SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32—, polletno Din 18—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64"—. Poštno-čekovni račun Štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: Cela stran Din 2000'—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 500-—, '/« strani Din 250'—, 'In strani Din 125'—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—* Slava narodnemu muceniku! Visokošolec Rud. Dolinar rta zadnji poti. Slovenska zemlja — mučeniška zSmija el zdaj. Travniki ti cvetijo, pšenica ti kmalu zori ln se božjega sonca veseli in narod čaka blagoslova božjega in uspehov svojega dela. In v to našo zemljo je kanila nedolžna mlada kri Rudolfa Dolinarja, kri mučenca za slovenske svetinje! Zemlja je vztrepetala in narod na njej! Zgrozila se je, da mora piti nedolžno kri svojega dobrega sina! Stresla se je v grozi vsa slovenska zemlja, stresla se je tudi zemlja naše širje domovine, bolj naša, kakor tistih, ki jo napajajo s krvjo nedolžnih in najbolj idealnih sinov! Brat je ubil brata, Slovenec je ubil Slovenca. Zakaj? Nekoč sta bila na polju dva brata, Kajn in Abel. Darovala sta. Kajn je bil nevoščljiv bratu Abelu, ker njegova daritev ni bila sprejeta, Abelova pa je bila. Ubil ga je sredi polja in pustil tamkaj ležati. In Bog sam se je oglasil: »(Kajn) kaj si storil ? Kri tvojega brata vpije do mene. Zato bodi preklet na zemlji! Potikal se boš in begal po zemlji!« In Kajn je šel v drugo deželo in ni imel več miru. Tako beremo v svetem pismu. Tako doživljamo zdaj. Veliko zlo je med nami: zločini uboja, uboja v jezi, v pijanosti, v lakomnosti. Vsakdo, ki ljubi svoj narod, se vprašuje, kam bo to vodilo! In vsakomur, ki hoče narod voditi, bi rekli: Zakaj razbijate de-kalog, zakaj zametujete božje zapovedi, katerih peta se glasi: »Ne ubijaj!« In vsem raznim gnusnim ubojem se je pridružil še uboj zaradi političnega prepričanja. Slovenci štejemo — hvala Bogu — dozdaj še malo takih ubojev. Najbolje bi bilo, da bi ne imeli šteti nobenega! Ali morda ne leži nad nami Slovenci zaradi te ne-složnosti ono prokletstvo, ki ga je Bog izrekel nad Kajnom: »Potikal se boš in begal po zemlji!« Kje vse so naši bratje, daleč po svetu raz-tepeni, pa še oni, ki bi morali biti doma, ki bi lahko bili doma; drug poleg drugega — smo vendar razdeljeni na tri države. In doma? In pri nas? Brat mori brata, brat brata iz- daja, ovaja, — in zemlja naša, namesto da bi bila raj, bi naj postala morišče? Katoliški Slovenci l Ta žrtev zločina pred nami, ta mlada, plemenita žrtev naj iztrezne ves narod, da se tesno oklene božjih zapovedi in se zvesto drži tudi njene pete postave: »Ne ubijaj!« »Moje je maščevanje« — je rekel Gospod. Toda eno maščevanje izvršimo tudi mi: prisezimo: Naš narod mora postati povsem zdrav! Zločin-stvo se mora izločiti v celoti! Bodimo močni, odločni in plemeniti! In tebi, ki si padel in umrl sredi pšenice: Padel si kot zlato pšenično zrno, ki umrje, a požene nov klas stoternih zrn! Vsak slovenski fant, vsak slovenski mož bodi tako zdravo zrno in naj ob spominu nate postane močen, odločen in plemenit! Preko vse Slovenije od nemške do italijanske meje si romal na svoji zadnji poti. Povsod te je narod ne- mo pozdravljal in molil zate. Ti pa, Rudolf, povsod kliči narodu: Vstani, narod, izloči iz svoje sredine zločine in zločince, da boš na svoji zemlji plemenit, kakor je plemenita tvoja zlata pšenica! * Slovo Konjičanov od mučeniške žrtve Truplo mučeniško preminulega vi-sokošolca Rudolfa Dolinarja so prepeljali iz Prihove, kjer je bil izvršen umor, v Slov. Konjice in so ga tam položili na mrtvaški oder 10. junija v dvorani hranilnice. Oder so okinčali s cvetjem konjiški fantje ter dekleta. Krasilo ga je 11 velikih vencev, katere so poklonili mučeniški žrtvi mariborska mestna občina, Tiskarna sv. Cirila, konjiški fantje, dekleta, JRZ v Konjicah, centrala JRZ, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Konjicah in še drugi. S hiš konjiškega trga so oznanjale smrt mladega visokošolca črne zastave. Tržani in okoličani so prihajali drug za drugim, da so pokropili mučenika, kojega truplo so sprejeli v svojo sredino z isto ljubeznijo, kakor če bi bil tamošnji domačin. Dne 11. junija ob 9 predpoldne je pričel žalni sprevod iz Konjic ob številni navzočnosti mladine, tržanov, okoličanov ter odličnih žalnih gostov iz Maribora. Krsto so prenesli iz dvorane pred hranilnico domači kmečki fantje ob spremstvu ljubljanskih vi-sokošolcev. Konjiški arhidijakon Tovornik je opravil ob asistenci dekanijske duhovščine pogrebne molitve. Po končanem obredu je spregovoril v imenu Slov. kat. starešinstva v Konjicah starešina okrajnega sodišča v Konjicah g. Andrej Levstek. Govornik je podčrtal žalostno dejstvo, da je padel Rudolf Dolinar kot žrtev ljudi, ki nočejo dati miru slovenskemu narodu. Zločin se je zgodil ob času, ko veljajo zakoni za vse in ko se že krepko uveljavlja volja in pravica ljudskih r^tiožic. Dolinar je daroval svojo kri za pravice slovenskega naroda, zato je narodni mučenik in narod bo častil njegov spomin. Za g. Levstekom je spregovoril g. dr. I. Leskovar, bivši oblastni predsednik, ki je orisal ozračje, v katerem je prišlo do težke žrtve in žalitve slovenskega naroda. Po teh poslovilnih besedah so odpeli domači fantje žalostinko in sprevod se je pomikal v cerkev ob zvokih godbe Pro-svete. V cerkvi je govoril mučeniku do solz ganljivo slovo g. monsignor I. Vreze iz Maribora, kojega pesniško ubrani govor prinašamo na uvodnem mestu. Po nagovoru v cerkvi je daroval g. ar-hidijakon slovesno sv. mašo in zatem se je razvil pogrebni sprevod iz cerkve skozi Konjice do mesta, kjer je čakal krsto pogrebni avto ljubljanske mestne občine. Krsto so nosili konjiški fantje in ob nosa-čih so stopali katoliški akademiki. Pred prevozom se je poslovil od nesrečnega tovariša akademik g. Leskovar, ki je pomenljivo poudaril, da je Dolinarjevo srce izkrvavelo med zelenjem in cvetjem na sveti slovenski zemlji za najlepše, kar je premoglo — za veliko slovensko idejo! Po ganljivih tovariševih besedah so zapeli konjiški fantje zadnje slovo, g. arhi-dijakon je še blagoslovil krsto in pogrebni avto je odpeljal mučeniškega gosta-mrliča proti Celju. Počastitev Celja Izredno veličastno je počastilo prevoz krste narodnega mučenika Celje, ki je bilo 11. junija že zgodaj zjutraj v žalnih zastavah. Šolska mladina in ljudske množice so Šakale z občudovranja vredno vztrajnostjo prihod pogrebnega avtomobila malo-dane celo predpoldne. Ob iO so zagorele vse celjske javne luči, vsi lokali in pisarne so bile zaprte. Ob pol dvanajstih so oznanili zvonovi celjskih cerkva bližanje pogrebnega avtomobila, katerega so spremljali na poti od Konjic do Celja trije drugi avtomobili. Ravno opoldne je pričakal celjski žalni sprevod krsto. Na čelu je korakala godba, za njo zastopniki fantovskega odseka v krojih in narodnih no- šah s črno ovito zastavo, za njimi dekleta v narodnih nošah in s šopki. Za krsto so se uvrstili g. okrajni načelnik, mestni župan ter podžupan, predstojnik policije, predstavniki oblasti, katoliško starešinstvo iz Celja, Gospejno društvo ter narodno ženstvo. Pred krsto so stopali dijaki in akademiki, ki so nosili venca iz belega cvetja. En venec je podarilo Celje in je nosil napis: »Slovenski žrtvi — Celjani«. Drugi venec je bil dar celjskih katoliških visokošolcev. Po mestu je spremljala žalni sprevod večtisočglava množica. Sprevod se je ustavil pred magistratom. Odprli so pogrebni avto in govoril je v imenu celjskih akademikov g. Rado Hodžar, ki je želel ob koncu mučeniškemu tovarišu srečno pot v ljubljeno rojstno grudo. Po tovariških besedah se je poslovil v imenu katoliškega starešinstva ravnatelj Mohorjeve tiskarne dr. Fr. Kotnik s pomenljivimi besedami: »Dragi tovariš! Slovenski možje niso padli pod udarci bratove roke! Ti pa si mlada žrtev, ki Te je stri brat! Maščevanje je Gospodovo! Ko se od Tebe poslavljamo, dragi tovariš, nam je v tolažbo in prepričanje, da si hodil po poti pravice in resnice, po kateri so hodili vsi naši vzorniki ln po kateri je hodila s Teboj in bo hodila za Teboj vsa slovenska katoliška akademska mladina. Sicer odhajaš iz našega slovenskega občestva, a duševno boš še vedno združen z njim! Bog s Teboj, tovariš Rudolf Doli-nar!« Celjski »Zvon« je odpel žalostinko, nakar se je zahvalil za sprejem in počastitev v imenu Akademske zveze g. Franjo Že-bot ml. Vsi številni navzoči so zaklicali trikratni »Slava!« Zvonovi so zvonili, žalni sprevod je posodil mučeniku ob zvokih žalostnih koračnic pot do Glazije, kjer se je poslovil z mahanjem robcev. Med Celjem in Ljubljano Po vseh župnijah ob državni cesti od Celja do Ljubljane so počastili prevoz krste z zvonenjem in s pobožno molitvijo. V Št. Petru v Savinjski dolini je g. župnik dr. Jančič blagoslovil krsto in molil z va-ščani. Isto se je ponovilo na Vranskem. Na mrtvaškem odru v Ljubljani Ljubljana se je pripravila na dostojen sprejem mladostnega narodnega mučenika z žalnimi zastavami. Pogrebni avto je pripeljal krsto v Ljubljano ob treh popoldne pred Akademski dom, kjer je sporočil zbranim g. šolski upravitelj Bratuž iz Slov. Konjic, da izročajo truplo našega mučenika Slovenske Konjice Ljubljani. Koj nato so prenesli krsto v dvorano Akademskega doma, v katerega so se začele zgrinjati množice mladine ter odraslih, da pokropijo krsto, katero so zagrnili številni venci od vseh krajev globoko žalujoče Slovenije. Krsto pokojnika v Akademskem domu je pokropilo ier 2-anj molilo 20.000 ljudi. Pogreb v Ljubljani V soboto 12. junija predpoldne se je vršil v Ljubljani slovesen pogreb mučeni-ške žrtve. Pogreba so se udeležili poleg mladine ter ljudskih množic iz vse Slovenije: notranji minister dr. Korošec, minister dr. Miha Krek, prvi kot predsednik, drugi kot podpredsednik JRZ, ban dr. Natlačen z uradništvom banovine. Žalni sprevod, ki se je spremenil v žalno manifestacijo vsega slovenskega naroda, se je ustavil pred vseučiliščem, kjer je bilo več poslovilnih govorov tovarišev rajnega. Od vseučilišča je krenil sprevod v stolno cerkev, kjer je bila slovesna sv. maša. Izpred stolnice se je nadaljeval žalni sprevod na pokopališče k Sv. Križu, kjer so položili krsto po odpetju žalostink in po zadnjih poslovilnih besedah v stalni grob. * Rajni Dolinar Rudolf je bil kmečki sin iz Lučin pri Škofji Loki. Bil je zgleden, res katoliški visokošolec in najstarejši sin družine z desetimi otroci. Umor visokošosca Rud. Dolinaria. O umoru visokošolca R. Dolinai ja sporoča banska uprava sledeče: V zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika JNS Petra Živkoviča v Maribor, Konjice in Celje dne 8. junija, bo istega dne ob 20 na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli dva avtobusa, katera teta vozila pristaše JRZ. Napad se je izvršil z revolverji, noži, bokserji in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila dva akademika lažje ranjena, ostali 60 dobili samo praske. Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešili pa so akademika-filozofa Rudolfa Dolinarja, rojenega dne 11. aprila 1915 v Lučinah, občina Trata, okraj ŠRofj- I/)ka in tja pristojnega. Domnevali so, da so ga napadalci odvedli s