288 Novičar iz raznih krajev. Po vikšem ukazu se vsi začasno odpušeni vojaki (ur-laubarji) in reservi, kteri služijo pri finančni straži in so že čez leta v vojaški dolžnosti, imajo berž iz vojaščine izpustiti. — Stat i Učni zbor na Dunaji je imel v saboto svoj poslednji shod; kakor se sliši, je marsikaj koristnega za pospeh statistične vednosti sproži). — Sliši se, da je cesarska vlada za zasadbo drevja ob železnici Ijubljan-sko-teržaški precej dnarja dovolila, da se pa tudi pričakuje, da bojo na Krasu tudi občine (soseske) spašnike (gmajne) poleg železnice z drevjem zasajati začele. — V Marii-Celji je bilo čez 180.000 romarjev dokonča une-ga mesca; marsikak dan je bilo čez 50 maš na dan. — Na južnem Tiroljskem letos spet in precej hudo boleha grojzdje. Zvepljajo ga in limajo, ker pravijo, da oboje pomaga, — Čuden prikazek je to — piše marski časnik „Neue Zeit" — da se letos nahaja po senožetih toliko mer t vi h ker to v. Ali kakošna kuga razsaja med njimi? Ali jih suša mori? — V vasi Stjt-u poleg Klumec-a cve-tete ravno zdaj dve jablani, ki pa ste zraven tega polne lepega sadja, tako, da cvet in sad ob enem šibita drevesi. — V nekterih goratih krajih Virtemberških se je ovsa lotila neka huda bolezen, da zlo tožijo ondašnji kmetovavci. Kakošna bolezen je, ni povedano. — Na (rusovskem) Poljskem bo nek letos letina tako bogata, da že dolgo ne pomnijo take. — Angležem še zmiraj slabo gre v Indii. Kosovska vlada je dala po svojem poslancu angležki vladi vediti, da je gerda laž angležkih časnikarjev, ki pravijo, da so Rusi podkurili punt v Indii. Kosovska vlada bi zlo obžalovala in za nesrečo imela celemu svetu, ako bi Avgleii zgubili svojo veljavo v Indii. — Da se bota cesarja Napoleon in Aleksander kmali snidla, je gotovo, — pa ne v Darmstadtu, ampak v Stuttgartu, pravijo časnikarji, ki si že pol leta glavo lomijo: kaj nek si bota čara iz izhoda in zapada povedala? Ker pa oba molčati znata, se bo menda od teh pomenkov več ugibalo, kakor zvedlo. -- Spet spravljajo pred nekimi leti pregnano španjsko mater-kraljico Kristino nazaj v Madrid, pa noče iti, dokler je Narvaez pervi minister. — V porotni sodbi 3. dan t. m. v Parizu so bili Mazzini, Ledru-Rollin, C a otipa ne 11 a in Massarenti v pregnanstvo obsojeni, se ve da le z besedo (in contumaciam) in ne djansko, ker vsi štirje prosti živijo na Angležkem. Ali jih bo angležka vlada francozki izročila, se ne ve. — Od kneza GregorjaGhi-k a, nekdanjega gospodarja moldavskega, ki se je unidan na svojem gradu ustrelil, se je zdaj zvedilo, da je bil na strani tistih, ki želijo Moldavo in Valahijo zedinjeno pod ptujim vladarjem, in da so ga zatega voljo sovražniki njegovi tako čertili in mu podtikali take nečastne dela, da ni mogel prestati sramote in si je tedaj življenje končal. — Perzijski car (šah) je razglasil postavo, po kteri imajo vsi njegovi podložni, naj so mahomedanske, kristjanske ali judovske vere, enake pravice vživati. — Po časniku 5,Globe" je v severni Ameriki umeri največji mož sveta: gosp. Miloš Darden; 7 čevljev in 6 paleov je bil visok, 6 čevljev in 4 palce je meril okoli srede; vagal je pa 10 centov; 16 mož je bilo treba, da so truplo v trugo položili.