St. 42. V Trsiti, v sredo 19. oktobra 1SS1. Tečaj VI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. m ■ V edinosti j« mol!« »EDINOST« izhaja vsako sred«; c.ena za vsa lato ia 4 Rld. 40 kr., za polu leta 2 Kiti. 30 kr., za Satrt leta t gld. 20 kr. — posamično St^vilk-i nri npravuiltvu 1» po trallkah v Trstu se dobivajo po 8 kr. — N'aroinine, reklamacije In Lnzerate prejema Upravnlltv« »vit Zonta 9«. Vsi dnp iti ho po3Uj:ijo Uredništvu >vla 9. Laziaro < Tip. lLtahi; vsak m ir.ibiti fraukimii. U 1< i |»i m i liro/, potbne vMuosti sj ne vravij>. - /n-emli (razni vrst) naoi mila in poslanice) s - /.araSunUo po pogodbi — prav con6; pri kratkih oglasili z drobnimi Črkuni plačuje za vsako besedo 2 kr. Domoljubom vseh stanovi Nekdanji grški modrijani in učeniki niso ljudstva podučevali samo v Šolah ali učilnicah, temuč vporabljali so v tosvrho vsako ugodno in primerno priliko. Podučevali so tudi na očitnih krajih, kder je bilo kaj več ljudstva zbranega; podučevali so tudi posamezne, ter tako vsestransko delili kruh vzvišenih naukov — in trud njihovega podučevanja ni bil zaman. Dan denes, ko moč omike in napredka prešinja vse narode in vse slove narodove, prešinola je ta moč tudi naš slovenski narod, kateri je vstopil z drugimi mnogo večjimi In močnejšimi narodi v vrsto naprednih bojevnikov, kder se po skromnih svojih močeh tudi dostojno odlikuje. — Ali, kakor posameznika, tako tudi ves narod lahko duševno in telesno ugonobijo grde in vsakemu napredku škodljive strasti iti napako. Tudi tega se lahko prepričamo pri Grkih, kateri, dokler so jih vodili in podučevali skučeni, modri ter za njihovo telesno in duševno blagostanje uueti molje — bili so srečni, učeni, krepki ua telesu in duhu — a ko so prišli pod vodstvo sebičnih in ničvrednih voditeljev, kako so pokvarjeni ostali na duhu iu telesu še dodenašnjega dne. Mi Slovenci, razen nemškutarjev, lahonov iu drugih enakih narodnih naših sovražnikov, takih kugonoseov, kateri bi mej narod hoteli sejati z slabimi nauki tako snetjav kal, doslej še nemamo; uli nekaj, kar narodnega napredka ne pospešile, pač pa močno ovira, imamo mej seboj, in to je: še vse premajhno ali obmejeno delovanje za narodno stvar. Ah, koliko je šo dela, koliko Še neplodnega polja čaka pridnih roki Pojdi v duhu z menoj, dragi slovenski domoljub, najprvo po kmetiških vaseh, ter obrni svoj pogled na slovensko kmetsko mladino. Da, zdrava in krepka na telesu in duhu je ta Blovenska mladina, in solza veselja zasveti se ti v očeh, videčemu tako zdravo narodovo jedro, s kakoršnim se ne more ponašati vsak narod. In obrazi te mladine kažejo ti veliko nadarjenost — bister um; a žalibog, da toliko teh izvrstnih talentov zakopanih ostane na veke 1 Saj imamo šole, in po obstoječih Šolskih postavah so roditelji tudi z silo primorani svoje otroke v šole pošiljati — kako tedaj je mogoče, da toliko izvrstnih talentov zakopanih ostane? utegne me kateri vprašati. Ali Žalibog, mi ne živimo še v dobi, da bi ljudstvo bilo toliko za- vedno, da bi sumo spoznalo, kaj mu je v lastno korist. Kolikor otroci Šolo obiskujejo, zahvaliti se je temu po največ ostrosti šolske postave, (ne moremo reči, da so, kakor pri V3akej stvari, tako tudi tukaj, Častne izjeme), katera zanikarne roditelje, konečno vendarle prisili k pošiljanju njih otrok v šolo. Ali kaj pomaga k šolskemu napredku vsa postavna sila, s katero se vendar želeni vspeh doseči ne dA, kajti kder nc vlada veselje do dela, tam tudi delo prav storjeno ne bode, in od takega dela nemarna nikacega dobička pričakovali. Vzlasti se nam ta nevesela resnica kaj živo predstavlja prav pri šoli. Otroci, katerih zanikarni roditelji brez postavne sile v šolo ne pošiljajo, nemajo tudi nobenega veselja do šoke, in ko naposled vendar z veliko silo obiskujejo šolo, zgodi se to vselej pozneje, no o določenej uri in še takrat prihajajo s prazno glavo, drugim pridnejfiim učencem in učitelju v nadlogo. Koliko koristi poduk pri takih otrocih, to je lahko umevno. Domoljubi 1 prav o tej nad vse važnej zadevi se je mej narodom premalo storilo. Premalo so sc slovenski Časniki pečali, vzlasti kar zadeva obiskovanja Šole. Priliko imamo večkrat čitati, da se je tam šolsko leto slovesno zaključilo, pri kiterej priliki so bili otroci pogosten!, da so deklamovali in peli, — torej šolski napredek je velikanski Priliko smo Imeli tudi večkrat čitati nekako zabavljanje zoper katerega posameznega učitelja, ako je poba en-inalo zlasal, zaprl, ali ga zaradi pomanjkanja šolskih učnih pripomočkov iz klopi postavil. Prav tako tudi nepremišljeno zabavljanje na vlado zaradi naših narodnih pravic, češ, mi moramo pošiljati svoje otroke po osem let v Šolo, a naših narodnih pravic nam pa vendar ne daste. — Za Boga svetega, ne takol — Kam pridemo, ako hočemo tako ravnati iu tako nespametno ravnanje še po časnikih v svet trobiti. Ćemu treba pri tako ozbilnjej stvari, kakor je šola, tolike naivnosti? Veš, dragi domoljub,to ni tako; tako nepremišljeno pisarjenje, katero je v istini večkrat pretirano, ni koristno v povzdigo šolskega napredka, in šolske veselice se tudi ne smejo tako opisovati, kakor čitalnične, ter zaradi tega uplti v svet o velikanskem šolskem napredku dotičnoga kraja. Svojih narodnih pravic pa tudi ne tirjajmo z bedastoćo, da moramo svoje otroke po osem let v Šolo pošiljati. Kdor jih pošilja, pošilja jih v lastno korist, in za ostro Šolsko postavo Binemo vladi pač hvaležni biti! Tudi ne umivajmo posameznih učiteljev očitno pred svetom, kajti to ne Škoduje le učitelju samemu — kakor nekateri misli — temuč tudi dobrej stvari. Vzemimo pero v roko rajše iz druzega namena; pišimo, in to kolikor nam naše duševne moči pripuščajo, lepo in v srce segajoče; railagajmo narodu visoki pomen in korist šole; nasprotno pa, kažimo mu slabe na-stopke zaneinarjevanja šole in grde nevednosti, Pojasnujmo narodu vsoto z primernimi vzgledi, ter ga tako vodimo po bladnej senci blagodejnega poduka k viru vsega bogastva — šoli. Nadalje prizadevajmo si tudi, da sc v šolo uvede tak poduk, kateri bode priprostemu ljudstvu istinito koristen, po katerem bode mu lahko mogoče svoje prihodnje živonje vravnati. Ko bode ljudstvo videlo, da je Šola v tem smislu vravnana res prava njegova dobrotuica, bode se za njo bolj ogrevalo in svoje otroke z veČini veseljem vanjo pošiljalo, nego dozdaj. Vendar, kakor pravi domoljubi moramo vedno in vedno ljudstvu veselje do Sole buditi; storimo to po vseh načinih, kakor je kateremu mogoče. Ako imaš sam otroke, pošiljaj jih pridno v šolo, ter tako z lastnim vzgledom spodbujaj svojo sosede k temu. Ako neinaš otrok, pa si morebiti bolj premožen in olikan, nego tvoji sosedje, stopi tedaj pri priliki, pri nedeljskih pogovorih s prijateljsko besedo mej nje, unemaj jih za Šolo in po svojoj moči daruj kak krajcarčok ubogim učencem, da si bodo mogli vsaj nekoliko potrebnih pri šolskem poduku r.ibečih stvari nakupiti. Pisatelji, katerim pero gladko teče, primite včasih za pero; pišite članke in druge spod-budljive spise, kateri bodo roditeljem in otrokom uneinali veselje do šole. Ker uže o šoli govorim, hodom pri tej priliki spregovoriti nekatere besede, meni od uže zdavnej na srci ležečo stvari. Mi Slovenci imamo poleg ljudskih in drugih šol premalo dekliških šol. Kolike važnosti je ženska v n&rodtiom živenji, to more in zna ocenili le oni, kateremu je vso narodovo živenje pobližje znano. Ženska je faktor, kateri bi pri dobrej vzgoji vse drugače deloval v blagost človeške družbe, nego je to sedaj. »Da j to nam dobrih mater, pa bode svet imel drugo podobo«, izrekel je neki poganski modrijan svoje dni — in to je tako živa istina, da jo vzlasti v denaš-njoj dobi preživo Čutimo. Dan denašnji potrebujemo bolj od kedaj poprej dobrih izurjenih gospodinj, katero Id morala poleg veščega gospodinjstva dičiti tudi cve- tica vednosti. Mi tukaj namreč ne mislimo ti.ste pulile vednosti, katere so navzele lo prevzetne meslne gospii e, namreč: brenkanja na klavir, znanje francoskega, italijanskega ali angleškega jezika, kajti teh vednosti Še no Rmalramo ko poglavitnih in najpostrebnifiih, ampak one vednosti o pravem človeškem namenu In poklicu. Taka vednost bi bila: kaj je človeška družba sploh, po katerih in kakili zakonih se ona vlada in kaj jo vsak njeni ud njej nasproti storiti dolžan. Vedeti bi morala nadaljo o rodbinskem ali druŽbinskein živenji, kaj namreč zopet ono zahteva, kako je vravnano in kaj se od vsakega njenega uda zahteva. Gotovo je: ko bi bile našo slovenske gospodinje v enakih vednostih dobro podučene, vladal bi se svet vso bolje nego se, kajti ni zadosti, da gospodinja zna le kuhati, kuhinjo pomesti, za silo kaj ošivati in druge lake male stvari; od dolne in istinito tega imena vredne gospodinjo zahteva se tudi duševna znanoBt In olikanost, vzlasti gledć človeške družbe sploh, in domaČega družbinskega živenja. Koliko k povzdlgi splošnega in hišnega blagostanja taka znanost koristi, Imamo najbolji vzgled nad pre-možnejimi hišami. V premoŽnejih hišah najdeš, da je gospodinja več ali manj duhovita, da se od drugih svojih sovrstnic — gospodinj, močno razlikuje. Take gospodinje ne najdeš le pri ognjišči, temuč povsod — po vsej hiši: sedaj pri hlapcu, sedaj pri dekli, sedaj na dvorišči ali koder si bodi, ona pazi povsod svojih podložnih, svari jih, uči, ter odvrača od slabega in lahko-mišljenega živenja. Nasprotno pa najdeš v slabih hišah tudi slabe gospodinje, katere druzega ne znajo, nego piskre k ognju pristavljati — zraven so pa tako umazane in zanemarjene, da se moraš s6 studom obrnoti od njih. Pri takih hišah tudi ne bodeš nikoli slišal, da bi gospodinja kedaj svojo družino lepo podučevala — nasprotno, slišiš le trdo kletvino in zmerjanje. Dokaz je torej jasen, da revščine, kolikor se je nahaja po svetu, niso le slabe letine in druge nesreče uzrok, temuč v obilnoj mori duševno siromaštvo ali nevednost. (Konec prihodnjič.) Deželni zbori. Tržaiki. Četrta seja, dne //. oktobra, Deželni glavar da besedo poslancu dr. Vi-dacoviehu, kl vtrjuje svoj v zadnjoj seji stavljeni F^odlisteli:. Delo sv, Cirila i Metoda. Y spomin 5. julija 1881. Spisal Jaromir Volkov. III. (Dalje.) Leta 1015 si je grški car Basilij Bolgarobijec Ohrido osvojil ter od istega časa je grški jezik v mestu začel prevladati; vondar slovanskega ni popolnem spodrinol. Poslednji seje tam še do tega časa verno začuval. Po nastopnlkih sv. Cirila i Metoda so nastopili ti le bolj imenitni bolgarski pisatelji: Simeon Veliki, car bolgarski prvovenčani, odličen spiso-vatelj knjig, pa tudi materijalno velik podpornik slovanskega slovstva. On je spisal znamenito knjigo: »Zlatostruj«. Njegov oče »prvokrščenl« car bolgarski Mihajil Boris gaje uže mladega dal dobro odgojiti i podučiti v vseh vedah i potrebnih svetovnih znanostih. Čas njegovega vladanja od 1. 888 do 1.937 so je leliko imenoval po vsej pravici srečen čas slovanskega slovstva. Bolgarski vladika Konstantin je poslovanji leta 898: »Izbor reči na evangelija nedeljna«. Okolo leta 90G pa je poslovanil' »Četiri reči Atanazija Aleksandrijskega proti Arijanotn«. Gregor, bolgarski svečenik, je poslovanil »kratko zgodovino svetovno i cerkveno« ter delo dovršil 1. 937. Izvrstni spisovatelji tedanjega časa so bili tudi: Ivan bolgarski, patrijarhov legat; Teodor Doksov, i dr. Carstvo bolgarsko je po hudej vojni palo leta 1018 i s tem je zadela volika nesreča tudi krasno razvijajočo so slovansko literaturo, ki jo tužno životarila skozi dolga stoletja — do zadnje rusko-turške vojne. Bes, nastopniki sv. Cirila i Metoda so bili zapodeni iz vlastne domovine tja v srbske i bolgarske kraje, pa slovanska liturgija se je po nekatorih straneh, posebno v Panoniji, vendar Še nekoliko ohranila; ali propadi ubraniti so ni več mogla; kajti tudi Madjari so pridrli v Panonijo i Moravijo ter pomagali Nemcem razdevati lepe slovanske deželo, s temi pa državno l cerkvene narodne uredbe. Slovenci, osobito oni na spodnjem i sre Injem Slirskem, Kranjskem i Koroškem, prejeli so jednako Moravcom i Panoncem slovanski jezik v domačo cerkev od sv. Cirila i Metoda, oziroma njunih učencev, pa ta doba jo malo časa trajala. Slovansko liturgijo mej Slovenci je zadela ista tužna oso da , kakor drugej na severnej strani, kder so Nemci zavladali. Kder so je slovanska služba božja izmej našega naroda pregnala, tam se tudi Cirilovo pismo ni moglo ohraniti. Tukaj pa naj le mimogrede nekoliko omenimo o našem najstarejšem z latinico napisanem jeziku i začetku našo slovenske književnosti. V samostanskoj biblioteki sv. Gorbinijana v Monakovem (Miinchen) shranjen je latinski rokopis, obsegajoč mej drugim tri staroslovenske spise: dve izpovedni molitvi i homilijo o grehu i zveličanji. Te spise imenujemo »frižinske spomenike«. Sodi se, da so bili pisani okolo 10. stoletja i sicer prilično ko so du- hovniki širili krščanstvo mej našo ljudstvo. Kakšna slovenska beseda se nam je ohranila iz one dobe v »frižinskih spominkih« utegne vsacega zavednega Slovenca zanimati, zato jo priobČu-jemo v sedanjem našem pravopisu; i sicer, kolikor mogoče, posnetem i z originala. Ker nam prostora primanjkuje, priobču-jemo od teh samo jedno izpovedno molitev, glasi se tako: »Glagolite po nas redka slovesa. Bože, gospodi milostivy otčo boŽel Tebe ispovede ves moj grech. I svetemu krestu. I sv.Uej Mariji, I svetemu Michaelu. I Vsem krilatcem božijem. I svetemu Petru. I vsem selom boži jem. I VBćm mučenikom božijein. I vsem vernikom boŽijcm. I vsem dfivam pravd nyra. I vsem pravdnym. 1 tebe, boži j rabe, hoču bytl ispoveden vsich mojich grach. I veruju, da mi je, na sein sv te byvši, Iti že na 6n svet. Paky Že vstati na sudny den. Imeti mi je život po sem. Imeti je otpustek mojich grfcchov. Bože milostivy, primi moju ispoved mojich grecliov. Ježe jesem stvoril zla, po ta den ponježe bych na si svet urožden, I bych kreŠčen; ježo pomnju ili ne pomnju, ili volju ili ne volju. Ili vede ili ne v de. Ili v nepravdnej rot , ili v Iži. Ili tatbfi, ili zavisti, ili v usmasi. Ili v činistve. Hi ježe ml se tomu chotelo, jemuže mi by ne dostalo choHi. Ili vpoglagoianijl. Ili spe, ili ne spe. Ili ježe jeseni nc spasal nedelja, ni svčta večera, ni mega posta, i inoga mnogoga ježe protiv bogu i protiv meinu krstu. Ti jedin bože veš, kako mi jega potreba velika. Bože gospodi milostivy, tebe se mil tvorju od sicli počtenych grech i ot inSch množCch, i v®čich i menjšich ježe jesem stvoril. Tech se tebe mil tvorju i svetoj Mariji, i vsem svetim i da bym na sem sv«jt« EDINOST predlog. Govornik razlaga, kako trgovina v Trstu peša; mej ilrii^itn povđarja posebno da je Trstu bit prvi udarec ti, da so je prepozno zvezal po železnicah z notranjimi deželami, ker leta11851 so l>ile uže severne luke z Dunajem po železnicah zvezane, Trst pa stoprav v lotu 1807. A tudi upanje na to zvezo je bilo uničeno v letu 1HT>K, ker se je južna železnica prodala tujemu društvu, ker je to gledalo le na lastne dobičke in je rabilo svojo privilegijo; od tod je izvirala visoka vožnina in propadanje Trsta. Mej tem ko seje pozneje Dunaj po Štirih železnicah (Fran-JoŽefovo, »everno-zahodnjo, državno in severno) zvezal z severnimi lukami, in je poleg tega še več postranskih železnic pot na sever skrajšalo, ostal je Trst navezan na edino južno železnico na vse strani. Za Beko je ogerska vlada zelo skrbela ler jo modno po-vzdignoia. Benetkam seje odprla pot čez Brener; v letu 1882 doboste Genova in Benetke po Got-hardovej železnici nova predstva in zadnja pogodita ogerskin državnih železnic z druzimi o^erskimi železnicami odtegne Trstu popolnoma hrvatsko trgovino in trgovino z lesom sploh. Govornik se boji, da Trst s praznovanjem pet-stoletne spojitve z Avstrijo zipiše propad svoje trgovine v svojo letnice (na galerijah burno ploskanje); propad po despotizmu monopola i nemarnosti državne vlade. Da se ta nesreča obvaruje, potrebna jo v prvej vrsti zveza Trsta z Rudolfovo železnico; obe mestni skupščini ste v tem jedini ter ste opustili pričkanje zarad predstva Predela in Loke, ki je teoretično mogoče, dejansko pa nepomenljivo, in zato je denes, ko kranjski deželni zbor predlaga zvezo z Loko, opravičena pridružitev temu predlogu ter ga zarad tega podpira. Deželni glavar vpraša, kako naj se ta zadeva obravnuje in izroči se na prelog dr. Con-sola po soglasnem sklepu deželnemu odboru. Potem se prebere prošnja društva »Societa operaia«, naj se omeji škoda, ki izvira delal-skeiuu stanu iz praznikov. Tudi ta prošnja se izoči deželnemu odboru, da jo preudari in o njej poroči. Prebere se dalje istega društva druga prošnja, katero podpira tudi društvo »Fratellanza arti-giana«, naj se v novi stavbeni zakon sprejmo gotova določila za varstvo delalcev. Zastran obravnave se uname daljši razgovor mej poslan« cema Vidaeovich in Dompieri in deželnim glavarjem in se prošnja slednjič Izroči deželnemu odboru v poročilo. Zdaj pride na vrsto zakonski načrt deželnega odbora, naj se občini da oblast, da sme pobirati občinsko doklado k državnim pristojbinam pri prepisu nepremikljive vlastnlne tudi v priinerljaji smrti. Poročevalec dr. Dompieri prebere dotični predlog; deželni glavar izreče, da je deželni zbor sklepčen o tej zadevi, ker je 42 poslancev pričujočih. Poslanec Nabergoj je proti temu zakonu, ker davkoplačevalcem nalaga novo breme in zadeva posebno prebivalstvo na kmetih, katero uže zdaj dedinske davke teško plačuje. Kolikor je njemu znano, ne misli sedanja vlada davkov povišati, ampak želi jih znižati, zato bo on zoper ta zakon glasoval. Nabergoju sicer noben poslanec ni ugovarjal, vendar pa je govoril le gluhim ušesom, ker zakon je bil v drugem in tretjem branju sprejet. Zadnji predmet je bil predlog deželnega odbora, zastran predrugačbe g. 119 Črka d) mestnega ustava, zastran razsodbe utokov (pritožb) zoper globe in zaporne kazni, prisojene na prvej stopinji od magistrata. Ko je deželni glavar izrekel, da je 41 poslancev pričujočih in tedaj zbor sklepčen, razjasnil je poročevalec dr. Dompieri omenjeni predlog in posebno poudarjal, da se vlada naslanja na nek ministerski ukaz od leta 1855, po katerem pristojnost deželnega odbora o razsodbi utokov pobija, i da zalo, ker se je deželni zl>or na to ustavno pravico naslanjal, mnogo zakonov, katere je sklenol, ni bilo potrjenih. On predlaga, naj se zakon sprejme po osnovi de-žel nega odbora, da so vladi pokaže dobra volja, da se magistrat otme iz dvomljivega stanja in mnogo brezvspešnih pravd obvaruje. Po daljšem razgovoru je bil sprejet zakon, po katerem bo vprihodnje take utoke razsojalo deželno namestništvo. Peta seja je bila 14. oktobra; o tej prihodnjič. Istrski. Šesta seja, v 6. dan septembra dopoludne. Dr. Viduiich predlaga zlioru predstavo na visoko ministerstvo glede pomorstva, katera so soglasno sprejme. Sbisa in tovariši predlagajo, naj se naroČi deželnemu odboru, da se potegne pri vladi za to, naj se pri prenaredbi gozdnega zakona od 3. decembra 1802 v ozir jemljA posebne razmere istrskih gozdov i naj se zakon ne izvršuje tako strogo. Nadalje se naroči deželnemu odboru, naj se obrne na vlado, da se napravi boljši red pri iztlrjevanju davkov i da se davkoplačevalci ne obteŽujejo z nepotrebnimi troški i da se eksekucije za eden in isti dolg ne godć na tri načine. Vsi ti predlogi so bili soglasno sprejeti. Sprejet je bil potem v tretjem branju načrt zakona o zidanju ceste od sv. Dominika preko EržiŠča v Kršan, Poročilo g. Babudra o ljudskih šolah za leto 1879-80 se vzame na znanje. Pri tretjej točki, broški za učne namene«, nas-vetuje g, Strk, naj se podeljevanje deželnih štipendij ne omejuje le na pokrajne, a ta predlog ni bil sprejet. Drugi njegov predlog, naj se omejoči predpisi ministerskega ukaza za bogo-častje i nauk od 8. maja 1880 Št. 16.365 pri podeljevanji Štipendij učencem na hrvaških in zunanjih šolah ne raztegn6 na gimnaziji na Beki in Senju, bil je sprejet. G. Strk je vprašal deželni odbor, kako vrednost on pripisuje predalu uobčevalni jezik* pri zadnjem popisu, in ali bo ta podloga, da se ustanovi Številna razmera mej narodnostmi v Istri. G. Amoroso odgovori, da popisa ni zau-kazal in izvedel deželni odbor. Pri predalu XI predlaga g. Strk, naj se deželni zakoni razglašajo tudi v hvatskem jeziku 1 naj bodo tiskanice za rabo v Šolah hrvatske, ali slovenske. A ta predlog in bil sprejet, ker tu je šlo za slovanske pravice. Sprejet je bil potem deželni proračun z troški 322.267 gld. In dohodki 121.338 gld., pri-mankljaj znaša toraj 200.929 gld., ki se pokrije a) z 25°/, doklado na vse neposrsdnje davke z priklado vred; b) z 100°/, doklado na potrošnino od mesa in vina; c) z stalno neodvisno pristojbino 10.02 gld. oziroma 6.68 od hektolitra Špirita in 2.20 gld. od hektolitra piva. Kranj i ki. četrta seja iu 5. oktobra. Deželni glavar se z gorko besedo spominja godjeu presvitlega cesarja in poslanci Njeg. veličanstvu trikrat zakličujo: Slaval in Hoch! Zboru so se izročile te le prošnje: Občine Vrablt za podporo, da naredi pot iz Vrabč do tržaške velike ceste; vodje novomeške obrtne nadaljujoče Šole, da se napravi ustanova za enega učenca te šole da bo inogel hoditi v k i ko obrtno šolo; društvo za podpiranje novomeških dijakov za podporo; občine Praprete, naj se preloži okrajna cesta, ki drži od Čateža in Velike Loke proti sv. Lo-rencu in Martinje vasi na veliko cesto; sadjarskega društva v Vipavi za podporo, in učiteljev sodnih okrajev Ilirska Bistrica, Senožeče in Postojna za draginske priklade. Vse te prošnje se izroče finančnemu odseku. Več poročil deželnega odbora se izroči finančnemu odseku. Proračun zemljiško-odveznega zaloga za leto 1882 se odobri in določi, da se ima za pokritje pobirati 16% doklada na vse neposrednje davke z državnimi prikladami vred, potem 20'/« priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. Sklene se, naj se uvedo na slapskej sad-jarskej in vinarskej šoli praktični Šolski tečaji za ljudske učitelje in se v ta namen dovoli 400 gld. za prihodnje leto. Proračuna za sadjarsko in vinarsko šolo na Slapu in deželno kulturni zaklad za 1.1882 se odobrita, kakor tudi računski sklep poslednjega zaklada za I. 1880. Učencem dunajske akademije upodabljajočih umetnosti Ferdinandu in Josipu Veselu in dunajskega vseučilišča Asylverelnu zbor dovoli po 50 gld. podpore. Za most čez Kolpo poleg Broda se dovoli 1000 gld. In čez Unco pri občini Laze 300 gld. Dopisi. X Tr»tu* 9. oktobra. (iOdprava »Soli«. Konec.) Će 'Edinosti ni napadala kraških županov zarad njih nepolitičnega vedenja, storila je to s preudarkom; ona ni nikoli odobravala ravnanja teb slovenskih mož, vendar pa misli, da več opravi, ako z lepa svari, nego straBtno napada in razporc mej ljudstvom neti. »Soča« se Še prepriča, ako se uže ni, da je tako postopanje boljše, pametnejše in zdatniše od njenega. »Edinost« je prejemala pisma, s katerimi so se mnogi opravičevali, a vse te opravičbe je zavrnola in s tem inožem povedala več, nego »Soča« z vsemi žaljivimi napadi. Nesramna pa je trditev, da nismo grajali teh korakov. Kak vspeh pa so imeli »Sočini« napadi i kako je ona pri tem postopala? — Ljudstvo so jako zdražill, tako celo, da je nalašč »Soči« kljubovalo in so nezaupnice začeli nazadnje dajati celo oni, ki so se pri nekej vo-litvi dobro vedli; a o teh je molčala naša nasprotnica, držeč se pregovora: duo cum faciunt Idem, non est idem. Kdo je hvalil g. namestnika zato, da je obiskal gledišče? Kdo se more spotikati ob vedenju v gledišči? Bila je dvorijivost, katero moramo zahtevati od VBacega omikanega človeka; čestili smo v njem cesarjevega zastopnika, kar smo tudi ob svojem Času konstatirali. Da pa ima »Soča« druga!nt nazore, nego ves Uobraženi svet, zato vendar mi ne moremo biti odgovorni. Laž je, da je hotela »Edinost« vsiliti »Soči« neko poslanico, to je bila Bizjakova stvar; dru* štvo in list »Edinost« ne vesta nič o tem in tudi ne bi se bila nikoli toliko ponižala. Kar &mo govorili, da je obečala vlada, to je vso res, o tem imamo priče in vlada bi tudi bila morala drugače postopati, ako bi Bizjak bil še enkrat zavrnen Mi smo vedno trdili in trdimo še zdaj, da je izviralo njegovo nepotrjenje iz političnih uzrokov, ker vseh odvetnikov bi moralo biti sram, ako bi trpeli mej sabo tacega tovariša, ki z«rad druzih hib ne bi smel sedeti v mastnem zboru. Mi imamo priče, da se je tujec B, sam izjavil, dasta le on in nek drug gospod uzrok, da Bizjak ni bil potrjen in da so povodi nepotijenja bili le političnega značaja. Da Bizjak ni mogel več sedeti v zboru, ki je ž njim tako delal, to je jasno i:i tudi to, da so volilcl pokazali politično značajnost, ker so ga zopet volili. »Soča« jih je res zarad te lepe lastnosti hudo grajala ter jim še zdaj očita, da so bili zapeljani, a vsi drugi časniki, raznih jezikov in barv, jako so jih hvalili ter »Soči« sapo zaprli. Zaprč sapo »Soči« tudi volile! sami, ker so baje jako raskačeui na »Sočo« in hočejo javno manifestovati, da so volili po svojem prepričanji. »Edinost« ni vabila na dom, ampak pisala je, da bodo društveni zastopniki na Op-činah. To jo črno na belein in tudi to, da je tujec B. kandidaturo Malalanu vsilil. Drugačne razmere bi bile, da je bil Ma-lalan volilec, i da se ni godilo, kar se je, da namreč uže pred prvo volitvijo nobeden ni hotel ponujane kandidature prevzeti; to smo uže poprej poudarjali, tedaj ni treba daljše razprave. Kaj se »Soča« na to upira? Mi smo znali, kakšne so stvari, a nespametno bi bilo, vse po svetu raztrobiti; to je znal tudi odbor društva »Edinosti« ter se ravnal dostojno po okoliščinah in razmerah in zato smemo zopet konstatirati, da se je godilo vse v popolnem porazumu z vseini odborniki i u g. Malaianom, ki seje brez onega svinčenega na belem zavezal, da bo sam proti sebi delal. Zato pa tudi ni res, da so nekateri matadorji odločili, ni res, da so bili vo-lilci zapeljani; oni so uže davno pred volitvijo sklenoli Bizjaki zopet voliti, ker se jim je za malo zdelo, da se ne spoštuje njihova volja in jim krati ena najprvih ustavnih pravic. Taka je ta stvar. Kakopa»Soča» in »Sloga« postavljate kandidate? Še papež škofov tako ne dela. Gospod načelnik dekretira: »Tega morate voliti I« in »Soča« ta ukaz zatrobenta. Zato pa tak kandidat vselej pade in po Goriškem je le en glas zoper tako samooblastno postopanje. Naj tedaj »Soča« ne hlasta po naših volitvah, dokler ima sd svojimi tako nesrečo. Vsak pred svojim pragom 1 Vos slovenski svet nam priča, da je Goriška nekdaj slula kakor najbolj rodoljubna iu disciplinirana, a kar se je tam začelo samodrštvo, začelo je tudi vse razpadati in kazati se demoralizacija. Na Tržaškem pa je prav nasprotno, slovenski tabor se tukaj, če tudi počasi, vendar le od dne do dne bolj vtrjuje k ljubu vsem nasprotnikom, katere imamo v svojej sredi. Politika »Edinosti« tedaj ne bode Slovencem nevarna, kakor trdi »Soča«, ker »Edinost« marljivo dela pri vtrjevanju narodnega taborja ter je pravo glasilo primorskih Slovencev; pač pa je Slovencem nevaren organ za privatne interese, ki javno mnenje prezira i se vede, kakor samodržec primorske dežele. Zakaj kriči »Soča«: Politika »Edinosti« je Slovencem nevarna? Zato, ker bi rada sama gospodovala. Prijatelji nam pišejo o kombiniranem napadu na naš list, i mi ga opazujemo brez strahd; dokler bo nas narod tako podpiral, kakor zdaj, brezvspešne bodo vse prizadeve naših nasprotnikov, ki imajo tako kosmato vest, da naše delalce ovajajo, tožijo in takoga gr&cha pokazen vz 1, akože ty zad&neš, i akože tva milost, i tebe ljubo. Bože, ty pride s nebese, uže se da v muku za ves n&rod, da by ny zlod.'ju ot&l. Otini me vsem zlodfijem. Milostivy bože, poruču me t*)o i moju dušu, i moja slovesa, i me dalo i moju veru i moj Život. I da bym uslyšal na sudny den tvoju milost veliju, s tfimi ježe vzoveš tvojimi usty: Pridete otca mega izvoljeni, primite v čne veselje, i večny žlvdt, ježe vy jest ugotovljeno iz vfika v vek. Amen. Taka so naša rodna »slovesa«, napisana za cerkveno porabo, pri boljšanju spokornih ljudi. Iz jezika, napisanega na frizinŠkih listinah pa se tudi iehko prepričamo, da Nemci v 17. stoletju niso še imeli tako lepega i opiljenega jezika, kakor Slovani dolga stoletja poprej. Ce tudi ni vse tako, kakor bi Želeli, vendar smo močno poto-laženi, če vidimo, da imajo Švabje pri vseh ugodnih okolinostih v svojih starih knjigah mnogo manj izobražen jezik nego mi. Naše slovensko slovstvo se začenja stoprav v 16. stoletju s posredovanjem Lutrove vere. O tein naj tudi nekoliko omenimo. Sv. Ciril i Metod sta spoznala napisano božansko besedo za veliko pomoč pri razširjanju sv. Kristove vere. Do tega spoznanja so prišli tudi raz-širjevalci Lutrove vere po Kranjskem, ter začeli spisovati različne knjige verskega obsežka. Na tem delu treba da Slovenci ohranimo prvim našim spisovateljem — hvaležen spomin. Primož Trubar je ime našemu rojaku, ki se je porodil 1. 1508 v Račici na Dolenjskem. Boditelji ga namenijo študijam. Po dovršenem bogoslovju je bil v mašnika posvečen a pozneje postane celo kanonik ljubljanski. Trubar omahne na svojej katollškej veri, pristopi k protestantizmu ter začne novo vero učiti i mej našince širiti. Ali uže 1. 1540 ga zapode iz Ljubljane. Trubar pobegne v Švabe, kder vdobi službo luteranskega pastorja. Ker ni mogel mej Slovenci nove vere osobno več učiti, spisal je »Abecedo s katekizmom« ter dal to prvo slovensko delo na slovstvenem polju — natisnoti na Nemškem. K malu potem pa da na svltlo: »Katekizem z razlago l drugimi dokla-dami.« Trubarju se pridruži še prognani koprski biskup Peter P. Vergerij, ki se je bil tudi poprotestantil, ter skupno spisu-jeta slovenske knjige verskega zadrŽaja. Leta 1555 dasta na svitlo evangelije sv. Matevža, a nekoliko časa potem pa posamezno dele sv. pisma nove zaveze. Trubar jo umrl ko pastor v Derendingenu 1. 1586. — Juri Dalmatin, učitelj modroslovja i propovednik luteranski v Ljubljani, poslovenil j" 1,1578 »Mo-zesove bukve«. Leta 1584 sestavi A. Bohorič, ravnatelj stanovskih Šol v Ljubljani, vlusten pravopis slovenskemu jeziku i na temelju tega spiše prvo slovensko slovnico. Ta pravopis se je začuval ko navadna pisava, pod imenom »bohoričica« do 1.1844. — Za časa škofovanja Tomaža Krena v Ljubljani so bili novo-verci na Kranjskem hudo preganjani. Kakor v 9. stoletju na Moravskem i Panonskem, isto tako skrbno se je isti čas poiskala slednja slovenska knjiga, ter uničena je bila na ognju skoraj vsa naša jedva pričeta slov. književnost. BazloČek na tem literar. pokončevanji je le ta: v 9. stoletji so Nemci na Moravskem i Panonskem Slovanom knjige požigali zato, ker so bile slovanske; v 16. stoletji pa so po Kranjskem slovenske knjige v ognji uničevali le zato, ker so bile pisane večjidel v Lutroveiu duhu, z namenom, širiti krivo vero mej slovenski narod. Po dovršenem »požiganji« se je spoznala velika potreba zaradi slovenskih verskih knjig, Prvi se loti dela sam gospod škof Kren, ter uredi i spiše svojim duhovnikom »Evangelija inu lystovi«, 1. 1612. Za njim se je poprijelo dela več splsovateljev iste dobe; eden najbolj marljivih je bil tudi novomeški prost Matija Kastelec. — Leta 1768 je spisal oče Marka Pohlin »Kraynska grammatika, das ist: Die erainerisehe Grammatlk, oder Kunst die erainisehe Sprach regelrichtig zu reden, und zu schreiben«. Da je v tej slovnici slovenski jezik tako popačen, tega ni spi-sovatelj toliko zakrivil, nego tedanja nemška soparica, ki mu je spridila dober okus na narodnem mišljenju i hotenju. Koliko našincev imamo še daudenašnji mej seboj, ki jih je po večletnih Šolah nemška elektrika tako prestrojila, da niso v narodnem oziru niti gospodarji svojega srca niti uma, Vse njihovo mišljenje i hrepeuenjo je tuje. Žalostno pa resnično I K malu za M. Pohlinom nastopijo spisovatelji: Osvald Gutsman, Juri Japelj, Blaž Kuinerdej, Anton Linhart in 1. I*jj se porodi blizu Ljubljane Valentin Vodnik, ki je bil pozneje re8 pravi narodni voditelj i kažipot svojim sovremenikom i potomcem slovenskim na književnem polju. O tem dovolj. Kar pa se tiče slovanske liturgije mej Slovenci, o katerej smo uže nekoliko omenili, ohranila se nam je glagoliŠka listina iz 1. 1583. V istem letu se je čitala, oziroma pevala, slovanska maša v Kamnjah pod Ćavnom blizu Črnič na Goriškem. (Da\j e prihodnjič.) EDINOST obreknjejo pri vladi, potein pa po listih kriče, da drugi nje o vaja j o. — Lepi značaji to! — Ali ni to Tersitejevo delo? Ali so to puta pravega slovenskega postopanja in skupne slovenske politike i ne judovska predrznost, kitero »Sod a« nam očita? Da, judovske predrznosti se je, Žallbog, le preveč navzelo nekoliko mlajših naših ljudi, ker sojini bili judovski Časniki dušna brana. To nam priča »Soča« prav očitno. Ko so bile zgornje vrste uže stavljene, dobili smo vest iz popolnoma verjetnega vira, da »Soča« vprihodnje opusti vsak napad na »Edinost«. To nas je resnično razveselilo. Hoteli sino Še mnogo ozbiljnega v svojo brainbo raz-odeti, a vest o nepričakovanej spravljivosti nas je potolažila. Mir tedaj mej nami! »Edinost« miru ni skalila i ga ne bo k dih, a braniti bo znala svojo Čast, ako hi Se kdaj potrebno hilo. H koncu prašamo pa Se tržalke naše nasprotnike: Ćemu je bilo toliko truda in muke, da ste nas denuncirali? Kaj ste s tem dosegli ? Koliko slave ste si pridobili? Kaj ste domovini koristili? Zakaj niste, kakor Vam očitajo »Novice« tami za kolesa prejeli, in vzvlekli voza, ako je res v blato zlezel? Zakaj ste od strani gledali in s križem rokami posmehljivo i malo-dušno kričali na voznike? Zakaj ste nas zaničevali pri trudapolnem delu? Stopite v našo sredo, podpirajte nas, svetujte nain, delajte boljše od nas, če ste kaj vredni. Vaše dozdanje ravnanje ni bilo pametno in rodoljubno. Is trfeške akollee, 5. oktobra. (Novo loltko Uto.) — PrIČetkom meseca oktobra so se odprle Šole po vsej trža-Škej okolici. Ljubi okoličani! ne zamudite lepe prilike, pošiljajte v šolo svoje otroke. Pokažite, da sto tudi vi uiieti za omiko, da vam ne bodo tujci očitali nevednosti in surovosti. Priliki vam je dana, ako jo zamudite, zamujena je za vselej. Šole so po novih učnih načrtih g. viteza Ant. Klodiča dobro uiejene, podučuje se v materinem jeziku, učitelji so tudi uneti za napredek; le na Vas, dragi roditelji, je zdaj ležeče, ali bode imela šola dober vspeh. Vaša edina skrb bodi, da nepretrgano pošiljate sinove in hčere v Šolo, da skrbite za časa, da bodo dobro oblečeni in obuti, kajti zima je pred durmi. Bodite ostri z svojimi otroki, opazujte njih pota in prepričujte se, ali so res v Šoli, ali ne. Potrudite se večkrat k učitelju, poizvedite, ktko se vaši otroci uč6 in podpirajte ga v težavnem delu. Le tam je upati dobrega sadu na šolskem po|ji, kder so roditelji in učitelji enih misli, kder gredo drug drugemu na roko. Posebno pa je treba paziti na redno obisko vanje skoz vse leto, ne pa le po zimi, ali le nekatere mesece. Šolski nauk je razdeljen na vse leto, torej je treba šolo vse leto obiskovati. Vsa tvarina poduka je pa razdeljena na šest Šolskih let in le tisti, kateri je ves ta čas pridno v šolo hodil, gotovo se je toliko naučil, da mu zadosti v navadnem žive nji. Torej vrli okoličani] poslušajte ta opomin, ter ravnajte se po njem. iS Kopra* 16. oktobra. Naznaniti nam je treba, da bode vsled dopisa okrajnega Šolskega sveta dne 27. oktobra okrajna ioltka konferenca v Kopru; zbor se prične točno ob 9. uri na jutro in sicer v šolah tu kajšnega raožk. učiteljišča. Na dnevnem redu je v prvo «skupno posvetovanje.« slovenskih in italijanskih učiteljev, predsedništvom Č. g. nadzornika Kiančnika. Dnevni red: 1. volitev dveh tajnikov, 2. volitev jednega uda za okrajni Šols. svet, 3. volitev dveh delegatov za deželno konferenco, 4. volitev stalnega odseka, 5 volitev odbora v oskrbovanje okrajne učiteljske knjižnice, 6. delitev konference v jeden slovcnsk in jeden italijansk oddelek. Tedaj, kakor razvidno silno važne točke. Treba jo možatega postopanja in prave jedinosti, da tudi slovensko uči-teljstvo do svojih pravic dospe. Upati je, da so italijanski kolegi spravljivi in da jim bode mar za jednakopravnost. Sploh pa je povsodl treba delalnlh moči. Dnevni red za slovensko učiteljstvo nam kaže to-le točke: 1. nagovor okrajn. šols. nadzornika, 2. razprava o pohodu ljudskih šol, 3. stvarna in slovnična razložitev jednega komada Iz slovenskega berila. Na učiteljišči se tedaj vidimo in marsikaj se pri tej priliki ozirom na napredek ljudskega šolstva lehko pogovorimo. Tudi naše slovensko učiteljsko društvo bode istega dne v Kopru zborovalo. Zanimiv dan tedaj za nas in naše zadeve. Koncem tega meseca se ob enem pričn6 skušnje za učiteljsko sposobnost. Kakor je čuti, oglasilo se je do sedaj blizu 30 gg. učiteljev in učiteljic. O izvršitvi in izidu kasneje. Na moško učiteljišče je lutos prišlo v prvi I tečaj 13 Slovencev, potem 4 Hrvati in i Italijani. V vseh štirih tečajih je blizu 85 gojencev-Učiteljstvo se do eedaj ni nič spremenilo; le učitelj vadnice, nekdanji okrajni nadzornik P. je močno bolan. Upati je, da mu k tnalu odleže. P ri tej priliki z veseljem ponavljamo vest. ki smo jo to dni slišali, da je namreč gg. slovenskih inaturandov (meseca julija) uže več dobilo učiteljska službe. Čestitamo jim. Huje neki le italijanskim kolegam ; večina njih jc še brez določenega mesta. Novica vam je tudi, da jc prišel nu kopersko gimnazijo g. profesor Matejčič iz Pazina. V zadnje,n času so so obelodanile volitve v deželni šolski svet isterski in v izpraševaluo komisijo za ljudske in meščanske šole. Prve na šest let in druge na tri leta. V deželnem šolsk. svetu sedijo razen prejšnih: gg. vodja koperske gimnazije Babuder, vodja piranske realke dr. Locali in volji učiteljišča J. Bevelante. V iz-praševalni komisiji so: g. vodje Babuder, načelnik, g. vodja Bevelinte, namestnik in profesorji: BeluŠič, lieaati, Gji'osi, Kristan, plem. Kleinmayr, Merkl, SpinČid ter učitelji v.vluice: g. Orbanuh, Marincovich, Poniž. K malu se tudi novoizvoljeni okrajni šolski nadzorniki proglasć. Tu in tam se utegne kaj Bpreineniti. Veliko novega tedaj za naše Šolstvo, is borovalike okolice 2. oktobra. Zarotil sem se uŽe večkrat, da ne boin javil svetu stvari, katere sraniotč našo sosesko, ali vselej me je opominjala v«3t, da ne smom zato, ker me hudobneži obreknjejo, zanemarjati skrbi za občinsko blagostanje in napredek. Bes je nehvaležno delo, ko se poganja človek za splošno koristi Mislili bi si, da se brezplačnemu delalcu ne bi smelo tako v roke gledati; saj pravi uŽe star pregovor: darovanemu konju se ne gleda na zobe. A pri nas je to narobe. Kadar zinem katero, ki se tiče občinskega blagostanja, precej zagodrnjajo nasprotovalci, češ, tega pa uže ne, zato kor je t i rekel, rajši trpimo mi škodo in Brainoto, ter z nami vsa občina,— za sramoto se nekateri uže tako dosti ne menijo. Ni li to grda hudomušnost? Jaz vsaj tako mislim. Da bi imeli moji nasprotniki res tako trde glave in bili tako kratkovidni, da ne bi mogli spoznati resnice in koristi, katera se jim tolikokrat svetuje in priporoča, to je vendar nemogoče, ker dihamo vsi enako čisti zrak, pijemo enako vodo I Toraj je kriva le zlobnost posameznih modrijanov, da se ne more staviti v izgled družim občinam. Prav dobro vem, da resnico govoriti ni vselej zelo prijetno, dostikrat nehvaležno, večkrak celo nevarno, i »astopki so časi tudi bridki. Večkrat bi bolje bilo, da se Človek vjć v jezik, nego pove, kar mu leži na srcu. A na drugej strani pa veleva vest, da je resnico pričati lepo, potrebno ln sveta dolžnost vsacemu Človeku. In nebeški klic vslkdar premaga, kadar nastane boj v mojih prsih, ko ugledam nerodnosti posamezne ali občinske, Zatoraj tudi danes ne morem molčati. Vem, da se mi bo očitalo, da sein hudoben, da sem strasten In da je grdo pregreške tukajšnjih mogotcev trositi mej svet, ali kaj si hočem, ko vidim, da bo Še le potem imela moja duša mir. Tudi pričakujem -» in zato sem se oglasil, da ne bodo moje besede glas upijočega v puščavi I Želja moja je, da se omeče srca vsem nasprotnikom pravičnosti, da začn6 spoznavati in ločiti hinavstvo od odkritosrčnosti. Da se nahaja mej najlepšimi jabolki plškav paperk, mej najboljšim žitom plevel, to vsak ve, to je naravno. Prav tako je tudi v našej občini, tudi našim občanom — ne vsem> le nekaterim — ugaja paperk, plevel bolj od zdravega sadA. Naša občina bi bila v resnici ln po vsej pravici vredna Častnega imena, ko bi se v odboru ne šopiril osat, ki se kaže v lepem cvetu, v istini pa je jako, jako škodljiv ter ga je, kakor vsako slabo stvar, teško uni čitl. Čuditi se moram, da tukajšnje prebivalstvo večinom ne sodi po delih, ampak po zasluŽenji rajnih očetov. Povzdiguje Francelna nad Jožeta zarad tega, ker je bil prvega oče mogočen, veljaven mož, Jožetov pa siromašen kajžar. Zakaj zopet drugemu, če prav umnemu, odrekajo besedo? zato ker je njegov oče znal delati Čevlje samo na kveder. Nasproti pa prištevajo mogočnega Janeza mej prve vrstnjake samo zato, ker je bil njegov oče »velik mož«! Kdaj se vendar tukajšnjo ljudstvo toliko zmodri, da ne bo verovalo v prazno Ime, marveč v delovanje, katero ima pred očmi! Sedaj, ko imamo volitve pred durmi, moram opominati Vas, borovniški občani: Izrujte osat iz odbora I Ne volite si tacega za župana, kateri je uže davno govoril, da BorovniČanje težje čakajo, da bi on županoval — nego duša v vleah svetega rajal Ne volite si tacega, o katerem ste se uŽe lahko prepričali, da mu je več nvir z.i svoj žep, nego za občinsko blagostanje-N«; volile tacega, ki ne vlili, ali neće videti, da so razmere sedaj vse druge, nego so bile pred 25 in 30 leti. Ne u>lile tacega, ki se vam l<* prilizuje in /. grdim jezikom družili dobro ime spodkupujel Ne volite tacega, kateremu je pravica surova pest, da se nam ne bo godilo, kakor onej lisici, ki je pustila v svojo jamo ježi, ki P t jo je za plačilo iz nje segnal. Z Dunaja, 10. oktobra. V soboto 8. oktobra so priredila česko-slo-vanska društva pri Dreherju koncertno besedo. Izmej pesni je najbolj ugajal čveterospev •Ztratina* »laska« in zbor »Zvuky slovanski«. Zbor »Utonula« pa se je pred leti pod pevovod-stvom rajnega Tovačovskega bolje pope val; a v obče je pevovodja .lirik nalogo svojo častno rešil. Igra na klavir: Fantasie na českć mirodnl pisnč, jo očarala, Operna pevkinja Schmidt-Al-lizarova je z dvema pesmima vspešno sodelovala. Ljudstva je bilo rad 500; iz mej Slovencev sem videl samo Navratila; radi koncertnega namena »Ve prospeSjh narodniho divadla« bi p.i Slovenci bli uže smeli v večjem števili priti. Meni se dozdeva, da smo se mej avstrijskimi Slovani Slovenci Cehom ob priliki njihove narodne nesreče uajmenj usmilečne skazali. —r. Politični pregled. Notranje dežele. Vsak dan se trdi in preklicuje, da se sni-deta avstrijski in ruski car, pi tudi italijanski kralj z našim cesarjem. Prvo se res utegne k malu zgoditi, v shod italijanskega kralja z našim cesarjem pa nemamo Se dosti vere. O ministru zunanjih zadev baronu Haymerlu se ni veliko govorilo, dokler je živel, možje bil miroljuben ter se ni utikal v notranje zadeve, kar je prav storil; večina časnikov zarad tega 0 njem pohvalno govori, le nemška stranka ga napada zato, ker ni zanjo delal. — Zdaj se ugibat kdo bo njegov nastopnik; M uljari se poganjajo za Madjara, nemška stranka za tacega moža, ki bi nasprotoval Busiji i pomagal Slovane tlačiti. Mi pa mislimo, da ni potreba gledati na njegovo narodnost 1 da bi najboljši bil tak mož, ki bi znal krepko zastopati in varovati splošne avstrijske interese. Zadnjo saboto ob devetih zvečer je nana-gloma umrl bivši minister trgovine, zdanjl moravski deželni načelnik baroti Korb-IVeidenkeim. Bil je v gledišču v Brnu, kder ga je kapija zadela. Gledišče se je vsled tega zaprlo; ljudstvo žaluje za njim. V Uajerskem deželnem zboru je poslanec Herman prav krepko zavračal napade na Slovane, rekel je, da bo treba, da seže najvišja moč mej narode in odkiže vsacemu svoje pravice, ker ustavoverci nečejo odstopiti od svojih krivic. Dovolil je deželni zbor za ljudske šole 1,622.325 gl. ter zapretil učiteljem, da nobeden ne dobi službene doklade, kdor neina »entpsrechende ttussere Haltung«. To se ve da velja slovenskim učiteljem, da bi slovenščino zanemarjali. Dalje je dovolil za kmetijsko šolo v Grotenhofu 10.4G4, za vinarsko v Mariboru 17.240. za ureditev Mure 130.000, za most čez Dravo pri Ormoži 6000 gld. Novačenje v Boki se je Izvršilo v popolnem redu. V Bosni in Hercegovini so prebivalcem zemljiške zmedene zadeve skeleča rana. Nič ni prav gotovega, čepava je zemlja I poleg tega se v Carigradu pačijo dotična pisma, daje zmešnjava Še večja. Ni tudi pričakovati, da se Žalostno stanje uredi k malu, ker bo minolo Še deset, ali dvajset let, predno se izvrši kataster 1 napravijo zemljiške knjige. Do tega časa pa Bog pomagaj I Vnan)e države. Italija se vedno bolj oboroŽuje; kralj je dovolil, da se napravijo Štiri nove vojaške Čete, da se vojska s tem pomnoži o 1 300.000 na 400.000 mož. To ne kaže miroljubnosti. Italijanski opravitelj v Tunisu je protestiral zoper to, da so Francozi Tunis posedli, ker so se tamošnji Italijani temu upirali; drugi evropski podaniki pa so Francoze z veseljem sprejeli. Ruski car je na Ignatiev nasvet ukazal, naj se v deželah na vshodnjem morji uvedd zem-stva, t. j. samouprava. Do zdaj je tam gospodovalo nemško plemstvo, s tem ukazom pa se mu je uprava vzela. V Moskvi se delajo velike priprave za kronanje ruskega carja, ki bo prihodnjo spomlad. Judje se v velikem številu selijo iz Busije v Ameriko, le iz Kijeva se jih je uže preselilo 531. V Albaniji menda ne bo več miru, dokler se tudi tam turška oblast ne zlomi, vedni boji so s turškimi vojaki; požiganje vasi in cerkev, uničevanje pridelkov je na dnevnem redu. Ar- n.ivti so z idnjič v Prizrendu požgali staro cerkev, kitero so Srbi visoko spoštovali. Gambttta je bil zadnji teden na Nemškem kder se je neki z Bis markom se^el. Angltika tladi jo zaprla Parnella, najhujšega ščuvale a na Irskem. V t.ih»dnjej od Turlije na polu od t it ne j R h meli j i je vedno večji nemir i če se stvari ne pre Irugačijo, mora v blati splošen upor. Zato se Rusija prizadeva, da se vshodnjpj Bumeliji k m du konec stori in izvedo sv. Slefauski mirovni poboji. Govori se, da se jo ta stvar vre-dil i n.i (jdanskem shodu in daje bil vsled tega Saltu rov poslan na evropske dvore. Turlki sultan je dovolil, da se sine zvezali turška Ž'deznlea z srbsko pri Vranji. Tako pride Solun v neposrednjo zvezo z IMgridom, tu pi se napravi zveza z madjarskimi železnicami. Veliko boljša pot bi bila skoz liosno, Hrvatsko in Kranjsko, katera se sčasoma tudi gotovo izvrši. Sicer se je sultan začel v Carigradu dolgočasiti, zato neki obišče Italijo, Francosko, Angleško in Nemško, i tako so utegne vresničiti prorokova nje, da bodo turške mule še Beno pile. Mi bi mu svetovali pot v Azijo. DOMAČE STVARI. Tržaški me«lnl *vet jo v seji 11. t. m. o poročilu glede volitve in odpovedi dr. Bi/.-jaka prestopil na dnevni red. Ilačunftkl Nklfp me*ta Tr*ta z* lelo l**0. 31. decembra 18711 je bilo v blagajnici 93.813 gld., vplačalo se jo v letu 1880 G,045.800, tedaj skupaj 6,140.613 gld. Troškovje bilo v omenjenem letu 6,040.18) gld.; v blagajnici ji' bilo 31. decembra Irtsu 100.433 gld. Mostno premoženje: v blagajnici 100.438 gld., zastala plačila 1,311 040 gld., obligacije 150,500 gld., premakljivo premoženje 478.8H1 gld., poslopja Iti zemljišča 7,870.230 gld., zemljišče v Škocljanu 177.479 gld., skupno premoŽenje 10.098.613 gld. Vsega dolga je bilo 5,740.305 gld., tedaj ima mesto 4,351.408 gld. premoŽenja. Hazttlava V Trfttu. Trgovinsko mi-nlsterstvo je naznanilo spodnjeuvstrijskej trgovinskoj in obrtnlškej zbornici, daje v proračun za leto 1882 za tržaško razstavo postavilo znamenito vsoto ter je povabilo tudi dunajsko zbornico, naj se trudi za to, da so kolikor mogoče obtniških stvari pošlje na razstavo. — Več udov tržaške razstave je šlo v Milan, da se z nared-baini tamošnje razstave seznanijo. — 15. t. m. bi se bilo imelo začeti postavljati poslopje za razstavo, a to se ni moglo zgoditi, ker mora tržaški mestni svet, ki o razstavi dozdaj še besedice ni zinol, dovoliti rabo mestnega zemljišča. Tudi Še znano nI, če to dovoljenje d;i, da mu je razstava trn v peti, to pa je dobro znano in tudi to, zakij nanju mrzi. Huftklni Judom so v Trstu nabrali nad 20.000 frankov ter jili poslali v Pariz odboru »Alliance israellite«. £»*lno »l»čan*l%<». Uočinjski in ajhski občinski zastop na Goriškem ut i izvolila trgovinskega ministra, barona Pinota za častnega obči na rja. Imeno%jmJe» V istrski Šolski svet je cesar imenoval: poreškega stolnega dekana,Ivana Clevo, koprskega gimnazijalnega vodjo, Jakoba Babuder, piranskega realki nega vo Ijo, dr. Fr. Locatlja in vodjo koprskega učiteljišča, Ivana Bevtilantoja. «N.»ša Sloga« toj vesti pristavlja: tUznimo na znanje! U Istri, gdje je dve trečine stanovnikah Hrvatah, imamo Školsko zemaljsko vieče, gdje nern.i nijednoga Hrvata N Promeinbe v triaSko-koprNkej Skofljl. Ć. g. Josip Cemo, kurat v Barkovljah pri Trstu je vpokojen. Ć. g. Josip UrŠič je imenovan za kapelana v Skednju. Ć. g, Karol de Maitl, dozdanji tajnik škofovske kurije, imenovan je za kateheta na c. k. mefičanskej šoli v Trstu. V fteiiienlsČe je stopilo letos sedem tržaških abiturjentov, in sicer: Bekar .los. Fonda Fr„ Pipan Iv., Prelac Donat, SČulac Anton, Sila Fr. in Zarotti Fr. Vreme je skoraj po vseh krajih jako neugodno. V tržaškej okolici in Istri so zarad vednega dežja s težavo trgatev izvršili, s Kranjskega in Štajerskega pa se poroča, da je še slabše i da bo vino tam kislo; v srednjoj Istri in sicer v selili: Dobrili, Guštini, Munci, Heki» SlokoviČi In drugih vaseh pa je 23. septembra toča vse pobila, bila jo taka, da osemdesctletni starci take ne pomnijo. Ljudstvo je,usmiljenja vredno. Zadnjo nedeljo je po blisku in gromu vstala precej močna mrzla burja. Zdaj pa je nebo, kakor ribje oko, krasni dnevi. štipendije. Poreški deželni odbor je razpisal dve štipendiji po 200 gld. eno za poli-tehniške, in drugo za filosoflške nauke, tri Štipendijo za gimnazijalce in tri za učence na realkah po 100 gld. Do kdaj se imajo vložiti prošnje, tega nI v razpisu! EDINOST. Ljubljanski deželni zbor. Zadnjo sahoto so n irodnj i ki zbornico zapustili, k?r j je sredstvo, uradno preiskovano, iwitrj. no in pri]w)ro£eno p.> zdravnikih strokovnjakih, popolnoma ln jedrno ozdraviti v vsakem slučaju najhujšo od vseh bolezni: Epilepsijo (bož.jast) in tudi viakojako oslabljeno^ čutnio. To zdravilo je velikega pomena /.a vse bolnike; uŽe na tisoče osel) mu ima zahvaliti pomoč. To je netajljiva res-nlea, katero jn odločno priznalo mnogo domačih in tujih i'asiiikov. Antlepileptikum se razpošilja v zabojih s 6 steklenicami s priloženim podukom, proti pošiljatvl 25 frankov in poravnanju |>oštiilh stroškov. Uspeli se garantira; samo v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti. Naročila gredo trn glavno skladišče Dr. Klrohner, (10-t>) Berlin, N. W. BrUcken Altec M. OST Pozorn vredno! p i I e p s i j a , krč in bolne čutnio! Vsi, ki so zanimajo za te bolezni, ali Iščejo gotovo pomoč, naj si zaupno omislijo knjižico Dr. Bonn a, strokovnjaka zakrČin čutnično bolezni. Dobi se brezplačno in fraukirana edino prigosp. Parla|hy, Miinohen, 39. Bayerstrassc, E "Važno gospodinjam! Moj najboljSi in izvrstni so skrbnim gosp__ dovoli priporočati. izzemanje »odinjam ne more . ,-----iti. Daje pri pri- hrambi mnogcqa 5a.ta ln materijala in z liaj'večim varovanje m najčistejše perilo, kakor se z roko nikoli ne more prirediti. Edina ženska zadostuje, da perilo srednjo hišo v nekaterih urah popol-— noma osnaži. — Cena stroju i na« voroin za pranje jo 15-20 gld., stroju za Izmečkanje 15-2U gld,, stroju za pranje z mahavnlm kolesom 35, 40, 43, 50 gld. (15-10) Danlol Sohmtd, Wien, Marlahllf, Stutnpfergasse Nr. 49. Francosko žganje s soljo (Eau de vie de France) Frambranntiveiii mit Sali napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja Ci. CRffVTOFOLUTTI. To zdravilo, katero som jaz napravil, pomaga brž, prej kot katero drugo, proti zunanjemu ln notranjemu vnetju, opeklinam ln spekllnam, proti novim napadom, neduhl, rakom,, dristl, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otlski, dissenterlji, Dole-člnam, ne obrazu, v ušesih, v clavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, putlki, neprebavnosti, bolečinam na jetrih, na očeh, zastarelim ranam, vpičenju osnemu ln mu« šičnemu, skrnjaku, kurdeju, zovam in omotici. Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila. V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem in soljo. G. 8enltsky, c. k. (lnancui komisar 1. r. Z Vašim francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspelie, za katere se Vam neskočno zahvaljujem Alojz Klobučar, župnik ln dekan v pokoji, Prodaja so v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofolettl-ju, lekarju in c. k, dvornem priskrbniku v Gorici na Travniku 14. V Trstu v lekarni C. Zanetti, via Nuova. Opomba. Knjižnico Iznajdnika V. Lee-ja, kateri nodučuje, kako se rabi Izvrstni domači lek, dodajamo brezplačno. (10—3) m Auerovo m najboljše barvilo za lase za bleskasto, rujavo in čr»o edino najboljše nu kontinentu, s poroStrom, da se po-rrne znesek, barva v minutah ln sla/40, da se barva pri umiranju neodmita. Patent za Arstro-rgerkso. Cena za karton tekočina za iirobelkasto 4 gld. — za Urno ali rujaco 3 gld. — ■/. natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. več v gotovini ali s povzetjem. Koppilzinovo« najboljU sredstto ta ohranjenje bde zoper prbttn, revmatizem, kožne spuSSaje, stare in nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica 1 gld. 20 kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več, Mnogo sjiriSal leži ua razgled pri M. Hrdlička, c. k. priv. vlastnlk na Dunaji, Wleden, Hauptetraaae it, 36. kamor naj se pošiljajo vsa naročila. (24—30) Dober kup ura Razpošijum proti poštnomu povzetju, ln povrnem denarje, ako ne dopadajo; vsako naročilo je torej l>rez Izgube. I ura na valjar iz srebrnega niklja z verižico, prej 12 gld., sedaj 5 gld. 25 kr. 1 ura na sidro iz srebrnega niklja z verižico, prej 15 gld., sedaj 7 gld. 25 kr. I remontoir Waihington ura z verižico, prej 50 gld., sedaj 15 gld. I čisto srečna ura na sidro, s patentiranim kolesjem ln verižico, prej 25 gld., sedaj 11 (jld. 25 kr. Zlate ure za gospe, prej 10 gld., sedaj 20 gld z vratnimi veržicaml. Zlate remontoir ure, prej 100, sedaj 40 gld. Poroštvo za 5 let. Ph. Fromm 1'abrlkant ur, Rothethurmstrasse gegenilber der \Voll-zeile, W!en. (6-3) Od «\ k. av. iianipstništva [»otrjpnl bureau za inserate in naznanila Vinccncija llrriliekn, Dunaj, Wiedan, Hauptstrasse 36. I- nadstropja sn priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim za-voiloni iu vsakemu trgovcu ali obrtniku v domaČih in tujih dfži-lah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo 111 Inserati /.a vse l