemika Matthews Meselsona s harvardske univer-zd je zadevo popolnoma spreobrnilo. Biokemik je namreč odkril, da je rumeni dež dejansko proizvod čebel! S pomočjo žužel-koslovca Thomasa Seeleya je ugotovil, da je barva, oblika, velikost in vsebnost tega, čemur pravijo vojaški strokovnjaki rumeni dež in kar naj bi bil sovjetski bojni strup, popolnoma enako čebeljim odpadkom. V omenjenih deželah čebele vso zimo prežive zaprte v svojih panjih, nato pa v velikih skupinah odletijo na čistilni let. med katerim se znebijo odpadkov v telesu. To naj bi bil rumeni dež. Strupen pa je zato, ker se na odpadke, v katerih je tudi nekaj peloda, vežejo mikroorganizmi, ki izločajo strupene snovi, predvsem mikotoksine, povzročitelje krvavitev in zastrupitev. Seveda znanstveno odkritje ne zanikuje v celoti možnost, da je v Indokini in Afganistanu prišlo do uporabe bojnih strupov, po svoje pa kaže na histerijo, ki vlada med obema blokoma. Arthus Vanabelle, kmetovalec iz francoskega kraja Stoenwercke izdeluje modele letal: nekateri modeli so pravim letalom zelo podobni, drugi pa so plod njegove domišljije. Kot vidimo na sliki izdeluje tudi topove in še mnoge druge predmete. Svoje izdelke ima razstavljene kar na svoji kmetiji, pri materialu pa ni prav nič izbirčen: stara kolesa, avtomobili, vse mu pride prav. Največje valove na Jadranskem morju povzroča veter jugo, ki piha od jugovzhoda — 2,5 do 3,5 metra, dolžina teh valov pa je 30 in več metrov. XXX V srednjem veku so ljudje nosili na vrvici okrog vratu obešen strok česna, da bi se tako obvarovali zlega. XXX Naj večji čevelj je leta 1951 izdelal zahodnonemški čevljar Josef Schratt iz Oberstdorfa; tehtal je 600 kilogramov, velikost čevlja pa je ustrezala številki 490. drugje smo prebrali Nevarnost kislega dežja Zdaj se ni več mogoče izgovarjati, da zadeva ni znanstveno raziskana in potrjena; kisli dežje posledica izgorevanja fosilnih goriv. Tak je sklep nekaj posebnih študij, ki so jih letos zaključili v svetu. Pred razvitimi industrijskimi državami z močno osnovno industrijo je zdaj naloga, da začno ukrepati, saj kisli dež ne pozna narodnih meja ne meja med razvitimi in nerazvitimi. Iz dimnikov v Zahodni Evropi in v ZDA se vsak dan dvigne nekaj ton žveplenega plina, ki se sprošča pri izgorevanju fosilnih goriv. Ta se nabira v ozraččju in z vlago spaja v tako imenovani kisli dež, ki kot padavina povzroča hudo škodo v vodah in zemlji. Uničuje življenje in jemlje prsti rodovitnost, načenja pa med drugim tudi dragocene kulturne spomenike. Odkar so pred nekaj leti iz raziskovalnih krogov prišla prva opozorila o kislem dežju in njegovo povezanostjo z industrijo, so si industrijalci tiščali ušesa. Namesto dragih čistilnih naprav, ki bi odstranjevale škodljive žveplene pline, so raje postavili še višje dimnike. S tem pa so dosegli le to, da se je uničujoči vpliv razširil na večji del sveta. Strokovnjaki, ki so preučili kisli dež, ne dvomijo več, da je pojav vsestransko škodljiv. Se več, pozivajo h takojšnjemu ukrepanju. Znanstveni svetovalec ameriškega predsednika George Keyworth pravi, da je akumulacija kislega dežja in uničenja okolja že tolikšna, da bo škoda nepopravljiva, če ne bomo takoj ukrepali. Rešitev je zaenkrat v uporabi čistejših goriv, predelavi premoga z veliko žvepla v manj žveplastega ter v gradnji zaščitnih filtrov. Vse to seveda veliko stane, kar z drugimi besedami pomeni, da se bo v svetu morala energija še podražiti, z njo vred pa tudi vse, kar je z njo življenjsko povezano — to pa je res skoraj vse. Odrasel noj tehta od 130 do 140 kilogramov. XXX Ženske postanejo zgovornejše šele po štiridesetem letu starosti. XXX Nekdanji francoski kralji so imeli navado, da so k pečatu pomembnejših dokumentov prilepili tudi po tri dlake iz svoje slavne kraljevske brade. RAZKOŠNOST — Moj sosed je v enem letu dvakrat menjal avtomobil. — In kaj potem? — Jaz pa mojega niti petkrat nisem mogel do vrha natankati. DOPUST — Letošnji dopust sem preživel v Tenerifih. — Kje približno pa je to? , — Ne vem. Tja in nazaj sem potoval z letalom . . . NajleP^?-ia Kimberly Santos y 1 1980” se je po izvoli« vno japonsko ponu ^udeii« n zaročenec, 26-letm Reyes, ki je bil močn $ . mogel prenesti, &t0 glavo. VESTNI*^ STRAN 10 to vsakogar nekaj fecept za vas dobro je, če veste BUREK PITA Pol litra moke, žlica masti, sol, četrt '('fL^arezane, na ma-Wrt kilograma govedine, 15 dekagramov r masti. Iz moke, ^Prepražene čebule, sol, poper, 10 dekagr obdelaj masti in mlačne vode ugneti vlečena e„. ' ,teMn s težko prtljago, se lobije prtljaga tudi na strehi, “^lastnostilahko precej sprejo - poslabšajo’ Prtl jaga pač A^'WMed teže na prvo m W 10 &te m'sW' -h W^kdanju pmjage. Najtez) v prtljažniku nalo-Pum® «že in čim bliže zadnji PnljaJ?a'a’ torej čim globlje v Sodjih' Ka streho pa sploh na«.J^hžjl predmeti. Prtljaga itnatavtm Prtljažniku naj bo zlo-i da so nižji kosi spredaj, kat se 'se skupaj pa naj bo njata Vdrko in tesno povito s po-dinamis tiradi pokvarjene aero- Poraba .goriva ne bo žujte smotrno mero. Ne obte- čez dovoljeno obtežbo. V vožnjo polno nato-’"'AV avtomobila, se mora 'tlanr^L^ti sprememb. Večja ta, da j Pospeške, kar pome-"im v» Prehitevanja daljša in po drugi strani pa se le teže lahko krepko po- zavorne poti. Avto-obtežbe povsem Snovne vozne značilno-*t nv\nv a'tomobilu, ki običajno S'k 7 nosom in zahteva pkn v n v°lana, poln prtljažnik "k povzroči spodnaša- nč Marsikateri avto pod * 0 kudi pri vožnji na- "anemiren in občut-WtA'^l51 — v obeh prime-, $a na ®& smer kot sicer. Seve-> le L 'astnosti bolj izrazi-X« hitrejša. Na vse to "^Pevati na" vnaprej in tudi Počasnejšo vožnjo. 'H p . zlasti v' ovinkih, pre-str^tu, če je prtljaga tudi pthi L. letu primeru se avto-tndi težišče in pre-fttMi a' ovinkih lahko pripe- Prevračanja. leiko Pričakovane-C'atien hemu cilju ne mučite S^ia avtomobila oziroma 'a t«,.- '° v visokih prestati ^težto Phnom. Bolj kot je ^>tta Pretikanja pre-v,a’ la z'asti to velja na >*>04’7^° bolje, če jih W'l k« ^ nim plinom v mžjr V Presti s Polnim plinom v ’''Mtevii*'’ P'' čemer se muči z vrtljajev. Po veMn0!1^0'"'na P°leV S • srnov nevt" Pripeki. Med-slak^Htl Pozimi nekako v 'temenskih razmer latern h-U° Prilagodimo V Prava C le Po'etm dežek ''"a ip _ katastrofa. Nevidna p ^na nesnaga na cesti se z dežjem spremeni v spolzek film, ki vsako poletje mnogim turistom in izletnikom do konca skazi počitnice. Ko prve kaplje zmočijo cesto, torej nogo dodobra dvignite s pedala za plin, pa tudi močnejšim zaviranjem se ognite. Sploh pa je najbolje, da greste na kavico, dokler dež ne mine ali pa dodobra spere ceste. Sicer pa si sploh vzemite čas še preden odpotujete. Bolje kak dan potovanja ali poležavanja ob morju manj, zato da na pot odpeljete spočiti in dobre volje. V ZAPORU — Očisti celico, da se bo sijala. Ob desetih pride tvoj šef. — Kaj ste tudi njega dobili pri poneverjanju? NA VASI — Pridi pogledat kakšne njive imam. S traktorjem moram peljati pol ure, da pridem do konca. — Verjamem, tudi jaz sem imel nekoč tak traktor. SODOBNA PODOBNOST — To dekle vam je tako podobno kot da bi vam bila sestra. _ — Že mogoče, vendar to ni sestra, ampak brat. sezona dopustov Dopust ni poležavanje Dopust smo si zaslužili z delom preko vsega leta. To nam priznavajo tudi zakoni, saj ima delavec od 18 do 30 dni (v nekaterih primerih pa še več) dopusta. In če nam dopust priznavajo, ga tudi izkoristimo. Najbolje je vsega skupaj ali vsaj v dveh delih. Šele po sedmih dneh dopusta pozabimo, kdo smo in kaj delamo, zato je potreben dopust, ki traja več kot sedem dni. Pogosto se sprašujemo, kaj je boljše: ali bi potovati, ali biti na morju. Ce na morju: ali kje v mirnem kraju ali v hrupnem mednarodnem letovišču, kjer mrgoli gostov in je hrupne zabave kar preveč. Ali pa bi morda šli v hribe, nekam v gorat predel, v mir in hlad. Seveda lahko gremo v hotel, lahko se spočijemo v domu, ki ga ima (?) naša delovna organizacija. Vedno več pa je tistih, ki gredo taborit, bodisi v šotor ali v prikolico. Težko je našteti-vse, kar govori za in kar govori proti enemu ali drugemu načinu in kraju letovanja. Gremo na morje. Zadnja leta se skoraj vsi navdušujemo nad morjem. Za otroke, ki so pogosto prehlajeni, je morje blagodar; utrdijo se, postanejo odporni. Vendar pa nekaterim bolnikom odsvetujemo letovanje na morju: tistim z visokim pritiskom, hujšimi srčnimi boleznimi, tistim, ki imajo hude težave z živet Zato pa priporočamo morje večini astmatikov, pa tistim, ki imajo kožno bolezen luskavico. Tudi otrokom in odraslim s pogostim vnetjem mandeljev ali obnosnih votlin priporočamo dopust na morju, ki pomaga tudi n ’• .-J- 69; Alojz SLANA, natakar,^’ kar, Bakovci Bakovc‘< Vrtna 10; Štefan BUZEtt kovci, Mladinska 2*2VOGRINČlC, medicinska ses^ ska 41/a in Marta ni ^do KUPLEN, skladiščnik, M. Sobota, « HOLCMAN avto pravnica, M. Sobota, ŠercerjevonaselR11'^ KO, medicinska Pobota, Trstenjakova 63 in tapetnik Bakovci p'a’ M?rlbor’ Trg Dušana Kvedra 12; Tibor KOME mil^ P in MariJa PERKlC’ šrafik’ 5» M. Sobota Vrtno o Fankova 21 in Jožica DONŠA, adnunjs^ j, Dragica GALF ’ HORVAT, kvalificirani kuhar, Andrej VIHER pomoinica’ Vrhnika, Partizanski »bo ČINČ, absolventki^ fakultete, Maribor, Ptujska 46«^, M. Sobota Greon X X 0Z’ ^akuRete, Satahovci 46; Stanko HcK°! (]tt gorčičeva 5° Ivan VUČKO B^ta BERNJAK' » ZAVEC medirinoi, VIJOKO, kmetovalec. Sr. Bistrica 16 in ’ jO VANOVIČ absolventSeStIf’ M' Sobota> Prešernova 72; Stame volucije 8 in Brio’t ?DcS°ke $ole za organizacijo dela, leseniceS keramik Baknl” K^°S’ žludea'ka. Cernelavci 36/a; Emil Mali bSovH 46 ’ Mladinska 16 in Marija FISTER, priu K >» DO ,,Ljutomerčan" Kmetijstvo in predelava, n. sol. o. Ljutomer 69240 Ljutomer, Kidričeva ulica 2 Delavski svet delovne organizacije ,, Ljutomerčan Za vse informacije se obrnite na naslov: MARLES MARIBOR, TOZD INŽENIRING,tel. 39-441, int. 437, teleks 33-143 yu marle. marles I OBJAVLJA prosta dela in naloge i I ^dbZt* ?°t®bn,,nl Pooblastili in odgovorno^1 j orja komercialnega sektorja I vati naslednje°pogoje^e del 'n nal°9 m°rai° 'ZP01^ (i / — najmanj 'zobrazba ustrezne smeri l nalogah del°vnih iz^enj na ustreznih delih 0 , / sP°sobnosti gospodarjenje in organizacij j ~ moralnopolitična dPe 'Z dosedanJ'e zaposlitve I rom o oblika yrline v skladu z družbenim dad0 I I občini Ljutomer*^ 'n lzva>an>u kadrovske poh^ I .J I Prijave z ciokazihP'Sana dela 'n na^°9e naJ P°^°^ I danjega dela v P ° lz.polnievanju pogojev in opisoy1' el. I čan!' ~ raznih na naslov: D0 ^Jnege sektoza imenovanje direktorja I Kidričeva j | njuZbin bOd° kand'dati obveščeni v 30 dneh po^^l I - Proizvodno, trgovsko m gostinsko podleže \ I P—___________LOKA^^jj Dsss /1 I---------- Škofja loka / j TOZD JELEN, GOSTINSTVO KRANJ OBJAVLJA tl prosta dela oz. naloge 1. VEČ KUHARJEV za delo v gostlf”1* Kranju in Škofji Loki ^ll* * Pogoj: KV kuhar \o^°P 2. VEČ NATAKARJEV prav tako t» d® Kranju in Škofji Loki. [ Pogoj: KV natakar : Na razpolago so samska ležišča. -a 46 J Poskusno delo za kuharje in natakarje V M. dni. a dceh^ « Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v o | oglasa na naslov: ABC Pomurka, LO čeva 53, 64220 Skofia Loka, informacije' tudi po telefonu št.; 064—61-375 ali 0® vestnik, STRAN 12 uccnnu uradne IfLUjJtlll OBJAVE Leto XVIII Murska Sobota, 4. avgusta 1983 Št.:23 URADNE OBJAVE občinskih skupSčin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 202. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega 203. Statut skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota varstva občine Murska Sobota .202 Na podlagi 1. odstavka 8. člena in v zvezi z 10. členom Zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS, št. 8/80) sprejmejo samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starostnega zavarovanja kmetov, zaposlovanja in stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota, spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota tako, da se prečiščeno besedilo glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE MURSKA SOBOTA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost socialnega varstva) se zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti povezujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani po občinski skupnosti socialnega skrbstva, skupnosti otroškega varstva, zboru delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, konference delegatov starostnega zavarovanja kmetov, skupnosti za zaposlovanje in stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice). 2. člen V skupnosti socialnega varstva delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo, in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine Murska Sobota. 3. člen V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo tudi deli programov, ki se nanašajo na socialno varstvo ter osnove in merila za posamezne pravice, ki imajo socialno-varstveni pomen in se delavci, drugi delovni ljudje in občani o njih dogovarjajo v občinskih samoupravnih interesnih skupnostih, ki niso ustanoviteljice (v nadaljnjem besedilu: druge skupnosti). . 4. člen Skupnost socialnega varstva zaradi oblikovanja, usklajevanja in spremljanja celovite politike socialnega varstva v SR Sloveniji skupaj z ostalimi občinskimi skupnostmi socialnega varstva ter s Skupnostjo socialnega skrbstva Slovenije, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnostjo otroškega varstva Slovenije, Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnostjo starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije povezujejo v Skupnost socialnega varstva Slovenije. a 5. člen Ime skupnosti socialnega varstva je: SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE MURSKA SOBOTA. Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24. 6. člen ,.Dejavnost skupnosti socialnega varstva je oblikovanje, spremljanje in usklajevanje politike socialnega varstva v občini, usklajevanje programov socialnega varstva in dogovarjanje prioritetnih nalog na področju.socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva v občini in dogovarjanje o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialno varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana ustanoviteljic.” Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. 7. člen Delo skupnosti socialnega varstva je javno. Uresničevanje načela javnosti dela skupnosti je podrobneje urejeno s statutom." 8. člen Skupnost socialnega varstva zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepih samoupravnih organov skupnosti. V odsotnosti predsednika zastopa skupnost namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec skupnosti. 9. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost socialnega varstva samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost socialnega varstva z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. 10. člen Skupnost socialnega varstva ima svoj statut. Statut vsebuje podrobnejše določbe o nalogah skupnosti socialnega varstva, o organih skupnosti in njihovih pooblastilih in o odgovornostih, o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih članov skupnosti in o drugih za skupnost pomembnih vprašanjih. Statut in drugi samoupravni akti skupnosti socialnega varstva morajo biti v skladu s tem sporazumom. K statutu skupnosti daje soglasje skupščina občine Murska Sobota. II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 11. člen V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne naloge in uvajanja novih oblik socialnega varstva za območje občine Murska Sobota. V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti: — izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne, — programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic, — načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb, — kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, sV/n/i po prečf/ogu sArup^'n cffup/71 ssmouprav/uTr interesni/i sJcu&nostJ, Jeb so obbiJcovstJeskupno strokovno s/užbo in napod/agintnenja dela vcev delovne skupnosti strokovne službe. Vodja delovne skupnosti je imenovan za Štiri leta in je lahko ponovno imenovan. 57. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo socialnega varstva in njeno strokovno službo ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela. 58. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe izvajajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom. 59. člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih-je bila oblikovana, programu njenega dela, k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti socialnega varstva. VIII. NADZORSTVO 60. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih. 61. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delvske kontrole: — nadzira izvajanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti socialnega varstva, — nadzira uporabo sredstev s katerimi razpolaga skupnost socialnega varstva, — nadzira delovanje skupnih organov, — nadzira delovanje strokovne službe, — opravlja druge zadeve. 62. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima 5 članov, ki jih izvolijo ustanoviteljice, razen skupnosti starostnega zavarovanja kmetov. 63. člen Natančnejše določbe o delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebuje poseben pravilnik. 64. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje za socialno varstvo pristojen upravni organ skupščine. IX. JAVNOST DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 65. člen Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja. 66. člen Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti socialnega varstva se zagotavlja: — preko delegatov skupščine, — s pismenimi gradivi za seje skupščine, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti, — z občasnimi informacijami o delu skupnosti, v delegatskem glasilu občine, — z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja, — z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skupfiosti socialnega varstva skrbi predsednik skupščine. organ skupnosti socialnega varstva oziroma skupni organ skupščine skup, nosti socialnega varstva, v Cigar področje zadeva spada, izven seje pa pred sednik organa. Zoper sklep o omejitvi Javnosti je mogoč ugovor na skupb Sčino skupnosti socialnega varstva. . Kot tajni, v smislu tega člena, se Štejejo podatki: — ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, — ki so tajni zaradi potreb splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — ki so skupnosti socialnega varstva sporočeni kot tajni na temelju samoupravnih splošnih aktov ali sklepov organov samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, — ki jih kot tajne določi pristojni organ družbenopolitične skupnosti. 69. člen . Člani organov skupnosti socialnega varstva in skupnih organov skupščine te skupnosti, ter delavci strokovne službe, ki za skupnost socialnega varstva opravljajo strokovna, administrativna in druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave informacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri ustanoviteljicah povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti socialnega varstva ali bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 67. člen Skupnost socialnega varstva mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje ustanoviteljic o celotnem delovanju skupnosti, o vprašanjih, stanju in razvoju socialnega varstva v republiki, delovanju delegatskega sistem in samoupravljanju, o delu in problematiki strokovne službe, o uporabi sredstev, s katerimi je razpolagala in o drugih zadevah, ki so pomembne za delovanje ustanoviteljic. 68. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa in samoupravnega splošnega akta, se ;4hko omeji javnost dela skupnosti socialnega varstva. Sklep o tem sprejme — minimalni življenjski standardi pri ^aposlov anm delavcev — oTAove in merila za uveljavljanje pravic otočanov do pomoti k platilu za storitve vzROjnovarstvemii organizacij, osno vniYi šol, domov učencev in študentov ter socialnih zavodov, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za druga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih občanom zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupno- sti, , , — nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti, — merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, — osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje, — socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice, — naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti, 12. člen Skupnost socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka — borcev NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede na socialno ogroženost kmetov borcev. 13. člen Skupnost socialnega varstva ugotavlja gmotno stanje invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih članov po merilih, ki jih določi skupnost socialnega varstva Slovenije. III. PLANIRANJE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 14. člen V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge skupnosti v katerih se delavci, drugi delovni ljudje in občani sporazumevajo o uresničevanju sočialno-varstvenih pravic, dogovorijo o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialnovarstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana. Pri tem se sporazumejo: — katere analize in drugo analitično-dokumentacijsko gradivo je potrebno pripraviti kot strokovne podlage za oblikovanje sočialno-varstvenih elementov v posameznih skupnostih (analize stanja, problematike in razvojnih možnosti na posameznih področjih socialnega varstva, analize življenjskih stroškov posameznih skupin prebivalstva, itd.) ter kakšna enotna metodologija naj se pri tem uporabi in — katere strokovne podlage naj se zaradi ekonomičnosti postopka pripravijo skupno v okviru skupnosti socialnega varstva. 15. člen Na osnovi strokovnih podlag, pripravljenih v skladu z dogovorom iz prejšnjega člana tega sporazuma oblikujejo ustanoviteljice in druge skupnosti elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana. 16. člen V skupnosti socialnega varstva sklenejo ustanoviteljice in druge skupnosti poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti: — socialno-varstvene elemente za.samoupravne sporazume o temeljih planov, — obseg sočialno-varstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialno-varstvene pravice, — programe sočialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti, — prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje social, varstva. 17. člen Ko delavci, drugi delovni ljudje in občani sklenejo poseben sporazum iz prejšnjega člena tega sporazuma, oblikujejo samo- \ \ ora.planm, ' ..k k. k. > k k\k k .kV s\W\ k.k—','.' skupnosti s podnožja soeialne&a carstva in samoupravne sporazume, s katevimi določijo'. — obseg sociatno-varstveniti pravic ler pogoje in naftne njitiovega uresničevanja, — merila za ugotavljanje upravičenosti do socialno-varstve-nih pravic, — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, — način zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. 18. člen Postopek usklajevanja sočialno-varstvenih elementov natančneje ureja statut skupnosti socialnega varstva. IV. UPRAVLJANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA Skupščina skupnosti socialnega varstva 19. člen Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. 20. člen Skupščino skupnosti sestavlja 36 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer: — ‘skupnost socialnega skrbstva 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — skupnost otroškega varstva 3 ’delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev. — zbor delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja 6 delegatov, — konferenca delegacij starostnega zavarovanja kmetov 6 delegatov, — skupnost za zaposlovanje 6 delegatov, — stanovanjska skupnost 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev. Delegate v skupščino skupnosti delegirajo skupščine ustanoviteljic tako, da jih izvolijo na svojih sejah. 21. člen Kadar skupščina obravnava vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti. Delegat iz 1. odstavka tega člena ima enake pravice kot delegat ustanoviteljic, nima pa pravice sprejemanja odločitev. 22. člen Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti: — usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje. — obravnava problematiko, posameznih področij socialnega varstva, — usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine, — opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva, in spremlja dinapiiko njihovega izvajanja,. — spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na ’ posameznih področjih socialnega varstva, — sprejema statut in dru^e splošne akte skupnosti, — sklepa družbene dogovore in sanioupravne sporazume, — sprejema sklepe in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva, — obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost, — voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednika in člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva, — - opravlja druge naloge, določene z zakonom*, družbenimi dogovori, s tem samoupravnim sporazumom in drugimi sporazumi ter statutom skupnosti. 23. člen Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Murska Sobota odloča o politiki socialnega varstva, o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Murska Sobota. STRAN 14 ' VESTNIK, 4. AVGUSTA 1983 sV.\\pn\\A r\a\o% ter ra vzNtAeNarvse avreterWx sVlepoN oblikujejo ustanoviteljice stalne ali bbtasne skupne organe Izmed delegatov ustanoviteljic, za Izvrševanje nalog, pri katerlb sodelujejo tudi druge skupnosti, pa tudi izmed delegatov teh skupnosti. Predsednike in člane skupnih organov izvoli skupščina za doho štirih let. 39. člen Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 40. člen Skupni organ dela in odloča na sejah. , , . Skupni organ veljavno sklepa., če je na seji navzoča večina članov. Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov, 41. člen Delo skupnega organa vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina izmed njegovih članov. Predsednik skupnega organa opravlja zlasti naslednje zadeve: — sklicuje in vodi seje skupnega organa, — podpisuje sklepe skupnega organa, . — skrbi za ižvrševanje sklepov skupnega organa in skupščine, — opravlja druge naloge za katere ga pooblastita skupni organ in skupščina. 42. člen Natančnejše določbe o delu skupnih organov vsebuje poslovnik skupnosti socialnega varstva. 43. člen Stalni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva so: — koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev, — komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov, — komisija za usklajevanje programov socialnega varstva, — komisija za splošne in administrativne zadeve. 44. člen Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti borcev: — razpravlja o vprašanjih socialne varnosti borcev, usklajuje stališča in ukrepe posameznih interesnih.skupnosti preko katerih se uresničuje socialna varnost borcev, — predlaga in proučuje ukrepe za izboljšanje socialne varnosti borcev, — sodeluje z občinskimi in republiškimi skupnostmi in njihovimi organi pri razreševanju vprašanj socialne varnosti borcev, pri uveljavljanju novih oblik družbene skrbi zanje in pri organizaciji raznih dejavnosti s tem v zvezi, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblastijo ustanoviteljice. Koordinacijski odbor ima 7 članov, sestavljajo pa ga 2 delegata iz Skupnosti socialnega varstva, po 1 delegat pa iz skupnosti socialnega skrbstva, stanovanjske skupnosti, zdravstvene skupnosti, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter združenja borcev NOV. 45. člen Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov: — spremlja programe usposabljanja in zaposlovanja invalidov, delo invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje in programe dela invalidskih organizacij in društev, — pripravlja predloge za izdajo soglasij glede ustanovitve invalidskih delavnic, delavnic za delo pod posebnimi pogoji in zavodov za usposabljanje, — pripravlja predloge davčnih olajšav za posebne organizacije, ki zaposlujejo invalide, — sodeluje z invalidskimi organizacijami in društvi, družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami pri razreševanju vprašanj, ki so pomembna za socialno varnost invalidov, — opravlja druge naloge s svojega delovnega področja. Komisija ima 7 članov. Sestevljajo jo po en delegat iz skupnosti zaposlovanja, socialnega skrbstva, zdravstva izobraževanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, starostnega zavarovanja kmetov in društva za pomoč duševno prizadetih. 46. člen Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva: — spremlja programe občinskih skupnosti v tistem delu, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov občine Murska Sobota in njihovo izvajanje, — sodeluje z občinskimi skupnostmi pri pripravi tega dela programov, — pripravlja predloge za usklajevanje programov, — - pripravlja predloge za opredelitev prednostnih nalog socialnega 'varstva, — oblikuje strokovne podlage za pripravo strokovnih izhodišč in meril za uveljavljanje socialnih pravic, — proučuje probleme socialnega varstva, pripravlja strokovne podlage za pripravo izhodišč za izpeljavo sistemov solidarnosti v socialnem varstvu ter ugotavlja usklajenost 'posameznih ukrepov in programov socialnega varstva. Komisija ima 7 članov, sestavljajo pa jo delegati ustanoviteljic in zdravstvene skupnosti. ra \n adroKniviativ r® rate, 1 sVnpaos^Skega^ svetuje skupit™ In skhphtm organom o ptavmlt zadevah, — obravnava sistemska za socialno varstvo pomembna vptakanja, obravnava program dela In vpralanja tekočega poslovanja skupnosti socialnega varstva, — obravnava problematiko združevanja in razporejanja sredstev za dejavnost skupnosti socialnega varstva, — obravnava razmerja do strokovne službe, — obravnava druge splošne in administrativne zadeve. Komisija ima 7 članov in jo sestavljajo delegati .ustanoviteljic in skupnosti socialnega varstva. 48. člen Ustanoviteljice lahko oblikujejo tudi druge stalne ali občasne skupne organe za preučevanje določenih vprašanj ali za izvrševanje določenih nalog ali sklepov. V. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V IZJEMNIH PRIMERIH 49. člen Skupnost socialnega varstva ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za ljudsko obrambo in samozaščito: — sprejema in dopolnjuje nhčrt organizacije in delovanja skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, — usklajuje svoj načrt v izrednih razmerah z obrambnimi načrti poverjeništva za družbene dejavnosti pri Skupščini občine Murska Sobota, ustanoviteljic in društev in družbenih organizacij, ki delajo na področju so-cialtiega varstva, — sodeluje pri pripravi programov usposabljanja strokovnih delavcev in prebivalstva, ki se tičejo delovanja socialnega varstva v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti skupnosti socialnega varstva glede na predvidene razmere. Odbor ima 7 članov, ki jih izvoli skupščina izmed’delegatov ustanoviteljic. Po položaju pa je član odbora še predsednik skupščine. Predsednik odbora je predsednik skupščine. j 50. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna) mora skupnost socialnega varstva prilagoditi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 51. člen Skupnost socialnega varstva se za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije in dela v izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. 52. člen Skupnost socialnega varstva mora v svojih aktih predvideti sredstva, potrebna za delo v izjemnih razmerah. VI. SREDSTVA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 53. člen Sredstva za delo skupnosti socialnega varstva zagotovijo ustanoviteljice z medsebojnim dogovorom na podlagi delovnega načrta skupnosti socialnega varstva. VIL STROKOVNA SLUŽBA 54. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organo oblikuje skupnost socialnega varstva skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Murska Sobota. Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. 55. člen Strokovna služba: — neposredno izvršuje sklepe in določitve skupščine in njenih organov, * — pripravlja informacije in poročila za organe skupnosti, — pripravlja osnutke splošnih aktov, mnenj, poročil in stališč, — opravlja administrativno in strokovno delo za skupščino in njene organe, — opravlja druge tekoče zadeve za skupnost socialnega varstva. 56. člen Strokovno službo vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skup- s ‘^vuvvz^iods guMudnowres ^xxav w ^e^sxer< BSau^pos 'eUjoipod s xasovkAxx^s VLycx^x^viv ^cvveyA xAVtyavxv^A o svunTBAOds ^w^x>.i-^y^Fz-4a!ZZz^»-z- ^/r^r sA'a^osr/, i/ /;/ usr/i/ic^/rc//'/^, sc postopcA začne na prred/pg trpnez^rf, k/jepristojna za fzva_/an_j'e te naloge a/j tud/ na pobudo s/cupno^i soSa/nc-ga varstva, če ra meni, Ca je zadeva bistvenega pomena za socia/no varnost delavcev, drugih delovnih ljudi In občanov. Skupnost socialnega varstva pred obravnavo zadeve zaprosi pristojno skupnost, da ji posreduje potrebne podatke. O predlogu nato razpravljajo ustrezni skupni organi skupnosti socialnega varstva. Predlog ureditve, ki ima obliko mnenja oziroma priporočila, pošlje skupnost socialnega varstva v obravnavo ustanoviteljicam. Če na tak predlog niso dale soglasje vse ustanoviteljice, se analogno uporabljajo določbe iz 15. in 16. člena tega statuta. W. SKUPŠČINA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA IN SKUPNI ORGANI 1. Pristojnosti skupščine 22. člen Skupnost socialnega varstva upravlja skupščina. Z odločitvami, kijih sprejema na seji skupščina skupnosti socialnega varstva: — usklajuje socialno-varstvene programe s posameznih področij socialnega varstva in spremlja njihovo izvajanje, — obravnava problematiko posameznih področij socialnega varstva, — usklajuje programe razvoja posameznih področij socialnega varstva za območje občine, — opredeljuje skupne prednostne naloge socialnega varstva in spremlja dinamiko njihovega izvajanja, — spremlja skupna izhodišča za uresničevanje solidarnosti na posameznih področjih socialnega varstva, — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema sklepa in akte v zvezi s svojim delom za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema načrt dela skupnosti socialnega varstva, — obravnava in sklepa o finančnem poslovanju skupnosti socialnega varstva in upravlja s sredstvi, združenimi za njeno dejavnost, — voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika ter predsednike in člane skupnih organov ter odborov skupnosti socialnega varstva, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, družbenimi dogovori s tem statutom in dragimi sporazumi. 23. člen Skupščina enakopravno s pristojnimi zbori Skupščine občine Murska Sobota odloča o politiki socialnega varstva o razvoju posameznih področij socialnega varstva ter o drugih pomembnih vprašanjih s področja socialnega varstva, ki so v pristojnosti zborov skupščine občine Murska Sobota. Kadar skupščina odloča enakopravno z zbori Skupščine občine Murska Sobota se za njeno delo smiselno uporabljajo določbe statuta Skupščine občine. 2. Sestava skupščine 24. člen Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine ustanoviteljic po načelu enake zastopanosti uporabnikov in izvajalcev. Delegate v skupščino skupnosti socialnega varstva delegirajo skupščine ustanoviteljic tako, da jih izvolijo na svojih sejah. 25. člen Skupščino skupnosti sestavlja 36 delegatov. Vsaka ustanoviteljica delegira 6 delegatov in sicer: — skupnost socialnega skrbstva 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, x — skupnost otroškega varstva 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev, — zbor delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja 6 delegatov, — konferenca delegacij starostnega zavarovanja kmetov 6 delegatov, — skupnost za zaposlovanje 6 delegatov, — stanovanjska skupnost 3 delegate iz zbora uporabnikov in 3 delegate iz zbora izvajalcev. Kadar skupščina obravnava posamezna vprašanja iz pristojnosti druge skupnosti sodeluje pri delu skupščine tudi delegat te skupnosti. 3. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti 26. člen Delegati v skupščini imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon o volitvah in delegiranju v skupščini, ta statut in poslovnik skupnosti socialnega varstva, zlasti pa: — da se udeležijo sej skupščine in da na sejah izražajo stališča ustanoviteljic, ki sojih delegirale, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe skupščine, — da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi delavcev, delovnih ljudi in.občanov v SR Sloveniji, — da tvorno sodelujejo pri delu skupščine in njenih organov, — da skrbijo za obveščanje ustanoviteljic skupnosti socialnega varstva o delu skupščine in njenih organov. /Pc/egat/ /z tretjega odstavka 2 j. d k ena tega statuta imajo praviCn sodelovati v razpravah na seji skupščine, dajati predloge, postavlja*-vprašanja in zahtevati obrazložitve zadev, ki se obravnavajo. 1 27. člen Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo na podlagi smernic skupščin ustanoviteljic, ki so jih delegirale. Delegati so za svoje delo v skupščini odgovorni skupščinam skupnosti, ki so jih delegirale. 4, Predsednik skupščine 28. člen Skupščina, ima predsednika skupščine in njegovega namestnika, ki ju izvoli izmed delegatov ustanoviteljic za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve. 29. člen Predsednik skupščine: — predstavlja in zastopa skupnost socialnega varstva, — sklicuje in vodi seje skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom, — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, — podpisuje sklepe in akte, ki jih sprejema skupščina in — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. ' 30. člen Predsednik skupščine opravlja svoje‘delo v sodelovanju s predsedniki in člani skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupnosti socialnega varstva. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 31. člen Namestnik predsednika skupščine: — nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, kadar ta ne more opravljati svoje dolžnosti, — pomaga predsedniku skupščine pri izvrševanju njegovih nalog in — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina. 5. Postopek sklicevanja sej 32. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov ustanoviteljic. 33. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo, na pobudo katerekoli ustanoviteljice ali druge samoupravne interesne skupnosti. Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju socialno-varstvene politike v občini lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti, predvsem pri pripravi in usklajevanju .izhodišč za socialno-varstvene dele kratkoročnih in srednjeročnih programov ustanoviteljic ter drugih samoupravnih interesnih skupnosti, pri določanju prednostnih nalog in pri drugih nalogah. 34. člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine. Seja skupščine mora biti praviloma sklicana najmanj 20 dni pred zasedanjem. Kadar je seja skupščine zaradi objektivnih razlogov sklicana v krajšem roku, mora biti to v vabilu za sejo posebej obrazloženo. 6. Sprejemanje odločitev v skupščini 35. člen Sklepi, stališča, priporočila ali mnenja skupščine skupnosti socialnega varstva,- Statut ali drugi samoupravni splošni akti skupnosti socialnega varstva so sprejeti oziroma člani organov skupščine so izvoljeni ali imenovani, če se tako sporazume večina delegatov ustanoviteljic. Kadar pa se v skupščini usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialnovarstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, je ža sprejetje sklepa potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. vseh ustanoviteljic. 36. člen Ce ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila, mnenja ali samoupravnega akta oziroma izvolitve po prejšnjem členu tega statuta, se na predlog predsednika skupščine zadeva, o kateri se delegati niso mogli sporazumeti, odloži z dnevnega reda skupščine in se začne usklajevalni postopek. 37. člen Za usklajevalni postopek se smiselno uporabljajo določbe III. poglavja tega statuta. njenih organov otolihnje shnpnost socialnega varstva drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v obimi tetovno skupnost služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Murska Sobota. . Zagotovitev določenih opravil si skupnost socialnega varstva lahko uredi tudi z dogovorom z drugo skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom. 43. člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe iz prejšnjega člena te,ga sporazuma, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila oblikovana, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skjipščine skupnosti socialnega varstva. Vlil. NADZORSTVO 44. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani nadzorujejo delo skupnosti socialnega varstva preko svojih delegatov v skupščini in njenih organih. 45. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega sporazuma in drugih aktov skupnosti socialnega varstva, nad uporabo sredstev, nad delovanjem organov skupščine skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Predstavnika in člane odbora izvoli skupščina izmed delegatov ustanoviteljic. 46. člen Natančnejše določbe o sestavi in delu odbora samoupravne delavske kontrole vsebujeta statut in drugi samoupravni akti skupnosti socialnega varstva. 47. člen Zakonitost poslovanja in dela skupnosti socialnega varstva nadzoruje prisojni upravni organ Skupščine občine Murska Sobota. IX. RAZMERJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DO - USTANOVITELJIC, DO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VAR- STVA SLOVENIJE, DO DRUGIH SKUPNOSTI TER DO DRUŽBENIH DEJAVNIKOV 48. člen Skupnost socialnega varstva je dolžna najmanj enkrat letno poročati skupščinam ustanoviteljic o svojem delu, o izvajanju politike socialnega varstva in o uporabi sredstev. 49. člen Skupnost socialnega varstva sodeluje pri izvajanju nalog s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije, z drugimi skupnostmi ter družbeno-političnimi skupnostmi in organizacijami ter društvi. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse ustanoviteljice, veljati pa začne, ko da k njemu soglasje Skupščina občine Murska Sobota. Sklenitev samoupravnega sporazuma ugotovi skupščina skupnosti. Samoupravni sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 51. člen Z dnem uveljavitve tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti socialnega varstva, sklenjen v letu 1979. 52. člen Ta sporazum se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. ŠTEVILKA: 242/1983-4-1/1 USTANOVITELJICE: 1. Skupnost socialnega skrbstva MURSKA SOBOTA ~2.. Skupnost pokojnin, vrv invaiid. z.avaro'/. A. SOBOT A. 3. Samoupravna stanovanjska skupnost MURSKA SOBOTA 4. Skupnost za zaposlovanje MURSKA SOBOTA 5. Skupnost otroškega varstva MURSKA SOBOTA 6. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov MURSKA SOBOTA Na osnovi 10. člena Zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS št. 8/80) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1982 sprejela SKLEP o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota. Daje se soglasje k Samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota. Številka: 025/8-81-2 Murska Sobota, 28. 12. 1982 Predsednik Skupščine občine M. Sobota: MARTIN HORVAT Martin Horvat, 1. r. 203 Na podlagi 21. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota in v zvezi z 10. členom Zakona o skupnostih socialnega varstva (Ur. list SRS, št. 8/80) je skupščina Skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota na svoji seji dne 18. marca 1983 sprejela STATUT SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE MURSKA SOBOTA I. SPLOŠNE določbe 1. člen Skupnost socialnega varstva občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: Skupnost socialnega varstva) je samoupravna interesna skupnost, ki "sojo ustanovile občinske skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, zaposlovanja, stanovanjska skupnost, zbor delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter konferenca delegatov starostnega zavarovanja kmetov (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota. 2. člen Skupnost socialnega varstva je ustanovljena z namenom, da delavci, drugi delovni ljudje in občani oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje politike na področju socialnega varstva, usklajujejo programe dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno varstvene pravice, usklajujejo in oblikujejo osnove in merila za uresničevanje solidarnosti in vzajemnosti in zagotavljajo enakopravno odločanje s pristojnimi zbori Skupščine občine M. Sobota. 3. člen Ta statut podrobneje določa: — status skupnosti socialnega varstva, — naloge skupnosti socialnega varstva, — postopek planiranja in vsklajevanja socialno varstvenih elementov, — samoupravno organiziranost, — splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — položaj strokovne službe in — javnost dela skupnosti socialnega varstva. 4. člen Dejavnost skupnosti socialnega varstva je posebnega družbenega pomena. Skupnost socialnega varstva je pravna oseba s pravicami, obveznost- STRAN 16 VESTNIK, 4. AVGUSTA 1983 XXX SlkXXXC.XXVTXX'JXlx'tX srpox•at.xxxxxcx; Axxx^xXx ^\q^xxx\n , Delo sVwpxiosXA \aNtxa. S. Ime skupnosti socialnega varstva je: Skupnost socialnega, varstva občine Murska Sobota. Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24. Skupnost socalnega varstva ima Štampiljko okrogle oblike z besedilom: ,,Skupnost socialnega varstva občine Murska Sobota”. 6. člen Dejavnost skupnosti socialnega varstva je oblikovanje, spremljanje in vsklajevanje politike socialnega varstva v občini, vsklajevanje programov socialnega varstva in dogovarjanje prioritetnih nalog na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva v občini in dogovarjanje o skupnih strokovnih podlagah za oblikovanje socialno varstvenih elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov ustanoviteljic. 7. člen Skupnost socialnega varstva zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika, skupščine zastopa skupnost socialnega varstva namestnik predsednika z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ali pooblaščeni delavec strokovne službe., 8. člen V pravnem prometu z drugimi, nastopa skupnost socialnega varstva samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem proTnetu odgovarja skupnost socialnega varstva z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 11. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 9. člen * * V skupnosti socialnega varstva se oblikujejo, spremljajo in usklajujejo politika in programi socialnega varstva, dogovarjajo prioritetne, naloge in uvajanje novih oblik socialnega varstva za območje občine . Murska Sobota. ' V skupnosti socialnega varstva se usklajujejo zlasti: — izhodišča za uresničevanje dogovorjenih oblik varstva borcev, vojaških invalidov ter civilnih žrtev vojne, — programi za izgradnjo socialnih zavodov in invalidskih delavnic, — načrtovanje in izvajanje usposabljanja, varstva in zaposlovanja otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb, — kriteriji za gradnjo ter osnove in merila za dodelitev stanovanj, . . zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč, — minimalni življenski standardi pri zaposlovanju delavcev, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do pomoči k plačilu za storitve vz.gojnovarstvenih organizacij, osnovnih šol, domov učencev in Študentov ter socialnih zavodov, — osnove in merila za uveljavljanje pravic občanov do subvencij k stanarinam in za dr-uga delna nadomestila, ki se priznavajo občanom z nižjimi osebnimi dohodki in njihovim družinskim članom, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih pravic, odvisnih od -dohodka in socialnih razmer posameznika ali družine, — osnove in merila za uveljavljanje socialnih dajatev, ki jih obča-. । nom zagotavljajo.občinske samoupravne interesne skupnosti, — nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, poroda in nege otroka ter nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti, — merila za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, — osnove in merila za odpis ali znižanje prispevka kmetom za starostno zavarovanje,, T- socialno-varstvene naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za ustanoviteljice, — naloge v zvezi z delom na področju preprečevanja vzrokov in odpravljanja posledic alkoholizma in drugih zasvojenosti. 10. člen Skupnost.socialnega varstva odloča o zahtevah za priznanje varstvenega dodatka — borcev NOV ter v skladu z zakonom določa zneske varstvenih dodatkov glede'na socialno ogroženost kmetov borcev. It. člen Skupnost socialnega varstva ugotavlja gmotno stanje invalidnih oseb oziroma njihovih družinskih članov po merilih, ki jih določi Skupnost socialnega varstva-Slovenije. III. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA SOCIALNOVARSTVENIH ELEMENTOV V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 1. Postopek planiranja vaumiM esrerto. za iamoupmvnc o Vi. člen Na podlagi dogovorjenih skupnih strokovmh podlag obiskujemo ustanoviteljice In druge občinske samoupravne Interesne skupnosti socialno-varstvene elemente za svoje samoupravne sporazume o temeljih plana in jih ovrednotijo. Tako oblikovane in ovrednotene socialno-varstvene elemente ter osnove In merila za posebne socialno-varstvene pravice nato* uskladijo v skupnosti socialnega varstva. 14. člen V skupnosti socialnega varstva ustanoviteljice in druge občinske samoupravne interesne skupnosti sklenejo poseben samoupravni sporazum, s katerim uskladijo zlasti: — socialno-varstvene elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, .. . . — obseg socialno-varstvenih pravic, — pogoje, kriterije in merila, po katerih se bodo uveljavljale socialno-varstvene pravice, . — programe socialno-varstvenih pravic, za katere se združujejo sredstva po načelu solidarnosti in vzajemnosti, — prednostne naloge na področju socialnega varstva, uvajanje novih oblik socialnega varstva in druge naloge, ki so skupnega pomena za celovito in usklajeno uresničevanje socialnega varstva. 15. člen Upoštevaje določbe iz prejšnjega člena tega statuta delavci, drugi delovni ljudje in občani v samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva in drugih samoupravnih sporazumih določijo obseg socialno-varstvenih ‘pravic ter pogoje in načine njihovega uresničevanja, merila za ugotavljanje upravičenosti do njih, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti in zagotovijo materialne in druge pogoje za uresničevanje dogovorjenih nalog in ciljev. » - 2. Postopek usklajevanja socialno-varstvenih elementov 16. člen Kadar se v skupščini -skupnosti socialnega varstva usklajujejo programi dela na posameznih področjih socialnega varstva, socialnovarstveni elementi za samoupravne sporazume o temeljih planov, osnove in merila za posamezne socialno-varstvene pravice in drugi socialno-varstveni korektivi, se postopek praviloma začne na predlog skupnosti, ki ima te socialno-varstvene elemente v svojem programu dela. Skupnost iz prvega odstavka tega člena mora poslati predlog za izpeljavo usklajevanja socialno-varstvenih elementov v skupščini skupnosti socialnega .varstva najmanj 60 dni pred sprejemanjem odločitev v svoji skupščini. Če skupnost iz prvega odstavka ne da pravočasno pobudo za postopek usklajevanja v skupnosti socialnega varstva, se lahko postopek začne na predlog skupnosti socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva mora takoj obvestiti ustanoviteljice o ‘roku in načinu obravnave predloga o organih, skupnosti in o sklicu skupščine skupnosti socialnega varstva, ki bo predlog obravnavala. 17. člen Predlog za izpeljavo usklajevalnega postopka obravnavajo pristojni skupni organi skupščine skupnosti socialnega varstva, ki predlog ocenijo, ugotovijo usklajenost z drugimi oblikami socialnega varstva, po potrebi pripravijo spremembe in dopolnitve ter določijo rok, v katerem se morajo ustanoviteljice izreči o predlogu. Ustanoviteljice morajo v roku iz prejšnjega odstavka tega člena na svojih skupščinah obravnavati predlog uskladitve socialno-varstvenih elementov in o njem sprejeti stališče. Skupščina skupnosti ustanoviteljic na svoji seji. 18. člen socialnega varstva obravnava stališča Predsednik skupščine, ki vodi sejo, po izjavljanju delegatov o predlogu ugotovi ali ustanoviteljice soglašajo s predlogom oziroma ali je predlog med ustanoviteljicami usklajen. Šteje se, da je predlog usklajen, če so soglasje dale vse ustanoviteljice. 19. člen Delegati ustanoviteljic, ki se s predlogom ne strinjajo, obrazložijo svoje stališče, lahko pa zahtevajo tudi dodatne obrazložitve. Če tudi po dodatnih obrazložitvah delegati ne morejo dati soglasja k .predlogu, se predlog odloži z dnevnega reda. 20. člen Ustanoviteljice so o .predlogu dolžne ponovno razpravljati v roku 14 dni. . Po tem roku se skupščina skupnosti socialnega varstva ponovno sestane in ugotovi ali je bilo doseženo soglasje. Če tudi v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ni prišlo do soglasja, lahko predlaga Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota skupščini občine Murska Sobota, da to vprašanje začasno uredi. 12. člen V skupnosti socialnega varstva se ustanoviteljice in druge občinske 21. člen Kadar se v skupnosti socialnega varstva usklajujejo zadeve, ki spadajo Radio Radijski in televizijski spored od 5. do 1L avgusta SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK - TOREK SREDA ČETRTEK RADIO radio cnnn. RAD,° RADIO RADIO RADIO ^KA SOBOTA [ MURSKA SOBOTA’ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA | RADIO RADIO ! RADIO 16 ^^skih Popev- ,*4.T - MURSKA SOBOTA ; MURSKA SOBOTA Ste’ ‘po Jazz na 18.50 TBlanke'Dašek, 2. & serijaT7a?- ameriška 7? TV in rad; R‘sanka. ^’jniki n tv TV d ^‘T-: w Končen „ , v dnevnik b« ^obrazov. Ma' f®°slovamK 2n° Nač '5 & strani , &CERT ^,oddaja ‘^^JE 18.05 ^r°čilan,arna oddaja "5ž^ 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 6. avgusta, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 8. avgusta, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu Aktualno 17.00 - torek, 9. avgusta, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 10. avgusta — 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 11. avgusta, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 1 TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 16.30 Poročila. 16.35 Tarzan, ameriška risana serija. 17.00 Neko poletje, ponovitev otroške nanizanke TV Skopje. 17.30 Mogočno morje: Obpluti svet, angleška dokumentarna serija 18.30 Galaktika. ameriška nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Zlata vrtnica — Portorož ’83, zabavno glasbe? na oddaja, 21.43 Propagandna oddaja, 21.45 Revolveraševa smrt, ameriški film, 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Festival otroka Šibenik ’83. 18.00 Bajka o carju in pastirju, posnetek predstave Pionirskega gledališča Titovi mornarji iz Splita. 19.00 Narodna, glasba. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbeni oder. 20.30 Poezija. 21.00 Poročila, 21.05 Feljton. 21.55 Športna sobota. 22.15 Dokumentarna oddaja (do 22.40) TV ZAGREB 15.15 Pregled programa, .15.20 Sedem TV dni. J5.5O Poročila. 15.55 TV koledar, 16.05 Od Učke do Savudrije, 16.35 V razpoloženju, glasbena oddaja. 17.30 Avtomobili in ljudje, dokumentarna serija, 18.30 Arioso,' operna glasba, 18.45 Neobvezno, dok. serija, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Cena za življenje, film, 21.45 Dnevnik, 22.00 Ob koncu tedna. 23.30 Poročila. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Fini bratec (film). 16.40 V Alahovem vrtu. 17.00 Abeceda športa. 17.30 Potovanje na Atlantido. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.30 Cirkus. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zlata roža Portoroža. 21.55 Šport. 22.15 Nocoj. URHGJ PROGRAM 15.45 Politika v petek. 16.45 1000 let Zgornje avstrijske. 17.45 Iskanje Petra Hore. 18.30 Tedenski TV spored. 19.00 Filmske novosti. 19.30 Čas v Čuden par (film). 22.00 Črni vitez (film). VESTNIK TV LJUBLJANA 9.15 Poročila. 9.20 Živ Žav, otroška matineja. 10.05 V. Ko-vačevič-I. Ivanač: KAPELSKI KRESOVI, nadaljevanka TV Zagreb, 11.20 625, oddaja za stik z gledalci. 11.35 Čez tri gore: Oktet Louis Brille, 12.00 Ljudje in zemlja (do 13.05), 15.45 Poročila, 15.50 Samson in Dali-la, ameriški film, 17.50 Športna poročila, 18.05 Zdravnica v New Yorku. dokumentarna oddaja. 18.25 Alpe-Jadran. zabavno-in-formativna oddaja. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.22 Tv in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme. 19,57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Otčenašek-O. Danek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka.' 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 Ulični pevci, zabavno glasbena-oddaja TV Zagreb. 22.20 Športni pregled. 22.50 Poročila 18.10 Poročila. 18.15 Neko poletje, nanizanka TV Skopje. 18.45 Mladi za mlade. 19.15 Risanka. 1924 TV in radio nocoj. 19-26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Čehov: Zgodbe o ljubezni, sovjetska drama. 21.25 G. Auric: Fedra. balet v izvedbi Pariškega baleta. 22.10 TV dnevnik II ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 15.55 Helsinki: SP v atletiki (slov. kom), prenos. 19.10 Športna oddaja. 19:30 TV dnevnik, 20.00 Po poteh spoznanj. 20.45 Poročila. 20.50 Zabavno glasbena oddaja. 21.50 Strogovi. sov? jetska nadaljevanka (do 22.40) 18.00 Poročila. 18.05 V znamenju dvojčkov: Kužkov praznik (ČB). 18.25 Od vsakega jutra raste dan; Divača. 19.00 Knjiga. 19.15 Risankah 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19,57 Propagandna oddaja, 20.00 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka LJ. 20.50 Propagandna oddaja. 22.55 Skupno, oddaja TV Beograd in drugih jugoslovanskih studiov. 21.40 TV dnevnik II. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 15.25 Helsinki: SP V atletiki (slov. kom). 20.00 Hit parada, oddaja narodne glasbe, 20.45 Dokumentarna oddaja, 21:35 Poročila. 21.40 Odprta knjiga, 22.10 Skrivnosti sveta, poljudnoznanstvena serija (do 22.40) VSAK Četrtek TV ZAGREB Odajniki II TV mreže: 14.15 Hockenheim: Avtomobilske dirke formule L za veliko nagrado ZRN, prenos. 15.25 Helsinki: SP v Atletiki (slov, kom), 20.40 Operni večer — G. Bizet: Carmen. 23.40 Poročila (do 23.45) . TV ZAGREB I0.30 Brazde, kmetijska oddaja v madžarskem jeziku. H.50 Poročila. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Otroški program. 14.30 Glasbeno popoldne. 15.55 Galaktika. serijski film. 16.40 Ljudski običaji. 17.10 Sinjska alka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Težek padec, film. 21.50 Potopisna reportaža. 22.20 Športni pregled. 22.50 Dnevnik. a a * a aa> a* a a m I V AvblnlJA PRVI PROGRAM 10.00 Katoliško bogoslužje. 15.00 Dogodivščine v zraku (film). 16.30 Burleska. 16'45 Mojster Eder. 17.10 Don in Peter. 17.15 Tehnika za otroke. 17.40 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Velikan (film). DRUGI PROGRAM 14.15 . Športno popoldne. 17.45 Velikih 10. 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki. 20)15 Baby Doli (film). 22.05 Dinastija — Klan Denver. 22.55 Festival komorne glasbe. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA _8.O5 Naš ekran, v srbohrvaščini. “25 Za otroke. 10.35 Ponovitve. -10 Dan šakalov, dokumentarni •jim. 16.00 Za otroke. 17.35 Orja-, kolo. 18.10 Graščina Simon-'8-40 Diagnoza, reportaža. 9.30 TV dnevnik. 20.00 Borba JP. moškimi in ženskami, ameri-kt .film. 21.45 Variete, sestre ^ess er. 22.10 TV dnevnik. 22.20 4-tvela svoboda, francoski film. TV KOPER T\/ri^.^.9m — ponovitev 19.30 , .stičišče 19.45 Ryan — se- ,1 Jim 20.45 Velika dolina -senjski film 21.30 Narodna s-,a^a ~~ slovenski ansambli Bild 7° da"“ '22.25Zeitim °™ - čas v sliki Nedelja. 7. 8. 1983 TV ZAGREB 17.50 Video strani, 18.00 Poročila. 18.05 TV. koledar, 18.15 Ostržek. lutke. 18.30 Otroški pesniki. 18.45 Mladi za mlade, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Glavnik komedija. 21.55 Izbrani trenutek. 22.00 Zunanjepolitična oddaja. 22.30 Risanke. 22.50 Dnevnik. 8.05 spored za otroke. 14.55 Pravljica. Studio Szeged. 15.20 Folklorni festival obdonavskih dežel. 1. del. 15.55 Priporočamo naše sporede. 16.25 Bela žena, češka komedija. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden. 20.00 Kraj zločina, nemška kriminalka. 21.35 Družabna igra, 22.20 Umetniški prevajalec. Imre Makay. filmski portret. 22.50 Poročila. TV KOPER ,13.25 Altetika — Helsinki — svetovno prvenstvo 20.45 Mash — zasebna vojna podnarednika 0’Farella*— film Igrajo: Bob Hope. Phvllis Diller — Režija: Frank Tašhlin 22.15 Sedem dni 22.30 Zeit im Bild — čas v sliki TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Tv v šoli. 10.30 Fini bratec (film). 12.05 Burleska. 12.15 Noči žab. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Prometna vzgoja, 17.30 Medvedki so prosti. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Magacin Alpe-Jadran. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.10 Doktor Tey-ran. 21.55 Večerni šport. DRUGI PROGRAM 17.35 Kompas. 18.00 Znanost danes. 18.30 Mož iz morja. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Korenine. 21.10 Schilling, 21.30 10 pred 10. 22.20 Pest v obraz (film). TV MADŽARSKA Ni sporeda TV KOPER rl4.(J0 Odprta meja -- Oddaja v slovenskem jeziku/Videote-I leks 15.55 Atletika — Helsinki — I svetovno prvenstvo 17.30 Odprta 1 meja — Oddaja v svetovno prvenstvo 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku /Videoteleks 19.10 Ob TVD stičišče 19.45 Rvan — serijski film 20.45 Veliki detektiv — serijski film 21.45 TVD danes 21.55 Ba-rišnikov na Broadwayu 22.45 Zeit im Bild — čas v sliki 17.50 Video strani. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar, 18.15 Otroška oddaja, 18.45 Telestart 82. zabavno glasbena oddaja. 19.I5 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno. notranjepolitična oddaja. 20.50 Družina Kempovci, nemški film. 22.20 Dnevnik. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Čudežni par (film). 12.10 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 SP v atletiki. 17.00 Eci, peci. pec. 17.25 Tudi hec mora biti. I7.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magacin, 19.30 Avstrija v sliki, 19,30 čas v sliki. 20.15 Mladina y DDR. 21.00 Senca spominov. DRUGI PROGRAM 17.35 Kompas. 18.00 Usmeritev. 18.30 Mož z morja. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dunajske anekdote in glasba, 21.03 Monaco Franze. 21.50 10 pred 22.20 Klub 2. Vaš oglas v VESTNIKU 10. TV MADŽARSKA 16.25 Kratek film. 16.40 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 5. dela češke nadaljevanke z "naslovom Ločitev. 17.40 Naš vrt. naše dvorišče, reportaže. 18.10 Gedrgi-kon. spored študia Pecs. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sanjski trgovci. 4. del nadaljevanke. 20.50 Studio 83. kulturni TV tednik. 21.55 Onat-župnik Lajos Hegyi, filmski portret. 22.25 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks 15.25 Atletika — Helsinki — svetovno prvenstvo I7,300dprta meja — Oddaja v Slovenskem jeziku/Videoteleks 19.30.TVD stičišče 20.00 Ryan — serijski film 21.00 Ne rečunajte na nas — celovečerni film — Igrajo: Francesca Ferrari. Sergio Nuti — Režija: Sergio Nuti 22.50 TVDdanes 23.00Zeit im Bild — čas v sliki I8.10 Poročila. I8.15 S. Mo-kranjac: Rukoveti. glasbena oddaja TV Beograd. 18.45 — Mozaik kratkega Ttlma: Smisel za odkrivanje, ameriški film. 19.15 , Risanka. 19.24 TV in radio necoj. 19.26 Zrno do zma. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 mm — Filmska delavnica. 22.00 TV dnevnik II ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 15.55 Helsinki: SP v atletiki (slov. kom). 19.55 Premor. 20.00 Zlata vrtnica ’83 — Portorož, zabavno glasbena oddaja. 21.50 Koncert pianista Iva Pogoreliča. 22.35 Poročila (do 22.40) 18.15 Poročila. 18.20 Tradicionalni svet Islamskega izročila: Človek in narava, angleška dokumentarna serija, 18.45 TV kaseta: Kemaf Monteno, oddaja PV Skopje. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zma. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 B. Cooke-J. Mortimer: Dick, Tom in Harriet angleška zabavna serija. 20.50 Mogočni mikro: Naša prihodnost, angleška poljudnoznanstvena serija. 21.15 Ura X. dokumentarna oddaja, 22.35 TV dnevnik II TV ZAGREB ' 17.50 Video strani. 18.05 TV koledar. 18.15 Luci, strah in trepet ulice, oddaja za otroke. 18.45 Prijatelji glasbe. 1.15 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.00 Filmska glasba. 21.00 Vrnitev Pink Panterja, angl, igrani film. 22.40 Dnevnik. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Rumena packa, otroška oddaja, 18.45 YU rock skozi čas. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svet Jamesa Jovcea; 2. del dokumentarnega filma. 20.40 Poezija. 21.15 Kulturne diagonale, oddaja TV Ljubljana. 21.55 Poročila (do 22.00) TV ZAGREB ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Ko travnik zeleni (film). 12.10 O rožah. 12.15 Mladina v DDR, 13:00 Opoldanska redakcija. 15.00 SP v atletiki. 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Huber in tuba. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Njegov največji bluff (film). 21.40 Športna poročila. DRUGI PROGRAM 17.35 Kompas. 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Mož iz morja. 19.30 Čas v sliki. 20)15 Kavarna Central. 21.50 10 pred 10. 22.20 Umetnine. TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 10.05 Ponovitve: Delta; Sodniška zmota, film. 16.25 Moderno kiparstvo. 17.25 Svet jezika. 18.20 Glasbeni film. 18.50 Obvestila, služba za stik z javnostjo. 19.10 Telovadba, pravljica. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.45 Povabi me v daljavo, sovjetski film. 22.15 Narodna za orkester. 22.20 TV dnevnik. 22.30 TV ogledalo. SgjjlgijgiSggggž^ VESTNIK TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks 15.55 Atletika —Helsinki — svetovno prvenstvo 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoteleks '9.50 TVD stičišče 20.05 Ryan — serijski film 21.05 Stockholm — dokumentarna oddaja serije Mesta 22.05 TVD danes 22.15 Glasbena oddaja 22.45 Zeit im Bild — čas v sliki 17.50 Video strani. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar, 18.15 Rumeni madež, otroška oddaja. 18.46 YU rock kronika, glasbena oddaja, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Politični magazin. 21.05 Velo mišjo, dramska serija, ponovitev. 22.10 Dnevnik. /O jubganska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Njegov največji bluff (film). 11.55 Burleska. 12.10 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 SP v atletiki. 16.00 Kotan raziskuje. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Prometna vzgoja. 17.30 Obalni pirati. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Robert Oppenheimer — Atomski fizik. 21.15 Naše vesolje. 22.00 Večerni šport DRUGI PROGRAM I7.35 Kompas. 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Mož iz morja. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Glasbena stojnica. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2. VESTNIK TV MADŽARSKA 15.55 Poročila. 16.00 Kratek film. 16.35 TV borza. 16.45 Zlati tolar. 17.20 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 6. dela z naslovom: Ugrabitev otroka. 18.30 Te-lešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinska zadeva, kriminalistična nadaljevanka. 21.05 Panorama, svetovnopolitični magazin zunanjepolitičnega * uredništva. 22.05 Glasba, iz Ezstregoma. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprla meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Vi-deoteleks 18.00 Stokholm — ponovitev dokumentarne oddaje 19.00 TV D stičišče 19.45 Ryan — serijski film 20.45 Velika dolina — serijski film 21.45 TVD danes 21.50 Glasbena oddaja 22.20 Zeit im Bild — čas v sliki 1983 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 5. avgust — Snežana SOBOTA, 6. avgust — Vlasta NEDELJA, 7. avgust — Kajetan PONEDELJEK, 8. avgust — Dominik TOREK, 9. avgust — Roman SREDA, 10. avgust — Lovrenc ČETRTEK, 11. avgust — Klara kino „PARK” MURSKA SOBOTA 5. avgusta ob 17. uri jugoslovanska barvna risanka: „ČIČEK MI-ČEK — RISANI KOTIČEK” ter ob 19. in 21. uri ameriški barvni vistavisionski film: ,,UMOR PROSTITUTKE”; ogled filma mladini do 16. leta starosti prepovedan. 7. avgusta ob 17. uri jugoslovanska barvna risanka: „ČIČEK MI-ČEK — RISANI KOTIČEK” ter ob 19. in 21. uri ameriški barvni vi-stavisionski film: ,,UMOR PROSTITUTKE”. Ogled filma je mladini do 16. leta, starosti prepovedan. LJUTOMER 6. avgusta ob 20. uri ter 7. avgusta ob 18. in 20. uri ameriški film: ..PUSTO LOVCA”; 10. in 11. avgusta ob 20. uri ameriški film: „TIRALICA ZA TRE-BUHOSEKOM”. GORNJA RADGONA 5. avgusta ob 18. uri ameriški film: „BEG S PADALOM” in ob 20. uri ameriški film: „PREPO-VEDANA LJUBEZEN”; ogled filma otrokom ni dovoljen. 6. avgusta ob 20. uri ameriški film: "PREPOVEDANA LJUBEZEN”; ogled filma otrokom ni dovoljen. 7. avgusta ob 18. uri ameriški film: „VSI SMO BILI HIPIJI” in ob 20. uri ameriški film: „BEG S PADALOM”; 10. in 11. avgusta ob 20. uri domači film: „LOV V KALNEM”. ČRENŠOVCI 6. in 7. avgusta italijanski barvni film: ,,ČRN1 GUSAR”. prodam PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO STADLER 50, novo, ugodno prodam. Škraban, Stefana Kuzmiča 27, telefon 21-997, M-2735 OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 126 P, letnik 1978, prevoženih 33.000 km, prodam. Informacije: Lanj-šček, Prešernova 59, Murska Sobota. M-2736 MALE PUJSKE PRODAM. Vaneča 32. M-2737 BREJO SVINJO PRODAM. Hotiza 144. M-2738 ZASTAVO 101 PRODAM. Mo-ščanci 51, p. Mačkovci. M-2739 MOTORNO ŽAGO HUSQVARNA, tridelna okna in vhodna vrata, vse rabljeno, prodam. Dan-kovci 26. M-2740 ZASTAVO 101, karambolirano, letnik 1977/78, ugodno prodam, tudi po delih. Rogašovci 64. M-2741 FIAT 125, letnik 1980, prodam. Škerlak, Vaneča 59/D. M-2742 KOMBAJN KLAS EVROPA PRODAM. Ponudbe na upravo lista. M-2743 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Brunec, Alija Kardoša 8, Murska Sobota, telefon 23-029. M-2744 avtok le pa rti w -a viohčarst vo ravna!na miza-komora zaščita vozil-vtečna služba ZASTAVO .750, letnik 1978, v voznem stanju, neregistrirano, prodam. Karel Kozic, Ivanjševci 5, p. Prosenjakovci. M-2745 BATE IN CILINDRE ZA ŠKODO 100 PRODAM. Bukovec, Tropovci 13. M-2746 BALKONSKA VRATA (70 x 210) prodam. Petanjci 6/A. M-2747 LADA 1600, letnik 1980, prevoženih 25.(XX) km, na prodaj. Lipovci 59. M-2748 TRAKTOR ZETOR, 42 KS, s kabino in koso prodam. Lemerje 62. M-2749 BELO CEPLJENO VINO (40 din za liter) prodam. Naslov v upravi' lista. M-2751 ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Grad 190. M-2753 BUČNO OLJE PRODAM. Železen, Puconci 51. M-2754 DVE SVINJI, visoko breji, prodam. Trnje 150, p. Črenšovci. M-2755 RENAULT-4, letnik 1977, registriran do 31. avgusta, v voznem stanju, prodam. Trnje 149. M-2756 VW 1500 (hrošč), letnik 1966, prodam. Mirko Gaberšček, Benica 8, p. Lendava. M-2757 DVOREDNI IZROVAČ KROMPIRJA, nov, prodam. Gančani 119. M-2760 NOVO MOŠKO KOLO, velik pony, prodam. Bakovci, Vrtna 10. M-2762 MOPED AVTOMATIC PRODAM. Bakovci, Mladinska 47. M-2763 ZASTAVO 750 PRODAM. Lipovci 126. M-2764 OMARO ZA DNEVNO SOBO, •otroško posteljo in otroški športni voziček prodam. Banko, Okt. revolucije 3. M-2765 VITRINO Z OMARO, kavč in fotelje prodam. Santavcc, Stara ulica 12, telefon 22-605. M-2766 MOPED s 5 prestavami, letnik 1981, prodam. Renkovci 96. M-2769 KRAVO, kontrola A, prodam. Polana 37. M-2772 GRADBENO PARCELO V D. SLAVEČIH, 10 arov, ob glavni cesti, prodam. Moščanci 63, telefon 77-027. M-2770 DIRKALNO KOBILO, kasač, brejo z žrebcem DINGOM, prodam. Brezovec 40, p. Martin na Muri. M-2771 TELICO, brejo osem mesecev, prodam. Prosečka vas 16, p. Mačkovci. M-2773 MLADO KRAVO, staro tri leta, štiri mesece brejo, ali teličko, staro 11 mesecev, prodam. Gomboc, Pečarovci 42. M-2775 SILAŽNI KOMBAJN SIP SK 80, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-2776 AUDI 100, letnik 1970, registriran do maja 1984, v dobrem stanju, prodam. Jože Brdnik, Borovnja-kova 2, Murska Sobota. M-2777 NEDOGRAJENO HIŠO NA CANKOVI PRODAM. Informacije: Domajinci 35. M-2778 KRAVO, brejo štiri mesece, kontrola A, in 1 kub. m borovih plohov prodam. Štefan Sever, Šalamenci 54. M-2779 BRAKO PRIKOLICO, novo, rabljeno 10 dni, in Čoln ELAN T-3(X) s prikolico, ugodno prodam. Telefon (069) 76-402. M-2780 PARCELO (10 arov),, primerno za vinograd in vikend, na lepi legi v Ivanovcih, prodam. Ludvik Kollai, Selo 19. M-MM MALE PUJSKE PRODAM. Krog 33. M-2781 CITROEN GS PRODAM. Kumin, Lendavska 23/B. M-2783 ŠKODA CUPPE, letnik 1978, ugodno naprodaj. Borovšak, Štefana Kovača 19, Murska Sobota. M-2719 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 107. M-2721 KOMBAJN LANZ, delovna širina 2,5 m, prodam. Branko Kreft, Kutinci 6, p. Videm ob Ščavnici, telefon 79-235, M-2722 EDEL PUTZ (3,5 t) za fasado prodam. Ignac Fartek, Martjanci n. h. (poleg igrišča). M-2723 ZASTAVO 101 PRODAM. Horvat, Dokležovje 15. M-2724 DOMAČE ŽGANJE (slivovko) in svinjo za zakol, približno 140 kg, prodam. Martin je 28. M-2726 KOMBI ZASTAVA 430 K FUR-GON UGODNO PRODAM. Štefan Bunderla, Grad 123. M-2730 VEČJI REDUKTOR za pogon mlina, žage ali obrtniških strojev prodam. Naslov v upravi lista. M-2731 CITROEN GS, 1015 ccm, ugodno prodam. Lipa 37. M-2732 ZASTAVO 750, registrirano do julija 1984, in kombajn MAJER FERGUSON PRODAM. Mala Polana 41. M-2734 ZASTAVO 750, po delih, prodam. Gorčan, Vučja gomila 23. M-2727 ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do julija 1984, prodam. Bojan Kralj, Panonska 15, Gornja Radgona. M-2728 AVTO TRABANT, letnik 1975, registriran do 22. 6. 1984, prodam. Ivan Lorenčič, Stara Nova vas 36, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2729 CITROEN GS PRODAM. Kumin, Lendavska 23/B. M-2783 JUGO 45, prevoženih 6.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-2784 BETONSKO ŽELEZO za gradnjo hiše, večjo količino, 7 nosilcev, dolžine nad 4 m in 10 roženic, dolge 4 m, prodam. Vprašati v novi hiši pri Jožetu Vrafariču, Martjanci št. 45. M-2785 MEŠANI GOZD V STANJEVCfH NA GORIČKEM, 33 arov, prodam. Mira Šlebič, Kranjčeva 8, Lendava. Le-280 ZEMLJIŠČE, primerno za gradnjo, v bližini Ljutomera, prodam. Vprašati pri Rožmanu, Soboška 11, Ljutomer. In-397 KOMBINIRANO VOZILO IMV 22(X) D, dobro ohranjeno, registrirano do leta 1984,..prodam. Janez Kaučič, Jeruzalem 11, p. Ivanjkovci. ln-398 NOVO HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem, primerno tudi za obrtniško dejavnost, in tovorni avto TAM 1201, vozen z B kategorijo, prodam. Ivan Kranjec, Hotiza n. h., p. Lendava. M-2785 TRAVNIK Z OTAVO PRODAM. Lukač, Lipovci 54. M-2786 VOLKSWAGEN 1300, letnik 1970, prodam. Dr. Knafelj, Kocljevo naselje 1, Beltinci. M-2787 STANOVANJE V SREDIŠČU MESTA, 85 kv. m, komfortno, ugodna lega, prodam. Žižek, Kocljeva 2, Murska Sobota, telefon 21-775. M-2789 AVTO ZASTAVO 750 PRODAM. Bodonci 45. M-2791 KRAVO, brejo šest mesecev, prodam. Franc Bagaroš, Petanjci 16. M-2792 AVTO ŠKODA 110 NAPRODAJ. Andrej Žalik, Lendavska 17/C, Murska Sobota. M-2793 MEŠANI GOZD, 34 arov, in večjo količino cepljenega vina prodam. Informacije v soboto popoldne ali v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi lista. M-2795 OJAČEVALEC ZA KITARO URAGAN, 100 W, prodam za 23.000 din. Drago, Satahovci 17. M-2796 . ZDOMCI POZOR! SREDNJE VELIKA KMETIJA V GORNJIH SLAVEČIH NAPRODAJ. Interesenti se naj oglasijo v Šalamcncih št. 21. M-2798 TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU PRODAM. Informacije po telefonu 22-409. M-2799 MAGIRUS DEUTZ, 3-osovinec z betonskim mešalcem ali brez, nakladalec MF 44, letnik 1975, 1,7 kub. m, na gumijastih kolesih, z delom v Pomurju, prodam. Telefon 062 32-380 od 20. do 21. ure. M-2800 TRAKTOR URSUS 35 s koso m plugi prodam. Cezanjevci 43, p. Ljutomer. In-401 MOPED APN-4, avto fiat 1300 in fiat 750 (kombi), po delih, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. In-400 LESNO PORAVNALNI SKOBELJNI STROJ G. TONIES, del. širina 400 mm, dolžina plošč 1600 mm, premer del. vretena 130 mm s štirimi rezili prodam. Moč motorja 4 KW. Emil Trop, Lahonci 34, p. Ivanjkovci, telefon (069) 81-301 do 15. ure. ln-402 HIŠO, zgrajeno do IV. faze, prodam. Marjeta Berke, Mohorjeva 5, Lendava. Le-285 VINOGRAD, 21 arov, s kletjo m inventarjem, v Lendavskih goricah, 14 prodam. Mihael Horvat, Tomšičeva 12, Lendava. Le-284 RENAULT 4 TLS, letnik 1981, prodam. Lendavska 17/A, stanovanje 35. M-2806 ZASTAVO 101 in kosilnico BER-TOLINI, diesel, prodam. Eno-brazdni plug za ,,rigolanje” vinograda kupim. Silvo Gaberček, Benica 24. Le-287 TRISOBNA STANOVANJSKA HIŠA V SELU, nasproti šole v Fo-kovcih, z nekaj zemljišča, ugodno naprodaj. Informacije v odvetniški pisarni Danila Harija, odvetnika, M. Sobota, Kidričeva 21. M-2801 BREJO TELICO PRODAM. Pečarovci 51. M-2802 LADO 1600, dobro ohranjeno, staro tri leta, registrirano do 7. 5. 1984, prodam. Mirko Radovanovič, Veljka Vlahoviča 7, Murska Sobota. M-2804 ŠKODO 100 L, letnik 1973, dobro ohranjeno, registrirano do januarja 1984, prodam. Lazarevič, Vrtna 3. M-2804 ZASTAVO 101 L, prevoženih 46.000, letnik 1978, prodam. Krog 45. M 2807 TRAKTOR LINDER, 14 KS, prodam. Krog 39. M-2808 ZASTAVO 750 PRODAM. Jože Sraka, Lipovci 25. M-2809 ZASTAVO 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, prodam. Vogrinčič, Gerlinci 111. Informacije tudi po telefonu 78-620 od 6.—14. ure. M-2810 OTAVO PRODAM. Brezovci 40. M-2811 OSEM MALIH PUJSKOV PRODAM. Filovci 62. M-2813 LADA 1500, prevoženih 7.200 km in ZAŠTAVA 750, prevoženih 14.100 km, letnika 1982, naprodaj. Sakovič, Pertoča 97. M-28f4 TRAKTOR FERGUSON 65 prodam. Murski Črnci 23. M-2815 KRAVO, z drugim teletom brejo, prodam. Beltinci, Krožna 24. M-2816 15 SLC, kot nov, letnik 1982, prodam. Kolarič, M. Pijade 12. M-2818 RENAULT 4, letnik 1978, prodam. Jože Recek, Police 76. M-2819 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, z obnovljeno karoserijo, ugodno prodam. Sobočan, Gomilice 52. M-2820 ZASTAVO 101, tudi po delih, ugodno prodam. Kianec, Selo 108. M-2821 ENOOSNO PRIKOLICO, kiper-co, prodam. Balajč, Selo 129. M-2827 GOSTILNA ZADRAVEC -BREZOVCI vas vabi v soboto, 6. avgusta, na VRTNO VESELICO. IGRA ANSAMBEL LEGIJA! kupim SLAMOREZNICO, ročno ali na puhalnik, kupim. Naslov v upravi lista. M-2720 1-1AZNO VODOVODNO ČRPALKO KUPIM. Časar, Adrijhnci 46, p. Gornji Petrovci. M-2752 PRIKOLICO ZA TOVORNI AVTO, 5 t, kupim. Mirko Gaberšček, Benica 8, p. Lendava. M-2759 NOVEJŠI ŽITNI KOMBAJN z adapterjem za koruzo kupim. Plačam v gotovini. Naslov v upravi lista. M-2790 Gostilna Marof — Lendava (ob cesti Lendava—Čakovec) se cenjenim gostom priporoča z dobro kuhinjo. Gostom so vsak dan na voljo ribe in raznovrstne pizze. Sprejemajo naročila za pogostitev večjih skupin, izletnikov, športnih društev. Lepi prostori so na voljo tudi za gostije. Za obisk se’ toplo priporočajo HOZJANOVI. zaposlitve DEKLE z veseljem do dela v gostinskem lokalu, po fnožnosti natakarico ali kuharico, zaposlimo. Hrana in stnovanje v hiši, ostalo po dogovoru. Informacije osebno v gostilni Sinic, Zenkovci 63, p. Bodonci. M-2812 NATAKARICO, lahko tudi začetnica, zaposlimo. Op po dogovoru. Mirko Čačinovič, gostilna Rakičan. M-2817 F sobe STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ali bližnji okolici išče mlada družina. Naslov v upravi lista. M-2733 razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Puconci za šolsko leto 1968/1969. Stefan Duh, Puconci 57. M-2718 NAJDENO! MOŠKO ROČNO URO sem našel v Murski Soboti na Lendavski ulici. Naslov v upravi lista. M-2750 GOSTINSKI lokal DAM v NAJEM. Naslov v upravi lista. M-2794 GARAŽO v Murski Soboti vzamem v najjem. Naslov v upravi lista. M-2822 POLETNO RAZMIŠLJANJE So med nami časopise m preonajo članke ° vlomih, podražitvah cen, o posil-st'ih, o nasilni smrti. Ljudem prezirljivo zrejo v oči, se znajo prilizniti in postati sladki kot l medom namazan kruh. To je del njihovega vsakdanjega dela in življenja. Včasih pridejo tudi f stanovanja, se predstavijo zs dobronamernega prodajalca knjili svetovalca . ... , povprašajo simpatično mamico z ljubkim otročičkom, katerega oče je "a nekajdnevnem potovanju, vseodi do ž, ji zaupajo vse probleme ..težkega” življenja in se ponudijo za vsestransko pomoč. Seveda jo nudijo ob pm priložnosti, ko vedo, da bodos^1 v stanovanju, kjer se že počutij0 udomačene in na lahek način brez sledu izginejo neznano kam stvarmi (ne) precenljive vrednosti- Torej bodimo previdni, zauplp do tistih, ki so zaupanja ljubeznivi do ljubezni vrednih- • vseh, katere prvič spoznavaj' poskušajmo razkriti njihovn«i»e' Do vseh pa bodimo previdni pozorni, vedno tudi v sini1. , samozaščite do neznanih °- j I nas ne bodo mogli z razni I pretvarjanji in krinkami / s svojimi spoznanji, katera I večkrat prepoznamo, ko Je I prepozno. I Zaklepajmo stanovanja, kije[ ne skrivajmo pod predpražnik I denarja ne pod vzglavnik. Skr' . I mesta pozna tudi nepridiprav- , [ ne želi sreče le s teboj, amP I predvsem s seboj. . • :e. i Nikomur na čelu ne piše, k J f Zato se raje spomnimo iia ljudskega reka: „Previdn°t; mati modrosti!” Da, prav ste prebrali. Torej vsak, ki ni naš, je njihov? Vmesnih ni? Jih ne (bi) sme(lo) biti. Prav vmesni so, kot v strokovnem političnem izrazoslovju zasledimo, oportunisti, Svoja jadra obračajo v smeri vetra in vidijo le osebne interese. Po liniji najmanjšega odpora želijo doseči zastavljen cilj in se okoristiti na parazitski, tuj, skratka družbeno nezaželjen način. Kakšen pa je namen družbe? Da bi bila vzpostavljena skladnost na vseh področjih življenja in dela, seveda prek delovnih ljudi, na račun katerih peščica lahko prijetno (brez dela) živi in sčasoma pljuskne z valom brezbrižnosti na marljive, ki kmalu, posebej v kriznih časih, začno ugotavljati, da brez skupnega dela vseh ne gre. Vsekakor se tega dobro zaveda sleherni žepar, tatič kakor tudi miličnik, uradnik in navaden državljan. Le-ta je nenazadnje spet v najslabšem položaju, hkrati pa najmočnejši takrat, ko združi svoje moči z večino. Pomudimo se malce pri žeparjih in tatičkih oziroma brezdelnežih, pocestnikih, ki tudi morajo živeti. In tudi živijo, včasih še boljše, kot tisti, ki si z žuljavimi rokami služijo vsakdanji kruh. Miličniki in pazniki zaporov so celo njihovi najboljši prijatelji, katerim pose- Je v >)pon Smetišče sploh nfo^ralno ^»gaUšče smeti v Petišovcmn-^ash ob vetrovnem^ Jen°’smet' Pa Sor'j° dan in noč, smrad "t prebivalci Lendavo ^?lenu’ čutijo tudi kopalci v termalnem ^entjr' sodobna netr\ neP°sredni bližini tega »bisera«, s°r ^dava. Hoj^ i(^ykemična industrija, pa seveda tudi p. 'Je za kaj takega ne bi mogli najti nikjoT d NAROČILNICA Podpisani Kraj —------------- Ulica -----------—" .. .. tednik Vestnik. Naročnino bom porav^1 prejemu položnice. Izpolnite in pošljite na naslov: 69000 Murska Sobota. podp>s J VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lehdavq in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj. Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport), Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava jel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235.00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ie V SPOMIN 26. julija jc minilo pet let. polnih žalosti, vedno zapustil moj dragi mo -Janez Vratci^ iz Martjanec Odšel si za vedno kot dober mož. poln upanja, meni pa je ostala ne1Z žalost. . njeg°v ° Vsem, ki se ga še spominjate, sočustvujete z menoj in obiskujete iskrena hvala. Neutolažljiva žena Gizela STRAN 18 ipcin«'1’ bP'e oglase, ki bodo objavljeni še isti teden, soreiemamo do ponedeljka * 13. ure. Naročniki Vestnika imajo pri objavi malih oglasov in zahval 20-odstotnipopust. Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje, je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Po daljši in težki bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi mož. oče in dedek ZAHVALA V 72. letu me je zapustil dragi mož Aleksander Talaber iz Panovec Xnb se 7.>kv,,r ihasalj nn? ' botrini, dobrim sosedom in prijateljem, ki so kakorkoli po-U n Y0-3'* vence 'n š°pke ter izrekli sožalje’ Prisrčna zahvala duhovniku alažicu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Panovci. 2 L julija 1983 Žalujoči: žena Nežain ostalo sorodstvo Leopold Bence iz Moravec ''risrčna 7a| ,>1’sP|V'inilj na'' 'sem s°rodnikom. prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika m 1 nJegovi zadnji poti, mu poklonili vence ih cvetje, sočustvovali z nami in Zahval nam izrekli sožalje. Kl1 Pošlo a|Ulovn'^u za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke’govorih k ^ese^e; medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v ‘tkičanu ter delovnima organizacijama Pomurje in Mura. Moravci. 29. 7. 1983 ‘ z a Kristina, sin Jože z družino, hčerke Majda, Anica in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo pokratki. ZAHVALA /"btni bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil dragi mož. oče in stari oče Viktor Modlic <^t izgubi s:,. ls^reho zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in Pfek]' '1111 H^govi 1 \ ^ždtib trenutkih kakorkoli pomagali, dragega pokojnika po-, mu poklonili vence ih cvetje, sočustvovali z nami in nam; ' -'boške b(?|n<’/L.'bvalo izrekamo medicinskemu in strežnemu osebju pljučnega1 obred za nego in skrb v času zdravljenja, g. dekanu za pogrebni 111 Predstavniku KS Razkrižje za poslovilne besede. Kopriva. 24. 7. 1983 Žalujoči: VSI NJEGOVI Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi Jože ni. da bi skupaj še bili. ZAHVALA epričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 21. letu zapustil dr^gi sin. brat in vnuk Jože Kerec vojak ki^Či izgub P Puspre^v’ vsern sor°dnikom. sosedom, prijateljem in znancem ter vsem. ačkoVr Upniku 11 1 na nje8GV' zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Iskreno 'X^inske^P^i^d.'pevcem, godbi na pihala, predstavnikom KS udi delovni^/P^acije. garnizona iz M. Sobote in V. P. 1552 Beograd. 1111 kolektivom Petrol M. Sobota. PZC-DSSS M. Sobota: VVZ M. ^°bota ( H temeljna pomurska banka in SO M. Sobota. X 'Mižalo,,.. Otovci. 14. 7. 1983 ’ e’ brat z družino, sestre z družinami, stara mama in ostalo sorodstvo • •'"'susu 1983 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našegadragega moža, očeta, tasta in starega očeta Štefana Lippaia iz Motvarjevec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za pomoč v času zdravljenja, kolektivu Certusa ter govornikom za poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Žalujoči: žena Aranka. sin Štefan z ženo Elizabeto in vnuk Viljem Slutiš sanjo, ki je šla . prek zelenih trat? Žalosten je šel negdm • ta je.bil še mlad. (S. Kosovel) V SPOMIN 10. avgusta mineva boleče leto, odkar naju je komaj v 25. letu starosti zapustil najin edini sin Marjan Svetec iz Moravec Odšel si tja. kjer ni trpljenja, ne bolečin, le mir. večni mir. Tvoja smrt je pustila v najinih srcih globoko rano in veliko žalost. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in se ustavite ob njegovem grobu: MAMA IN OČE ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 75. letu starosti zapustila draga mama, stara mama in prababica Vera Novak iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih nudili pomoč, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevskemu zboru, in predstavniku KS za tople besede slovesa ob grobu. Žalujoči: sin Štefan in hčerka Marija z družinama, hčerka Helena in vnukinja Nataša ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Najdana Krstiča zastavriika JLA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Zahvaljujemo se komandi garnizona M. .Sobota za organizacijo pogreba, izkazane vojaške časti in poslovilne besede. Hvala predstavniku KSi LD Kuzma-Grad, lovskemu kvartetu in vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. , • Žalujoči: žena Erika, hčerki Miljana in Svetlana ter ostalo sorodstvo Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA V 56. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in babica Karolina Serdt roj. Vrečič s Tišinec Odšla si brez slovesa, vendar v naših srcih še živiš in boš.živela. Povsod sta praznina in bolečina, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence m cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in zdravniškemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Žalujoči: VSI TVOJI STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev GASILSKE SLOVESNOSTI SREDNJA BISTRICA — Gasilsko društvo je v nedeljo proslavilo 60-letnico delovanja. Jubilej so povezali z odkritjem društvenega prapora, katerega boter je bil domači obrtnik Ivan Rous, ki je v ta namen prispeval 20.000,00 din. Ves čas obstoja društva je bila glavna naloga članov varovanje ljudskega premoženja pred požari in poplavami reke Mure. Pri tem so bili dokaj uspešni. Zgradili so ši tudi lasten dom in več gasilskih hidrantov. Na proslavi, katere se je udeležilo 10 GD iz lendavske, soboške in ljutomerske občine, so najzaslužnejšim članom podelili priznanja — najvišje je prejel Martin Hren — v kulturnem programu pa so nastopili bistriški mešani pevski zbor in folklorna skupina ter učenci OŠ. Foto: J. G. — BODONCI Šestdeset let gasilskega društva Gasilsko društvo Bodonci je proslavilo 60-letnico delovanja. Jubileju so prisostvovali številni gasilci, krajani in predstar vniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Ob pregledu prehojene poti so ugotovili, daje bilo društvo ves čas aktivno in ima za seboj bogato in pestro dejavnost. Zgradili so si . gasilski dom in se sodobno opremili. F. M. ROMI MED NAMI Prvič v Sloveniji se bo jutri ob 20. uri v razstavnem salonu hotela Radin v Radencih s svojimi deli predstavit romski akademski slikar iz Obiličevega na Kosovu Šaban Butič. Ogledna razstava sodi v okvir prireditev, ki jih je organizator — Radenska in kulturna skupnost iz Gornje Radgone — naslovil: Romi med nami. Ob tej priložnosti bodo obudili spomin na velikega slovenskega jezikoslovca iz Ljutomera Frana Miklošiča, za katerega le malokdo ve da sodi med najboljše poznavalce romskega jezika in njegovih dialektov še posebej. Ob 2030 uri bodo v kongresni dvorani hotela Radin predvajali slovenski film Romi na noge, nakar bo razgovor z režiserjem filma. B. Ž. RADGONSKI LJUDJE — RIBE V vodi kot drugi na trdnih tleh Radgonska specializirana enota pri občinskem štabu civilne zaščite za reševanjema vodi in iz vode se že dobra štiri leta organizirano potaplja v pomurskih vodah. In to v vseh in v celotni regiji, saj so Brane Klun, Mirko Njivar, Ivo Marpvič, Maksimilijan Korošec, Frane Far-tek in Bogdan Šajnovič v vodi že pravzaprav doma, kar dokazujejo njihovi številni potopi v sladkih vodah, pa tudi na zletih in dolgoletnih pripravah v morskih globočinah. Potapljati so se pričeli že leta 1976, kasneje pa se kot ekipa še močneje povezali ž radgonskim gasilskim društvom, še bolj razvili in utemeljili pa kot enota občinske ci- ki Del članov radgonske enote (Šajnovič drugi in Fartek četr bliškem tečaju za vodje enot leta 1980 na Bledu sami po svojih močeh izpopolnjujejo. Tako so lani poskrbeli za sesalni koš za črpanje gramoza in čiščenje zasutih predmetov, ki je pri iskanju v naših pomurskih kalnih vodah še kako potreben. Ljubezen do tega v zanje začetku le športa pa se iz leta v leto bolj spreminja v vse večje obveznosti, ki zahtevajo mnogo odrekanja in seveda časa. Se dobro, da družba vse to zna ceniti. Tako je letošnje republiško priznanje, ki so ga prejeli 20. junija na dan civilne zaščite, prišlo zares v prave roke. Gasilsko društvo Sodišinci praznuje te dni šestdesetletnico obstoja. Ob tej-priložnosti so pripravili proslavo in podelili priznanja dolgoletnim zaslužnim članom. V svoji vrsti s lahko pozdravili tudi najstarejšega člana Alojza Lejka, kije eden od šestnajstih ustanoviteljev gasilskega društva. Največja delovna zmaga zadnjih desetih let je novi gasilski dom, katerega otvoritev bo prihodnje leto. GORENJE—VARSTROJ LENDAVA Učenci v tovarni V lendavskem Gorenje-Varstroju nimajo kolektivnega dopusta, kljub temu pa se velika večina delavcev odloča za dopust v tem poletnem času, zato se v proizvodnji, ki naj bi tekla normalno, srečujejo s pomanjkanjem delav- Bolj kot plačilo za delo, so nam povedali v pogovoru, jih je motiviralo delo samo, kar gre seveda pohvaliti. Torej so namesto da bi čez počitnice pohajkovali, delali. Pa ne samo to! Gostujoči mladi delavci so tudi opazovali Pogled v tovarno Gorenje-Varstroj, kjer so v prejšnjih treh tednih imeli 17 mladih delavcev iz lendavske šole. Foto: Š. Š. cev. Tovarna je dala pobudo srednji šoli kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve v Lendavi, naj spodbudi vsaj nekaj mladih za proizvodno delo. Zanj se je odločilo 17 učencev, ki so tri tedne sestavljali male varilne aparate. starejše sodelavce in v izjavah za tovarniški list povedali, da se nekateri več kot delajo — pogovarjajo. Skupinovodja Daniel Horvat je zelo pohvalil mlade delavce iz lendavske šole usmerjenega izobraževanja. S. S. oglas, v katerfm,je|,0 obran11”’ * oddelek za 0*^ plavaj Vestniku 2LjulijaJk’^d^ člane potapljaške ek P« ekipa penam reč, da vsem zadošča za tro taj^Nr sredstva — le milijarde, i’ najmanj Pn^^austrezneoP^j devizne, sajdoma ne prem°ri kot smo že t d^ sredstva. Tud skrbeti,AaJ,J enote ni potrebno j0 rf preventivno deja n skih P0*®Pa jejavnost P° jj tudi vega dela ta aej pa jc ml specializirana J odprta za vse k ^^1s l imajo ka^r^ potrebe P°še želijo pridobiti. Sni enoti pa tudi m- V,P^ Bojan Peček I TO BI NAJ BIL PLOČNIK — V ulici arhitekta Novaka v Murski Soboti se t je živa meja že tako razrasla, da po pločniku ni več moč hoditi — še huje pa je, če se pešca srečata. Vratar Potrošnikovega skladišča, ki je v bližini, nam je povedal, da včasih kakšen njihov delavec prostovoljno obreže nasad. Na soboški vrtnariji pa so dejali, da je tovrstno urejanje mestnih nasadov v pristojnosti KS, sami pa dela izvajajo, če jim kdo to naroči — sicer ni finančnega kritja. Morda se bo .kdo sedaj ,,spomnil”, da bi bilo dobro nasad obrezati . . . Zbiralnice kož nočemo gradu ne damo! Čez glavo nam je »zasmrajenih« izkušenj, ki jih imamo z bližnjo prašičjo farmo v Nemščaku, jezeri in njivami, politimi z .gnojnico. Če bo treba, bomo svoj prav uveljavljali tudi na pristojnih republiških organih, kajti zbiralnice živalskih kož Koteksa iz Osijeka nočemo in prostorov v grajski pristavi za te namene ne damo. Vodstvo rakičanske krajevne skupnosti na čelu s predsednikom organizacije socialistične zveze Ivanom Karoli-jem na petkovem sestanku s predstavniki komiteja za gradbeništvo, urbanizem in komunalne zadeve soboške občinske skupščine, občinskega izvršnega sveta, inšpekcijskih služb in osiješkega Koteksa ni popustilo. Prej narobe. Odrezavo je menilo: »Če, že ima Koteks iz Osijeka toliko denarja, mar ne bi bilo smotrneje. da namesto začasne rešitve išče trajnejšo. To pomeni, da najde ustrezno lokacijo in uredi sodobno zbiralnico, ne pa. da bi jo za desetletje ali še manj imel v prostorih nekdanje pralnice in čitalnice doma oskrbovancev v gradu.« Druga Stranje imela svoje argumente. Kot najtehtnejšega je omenjala lanskoletno odločitev, ko so v soboški, občini sprejemali zazidalni načrt, po katerem se mora osiješki Koteks iz mesta preseliti nekam drugam. Po poti najmanjšega odpora naj bi to bil rakičanski grad, kjer bi začasno zbiralnico uredili v skladu s tehničnimi, in siceršnjimi predpisi in normati- vi. Naložbo v višini milijon dinarjev bi pokril Koteks iž Osijeka, v skladišče pa bi sproti dovažali sveže, nasoljene živalske kože in jih tedensko prepeljali v osiješko us-njarno. Vsakršen smrad je tako izključen, so na petkovem sestanku zagotavljali Rakičancem. Slednji so in še vztrajajo pri svojem. Ob tem jim nikakor noče iti v račun, da bi na območju bolnišničnega kompleksa, kjer raste nov kirurški blok — zanj pa dajemo sredstva vsi Pomurci — kjer je dom oskrobovancev in srednja kmetijska šola, po sili razmer dobili še enega povzročitelja smradu, medtem ko recimo dovoljenja za postavitev slaščičarskega kioska v okoliškem resda zanemarjenem. a idiličnem parku, od občinskega upravnega orga- na v Murski Soboti pred časom niso uspeli dobiti. Rečeno je bilo, da gre za spomeniškd-varstveno območje, zdaj pa nihče od pristojnih noče slišati, da tudi glede smradu veljajo ali bi vsaj morala veljati podobna »pravila igre«. Rakičanci celo postavljajo ultimat: če bo skladišče kož osiješkega Koteksa pod pritiskom prišlo v grad, bo krajevna skupnost odstopila od nameravanega urejanja parka, kije sicer last splošnega ljudskega premoženja. O tem so že pismeno obvestili pristojne občinske organe. V Rakičanu so se prejšnji petek razšli, brez da bi našli skupen jezik. Problem, ki je sicer tako ali’drugače povezan z izgradnjo kafilerije v Murski Soboti, ostaja torej še vedno odprt. Branko Žunec OBVESTILO Zaradi izredno sušnega in vetrovnega vremena, ki traja nad Pomurjem že dalj časa, obveščamo vse občane, da je zaradi nevarnosti požarov prepovedano vsako zažiganje stmišč, požiganje trave ob jarkih in potokih ter kurjenje ob robovih gozdov ali v gozdovih, kakor tudi kampiranje na ogroženih mestih. Posebej se obveščajo gasilska društva ter enote Civilne zaščite, da bodo v stalni pripravljenosti in se odzovejo na znak alarma v najkrajšem času. Vsi kršilci ali povzročitelji požarov zaradi malomarnega ravnanja bodo predlagani v kazenski postopek. Uprava za notranje zadeve Medobčinska požarna inšpekcija Občinska gasilska zveza