vsak petek izide OKNO QBD koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 / 280 10 40. 2S0 10 17, 280 10 30 faks: 04 / 280 10 12 www.gbd.si, infoui gbd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost i strokovnost » donosnost UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Banka .* posluhom Nižje obrestne mere - od 1.4.2003 »U©IEHGLAS Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 26 - CENA 180 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 1. aprila 2003 Foto: Gorazd Kavčič Program in kapital Bohinjski turizem boleha že leta. Diagnoza je znana: pomanjkanje kapitala, ki bi omogočil prenovo hotelske ter ostale turistične infrastrukture, in kakovostnih programov. Takih, ki bi bili za spremembo uresničljivi in ne bi ostali le na papirju. Bolezen je postala kronična, pravih zdravnikov - investitorjev, ki bi v Bohinj prinesli svež kapital in uresničljive programe pa komaj za vzorec. Tudi družba, ki se v svojem imenu ponaša z Alpami, je doslej storila premalo, da bi ji bohinjski turistični delavci in domačini zaupali. Pravijo, da je njihova zgodba drugačna od blejske, kjer so nameni novega lastnika jasni in že vidni. Bohinjski turizem nima vizije razvoja. Gaje obšel. Hotelsko infrastrukturo je že zdavnaj povozil čas, zadnji hotel je bil dbnovljen pred več kot dvema desetletjema. Na prenovo čakata depandansi Savica in Bellevue, vila Lovec naj bi postala reprezentančni objekt, sedanji hotel Pod Voglom naj bi porušili in zgradili novega, pri hotelu Zlatorog investitor čaka na soglasje vlade za izredne posege. Kakšna bo usoda hotela Kompas, še ni povsem jasno, namesto hotela Lev naj bi dobili terme visoke kategorije, vodni park naj bi prve kopalce namesto maja, sprejel šele septembra, ob njem pa naj bi zgradili tudi hotel s 150 ležišči. Veliki obeti, ki imajo na žalost vsaj dve slabosti: manjkajo izvedbeni roki in vse preveč je še vedno pogojnikov. Edino, kar je gotovo, so naravne danosti, ki bi ob urejeni turistični infrastrukturi lahko privabile tudi izbirčne in zahtevne goste. In kaj obeta novi zakon o TNP? Mu bo uspelo ohraniti naravne danosti in hkrati omogočiti turistični razvoj? Bohinjski turizem potrebuje pravega lastnika(e) s programi, ki bodo uresničljivi v nacionalnem parku in priložnost tudi za domačine, hkrati pa naj bi povezovali bohinjske turistične subjekte. Dobrodošli investitorji s kakovostnimi in uresničljivimi programi! In brez fig v žepu. Renata Škrjam 72. Glasova preja Najlepša dežela v Evropi "Dolina od Ljubljane do Podkorena je najlepša, kar sem ji videl v Evropi." Tega ni zatrdil v svojo deželo zagledani Gorenjec, temveč Sir Humphry Davy, sloviti angleški naravoslovec, ko je 10. avgusta 1827 potoval skozi naše kraje. Od 1. maja 2004 bo najjepša dežela v Evropi skupaj s Slovenijo tudi del EU. Kaj vse njo in nas, ki v njej prebivamo, čaka v tej zvezi? Na Glasovi preji, ki bo v četrtek, 10. aprila, ob 19. uri v Galeriji Krvina v Gorenji vasi, bomo iskali odgovore z gostom dr. Janezom Potočnikom, ministrom za evropske zadeve v Vladi RS in gorenjskim rojakom, rojenim v Kropi. Z njim se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Vabljeni vsi, ki vas ta vprašanja zanimajo, še posebej pa tisti, ki jih najbolj: gorenjski poslanci, župani, gospodarstveniki, oblikovalci javnega mnenja ... Število obiskovalcev bo omejeno, zato pričakujemo, da nam boste vaš obisk pravočasno sporočili na GORENJSKI GLAS na telefonsko številko 04/201- 42-00 ali v GALERIJO KRVINA v Gorenji vasi na telefonsko številko 04/510-73-00. Sponzorji: Galerija Krvina; Bogataj Janko s.p. - kuhanje malic za podjetja; Stanka Homec - Kmetija Pt" Čum, Studor 5; .Kmetija Pustotnik Gorenja vas. Visok jubilej našega gorništva Kranj - Letos čaka Planinsko zvezo Slovenije pomembno praznovanje. Spomnili se bodo, da so leta 1893 v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo, ki gaje vodil Fran Orožen. Isto leto je nastala kamniška podružnica SPD in mesec pozneje še savinjska podružnica v Mozirju. Obenem mineva 55 let, odkar so v Ljubljani ustanovili naslednico Prvega društva, Planinsko Slovenije. Na njen So upravičeno Predsednik Fran. . Se je število članov zmanjšalo lan' je članarino plačalo 67.50u gornikov, so močna organizacija ugledom v tujini. Pripravljajo al manah— ' • zvezo povojni razvoj ponosni, meni c Ekar. Čeprav zadevanja za izgradnjo planinskega muzeja v Mojstrani, v načrtuje razvitje novega prapora PZS in več svečanosti, med katerimi jih bo nekaj tudi na Gorenjskem. Junija bo akademija v Kamniku in srečanje planincev v Mojstrani ob 100-letnici kranjskogorske podružnice SPD, avgusta srečanje pri Kranjski koči na Ledinah in septembra dan planincev v Vratih pod Triglavom. Stojan Saje Peko proslavil stoletnico Strategija inovativnosti, znanja, kvalitete in etičnosti poslovanja odpira Peku nove perspektive. Tržič - V petek, 28. marca; je minilo sto let, odkar je Peter Kozina, trgovec iz Ribnice, ustanovil prvo slovensko čevljarsko družbo "Hitzl et Kozina" in se pet le kasneje odločil za gradnjo tovarne v Tržiču, kije po prvih črkah imena in priimka ustanovitelja dobila kasneje tudi svoje ime Peko. Tovarna čevljev je, po besedah predsednice uprave Marte Gorjup Breje na petkovi slovesnosti, do- Lokacija za odsek Črnivec - Podtabor Pianil(l/glXl^ini slovenskega un*tva, nadaljevali hodo pri- °4/23 43100 Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o lokacijskem načrtu za avtoeesto na odseku Črnivec (Peračica) - Podtabor, javna razgrnitev je bila od 30. januarja do konca februarja v občinah Radovljica in Naklo ter v krajevni skupnosti Ljubno. Omenjeni odsek je del gorenjskega kraka avtoceste od Ljubljane do Karavank, ki se na zahodu navezuje na odsek avtoceste Vrba - Črnivec (Peračica). za katerega prostorska dokumentacija še ni končana. Severni pas avtoceste bo potekal ob sedanji hitri cesti HI, za južni smerni pas avtoceste pa bodo uporabili sedanji koridor hitre ceste. Viadukti Peračica« Ljubno. Lešnica in predor Ljubno bodo ohranili do izgradnje severnega pasu avtoceste. Severni vozni pas bo na območju prečkanja globeli Peračica in v predoru Ljubno vzporeden z južnim pasom in od njega oddaljen približno 40 metrov. Po izhodu iz predora Ljubno se bo severni pas približal južnemu in skupaj z njim prešel pri podvozu poljske poti na Ljubenskem polju, nato pa se bo nadaljeval čez viadukt Lešnica in se priključil na odsek avtoceste Podtabor - Naklo. Avtocestni odsek bo dolg dobre 2,4 kilometra, imel bo štiri vozne pasove in dva odstavna pasova, na omenjeni avtocesti je predvidena gradnja treh viaduktov, predora in podvoza na severnem pasu ter rekonstrukcija treh viaduktov, predora in podvoza na južnem pasu. Renata Škrjanc življala vzpone in padce. V zadnjih dveh letih je Peko uspel prebroditi najhujše težave in danes se vrača k vrednotam ustanovitelja Petra Kozine, ki je bil socialen človek in je zahteval delavnost, disciplino, ustvarjalnost in kreativnost. V strategijo Peka so zapisali, da bodo postali vodilni evropski proizvajalec modne, udobne in kakovostne obutve, z dose^ danji mi napori pa so že uspeli vzpostaviti zaupanje zaposlenih in partnerjev, bistveno zmanjšati izgubo in obremenjenost podjetja. K obletnici Peka je na slovesnosti čestital tudi župan občine Tržič Pavel Rupar. ki je tovarno obu- BOLTEZ Tel.: 04/201-40-50 tve, v kateri je zaposlenih skoraj 30 odstotkov zaposlenih v občini, primerjal s čevljem, ki. če je pretesen, tišči in žuli, kar bi lahko dejali v primeru Peka tudi za občino. Vodstvu in vsem zaposlenim je zaželel, da čimprej prebrodijo težave, že Peter Kozina pa si je Tržič, po njegovem prepričanju, izbral zato, ker je to mesto odločnih, predvsem pa potrpežljivih in delavnih ljudi. Čestitkam k obletnici pa se je pridružila tudi ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin, ki je izrazila veselje na tem, daje Peko tudi s vzpodbudami države prehrodil najhujše, in prepričana je, da je predstavljena strategija razvoja prava. Š.Ž. K C9 O« * * * SLI e<« « o o o 0 ie tudi šnor'.an P°8°dba med lastnico unr,T dvoranc Občino Jesenice, *v«alcem Zavodom za šport in jo pooblaščenega podjetja Marbo z Bleda. Oba predstavnika stroke sta si enotna, da je pričakovano elektromagnetno sevanje pod dovoljenimi vrednostmi, če je bazna postaja postavljena na višini najmanj 4 metre nad območjem, dostopnim človeku (6 metrov nad tlemi oziroma nad koto najvišje etaže, kjer prebivajo ljudje), in Če je v radiju 30 metrov človeku prav tako onemogočen dostop do antene. Videti je, da lokacija na strehi športne dvorane ustreza tem pogojem. "Strokovna mnenja zagotavljajo, da škodljivih vplivov na okolje ni. Če bi meritve pokazale nasprotno, smo prvi zainteresirani, da se antena odstrani," pravi Zoran Kramar, direktor Zavoda za šport, in doda, da bodo sledili priporočilu podjetja Marbo, da je v treh do devetih mesecih po začetku obratovanja bazne postaje treba opraviti prve meritve elektromagnetnega sevanja. Prepričanje krajanov, da antena ne sodi v stanovanjsko rekreativno območje, pa ostaja. Če ne bodo uspeli s sedanjo pobudo vodstvu občine, bodo po besedah Vojka Bernarda zahtevali referendumsko odločanje o tem vprašanju. Potrebnih 300 podpisov krajanov so že zbrali. „ ■__ . Mendi Kokot Občinski svetnik Janez Andol- šek je menil, da občina krajevnim skupnostim in društvom namenja premalo denarja, preveč pa pripravi prostorskih aktov. Svetnik Franc Kramar pa je opozoril na občinski dolg izvajalcu del na Hansenovi skakalnici in poleg tega predlagal prerazporeditev 2 milijonov tolarjev od LTO Bohinj razvoju smučišča Senožeta v Srednji vasi. "S tem ne bi ogrozili poslovanja LTO, saj bi le prerazporedili turistično takso. Smučišče bi denar porabilo za nakup snežnega topa, s katerim bi lahko zasnežili tudi manjkajoči zgornji del smučarskih prog. Amandma sem vložil zato, ker ima smučišče urejena dovoljenja, snežne topove pa so si letos morali izposoditi,'' je pojasnil Kramar. Županja Ev- Prisank danes in nikoli več Kranjska Gora - Vsi kranjskogorski hoteli so že doživeli temeljito obnovo ali novogradnjo, le hotel Prisank je bil še takšen, kot so ga zgradili po vojni - niso ga kaj prida obnavljali, le dobro vzdrževali. Hotel Prisank je hotelska družba Gorenjka takoj, ko so se zaključili poleti v Planici, začela obnavljati. Postavili bodo nov hotel s štirimi zvezdicami, ki bo imel 111 sob in šest apartmajev. Pod hotelom bodo zgradili tudi parkirišča, saj je v kraju, še posebej v središču Kranjske Gore občutno premalo parkirnih mest. Obeta pa se tudi prenova mansardnih sob v hotelu Alpina, medtem ko hoteli Kompas Kranjska Gora, ki so tako kot Gorenjka doslej že veliko vložili v obnovo, načrtujejo izgradnjo vodnega parka ter pripravljajo nov program za kongresni turizem. rj.s. genija Kegl - Korošec je menila, naj Športno društvo Srednja vas najprej pripravi razvojni in investicijski program smučišča Senožeta ter opredeli njegov status. "Podpiramo razvoj smučišča in smo pripravljeni upoštevati njegove potrebe, vendar moramo poznati razvojni program smučišča, da bomo vedeli, komu in zakaj dajemo denar. Za to smučišče je občina doslej že namenila okoli 8 milijonov tolarjev, nismo pa dobili niti enega samega papirja s programom, niti predlogov KS ali športnega društva za sredstva. Če bomo dobili program razvoja, zagotavljam, da bo smučišče imelo prednost pri poračunu, ki vsekakor bo," je povedala županja. Z njenim predlogom so se strinjali tudi svetniki, svetnik Kramar pa je umaknil svoj amandma. Polemično razpravo so med svetniki spodbudile cene socialno varstvenih storitev, ki so se zelo podražile. Po novem stane mesečna osebna pomoč 166.022 tolar- jev, ura pomoči na domu 2.465 tolarjev, višje cene pa veljajo od 1. aprila. Svetovalka za družbene dejavnosti Iva Lapajne je podrobno predstavila socialno varstvene storitve in pojasnila, da je občino pomoč na domu lani stala 6 milijonov tolarjev, trenutno pa pomoč na domu nudijo 15 občanom. Svetnik Dušan Jovič je ob tem izrazil resen pomislek o predragih storitvah in stroških vodenja izvajalca omenjene pomoči na domu Centra za socialno delo Radovljica. "Sprašujem se, kdo nam lahko poviša cene kar za 300 odstotkov. Ze sam pogled na ceno ure, ki jo zaračunava CSD, nam pove, daje njegovo vodenje zelo drago in bi kazalo poiskati cenejšega izvajalca teh uslug, saj občina lahko razpiše tudi koncesijo," je .svoj dvom pojasnil Jovič. Z njim seje strinjala tudi županja in dejala, da dejavnosti ne morejo prekiniti, morali pa bodo poiskati cenejšega izvajalca. Svetniki so dali soglasje k novim cenam in občinsko subvencijo povečali z dosedanjih 20 odstotkov na 40 odstotkov ter sprejeli sklep, naj občina v naslednjih treh mesecih preveri možnosti za cenejšega koncesionarja. Renata Skrjanc Zlata poroka Vrhovčevih iz Mekinj mobi i, Za h "P°raierjem si.momi. P^SnS*0 °bd0bJe S°J° P^-tcnik sePtembra, vendar po- ga J* -'e. občina poleg strokovne-fec^ » varovanje 0kolJepridob°i^V?liVih SCVa"'a mi a se dodatno preso- Kamnik - Bogomir Vrhovec je bil rojen v Ljubljani, njegova življenjska sopotnica Ljubica Rujev- čan, s katero sta pred nedavnim praznovala 50 let skupne poti, pa na Hrvaškem. Spoznala sta se v Kamniku in se pred petdesetimi leti poročila. Bogomir je opravljal do upokojitve različna dela. Bil je pri železnici, v Smodnišnici v Kamniku, pri Melodiji v Mengšu, delal je pri zidarjih, v tovarni usnja in pri Varnosti v Svilanitu. Tam je bil tudi gasilec. Z ženo sta skrbela za hčerko in sina, kasneje pa za vnuke. Danes živita v Mekinjah in sta najbolj vesela, ko se zberejo štirje vnuki, dva pravnuka in pravnukinja ob praznikih. Tako je bilo tudi prejšnjo soboto, ko so se zbrali pri potrditvi 50-letne skupne poti na zlati poroki pred županom Antonom Smolnikarjem v Kamniku. Čestitali so jima otroci z družinami in svojci, čestitkam ob njunem prazniku pa se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. Andrej Žalar (prevod /a tiste, ta jim ni treba pttmatl te piša«: V Loteriji Slovenije velik d* sredstev, zbranih s prirejanjem um na srečo, namenjamo Fundaciji /a financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter Fundaciji za financiranje športnih orgamzacl|. Tvoje sodelovanje v naših igrah nekomu zagotovo prinese sreio. Naj Ima »reea mnogo tMW ■SLOVENIJE Na ogled so crngrobski fragmenti Razstavo nadarjenega predvojnega slikarja in restavratorja Franja Goloba so odprli v domu na Fari v Stari Loki. Franjo Golob je sodeloval z znanim starološkim kaplanom, župnikom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Janezom Veiderjem. Stara Loka - V torek, 25. marca, seje veliko domačinov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s srednjeveško umetnostjo, posebej na območju Škofje Loke, zbralo v novem domu na tari v Stari Loki, kjer so odprli zanimivo razstavo Crngrobski fragmenti Franja Goloba. Razstavljenih je deset kontaktnih kopij detajlov s freske Svete nedelje, ki je pod lopo cerkve Marijinega oznanenja v Crn-grobu. Narejene so na pausu s tušem in niso signirane niti datirane. Strokovnjaki in umetnostni zgodovinarji so sprva mislili, da je avtor kopij dr. Marjan Tršar, ki je leta 1956 kopiral veliko crn-grobsko fresko za Triglav film. Dr. Marjan Tršar pa je povedal, da je avtor kopij slikar in restavrator Franjo Golob, ki je bil rojen 5. aprila leta 1913 na Prevaljah na Koroškem, 3. septembra leta 1941 pa so ga Nemci ustrelili kot talca v Domžalah. Kopije so našli v župnijskem arhivu v Stari Loki. O nadarjenem slikarju in restav-ratorju Franju Golobu je bilo malo podatkov. Ker je bil talent, je dr. France Štele polagal vanj velike upe. O Franju Golobu so Ustanovili dekanijski pastoralni svet Radovljica - Sredi marca so v Slomškovi dvorani župnijskega doma v Radovljici ustanovili pastoralni svet radovljiške dekanije. Ustanovnega sestanka so se udeležili predstavniki 25 župnij, ki so vključene v radovljiško dekanijo. Predsednik dekanijskega pastoralnega sveta je radovljiški dekan Jože Drolc, animator za župnijske pastoralne svete pa je Jože Klim, župnik iz Breznice. Za tajnika dekanijskega pastoralnega sveta je bil izvoljen dr. Avgust Mencinger. Člani tajništva so predsedniki komisij in sicer Silva Ferčej iz župnije Gorje, ki je predsednica komisije za oznanjevanje, Anton klinac iz. župnije Jesenice, predsednik komisije za bogoslužje in Rezka Šubic Pleničar iz župnije Radovljica, predsednica komisije za karitativno.dejavnost. Dekanijski pastoralni svet čaka veliko dela, ugotavlja tajnik dr. Avgust Mencinger. Na občnem zboru so se pogovarjali o izdajanju občasnega časopisa, ki bo poročal o dogajanjih v župnijah radovljiške dekanije. Pomembna naloga bo ureditev kapel v domovih za ostarele v Radovljici in na Jesenicah. J.K. Prazniki in godovi Pričakovanje velikih praznikov April je mesec velikih cerkvenih praznikov. 13. aprila bo cvetna nedelja, 20. aprila pa velika noč. Sedaj pa je post kot priprava na te praznike. Katoličani bodo aprila molili za življenje po duhu, k molitvi pa bodo posebej vabljeni tisti, ki opravljajo odgovorne službe v Cerkvi. V Sloveniji je na prvi pogled še dosti vere in verskega izročila, manj pa je prave vere, predvsem v resničnost vstajenja. Ta teden je 4. postni teden. Včeraj ga je s svojim godom začel škof Modest Gosposvetski, ki je pokopan pri Gospe Sveti na Koroškem, danes, 1. aprila, pa imajo svoje praznike škof Hugo Greno-belski, škof in mučenec Venan-cij, škof Celij Irski in mučenka Teodora Rimska. Ime Hugo je nemškega izvora in pomeni "duh, pamet". Svetnik Hugo, ki seje rodil leta 1053, je na prošnjo papeža Gregorja VII postavil na nogo propadajočo škofijo Grenoble in ostal škof štirideset let. Veliko mu je pomagal Bruno, ustanovitelj kartuzijanskega redu. Jutri, 2. aprila, bo mednarodni dan knjig za otroke, spominske dneve pa bodo imeli redovni ustanovitelj Frančišek Pavelski, mučenka Teodozija in Marija Egip- tovska, spokornica. Frančišek se je rodil leta 1416 v mestecu Paola v Kalabriji. Njegov vzornik je bil ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški. Živel je skromno in zavračal razkošje, ki se je takrat bohotilo tudi v cerkvi. Umaknil seje v samoto in skupaj s še nekaterimi ustanovil eremit-ski red brata Frančiška ali red najmanjših bratov. V četrtek, 3. aprila, bo spominski dan škofa Riharda, papeža Siksta I. in mučenk Agape in Irene Solunske, v petek, 4. aprila, pa bo najbolj znan godovnik Izidor Seviljski, cerkveni učitelj in sozavetnik Evrope ter interneta. Drugi godovnik pa bo puščavnik Zosim. V petek bo minilo 35 let od uboja črnskega voditelja in baptističnega pastorja Martina Lutra Kinga ml. Ubili so ga v Memphisu v Združenih državah Amerike. Izidorje bil zelo izobražen in seje rodil v družini Rimljanov. Rodil se je okoli leta 560. Leta 600 ali 601 je postal škof v Sevilji. Vero je širil med Goti, ki so v tem času zasedli Pirenejski polotok. Svetoval je kraljem in knezom. Ime Izidor (dar Izide, egipčanske boginje ustvarjalnosti) v Sloveniji ni posebej pogosto. Večina tistih, ki jim je ime Izidor, Izo, Dore, Dorče ali Izidora, in Iza, goduje 15. maja, koje na koledarju sv. Izidor, o katerem poje pesem Izidor ovčice pasek.. V soboto, 5. aprila, bodo godo-vali duhovnik Vincenc Ferreri, patriarh Nikefor I. in redovnica Krescencija. Vincenc, po katerem godujejo danes nekateri od tistih, ki jim je ime Vincencij, Vinko in Cene, je bil Španec. Slovel je kot odličen duhovnik in pridigar, posredoval pa je tudi v sporih med ljudmi. Njegova beseda je bila prepričljiva, ker je tudi sam živel tako, kot je učil. V nedeljo, 6. aprila, bo minilo šest let od posvetitve nadškofa dr. Franca Rodeta, ta dan pa se bomo spomnili škofa Ireneja Sir-mijskega, papeža Celestina L, meniha Filareta in mučenca Petra Veronskega. Irenej je bil škof Sirmiju, kjer je danes Sremska Mitrovica. V ponedeljek, 7. aprila, bo praznoval Janez Krstnik de la Salle (1651 - 1719), ki je ustanovi! red šolskih bratov. Danes ima ta družba nad 10.000 članov. Leta 1950 ga je papež pij XII. razglasil za zavetnika učiteljic in učiteljev. Jože Košnjek ratorskega tečaja na Dunaju. Leta 1940 so Franja Goloba poklicali na orožne vaje, leta 1941 pa so ga Nemci ujeli in zaprli, vendar je pobegnil in se povezal s skupino ilegalcev. Avgusta so ga znova ujeli in ga odpeljali v Begunje in odtod v Domžale, kjer so ga 3. septembra ustrelili kot talca. Franjo Golob je prišel prvič na Škofjeloško med študijem v Zagrebu poleti leta 1934, ko je župnik v Stari Loki dr. Janez Veider odkrival freske na fasadi in v notranjosti cerkve sv. Florjana v Sopotnici in freske v lopi in notranjosti cerkve sv. Lovrenca nad Zmincem. Leta 1935 je prišel Franjo Golob tudi v Crngrob, kjer seje dr. Janez Veider že intenzivno ukvarjal z obnovo cerkve. Razstava v domu na fari je tudi opozorila, da božjepotna cerkev v Crngrobu kot spomenik najvišjega razreda še ni rešena pred propadom, še posebej freske na zunanji strani cerkve. Velika freska sv. Krištofa iz leta 1464 na južni zunanji steni je že popolnoma izginila, znamenita freska sv. Nedelje pa je hudo prizadeta, še posebej v spodnjem delu. Predsednik Muzejskega društva Škotja Loka Pavel A. Florjančič domneva, da so jo najbolj poškodovali televizijci, ki so jo polivali z vodo, da bi jo Franjo Golob, avtoportret, 1936 imeli največ podatkov v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Najprej se je učil podo-barske in pozlatarske obrti v Mariboru, leta 1932 pa se je pri obnovi minoritske cerkve na Ptuju spoznal s slikarjem in restavrator-jem Matejem Slemenom. Dr. France Štele ga je spodbujal k delu. Mladi umetnik se je vpisal na Srednjo tehniško šolo v Ljubljani, nato pa se je navdušil za slikarstvo in leta 1937 diplomiral. Izobraževal se je tudi v umetnostni zgodovini in restavratorstvu. Med drugim seje udeležil restav- osvežili za snemanje. Obnoviti bi bilo treba tudi veliko Rdeče znamenje. Ker so ohranjene fotografije znamenja, ki jih je naredil dr. France Štele, bo obnova znamenja lažja. Slovenija in Škofja Loka bi dobili biser evropskega sijaja. Na torkovi otvoritvi razstave je bila dana pobuda za ustanovitev posebnega organizacijskega in strokovnega odbora, ki bo poskrbel za obnovo znamenja. Med udeleženci otvoritve razstave je bil tudi Janez Veider z Loke pri Mengšu, nečak umetnostnega zgodovinarja in slavnega starološkega kaplana in župnika dr. Janeza Veiderja. Jože Košnjek Slovenija brez meja Najnovejša knjiga o Sloveniji je pred nekaj meseci izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu. Knjiga je velikega formata in razmeroma zajetna po obsegu (200 strani). Besedilo je izpod peresa Andreja Capudra, fotografije pa je prispeval priznani fotograf Bogdan Kladnik. Nekaj je dvostranskih, nekaj enostranskih, največ pa je seveda tistih, ki so manjše od ene strani. V vsebinskem smislu je knjiga razdeljena na dva dela; na zgodovinski in na geografski del. Prvi, zgodovinski del je avtor naslovil z motom Iz roda v rod duh išče pot, drugega, bolj geografskega pa Hodil po zemiji sem naši. Prvi del ima 14 poglavij in se v časovnem smislu začne skoraj na začetku časov - z geološkim orisom nastanka površja, ki ga naseljujemo in zasedamo Slovenci. Zato ni čudno, da je to poglavje dobilo ime Duh zemlje. Na "slovenskem" površju so se v določenem trenutku, pravzaprav pozno, pojavili ljudje, naši davni predniki. Njihove sledi odkrivajo in razvrščajo po časovnih razdobjih arheologi - Arheologija pripoveduje, je naslov poglavja. Šele zatem pridemo do tistega, kar danes označujemo s pojmom zgodovina - Začenja se zgodovina. Od tu naprej je potek dogodkov zaobsežen v poglavjih, ki tečejo tako, kot je tekla zgodovina. Vsekakor lahko rečemo, da so v tem zgodovinskem pregledu zajete vse za nas pomembne faze in dogodki in da ni ničesar pomembnega izpuščenega. Predvsem pa je pomembno poudariti, da imamo tukaj prvič po dolgem času opravka z zgodovino, ki ni ideološko obremenjena in je zato lahko bolj objektivna in uravnotežena. Pravzaprav gre za sintezni prikaz slovenske zgodovine, ki je vrhu tega sintezen tudi v smislu interdisciplinarnosti - tudi v tem pogleduje vsebina knjige "brez meja". Vključuje namreč tudi dosežke drugih znanstvenih disciplin, kulture in umetnosti. Še več, celotno dogajanje je postavljeno v širši evropski kontekst, tako da je mogoče reči, da je skozi ta oris slovenske zgodovine mogoče zagledati Slovenijo v širšem evropskem prostoru in Evropo skozi slovenska očala. Za nas pomembni dogodki so tu sicer obdelani na kratko, vendar s širokim in poznavalskim zamahom, ki ne omogoča samo dobrega razumevanja slovenske zgodovine, ampak odpira tudi številne nove vidike in povezave med njimi. Drugi del z naslovom Hodil po zemlji sem naši je poučni razgled po naših deželah, po zamejstvu in zdomstvu, kot pravi avtor sam. Ob tem skromno priznava, da je videz, turističnega vodiča pravzaprav varljiv, saj današnja Slovenija premore mnogo bolj izčrpnih. Poudarja pa, da so ljudje, kraji, naravne in prirodne znamenitosti prikazani kot znamenja na romanju po tej naši edinstveni deželi, kjer je na majhnem prostoru raz- suto toliko raznolike lepote kot malo kje v Evropi. Ta lepota je razsuta po naslednjih slovenskih pokrajinah in mestih: Prekmurje, Gornja Štajerska, Koroška, Spodnja Štajerska, Dolenjska in Bela krajina. Notranjska, Kras in Primorska, Gorenjska, Ljubljana, Slovensko zamejstvo in Slovenci po svetu. Zaključnemu poglavju Slovenci po svetu seveda v tem delu pripada posebno mesto, zato se je tudi znašlo na koncu. Posebno težo in širino dajejo celotnemu delu tudi številni citati, lahko tudi celi odlomki ali pesmi slovenskih ali/in tujih avtorjev (pesnikov in pisateljev, zgodovinarjev, geografov, mislecev). Dejansko se delo tudi prične s citatom iz Cankarjeve zgodbe o Kurentu, v kateri je Cankar izrazil svoje občudovanje dežele, kjer živimo. Ko je Bog ustvarjal svet, mu je nazadnje ostalo polno pe-rišče lepote: razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale, ter od Triglava do Gorjancev. Tomaž Štefe Papežev obisk še neznanka Ljubljana - Papež Janez Pavel II. je doslej že dvakrat obiskal Slovenijo. Med prvim obiskom je bil tudi na Brezjah, med drugim pa je v Mariboru razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška. Možnost, da bo poglavar katoliške cerkve tudi tretjič obiskal Slovenijo, so pretekli teden omenjale nekatere tuje poročevalske agencije, neuradno pa se je o tem govorilo tudi za vatikanskimi zidovi. Možnosti krajšega obiska v Sloveniji med potovanjem v eno od držav v naši bližini pa ni zanikal nihče. Vatikan še nima končnega načrta potovanj svetega očeta. Izjav o možnosti obiska se je vzdržal tudi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu dr. Ludvik Toplak. J.K. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Imena podložnikov na Poljanskem Zanimajo nas imena freisinških podložnikov >' srednjem veku. Po njih namreč lahko sklepamo tudi na narodnostni izvor tedanjih prebivalcev loškega gospostva. Ko je dr. Blaznik raziskoval loške urbarje (prednike današnjih zemljiških knjig in katastra), je v tistem iz leta /291 naletel na zanimiv seznam imen podložnikov iz koroške županije. Ta je obsegala ozemlje od Poljan proti Loki, že ime pove, da je so škofje sem naseljevali ljudi iz svojih posesti na Koroškem, ko je tam postala gostota prebivalstvu prevelika. To je gotovo tudi najstarejši zapis tolikšnega števila imen v enem samem kraju na Gorenjskem. Vseh je kar 8H, od tega 33 slovenskih, 39 indiferentnih in 16 nemških. Imena navajamo po izvirnem zapisu. Ta je delo nemškega pisarja, ki slovenščine ni razumel in je imena popačil; zato je Blaznik ponekod v oklepaju dodal svojo slovensko različico. Slovenska imena so: Nedeil, Zwetz (Svetec), Zobodin, Koyker, Martinitz, Malei, Janez, Walchvn, Jantz, Janše, Lubei, Chuptz, Marše (Marše), Lubtzitzin (Ljubičič), Ztoian, Kristan, Gelein (Jelen), Marin, BranizJa, Prodan. Ne vem, ali so bila vsa druga imena Blatniku jasna, meni niso. Povsem jasna so samo Janez, Kristan, Marin in Prodan. Pri drugih lahko ugibamo. Je Nedeil v "sorodu" z nedeljo ali nedelom, Zobodin s soboto ali zobom, je Koyker Kovkar ali Hoj kar, Martinitz bi lahko bil Martinčič, Malei je Male j, Walchvn Valjhun, Jantz bi lahko bil Jančič, Janše Janša, Lubei je Lubej, Chuptz je morda v zvezi s hubo ali celo Šubic, Ztoian je Stojan, BranizJa Branislav ali Brani sel j? Indiferentna imena so tista, kjer je napisano samo ime po enem od krščanskih svetnikov, ki o narodnosti takratnega nosilca ne pove ničesar, Taka imena so: Martin (teh je največ, kar III), osem je Janezov, štirje so Jakobi, trije Vrhi (Vlricus), po dva Andreja, Petra, Ruperta in Štefana ter po en Jurij, Lovrenc, Mihael, Lenart in Anton. Nemška imena so: Chunradus, Hadmvt, Wildunch, Walto, Bertoldus, Gerhart, Ortolfus, Lampertus, Hertvrich, Heinricus, Wolfel, Oto, Rudolfus. Blaznik ne navaja nekaterih Visoko v nekdanji koroški županiji na sliki Iveta Šubica. imen iz urbarja, ki zvenijo bolj slovensko kot nemško: Perse (Peršič?), Curman (Čarman ali nekaj v zvezi s curo?), Zenugoi (Senogoj?). V Poljanski dolini je ves čas prevladoval slovenski živelj. Nemška imena so redka. V urbarju 1501, v katerem je popisano stanje iz. prelomnega leta 1500 (ki velja za zadnje leto srednjega in prvo v novem veku) je v Brodeh vpisan en Wachter, v Logu Farstner, v Predmostu Schalderman, v Pogari Putz, v Lučinah Schalmayster. Na levi strani doline: v Lomu so vpi- sani Nemci Cotzvan, Oswald in Pettar Nematz, v Delnicah njihov sopriimenjak Lamprecht, v Javor-jah neki Zewritzer, v Muravah Thomas Demsser. v Podvrhu Gruesl; Gorenja Žetina je bila v celoti nemška, vsi štirje vpisani: Lamprecht, Drassel, in dva Demsserja. Na Jelovici je živel Partl Haberly, v Dolenjem Brdu Gadways, v Krnicah Pheyffer. In na Žirovskem: na Selu in Ledinici po en Sollniczer, na Dobračevi Gasser in Streit, v Stari vasi VVurtel, v Ži-reh Futt, v Račevi Verweser. V času rovtarske kolonizacije, ki je zajela zlasti območje obeh Oslic in Žirovskega vrha, se priseli nov slovenski val, zlasti s Tolminskega. O tem pričajo značilni cerkljanski in drugi priimki (v oklepaj" sedanja oblika), kijih pred tem v Poljanski dolini >" bilo. Najbolj značilni so štirje: Podobnik, Peternelj-Sedej in Mravlja. Drugi, med katerimi je spet največ tolminskih, so: Liker (Likar), Kolinic (Kolenc), Pet' vina, Nadišovic (Nadiževec), Sekničič, Merlah Šorn, Jež, Gruden, Kobav, Pavlin, Lemba, Schaeg* Consort, Kušič, Križe, Goličič, Prebelic, Kosim«'; Sava, Gerbec, Koporc. Na prvo sled osliške kolo"1' zacije pa naletimo že v urbarju 1501, ki imenuje v hotaveljski županiji eno hubo in tri rovte pod i"'1' nom Jesertschitzi; leta 1560 jo imenuje JesertsC'. hitseh; še zdaj sta v Stari Oselici domačiji Jezfi'se^ in Na Jezerc. Tudi Jez.erškov je več, iz tega rodu tz vi ruta hotaveljska brata podjetnika, mizar Karel "l Hotavljah in kulinarik Franc v Sori. Primer, kako uspešno povezati dejavnosti Gasilska zveza Kranj združuje 24 društev v petih občinah. Kot je ocenil poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, je ta povezava zelo uspešna. Razstavljajo tudi v Lemontu Od petka naprej, ko je bila otvoritev, je v avli občine Škofja Loka (v Žigonovi hiši) na ogled razstava fotografij. Škofja Loka - Ob 14. razstavi fotografij in diapozitivov Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka je bilo tudi območno srečanje fotografskih skupin v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Škofja Loka. Foto razstava bo na ogled do 28. aprila letos. Preddvor - Več kot tri tisoč članov opravlja ob pomoči zveze vrsto pomembnih nalog, ki zagotavljajo napredek gasilskih društev. Novi predsednik Brane Košir je članstvu priporočil vključevanje v vse oblike izobraževanja. Vinko Gale, ki je bil na čelu zveze od začetka, je postal častni predsednik. V Gasilski zvezi Kranj je vključenih 24 društev iz občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Skupaj je v njih 3087 članov, ki so tudi lani opravili načrtovane naloge. Skrbeli za varstvo pred požari in preventivo, se izobraževali, odšli na izlete in mladinski tabor ter sodelovali na tekmova- njih in srečanjih. Veterani PGD Naklo so dosegli 4. mesto na Gorenjskem in 11. mesto v državi, članice A iz PGD Brnik pa so bile 13. na državnem tekmovanju, je pohvalil uspehe predsednik Vinko Gale na petkovem občnem zboru. V poročilu je opisal delo predsedstva, ki je usmerjalo de- Novi predsednik zveze je postal Brane Košir iz Preddvora (desno). Dobro sodelovanje s sosedi Prihodnje leto novo vozilo ob 50-letnici PGD Križ. Komenda - Na rednem občnem zboru občinske gasilske zveze Komenda so zelo ugodno ocenili delo v prvem mandatu samostojne gasilske zveze. Predsednik zveze Ivan Hlade je poudaril, da so pred Štirimi leti prevzeli veliko odgovornost za samostojno in strokovno delo, da pa danes ugotavljajo velik napredek prav na izobraževanju in usposabljanju. Dobro je tudi sodelovanje z občino, ki je med drugim lani in letos zagotovila deset milijonov za nakup avtocisterne GVC 16/25 za PGD Križ. Dobrih 15 milijonov vredno podvozje je že plačano, saj je dobrih pet milijonov prispevalo tudi društvo. Prihodnje leto, ko bodo praznovali 50-letnico, pa načrtujejo tudi svečan prevzem gasilskega vozila. Gasilska zveza je občini predložila tudi program financiranja zaščitne opreme. Pričakujejo, da bo Skrb za podmladek Turistično društvo Mengeš sodeluje pri vseh večjih prireditvah v občini. Mengeš - V občini Mengeš deluje nekaj deset društev in skupin na Tu Čju dru/Dcnih dejavnosti. V ospredju pa je vsekakor že vsa leta "stično društvo. To so potrdili tudi na občnem zboru, koje podal sed Predsednik društva Franc Zabret, ki je sicer že 13. leto pred-leto • 'n '° t0krat še Posebc.i Poudaril. da sprejema mandat še za eno ' sicer pa morajo delo v društvu prevzeti mladi. T ,ruslVo sodeluje v Mengšu pri vseh večjih dogajanjih in akcijah. b 0 se leto običajno začenja z očiščevalno akcijo, sledi nastop v Ar-retumu konec aprila, sodelovanje pri Naj poroki... Lani so dobili in n E°8tore in P°tom sodelovali na dnevu narodnih noš v Kamniku nos? , lnac,°vem sejmu. Podelili so tudi priznanja družinam za ureje-p ,l. dornačij in okolja, se predstavili na turističnem področju v okviru L Jetnc reg'Je. Posebno skrb namenjajo programu za Alpe Adna, korenju, kongresu čebelarjev, urei- n'' Program je društvo, 1 Mer£? T0busnih Postajališč, tri ki ima več kot 200 članov, zapisalo mske steze, kulturnih spomenikov v so K?ŠU' *C naPrei oodo sodelovali pri tradicionalnih prireditvah, kot M«^ "pška marela. Festival koračnic, Mihaelov sejem in koncert D?2ffi* godbenikom £ESS«? °d obči 3a n8?^ godbenikov. Več podpore, so poudarili na občnem zboru. Podnu nJcjo od občme. Posebno skrb bodo v prihodnje namenjali titaii ih Za del° Pa so predsedniku Francu Zabrctu in društvu čes- javnosti šestih komisij. Pomembno vlogo je imela komisija za izobraževanje; z. njeno pomočjo je dobilo nazive gasilskih specialnosti 50 članov. Komisija za članice je organizirala srečanje gasilk Gorenjske, komisija za veterane pa je izvedla srečanje članov zveze. Komisiji za mladino in za preventivo sta namenili največ pokornosti mlajšim generacijam. Čeprav so se mnogi pri delu izkazali, pa komisija za priznanja še nima dovolj predlogov za podelitev priznanj. Poveljnik Jurij Pod-jed je ugotovil, da so ob rednem delu in povezavi z operativnimi enotami skrbeli tudi za izobraževanje, vaje, tekmovanja in opremljanje. Pri slednjem so jim bile v veliko pomoč občine, za kar se je zahvalil vsem petim županom. Novi župan občine Preddvor Franc Ekar je ugotovil, da so gasilska društva pomemben dejavnik razvoja v kraju, zato je treba še naprej podpirali njihovo prostovoljno delo. Bivši župan občine Šenčur in podpredsednik GZ Kranj Franc Kern je menil, da je njihova zveza dokazala možnost program do leta 2009 občinski svet obravnaval in sprejel na eni prihodnjih sej. Zelo dobro pa je vsa leta po ustanovitvi samostojne gasilske zveze Komenda sodelovanje s sosednjo gasilsko zvezo Kamnik. Še posebej vzorno sodelujeta komisiji za mladino. Imajo skupna letovanja ' pionirjev in skupna športna in druga tekmovanja. Obe zvezi sodelujeta tudi na drugih področjih, predvsem pa pri tekmovanjih članov in veteranov. Na občnem zboru so ponovno izvolili za predsednika zveze Ivana Hladeta, za poveljnika pa Marjana Koncilijo. V program za leto 2003 so zapisali sodelovanje na gasilskih in drugih prireditvah v občini in v sosednjih gasilskih zvezah, izobraževanje, pregledovanje domov in opreme in organiziranje tečajev za vodje skupin ter strojnike. Andrej Žalar kvalitetne povezave med občinami. Čestitke za njeno uspešno delo je izrekel tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki je še predlagal, da bi še drugod povezali dobro voljo vodstev občin in gasilskih društev za sodelovanje. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo zveze. Njen predsednik je postal Brane Košir iz Preddvora, poveljnik pa Ivo Čer-nilec iz Podbrezij. Kot je po predstavitvi programa dela poudaril predsednik Košir, bo treba še več pozornosti nameniti izobraževanju in v razne tečaje vključiti čimveč članov. Tudi ta zbor so izkoristili za pohvale članom, ki so se izkazali v preteklosti. Priznanje GZ Kranj 1. stopnje je prejel Metod Kropar, 2. stopnje Jurij Pod-jed, 3. stopnje pa Marjeta Dež-man in Brane Košir. S priznanji so nagradili občinske poveljnike in vodstva občin, članom predsedstva in komisij pa so podelili plakete. Novi predsednik je razglasil, da je Vinko Gale postal častni predsednik zveze. Stojan Saje Na razpis za fotografije je skupno prispelo 101 delo, sprejetih je bilo 49 del. Po pravilih Fotografske zveze Slovenija je razstava 5. stopnje. Prvo nagrado je prejel Janez Bogataj za fotografijo Paša po zeleni preprogi, drugo Tasja Novak za fotografijo Fuj!, tretjo pa Tine Bcnedičič za Radovedneža. Pet diplom je šlo še Urbanu Bab-niku. Marku Jarcu, Anji Jesenko, Bernardi Jesenko Filipič in Milanu Kalanu. Pri diapozitivih se je na razpis prijavilo 26 avtorjev s 154 deli. Sprejetih je bilo 34 del. Tudi ta razstava po pravilih Foto- Napake prizadele prostovoljce Bled - Letošnja skupščina OZRK Radovljica je bila 26. marca na Bledu. Predsednica Anica Svetina je povedala, da je bilo kljub ustaljenim načinom dela preteklo leto precej drugačno. Nepravilnosti v vodstvu krovne organizacije so najbolj prizadele njihove prostovoljce. Pridobili so le 32 odraslih v članstvo RK. V 17 krajevnih organizacijah imajo 8262 članov. Največ dela na terenu opravi 205 prostovoljcev. S članarino in prostovoljnimi prispevki organizirajo krajevne organizacije razne dejavnosti, od obiskov starejših in bolnih krajanov ter invalidov, do razdeljevanja materialne pomoči. Organizirali so 14 srečanj za 490 starejših krajanov in na domovih obiskali 701 občana, pri čemer so opravili 18.000 ur prostovoljnega dela. Pripravili so tudi 4 razstave in proslavo ob 55-letnici krajevne organizacije RK Lesce. Ob tem niso pozabili na redne zdravstvene meritve in predavanja. Obsežna je bila socialna dejavnost, saj so razdelili 465 paketov hrane, 285 vrečk pralnega praška, 60 zavitkov higienskih pri- pomočkov in konzerve. Delili so tudi odeje, oblačila, knjige in igrače, priskrbeli pohištvo za dve družini, poravnali za dobrih 498 tisočakov položnic in sodelovali pri zbiranju denarja za invalidski voziček. Na Debelem rtiču je letovalo 16 otrok, za 29 otrok pa so dali 106 tisočakov za ekskurzije, izlete in šolo v naravi. Za 73 šolarjev so priskrbeli torbe in druge šolske potrebščine. V združenju so ponosni na delo z mladimi; imajo podmladke RK v 12 šolah in dva krožka RK. Žal seje precej zmanjšalo število krvodajalcev; od 1847 v letu 2001 na 1295 lani. Marsikaj so naredili tudi pri izobraževanju pripadnikov civilne zaščite, delavcev in voznikov motornih vozil o prvi pomoči. S svojo ekipo so prvič nastopili na gorenjskem tekmovanju v prvi pomoči in zasedli 3. mesto, prostovoljke pa so se udeležile Pohoda za zdravo življenje. Da bo delo združenja še naprej uspešno, bosta skrbeli predsednica Anica Svetina in podpredsednica Mojca Arih. so se odločili udeleženci skupščine na volitvah vodstva. Stojan Saje grafske zveze Slovenije spada v 5. stopnjo. Prvo nagrado je prejela Anja Jesenko za Vijugo. drugo Izidor Jesenko za Zimsko zarjo in tretjo Peter Pokom za Nemir. Pet diplom je bilo razdeljenih še Tončki Benedik, Tonetu Hiršen-felderju, Leopoldu Kržišniku. Tomažu Lanišku in Boštjanu Plešku. V organizaciji Kanala mladih so sodelovali tudi člani kluba na temo mladinska fotografija. Veliko nagrado je osvojil Tomaž Lani-šek iz Šenčurja s fotografijo Parček. Isti avtorje prejel tudi 1. nagrado za fotografije (Poljub), pri diapozitivih pa je prejel še diplomo. Izmed Gorenjcev so nagrade oziroma diplome prejeli še Miha Vahčič za Dvojčka (diplomo v kategoriji fotografij), Špela Kragelj za Privid (I. nagrada za diapozitive). Mitja Lavtižar za Odmor (diploma v kategoriji fotografij) ter Anja Jesenko za Pogled (3. nagrada za digitalna dela). Kot je povedal predsednik FK Anton Ažbe Peter Pokorn smo lahko zelo ponosni na gorenjske fotografe. Razen na domačih razstavah pa se loški fotografi pojavljajo tudi v tujini. V Slovenskem kulturnem domu v Lemontu (Chicago), ki ga vodi Erika Bernik, so člani kluba razstavili 91 fotografij na temo Slovenska pokrajina. Prav tako so na Kitajsko poslali svoja dela, saj bo v mestu Sheng Du Mednarodni kongres in bienale monokrom-ne fotografije in fotografije mladih. Izmed Slovencev bo več kot polovico avtorjev z Gorenjskega. Boštjan Bogataj Štetju iki' Prednik zveze kulturnih organizacij Jože Vahtar, 1 Bor,n iz Društva Mihaelov sejem, gasilci, čebelarji in drugi. Andrej Zalar OVSOD UJI HM PRVI V SLOVENIJI, ZDAJ ŽE NA VEČ KOT 100.000 DOMOVIH. Ne glede na slog bivanja, krajevne posebnosti in področne vremenske razmere, se je Slovenija odločila za izbiro, ki je prava. In prva! Bramacovi strešniki najvišje kakovosti oplemenitijo dom z večjo trajnostjo, varnostjo in pravo vrednostjo. Skladna in lepa streha Bramac je vsakemu gospodarju v ponos. Celovit paket storitev, ki vključuje brezplačno svetovanje in obisk strokovnjaka na domu. brezplačen izračun potrebne količine krrtine. strokovno polaganje s posredovanjem pooblaščenih krovcev ter ugodne kredite za material In delo pa omogoči, da gradnjo strehe spremlja resnično zadovoljstvo. Če želite več informacij o Bramacovem proizvodnem programu in paketu storitev, preprosto pokličite na brezplačno telefonsko številko. 8 080 20 30 RECI STREHI PREPROSTO Matej Košir, slikar (Ne)vidnega Podobe minevajo, resničnost odhaja "Ves čas "potujem" na meji med materialnim in nematerialnim, med vidnim in nevidnim, med prividom in resničnostjo, tu zemeljskim in transcendentalnim." Ljubljana - Te dni je v Bežigrajski galeriji 2 na Vodovodni ulici 3 v Ljubljani na ogled razstava del akademskega slikarja Mateja Koširja iz Škofje Loke, predstavnika mlade generacije diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Za diplomsko delo "Sublimno v filozofiji in slikarstvu od 18. do 20. stoletja" pri mentorjih dr. Nadji Zgonik in prof. Emeriku Bernardu je leta 2001 prejel študentsko Prešernovo nagrado. Še kot študent je prejel tudi nagradi na dveh mednarodnih Ex-temporih v Piranu, sodeloval na več skupinskih razstavah, samostojno pa prvič predlani v Galeriji Ivana Groharja v domačem mestu. Njegova tokratna razstava z naslovom (Ne)vidno je na ogled še do 17. aprila. Razstava je na neki način nadaljevanje vaše prve predstavitve leta 2001 v Škofji Ij)ki, najbrž pa gre nastavke vaše tokratne umetniške predstavitve iskati že v vaši diplomski nalogi? "Za diplomsko nalogo sem pisal o sublimnem, vzvišenem v filozofiji in umetnosti. Sedaj, ko za magistrsko nalogo pišem o fetiših, pravzaprav raziskujem iz istega jedra, le da me v slednji bolj zanima človekov stik s transcendentalnim. Tako sem "zapeljal" tudi tokratno razstavo. Galerija ima tri prostore, vhodni hodnik in dve stranski sobi. Preko triptiha na koncu hodnika, levo preidemo v del razstave, ki "govori" o fetišizaciji, v desnem delu pa o sublimaciji." Pri tem ne gre za slike v klasičnem pomenu besede, ampak za umetniška dela, ki na gledalca učinkujejo ofljjično. Z uporabo različnih pomagal, od stekel do tehnološke podpore z elektroniko, z mehanizmi, ki približujejo ali oddaljujejo oziroma ostrijo ali meglijo podobo... "Preden delo nastane, natančno vem, kakšen stik naj bi le to vzpostavilo z gledalcem in kaj naj bi povzročilo v njem. Moj namen je, da umetniško delo gledalcu vzbudi določena občutja, s katerimi svet spoznava na neki poseben način. Primerno ciljem izberem tudi sredstva, zato je skorajda vsako delo izdelano nekoliko drugače." Gledalec ob tem vsakokrat konkretno sodeluje. Umetniško delo je pravzaprav izpolnjeno šele z gledalčevo prisotnostjo... "Tako je. Dela bi bila brez gledalca mrtva. Triptih recimo deluje na podlagi senzorjev. Ko gledalec pride v stik s senzorjem, delo šele funkcionira. To, da se videno zamegli ali izostri, je povezano z delovanjem senzorja, ki je v "sliki". Gledalec pride v njegovo vidno Prihaja šestkratni oskar Chicago Muzikal Chicago ima vse, kar človek potrebuje za dobro voljo, pa mu pri tem ni potrebno razmišljati. Ima tudi šest oskarjev in Catherine Zeta-Jones. Kranj - V četrtek bomo v kinu Storžič v Kranju premierno videli ameriški muzikal Chicago, ki velja za najuspešnejši film letošnje podelitve oskarjev, saj mu je uspelo od trinajstih poskusov zadeti kar šestkrat. Dvajseta leta prejšnjega stoletja, prohibicija, jazz, rojevajo se filmske zvezde. Umor iz želje po slavi. Zvezdniška zasedba in oskarji slavo pišejo že pred pohodom v slovenske kinematografe. Pred dobrim tednom dni je svetovna javnost dogajanje v Iraku za trenutek postavila na drugo mesto in med velike naslove, kljub zaradi vojne okrnjeni podelitvi oskarjev, zapisala letošnjega zmagovalca film Chicago. Nominiranje bil za trinajst oskarjev, dobil jih je skoraj polovico, od tega največjega za najboljši film v celoti, prijetno pa je bilo pogledati tudi visoko nosečo Catherine Zeta -Jones, ki je oskarja dobila za žensko stransko vlogo. Sledijo še štir- Kino Kranj je v sodelovanju z Muziko Aligator v Kranj povabil tudi oskarjevko Catherine Zeta-Jones, ki bo že danes ob 12. uri v prodajalni Muzika Aligator na Slovenskem trgu 8 podpisovala plakate in cedejke z glasbo iz filma Chicago. je oskarji iz ozadja, za kostumo-gralijo, umetniško režijo, montažo in zvok. Nadaljnja aduta filma sta vsekakor zvezdniška zasedba, Lučka Falk v Mali galeriji Kranj - Mariborska slikarka in restavratorka Lučka Falk predstavlja na tokratni samostojni razstavi (na ogled je še do 8. aprila) v Mali galeriji Likovnega društva Kranj izbor iz obsežnega cikla na temo krajinskih impresij iz dalmatinskega otoka Korčule v tehniki olja na platnu. Celoten dalmatinski likovni ciklus, ki sestoji še iz številnih akvarelov in mešanih tehnik na papirju, je kontinuiranega značaja, saj odkriva umetnica v korčulski Veli Luki zmeraj nove vidike značilne skalnate pokrajine z zapuščenimi vasicami in osamljenimi "hižami", obdanimi s pini-jami, cipresami, bori in grmičevjem ali pa s soncem prežarjene kamnite morske obale z marinami in ribiškimi barkami, kijih obletavajo galebi. Rada se posveča tudi detaljem posebnih sredozemskih geoloških struktur, katerih abstraktni vzorci so zanjo likovno morda celo privlačnejši kot panoramski krajinski razgledi. Tako vsakdanje življenje kot tudi likovno ustvarjanje Lučke Falk poteka v sožitju z naravo, z njenimi svetlobnimi in barvnimi pojavi ter zvokom, z neprestanim obnavljanjem v vsej oblikovni raznolikosti, torej v harmoničnem sobivanju s stvarstvom, iz katerega črpa svoj umetniški navdih in optimistično razpoloženje, ki ga sugestivno posreduje opazovalcu svojih del. Ne tudi s svojo simbolno poleg omenjene sta tu še Renee Zellvveger in Richard Gere, in neobremenjena zgodba o času, ki ga ni več, o času eharlestona, prohibicije, lepih fantov in še lepših deklet, času plesnih in pevskih zvezd in pa nastajanja nove umetnosti, filma. Pevka in plesalka Velma Kelly (C. Zeta-Jones) je zvezdnica varietejskega nočnega življenja, kar mika tudi starleto Roxie Hart (R. Zellvveger). Obe pristaneta v ječi, obtoženi umora in pod grožnjo smrtne kazni. Njuno edino upanje je pohlepni in očarljivi odvetnik Biliy Flynn (R. Gere). Vsem trem uspe in punci zaživita v soju luči na chicaških odrih, v svetu moških in jazza, pitja in smeha, življenja in greha... Film, ki ga je režiral Rob Marshall, je priredba istoimenskega broadwayskega muzikla, ki ga je leta postavil znameniti Boib Fosse (spomnili se ga boste po filmu Ali that jazz). Film ni zahteven, zgodba je včasih celo v drugem planu, kot tak pa je prava bomba dobrega počutja. I.K. polje, ga prekine in slika se zamegli. Z neposrednim stikom s temi deli v gledalcu želim vzbuditi občutek vzvišenega, sublimne-ga. Drugačni so mali formati. Ko gre za portrete, sem skušal čimbolj plastično vzpostaviti prostor, v katerem se nahajajo. Podobe so kot hologrami in na gledalca delujejo kot privid. Vsota vseh dražljajev, vseh podob, je končna podoba. S tem, daje ta tridimenzionalna, saj se spreminja glede na položaj gledalca. Ko se gledalec premika v odnosu do podobe, pa se tudi podoba počasi spreminja. Moja dela delujejo neposredno na oko, tako barva kot oblika in ostali elementi. So stvari, ki jih ni potrebno razumeti, vseeno pa jih začutiš. Čeprav gre za precej optične zadeve, je vzdušje, ki ga ustvarjajo, že na meji svetega. Ves čas "potujem" na meji med materialnim in nematerialnim, med vidnim in nevidnim, med prividom in resničnostjo, tu zemeljskim in transcendentalnim." Sodobna so tudi vaša orodja za delo? "Fotoaparat, tako digitalni kot navadni, računalnik, skener. Torej najprej fotografiram, potem ske-niram, obdelam sliko na računalniku, sledi sitotisk..." Vaše likovno izražanje se vseskozi prepleta s filozofijo... "Brez filozofije ne gre več. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je umetnost prišla tako daleč, da so zagovarjali, da umetniško delo sploh ni potrebno in je dovolj zgolj koncept. Filozofija in ideja. Glede na to, da nisem angažiran, preko revij, publikacij, predvsem pa interneta spremljam, kaj se v svetu dogaja. Povsem vseeno je kje se nahajaš, kje delaš, stvari se simultano dogajajo enako po vsem svetu." Pa vendar, bili ste tudi na študijskem obisku v New Yorku? "V ZDA imam znanko, za katero sem pripravil video scenografijo. Nekaj tega je že bilo predvajano v Brooklynskcm muzeju, pa v ateljeju za sodobni ples na Manhat-tanu ... V NY sem hotel videti tudi originalne umetnine, ki sem jih dotlej videl le reproducirane v raznih knjigah. Hkrati je šlo za moj neposreden stik z umetniškim svetom. Seveda sem kot absolvent imel čas za to." Trenutno delate magisterij, kako boste naprej? "Pri tem je pbmembno, da sem še nekaj časa svoboden, da nisem vržen v realni svet. Imam štipendijo in mi ni treba prodajati stvari, da bom od nečesa živel. Z nadaljevanjem študija sem si na nek način kupil čas. Letos bom magistriral in vpisal še eno "specialko", študij videa. Seveda če bodo na ministrstvu za šolstvo in šport naredili izjemo, mi dali štipendijo ... Sicer bom šel še na kakšno študijsko potovanje in se poskušal kaj dogovoriti v tujini. To so zgolj razmišljanja, zato še ne delam večjih načrtov." Poleti sicer odhajate v Atene? "Letos sem se prvič prijavil za bi-enale mladih Evrope in Sredozemlja. Na podlagi dosedanjega dela in referenc sem bil izbran za slovenskega slikarskega predstavnika." Igor Kavčič Sončna tihožitja življenja Še ena zanimiva likovna razstava v Galeriji Krvina v Gorenji vasi. Predstavlja se slikar Pavel Florjančič. Gorenja vas - V Galeriji Krvina je na ogled izvrstna razstava slikarja Pavla Florjančiča, ki slovenskemu občinstvu po dolgem času predstavlja svoja tihožitja. Polna življenja, svetlobe in čistih potez pričajo o izvrstni slikarjevi tehniki, ki se je v času modernizmov posvetil klasičnim slikarskim problemom. Na otvoritvi razstave, ki je bila v četrtek, 27. marca, v Galeriji Krvina, je slikarja Pavla Florjančiča predstavil likovni kritik Janez Mesesnel, starosta slovenske umetnostno zgodovinske stroke. Po njegovem mnenju je Florjanči-čevo slikanje na visoki in žlahtni umetniški ravni: "V času, ko likovna umetnost malone beži od svojih virov in korenin, ko se umetniki predajajo varljivim dražem psihoanalize na eni in svojevrstni obrtni anarhiji na drugi strani, imamo v Pavlu Florjančiču slikarja, ki neguje klasične kvalitete slikarstva, jih razvija do popolnosti in v njihovem sporočilu izpoveduje lasten pogled na svet, življenje in umetnost. Tihožitja, ki v zadnjem času prevladujejo v slikarjevem interesnem območju, niso izbrana naključno, saj zajemajo širok spekter slikarskih in sploh umet- nostnih problemov, hkrati pa omogoča izjemen pogled v slikarjevo osebnost in njegovo sedanjo umetniško angažiranost. Morda ima Pavel Florjančič tudi zato tihožitja rad, kot ima rad vse kar slika, kajti vse tisto navadno tudi iskreno občuduje. Zato je ob vsej tradicio-nalnosti in vrhunski izbrušenosti, njegovo delo vselej malce čustveno obarvano, neredko poetično. Omenjeni pristop se ujame tudi s tistim delom evropskega umetnostnega izročila, katero se v modernem času približa dosežkom mehanskega optičnega posrednika fotografije. Ali je tekma s perfek-cijo fotografskega medija sploh smiselna? Florjaničevo slikarstvo odgovarja na to s svojo strukturo, ki raste iz intimnosti doživetja, možnosti korektur optičnih učinkov za dosego celovito enotnega videza, oz rezultata. Nenazadnje gre za tekmo zmožnosti, kar izpričuje na slikarjevi strani tudi aran-žersko ustvarjalni moment. S svojim slikarstvom se uvršča v dolgo vrsto evropskih slikarjev, iskalcev optične resnice,, v skorajda absolutnem smislu, njegov posebni poetično izpovedni naglas pa tudi v res dobro slovensko umetnostno tradicijo." Katja Dolenc nazadnje signaturo: Luč. MAB GORENJSKI lW j MUZEJ KRANJ Vas vljudno vabi na odprtje razstave DRUŽINA V KRANJU z zgovornim podnaslovom KRUH IN SRCE v četrtek, 3. aprila 2003, ob 18.00 uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Pozdravni govor bo imela državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve gospa Alenka Kovšca, razstavo pa bo odprl župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. GLAS Piše Eva Senčar S knjigo o Allegro ma non troppo, Carlo M. Cipolla, Vloga začimb (in posebno popra) v gospodarskem razvoju srednjega veka, Temeljni zakoni človeške neumnosti, prevedla Nada Pagon, Studia humanitatis, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, zbirka Varia, Ljubljana 2002, 80 str., 2500 sit. Veselo, a ne preveč, bi to pomenilo v glasbi. Ob branju dveh esejev pa le nasmihanje; namreč grenkoba nas spremlja skupaj z dejstvi, ki jih avtor, še posebej niza skozi prvi esej - z zgodovinskimi. Vsi vemo, da je človeška zgodovina, bolj ko zgodba o družbenem napredku in razvoju znanosti in tehnike, zgodba o katastrofah, uveljavljanju moči. Ker nas 'nesreča' nadleguje brez predaha, smo razvili obrambni mehanizem, ki mu pravimo humor. Natančne definicije tega sicer ne poznamo; vsekakor to ni le bistroumna in pretanjena lastnost, ki razkriva smešno plat življenja, piše Cippola: humor je predvsem povezan s prostodušno človeško naklonjenostjo in torej ne prenese podto-na sovražnosti in ironije. Zahteva, da se smejimo z. drugimi, in ne na račun drugih. Cipolla, ekonomski zgodovinar, se je prikrojevanja Zgodovinskih dejstev lotil humorno, poper preokrene tok zgodovine. O človekovi neumnosti premišljuje samoironično - kvota neumnih je prisotna vedno in povsod okrog nas, če jo že ne izpolnjujemo kar sami, ali kot pravi avtor "človeške zadeve so v nadvse obupnem stanju". Še danes se teoretiki sprašujejo o temeljnih vzrokih propada ene najtrdnejših in naprednejših civilizacij, rimskega imperija; Cipolla je za svojo teorijo izbral zastrupitev s svincem, ki se je dolgo in redno sproščal iz keramičnih vodovodnih cevi in posod, še posebno za shranjevanje vina. Nastala je vrzel v trgovanju z vzhodom, kar je posledično pripeljalo do pomanjkanja popra - "pospeševalca strasti in poželenja", ki je uravnoteževal pomanjkanje populacije kot posledice vojn. Človeštvo je bilo v resni nevarnosti. Po propadi Rima so v Evropi živeli taki, ki so molili, ostali pa so trgovali in kmetovali. In tisti, ki so molili, nikakor niso bili v zarobju gonilnih sil; da je za dušni mir treba zadovoljevati brbončice, sta vedela 'utemeljitelja imperializma' škof iz Bremna, kije ljubil med in divjačino, ter Peter Puščavnik, ki je poleg vina gojil tudi 'ribji kult', kar pa nikakor ni šlo dobro brez popra. Slednji je izdelal načrt križarskih vojn in v nadaljevanju odprl pretok z Vzhodom - in ponovni pritok popra. Kaj vse se v nadaljevanju zgodi: ? Uradna Cerkev ter mali ljudje in obubožani plemiči drug drugemu za nasilna dejanja podelijo uradno dovoljenje. Začenja se razvoj pomorstva, kar so prej obvladovali le Sever- njaki, razcvet kovaštva, kajti možje, ki so odhajali na Jutrovo, so morali svoje več let čakajoče dame vkleniti v deviške pasove. Ker je poper nastopal tudi kot menjalno sredstvo, so ljudje postali bankirji. Začenja se razpad fevdalnega sistema... A na koncu kazen le pride; rastoča' mesta z več desettisočimi prebivalci, ki v svojih 'uličnih kloakah' gojijo podgane in bolhe, z Vzhoda uvozijo tudi kugo. In vendar mora tudi ves razvrat in materialna pogolt-nost dobiti svojo katarzo; ta nastopi v vhgi renesanse - razcveta umetnosti, kar je gotovo bolj 'stabilno', kot ukvarjati se s finančnimi posli. Zakonov neumnosti se je avtor lotil povsem 'objektivno' - na podlagi matematičnih izračunov. Temeljni z.akoni neumnosti trdijo da: vsakdo izmed nas podcenjuje število neumnih osebkov v obtoku; verjetnost, da je neka oseba neumna, je neodvisna od sleherne druge lastnosti te osebe; neumna je tista oseba, k> povzroči škodo drugi osebi ali skupini, ne da bi sočasno pridobila kakšno korist zase, ampak lahko utrpi celo škodo; osebe, ki niso neumne, vedno podcenjujejo škodljive moči neumnih oseb. Zatorej je neumna oseba tip osebe, kije najbolj nevaren. Kako je torej razdeljeno človeštvo: na inteligentne, omejene, 1° pove in neumne. Danes, ko se neumnost ustoličuje tudi z demokracijo, dežela vsekako drvi v propad. Seveda bodo tega poskušal ustaviti inteligentni osebki - le da je neutfi nost večinska, zatorej lahko tudi najpametnej ša izbira, pravi Cipolla. Male žabice z nasmehom do ušes Dojenčki v vodi uživajo. Pravzaprav jo poznajo. Strah se pojavi le takrat, kadar gre za negativno izkušnjo iz preteklosti. Pretekli teden smo si ogledali vadbo dojenčkov v vodi. Stari so bili od štirih mesecev dalje. Mamice z Gorenjskega, pa tudi od drugod so se petnajst minut v vodi s svojimi dojenčki posvetile poslušanju vaditeljice, ki jih je usmerjala z različnimi napotki in vajami. Dojenčki v vodi uživajo, gledajo svet okoli sebe, eni sodelujejo bolj, drugi manj, tretji pokažejo veliko zanimanja za dogajanje okoli njih in se smejijo ter žlobudrajo na ves glas, medtem ko spet četrti pograbijo prvo igračko, ki priplava mimo njih, ter jo (po stari navadi) nesejo v usta, mama pa naj izpelje plavalnih petnajst minut. Ni joka, le sproščen in umirjen smeh dojenčkov, ki se prepleta s zvoki vode in prigovarjanjem tnamic. Polona Rob je študirala ekonomijo, vendar jo je življenje zaneslo v popolnoma drugačne vode. Danes je upravnica kopališča in kampa v Radovljici in dela tudi pri plavalnem klubu. Že od vsega začetka je vodila tečaje plavanja za mlajše otroke in koje izvedela za vadbo z dojenčki, se je izobrazila tudi v tej smeri. S svojim delom je izredno zadovoljna. Vadbo za dojenčke bi pravzaprav lahko poimenovali kar neke vrste plavalni tečaj za dojenčke, ki že več kot dve leti poteka v hotelu Jelovica na Bledu. "S plavanjem dojenčkov oziroma vadbo dojenčkov v vodi so se začeli najprej ukvarjati na Fakulteti za šport v Ljubljani. Takrat sva s Katarino Nečimer opravili tečaj za vaditeljici plavanja za dojenčke. Katarina je ravno zaključila študij na Fakulteti za šport, jaz pa sem bila že vadi-tcljica plavanja. Neka profesorica na Fakulteti za šport je imela dojenčka in je iskala možnost za vadbo z njim v vodi. V tujini je bila vadba dojenčkov v vodi že nekaj običajnega. Kupila je različne pripomočke in ugotovila, da je Fredov obroč za dojenčke in kasneje starejše otroke najbolj primeren rekvizit. Otrok se lahko z. njegovo pomočjo prilagodi na vodo in na optimalen trebušni položaj." Žabji refleks in druženje otrok s starši Katarina je dodala, da je obroč ortopedski in narejen tako, da voda jim nudi varno okolje za vadbo. Na začetku so dojenčki v vodi do petnajst minut, potem se čas v vodi podaljšuje. Najdalj so v vodi do pol ure, saj je vse skupaj za njih kar velik napor. " Polna pravi, da imajo tako majhni otroci "žabji refleks". Vadba z otroki enkrat tedensko, ko so pravzaprav še dojenčki, jih pripe- vendar so skupine v večjih bazenih seveda večje. Pa vendar se je izkazalo, da je kljub majhnosti bazena vadba bolj prijetna, umirjena," pravi Polona. Cilj vadbe je spodbujanje žabjega refleksa otrok, spodbuja pa se tudi celotni razvoj otroka, na katerega vodna vadba zelo dobro vpliva. Otroci preživijo čas v vodi s svoji- otrok lahko svobodno premika roke in noge, je obenem v stiku z vodo ter je tudi varen. "Obroč je pravzaprav trojen. Do leta, leta in pol se uporablja rdeči. Ta je še precej debel, potem kasneje oranžni, ki je že tanjši. Cisto nazadnje pa rumeni, ki je pa že zelo tanek," je razlagala Katarina, kije tudi profesorica telovadbe in bo v jeseni izpeljala še tečaj za malčke. Ker jo zanima še delo z nosečnicami, se je izobrazila tudi na tem področju. "Pri dojenčkih je temperatura vode do dvaintrideset stopinj, medtem ko nosečnice potrebujejo hladnejšo vodo: od osemindvajset do trideset stopinj. Pri vadbi za nosečnice je namreč varnost prav tako pomembna in lje kasneje do tega, da avtomatično povežejo vodo s imenovanim gibanjem, refleksom. "Pravkar je neka mamica pripovedovala, da ima dve leti staro punčko, ki jo je kot dojenčka vozila na vadbo. Sedaj ji nadene v vodi "rokavčke", dveletnica pa z nogami plava žabico. Če damo mi otroka pri letu, letu in pol v vodo, pa bo v vodi le hodil. Premikal bo noge, kot jih je navajen premikati pri hoji." Vadba dojenčkov v vodi starše zelo zanima. Predvsem mamice z dojenčki, babice z vnuki, med njimi pa najdemo tudi kakega očka. "To je tudi prijetno druženje tako za starše, kot za otroke. Ker je bazen v Jelovici manjši, skupino sestavlja šest mamic in šest otrok, mi starši, se dobro počutijo, so zadovoljni. "Tu bodočih vrhunskih plavalcev še ne odkrijemo," je v šali povedala Polona "Vadba je bolj spodbuda tako za otroke kot mame. da se družijo, sodelujejo in se v vodi oboji počutijo prijetno." Alenka Brun, foto: Tina Doki Radovljiški raftarji V preteklih letih se je veliko pisalo o raftarski ekipi Športnega društva Tinaraft iz Radovljice. Fantje so lani v skupnem seštevku državnega prvenstva osvojili drugo mesto v spustu in šprintu ter tretje v slalomu. To jim je sku-Paj prineslo tudi drugo mesto v generalnem seštevku državnih prvenstev in pravico nastopa na evropskem prvenstvu. Čeprav so na evropskem prven- morali trenirati še več časa. kar pa stvu nastopili dobro (8. mesto v ob šoli in delu pač ne gre." spustu in ll. generalno), pa je ob Ali to pomeni, da letos Tinaraft .. B----------„ k- r " koncu lanske sezone uspešna eKi pa razpadla. Razpad ekipe in nenazadnje tudi izgradnja nove Fuk-sove brvi pa sla neutrudnemu športnemu delavcu in zaljubljencu v vodne športe, Martinu Pir-natu. dali novo idejo. Nam lahko za začetek razložite, kako da je lani razpadla tako Uspešna ekipa v raftingu? "Kljuh temu da ekipe v raftingu ni več. bi se fantom od srca rad zahvalil za vso njihovo požrtvovalnost. Lani smo si pred začetkom tekmovanj za državno pr-venstvo postavili zelo visoke cilje ln fantje so vse leto držali obljubo in marljivo trenirali. Trenirali so ludi pozimi, ko je bilo zunaj minus deset in na koncu smo se resnično veselili drugega mesta v kupnem seštevku državnega prvenstva, kar je najboljša uvrstitev gorenjskih čolnov v 12-lctni zgo-dovini tekmovanj za državna prvenstva. Čeprav bi fantje lahko še napredovali, so se odločili, da dajo Ptednosi soli m zaposlitvi. Če bi želeli z rezultati še napredovati, bi ne ho imel ekipe na tekmah državnega prvenstva? "Ze lani smo na nekaj tekmah nastopili z drugo ekipo in ta bo letos po sili razmer dobila priložnost. Nameravamo nastopiti na vseh tekmah za državna prvenstva, vendar pa letos cilji ne bodo tako visoki. Ker bo to mlada ekipa, bi si želeli stalnih uvrstitev v deseterico in kakšno med prvih pet. Če bo kaj več, bomo vsi zelo veseli." Vaše ambicije pa niso samo v raftingu. Potiho se govori, da ob reki Savi raste pravi mali vodni športni center? "V rafting centru Tinaraft ob novozgrajeni Fuksovi brvi počasi raste pravi center za vodne športe. V našem klubu imamo na voljo rafte, minirafte in kajake, kakšne tri mesece v letu se da v Savi tudi plavati (bolj namočiti), odkar je postavljena brv, pa se bo dalo v Savo tudi skakati. Na kopnem že raste igrišče za odbojko in badminton, v načrtu pa imamo še nekaj "družinskih športov", kot sta na primer lokostrelstvo in namiz- ni tenis. S tem pa vse možnosti še daleč niso izkoriščene." Kakšni so datumi prvih akcij? "Letos bomo v našem centru organizirali kar dve tekmi za državno prvenstvo. Na prvi, 5. aprila, si bodo gledalci lahko ogledali tekme raftarjev v sprintu in spustu ter še miniraftu. Na drugi, ki bo 11. maja, pa še obe tekmi v slalomu. Rafting zveza Gorenjske bo 26. aprila pripravila tradicionalni ekorafting, s šolami kajaka pa kanimo pričeti v mesecu maju. Vse, ki imajo malce več pod palcem, pa vabimo tudi na petdnevni prvomajski izlet po čudovitem kanjonu reke Tare v Črni gori." Bi kaj dodali za konec? "Sedaj, ko je zgrajena Fuksova brv, si bodo tudi gledalci lažje ogledali same tekme, saj je sla-lomska proga speljana pod Fukso-vo brvjo, cilj pa je v neposredni bližini. Če bo projekt zaživel, pa se obvezujem, da bomo pripravili tudi pravo tekmo za mlade veslače, rekreativce ali kaj podobnega. Rad bi predstavil še eno novost, ki smo jo zelo uspešno predstavili lani. Po prijavi, recimo petih ekip, v klubu pripravimo nekaj igric (obvezno je veslanje, temu dodamo igro spretnosti, igro streljanja in recimo šaljivo igro) in nato se ekipe vse dopoldne merijo med seboj." Goran Lavrenčak Kam v naslednjih dneh? Če v vašem kraju v prihodnjih dneh, mesecih pripravljate zanimive, znane ali le rekreacijske prireditve, nas o njih obvestite: faks 04/ 201 42 13, telefon 04/ 201 42 00, e-pošta - alen-ka.brun@g-glas.si (za Rekreacijo) ali po pošti na naslov Gorenjski glas, Rekreacija, Zoisova 1, 4000 Kranj. Košarka Klub radovljiških študentov že tretje leto zapored organizira Zimsko košarkarsko ligo KRS, ki poteka od 1. februarja do konca meseca aprila. Tekme so vsako soboto od 14. do 19. ure v telovadnici Srednje ekonomsko-turistič-ne šole v Radovljici. Vabijo vse ljubitelje košarke, da se jim pridružijo in uživajo v dobri košarki. 12 ur Kališča se hitro bliža Kljub ljubiteljev Kališča (Kljuka) organizira v soboto, 5. aprila 2003, že četrti vzdržljivostni preizkus 12 ur Kališča. Start prireditve bo v soboto, 5. aprila 2003, ob 6. uri nad vasjo Mače pri Preddvoru, pri potoku (začetek peš poti na Kališče). V primeru izredno slabega vremena se preizkus prestavi na 12. april 2003. Cilj bo pri koči na Kališču. Udeležencem preizkusa štejejo samo vzponi, doseženi med 6. in 18. uro. Pohodnikom so dovoljene le palice. Tekmuje se v različnih kategorijah. Štartnina po 1. 4. 2003 znaša za vse 2000 tolarjev. V štartnino je všteta tudi spominska majica in okrepčila. Tekmuje se na lastno odgovornost. Prijavite se lahko po internetu (http://www.kalisce.com), v domu na Kališču, v fitness centru Power fit v Prebačevem, v avto centru Boltez v Kranju ali na telefonski številki 04/ 232 63 46 in 041 691 249, ter izjemoma na dan preizkusa do 6. ure zjutraj. A.B. Na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2003 objavlja Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, JAVNI RAZPIS za sofinanciranje društev s sedežem v Mestni občini Kranj in interesnih dejavnosti osnovnih in srednjih šol v Mestni občini Kranj, katerih vsebina delovanja je raziskovalne narave, za leto 2003 1. Predmet razpisa so: programi društev in interesnih dejavnosti na osnovnih in srednjih šolah Mestne občine Kranj, katerih vsebina delovanja je raziskovalne narave in sicer: DRUŠTVA Z RAZISKOVALNO VSEBINO V MESTNI OBČINI KRANJ: * Sofinanciranje stroškov društvom pri aktivnem vključevanju v širše slovenske ali druge raziskovalne projekte. * Sofinanciranje stroškov društvom pri originalnih poskusih raziskovanja in spoznavanja zanimivih tem in problematik, ki se neposredno tičejo območja Mestne občine Kranj * Sofinanciranje stroškov društvom pri izvajanju njihovih rednih programov delovanja na podlagi predloženih dokumentov, iz katerih je razvidno, da gre za program dela, ki je dobil formalno potrditev s strani članstva. INTERESNE DEJAVNOSTI Z RAZISKOVALNO VSEBINO DELOVANJA NA OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH MESTNE OBČINE KRANJ: * Sofinanciranje stroškov delovanja interesnim dejavnostim z raziskovalno vsebino v osnovnih in srednjih šolah Mestne občine Kranj pri aktivnem vključevanju v širše slovenske ali druge raziskovalne projekte. * Sofinanciranje stroškov interesnim dejavnostim z raziskovalno vsebino na osnovnih in srednjih šolah pri originalnih poskusih raziskovanja in spoznavanja zanimivih tem in problematik, ki se neposredno tičejo območja Mestne občine Kranj * Sofinanciranje stroškov interesnim dejavnostim z raziskovalno vsebino na osnovnih in srednjih šolah pri izvajanju njihovih rednih programov delovanja na podlagi predloženih dokumentov, iz katerih je razvidno, da gre za program dela, ki je dobil formalno potrditev z delovnim načrtom šole. 2. Višina razpoložljivih sredstev Za sofinanciranje dejavnosti društev z raziskovalno vsebino in interesnih dejavnosti z raziskovalno vsebino na osnovnih in srednjih šolah je v proračunu Mestne občine Kranj za leto 2003 namenjenih 1.738.000,00 SIT. 3. Pogoji za financiranje Društva z raziskovalno vsebino morajo za izvajanje programa zagotoviti najmanj 50% delež sofinanciranja iz drugih virov. Na javni razpis se lahko prijavijo društva, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti, ki temelji na raziskovalni vsebini ter izpolnjujejo naslednje pogoje: * da imajo sedež v Mestni občini Kranj, * da so registrirana za opravljanje predlagane dejavnosti z raziskovalno vsebino, * da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi zacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, * da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, * finančno konstrukcijo programa. Osnovne šole in srednje šole morajo delovanje interesne dejavnosti z raziskovalno vsebino potrditi z delovnim načrtom šole, če utemeljujejo programe za prvo polovico leta 2003, po potrebi pa z dodatno obrazložitvijo v zvezi s programom, s katerim se prijavljajo. Delovanje od septembra do decembra 2003, ki sovpada z novim šolskim letom utemeljujejo opisno in se navezujejo na kontinuiteto dela ter načrte, ki zorijo za prihodnost. 5. Merila za izbor programov: * kvaliteta in realnost predloženega programa, * sodelovanje udeležencev, članov in prostovoljcev v programu, * predstavitev društva in interesne dejavnosti v daljšem časovnem ob dobju, * članstvo Merila za izbor programov so opredeljena v razpisni dokumentaciji. 6. Rok izvedbe: Dodeljena sredstva za leto 2003 morajo biti porabljena v letu 2003. 7. Rok za predložitev ponudb in način predložitve: Ponudbe morajo biti predložene do 23.04.2003 do 10.00 ure ali prej na naslov Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene javne službe, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. Če so oddane osebno, se oddajo v sobo 162/1. ali v sprejemno pisarno Mestne občine Kranj. Na zadnji strani kuverte mora biti obvezno tudi naslov pošiljatelja. Posamezna ponudba na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu iz razpisne dokumentacije naročnika (Mestne občine Kranj). Nepravočasno oddanih ponudb komisija ne bo upoštevala. Vsak prijavljeni program mora biti poslan v zaprti kuverti in označen z "Ne odpiraj - ponudba za razpis - sofinanciranje društev in interesnih dejavnosti raziskovalne narave, za leto 2003". v sredo, 8. Datum odpiranja ponudb za dodelitev sredstev Odpiranje ponudb bo strokovna komisija opravila 23.04.2003. Odpiranje ponudb ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija ponudnike pozvala, da dopolnijo ponudbo. V primeru, da je ponudniki v roku ne bodo dopolnili, bo ponudba izločena kot nepopolna. 9. Izid razpisa Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 45-ih dneh od datuma odpiranja ponudb. iu. Kraj in čas, kjer lahko ponudniki dvignejo razpisno dokumentacijo: Razpisno dokumentacijo dobijo zainteresirani na naslovu Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene javne službe, soba 162, Kranj, vsak delavnik med 9. in 12. uro osebno ali na spletni strani Mestne občine Kranj www.kranj.si i i. Vse dodatne informacije dobijo zainteresirani po telefonu vsak delavnik med 9. in 12. uro na Mestni občini Kranj, Oddelek za družbene javne službe, Slovenski trg 1, tel. 23 731 65. Številka: 64000-0084/2003-47/02 Mestna občina Kranj Datum: 28.03.2003 Župan Mohor Bogataj, univ. dipl. org. Šušteršič in Kacafura obdržala naslove Na državnem prvenstvu v deskanju na snegu je na Krvavcu konec tedna minil v znamenju disciplin paralelnega veleslaloma, skokov in deskarskega krosa. TEK NA SMUČEH Krvavec - Odbor za deskanje na snegu pri Smučarski zvezi Slovenije in krvavška šola deskanja Nič lažjega sta pretekli konec tedna organizirala državno prvenstvo v deskanju na snegu na Krvavcu. V petek se je odvijal paralelni veleslalom, v soboto tekmovanje v skokih (Big Airu) in v nedeljo deskarski kros (Snow-bordcross). Z deskarji pa je v drugih dveh disciplinah tekmovalo tudi nekaj akrobatskih smučarjev. Državno prvenstvo na Krvavcu je za naše deskarje pomenilo zaključek sezone. Na petkovem paralelnem veleslalomu je nastopilo šti-riinštirideset deskarjev, kjer je bilo nekaj tudi deklet. Med deskarji so se pojavila imena znanih slovenskih deskarjev na snegu, ki dosegajo dobre rezultate v svetovnem merilu. Tako je tretje mesto med moškimi zasedel popolnoma nepričakovano Matej Voros, ki seje za tretje mesto boril s Tomažem Knafljem, vendar je ta z nekaj smole odstopil. Pravi, da ni tekmoval že več kot pet let, da je na alpin deski stal letos drugič, vendar ga je izzvala demonstra-torska vrsta, če si upa. Dokazal je, da je še vedno resen nasprotnik. Drugo mesto je v paralelnem veleslalomu zasedel Gašper Pintar, ke, od katerih spet dva najboljša štejeta za skupni rezultat. Ocenjuje se doskok, rotacija, trik, ki ga tekmovalce na skakalnici oziroma v zraku izvede in krivulja leta. Med deskarji na snegu prostega sloga je bilo več kot dvajset tekmovalcev, tri dekleta, tekmovali pa so tudi akrobatski smučarji. Teh je bilo deset. Pri dekletih je na koncu doseglajiajboljšo uvrstitev Kranjčanka Spela Lokar in tako ubranila naslov lanske državne prvakinje v tej disciplini. Druga je bila Nina Hiršman in tretja Ana Povše. Pri fantih sta si v absolutni razvrstitvi razdelila drugo mesto Matevž Petek in Anže Suša, prvi pa je bil Domen Bizjak. Pri smučarjih pa je bil v kategoriji absolutnih zmagovalcev najboljši Žiga Noe, drugo mesto je zasedel Bor Vošnjak in tretji je bil Gašper Bratina. V nedeljo seje na Krvavcu odvijalo še zadnje tekmovanje državnega prvenstva v deskarskem krosu, ki je letos postala tudi Šestnajst najboljših tekmovalcev se je uvrstilo v finale. Progo so odpeljali štirje na enkrat in prvi ter drugo uvrščeni sta se uvrstita v naslednji krog. Tu pa čas ni več pomemben, zmagal je tisti, ki je prvi prišel na cilj. Na deskarski kros seje prijavilo več kot štirideset tekmovalcev, v finale pa se je uvrstilo šestnajst deskarjev, osem deskark, šestnajst smučarjev in dve smučarki, ki sta obe stali na stopničkah, le da je bila avstrijka Bertha Siegi boljša od Nine Her-zog. Med deskarkami na snegu je bila tretja Tina Kokalj, druga Glo-ria Kotnik in prva ponovno Damjana Kacafura. Pri moških pa se je najbolje odrezal Rok Rogelj, Klemen Razinger je zasedel drugo mesto, tretji pa je bil Aljoša Stefanovič. Med smučarji pa je tretje mesto zasedel Vrhovnik Tomaž, drugi je bil Još Korsič, prvi pa Jani Pogačar. Državno prvenstvo na Krvavcu je tako minilo brez večjih zapletov, bilo bolj ali manj uspešno za Damjana Kacafura in Izidor Šušteršič. S svojimi skoki je marsikdo prepričal vsaj občinstvo. državni prvak pa je postal Izidor Šušteršič. Pri dekletih pa je tretje mesto zasedla Patricija Mastnak, drugo Petra Kosanovič in prva je bila Damjana Kacafura. V soboto je bila na vrsti tekma v skokih. Največkrat naši najboljši freestvlerji (prosti slog) nabirajo točke na tekmah v tujini, saj so tovrstna tekmovanja pri nas redkost in tudi priprava prostora za trening na naših smučiščih predstavlja problem svoje vrste. Znana imena slovenskega free-styla so se pojavila tudi tu. Matevž Pristavec in Žiga Suša pa žal zaradi poškodb nista tekmovala. Pri tekmah v skokih štejeta dva kvalifikacijska skoka. Potem se jih dvanajst z najboljše opravljenima skokoma uvrsti v finale, kjer vsak tekmovalec opravi še tri sko- olimpijska disciplina. Posamezni tekmovalci so se kvalificirali glede na najboljši čas, ki so ga dosegli po prevoženi progi polni ovir, kanalov, skokov in podobnega. tekmovalce in tudi organizatorji so bili s potekom zadovoljni. Alenka Brun, foto: Tina Doki, Samo Vidic Gorje in Merkur tekaški prvaki v štafetah Rogla - V tednu državnih prvenstev so smučarski tekači in biatlonci na Rogli in Pokljuki zaključili letošnjo sezono. V štafetnih tekih v nedeljo na Rogli so tekači Gorij Rok Brcmec, Jože in Matjaž Poklukar, po letu 2000 znova pritekli prestižni absolutni naslov v štafetah. Pred branilci naslova Valkartonom iz Logatca so pritekli 4:53 minute naskoka. Tretje mesto v absolutni konkurenci pa so pritekli mladi tekači Bleda Andraž Zupan, Domen Srna in Matej Čebašek, ki so slavili naslov državnih prvakov med starejšimi mladinci. V tej konkurenci so bili tekači Planice Rok Grilc, Jetmvr Bytychi in Martin Kramar tretji. V zanimivi tekmi ženske konkurence, kjer so se v vodstvu izmenjevale kar tri štafete, so prvi naslov pritekle tekačice kranjskega Merkurja Barbara Jezeršek, Vesna Fabjan in Maja Benedičič, 17 sekund pred tekačicami Atransa s Petro Majdič in drugo^ štafeto Merkurja z Jero Rakovec, Tadejo Brankovič in Tco Piškur. Četrta je bila štafeta Olimpije, peti pa Jub Dol. Tekači Merkurja so zmagali tudi med mlajšimi mladinci. Novi prvaki na 12. prvenstvu Slovenije v pomladanskih razmerah na Rogli so Grega Šoič, Vid Doria in Andraž Mali. M.M. Dolenc, Majdičeva, Fabjanova, Jelene in Zupan maratonski prvaki Rogla - Na najdaljši razdalji sporeda 12. prvenstva Slovenije v tekih sta v absolutni kategoriji v petek prav tako na Rogli zmagala Marko Dolenc in Petra Majdič, sicer prvaka tudi v šprintu v sredo na Pokljuki. Našemu biatloncu sta v težkih razmerah, ko se je čas teka nad običajnim podaljšal skoraj za pol ure, sledila Jože in Matjaž Poklukar (Gorje). Jure Okršlar (Olimpija) je bil peti, Nejc Brodar (Tekač Škofja Loka), šesti, Metod Močnik (Calcit Kamnik) sedmi in Gaber Lah (Planica) osmi. Za našo najboljšo tekačico je pritekla v cilja Maja Benedičič (Mekur), bronasto kolajno pa Renata Podviz (Olimpija). Med mladinkami sta na vrhu tekačici Merkurja Vesna Fabjan in Barbara Jezeršek, Mirjam Soklič (Gorje) je bila tretja. Vse tri v absolutni konkurenci uvrščene od četrtega do šestega mesta. Jera Rakovec (Merkur) je bila sedma. Med mladinci je novi državni prvak Blaž Jelene (Merkur), Andraž Zupan (Bled), sicer prvak med starejšimi mladinci, je bil tretji. M.M. Janezu Mariču in Vesni Fabjan srebro v šprintu Pokljuka - Takoj po prihodu s svetovnega prvenstva v biatlonu sta Marko Dolenc (Brdo) in Janez Maric (Bled), osvojila vrh slovenskega tekaškega sprinta. Na državnem prvenstvu v šprintu na Rudnem polju med tednom na Pokljuki sta bila namreč naša najboljša biatlonca, v finalu skupaj z Matjažem Poklukarjem, ki je osvojil tretje mesto, močnejša od tekača iz Logatca Vasje Rupnika. Nejc Brodar (Tekač Škofja Loka) je bil šesti, Jože Poklukar (Gorje) osmi in Anže Globevnik (Bled) deseti. Petra Majdič je bila v ženskem finalu nepremagljiva. Sledili staji Vesna Fabjan (Merkur) in Mirjam Soklič (Gorje), od četrtega do 10. mesta so sledile Katja Višnar (Bled), Maja Benedičič (Merkur), Brigita Belšak, Renata Podviz, Polona Mihevc (vse Olimpija Medvode), Barbara Jezeršek (Merkur) in Tamara Barič (Olimpija). M.M. ALPSKO SMUČANJE Maric zmagal v zadnjih metrih Državna biatlonska prvaka v skupinskem startu sta postala Blejec Janez Maric in Gorjanka Lucija Larisi. Pokljuka - Na Rudnem polju se je v soboto odvilo še zadnje dejanje letošnje biatlonske sezone - državno prvenstvo v skupinskem startu. Državna prvaka sta postala letos najboljši biatlonec Blejec Janez. Maric in Gorjanka Lucija Larisi. Na od sonca zmehčani progi se je med biatlonkami na progi najbolje znašla Gorjanka, medtem ko je streljala sila povprečno (7 zgre- šenih strelov), kar se je na njeno srečo dogajalo tudi ostalim repre-zentantkam. Andreja Mali je za njo zaostala skoraj 19 sekund, letos že dvakratna državna prvakinja Andreja Grašič pa je bila tretja. Zmagovalec moške tekme je zrežiral zelo napet zaključek. Potem koje do četrtega strelskega postanka ves čas ohranjal vodstvo, je pri zadnjem streljanju stoje kar štirikrat zgrešil, do tedaj pa le enkrat. S tem je dal priložnost tudi Marku Dolencu, ki je v zadnjih dneh blestel tudi na tekaških preizkušnjah. V pravem finišu z bokom ob boku je Blejec vseeno še našel toliko moči, daje ciljno črto prečkal pred letošnjim državnim prvakom v teku na smučeh (šprint). Tretji -Janez Ožbolt je za njima zaostal že skoraj dve minuti. "Na zadnjem postanku sem že razmišljal o finišu, zato sem se pri streljanju slabo skoncentriral," je dejal Maric, ki bo še z nekaterimi reprezentanti moral odpotovati na Finsko, kjer bodo potekale zimske vojaške igre. HOKEJ NA LEDU REZULTATI: moški - člani (15 km): 1. Maric (Bled) 40:39,8 (5), 2. Dolenc (Brdo) +1,1 (6), 3. Ožbolt + 1:50,4 (2); st. mladinci (15 km): 1. Brvar (Brdo), 2. Lau-seger (Merkur Kranj), Turšič (Ko-vinoplastika Lož); ml. mladinci (12,5 km): 1. Bauer, 2. Gregorič, 3. Doki (vsi Pižem Ihan); ženske (12,5 km): 1. Larisi (Gorje) 45:36,2 (7), 2. Mali (Jub Dol) +18,8 (6), 3. Grašič (Tržič) +1:02,8 (7); mladinke (12 km): 1. Humerca (Bled), 2. Turk (Kovino-plastika Lož). Simon Šubic, foto: Samo Vidic Janez Maric je z zadnjim streljanjem skoraj zapravil zmago. Mladi hokejisti tretji Pokal Krvavec za cicibane Krvavec - V soboto je na Krvavcu potekalo tradicionalno tekmovanje za pokal Krvavca, za cicibane od šestih do enajstih let. Moto organizatorjev Krvavca je: Kdor na cilj prihiti, darilo dobi. Veleslaloma se je udeležilo več kot sto malih smučarjev. Dekleta so tekmovala ločeno od fantov in po kategorijah. Prva kategorija so bili rojeni 1996 in mlajši, druga rojeni leta 1994 in leta 1995 ter tretja letnik 1992 in 1993. Vodja komisije za alpsko šolo in organizator tekme Janez Ponikvar pravi: "Vsi udeleženci tekmovanja, ki pridejo na cilj dobijo darila, prvi trije še kolajne in prvih deset diplome. Ker pa je bila to že peta tekma po vrsti, pa po trije rezultati iz vseh tekem štejejo za skupno in tako dobijo prvi tudi pokale. Uvedli pa smo tudi novost in začeli z izborom treh najboljših smučarskih klubov, s čimer želimo spodbujati množičnost udeležbe tekem." Letos je zasedel prvo mesto Triglav Kranj, drugo Olimpija Ljubljana in tretje mesto je pripadalo Domžalam. Na sobotni tekmi so bili prisotni mali tekmovalci z gorenjske, ljubljanske in celo dolenjske regije. Pri cicibankah je v kategoriji "letnik 96 in mlajši" zmagala Špela Mičunovič (Domžale), pri cicibanih pa Žan Psenner (Medvode). Med cicibankami, ki so nastopale v kategoriji "1994 in 1995" je bila najboljša Nina - Katarina Kermavner (Kristjanija Ljubljana), med cicibani pa Jakob Špik (Triglav Kranj). V zadnji kategoriji pa sta prvi mesti zasedla Anja Šubic in Tadej Lenardič (oba Triglav Kranj.) ajj. Hokejisti so se zbrali Ljubljana - Slovenska hokejska reprezentanca se je v Ljubljani zbrala na zaključnih pripravah pred odhodom na svetovno prvenstvo skupine A v hokeju na ledu. Že jutri in v četrtek pa se bodo naši hokejisti na Slovaškem v prijateljskih tekmah z domačo reprezentanco. Selektor Matjaž Sekelj je v reprezentanco povabil 27 igralcev, dva od njih bosta do odhoda na Finsko morala odpasti. Na selektorjevem seznamu so: Robert Kristan, Dejan Kontrec, Robert Ciglenečki, Ivo Jan, Damjan Dervarič, Andrej Brodnik, Edo Terglav, Jaka Avgustinčič, Peter Rožič, Bojan Zaje, Luka Žagar, Jurij Goličič, Mitja Šivic (vsi Zavarovalnica Maribor Olimpija), Gaber Glavič, Aleš Krajne, Boris Pretnar, Miha Rebolj, Tomaž Razingar, Anže Terlikar, Grega Por, Uroš Vidmar (vsi Acroni Jesenice), Elvis Bešlagič (Selb), Marcel Rodman (Gradec), Tomaž Vnuk (Feldkirch), Gregor Polončič (Trinec), Klemen Mohorič (Keramin Minsk) in Blaž Emeršič (ZDA). S.Š. Mladi Gašperin tretji na Ostržku Abetone - Na otroškem tekmovanju v alpskem smučanju Pinocchio (Ostržek) v Italiji je v slalomu Tirni Gašperin z Bleda med mlajšimi dečki osvojil tretje mesto. V veleslalomu je dobro nastopila članica SK Alpetour Nina Mihovilovič, ki je bila v konkurenci starejših deklic peta, njen klubski kolega Matic Skube pa med starejšimi mladinci petnajsti. Tinii Gašperin je bil med mlajšimi dečki štirinajsti. S.Š. KOLESARSTVO Sava brez ekipe elite Kranj - Mlada hokejska reprezentanca do 18 let je na svetovnem prvenstvu divizije 1 v Latviji osvojila tretje mesto za Dansko, ki se seli v najelitnejšo skupino, in Nemčijo, ki so naše premagali v zadnjem krogu kar z 10:2 (3:0, 4:1, 3:1). S.Š. Kranj - Kot je bilo lahko slišati prejšnji teden na skupščini Kolesarskega kluba Sava Kranj, bo kranjski klub to sezono nastopal brez efcipe elite, še vedno pa bo klub nastopal v ostalih kategorijah: do 23, mladinci in dečki. Glavni trener Marko Polanc je pojasnil, da se je nekaj njihovih kolesarjev preselilo v Italijo in Avstrijo. Klubski proračun ostaja enak lanskemu, vendar pa da je premalo sredstev za uspešno delo v konkurenci elite, zato se bodo v Savi še bolj posvetih svoji ekipi do 23 let, ki bo nastopala tudi v konkurenci elite. Kranjski kolesarji bodo sicer nastopili na vseh večjih slovenskih dirkah, prav tako pa bo klub junija organiziraUlirko svetovnega pokala, dirko po ulicah Kranja ter dirki v Križah in Škofji Loki. Člansko ekipo bo treniral Marko Polanc. mladince Miran Kavaš, Matjaž. Zevnik pa dečke. Direktor kluba ostaja Franc Hvasti, predsednik kluba pa Vinko PcrčiČ. s.š. košarka mm Loka Kava TCG Radovljica Sreda, 2. 2003, ob 19.30 uri v ŠPORTNI DVORANI PODEN Potreboval je dobrih 50 ur Nekdaj uspešni cestni kolesar, sedaj pa nič manj uspešni ultramaratonski kolesar Marko Baloh je dokončal svojo dirko po Sloveniji. Le da za 1.138 kilometrov dolgo pot ni potreboval le 48 ur, kolikor je načrtoval, ampak dobrih 50 ur. ROKOMET Marko Baloh • NOGOMET Ljubljana - Dobri dve uri več je potreboval ultramaratonski kolesar Marko Baloh, da je prekole-saril natančno 1.138 kilometrov dolgo 48-urno dirko po Sloveniji. Namesto ob 17. uri se je v nedeljo na Mestnem trgu v Ljubljani pojavil šele okoli 19.30 ure. Ljubljančan po koncu dvodnevnega garanja zaradi zamude ni bil prav nič razočaran: "Najbolj pomembno je, da sem samega sebe preizkusil za nastop na vztrajnos-tni dirki preko Amerike - RAAM 2003, ki bo junija letos. S to dirko pa seje preizkusila tudi šestčlanska spremljevalna ekipa, ki bo imela pomembno vlogo na ameriški dirki, kjer bomo kolesarji morali prevoziti pet tisoč kilometrov od San Diega do Atlantic Citvja." Kondor 13, S.Š. Jutri s Ciprom Ljubljana - Jutri ob 20.15 uri bo za Bežigradom tekma 1. kvalifikacijske skupine za SP na Portugalskem med Slovenijo in Ciprom, ki je v soboto remiziral z Izraelom - 1:1. Slovenska reprezentanca seje že v nedeljo zbrala na Brdu pri Kranju, medtem ko je trenirala na štadionu v Šiški'. V reprezentanco je za jutrišnjo tekmo selektor Bojan Prašnikar poklical tudi dva Gorenjca - nogometaša ljubljanske Vega Olimpije Mirana Pavlina in nogometaša nemškega Burghausna Rajka Tavčarja, ki pa čuti bolečine v kolenu, zato je njegov morebitni nastop vprašljiv. V reprezentanco so bili sicer poklicani vratarja Mladen Dabanovič in Marko Simeunovič, obrambni igralci Spasoje Bulajič, Fabijan Cipot, Aleksander Knavs in Muamer Vugdalič, zvezni igralci Milenko Ači-r^vič, Nastja Čeh, Amir Karič, Miran Pavlin, Mladen Rudonja, Goran kukalo, Rajko Tavčar. Zlatko Zahovič in Anton Žlogar ter napadalci Se-bastjan Cimerotič, Marko Kmetec, Ermin Rakovič in Ermin Siljak. Slovenija je sicer v prvi kvalifikacijski skupini po dveh odigranih 'ekmah četrta s tremi točkami. Vodijo Francozi z 12 točkami (4 tekme), /rvael in Ciper i točke. KOŠARKA mata po štiri točke, Malta v petih tekmah še ni dobila S.Š. Helios na tretjem mestu Domžale - Košarkarji Heliosa so po dveh krogih končnice l.SKL v lupini moštev, ki se borijo za naslov državnega prvaka celo na tretjem S*«* Tia jih je ponesla zmaga proti Kopru - 93.72 (67:57 40 41, J6:17). Naslednje kolo se igra jutri. Helios igra na Kodcljevem pot, Slovnu. Srečanje med Triglavom in Kraškim zidarjem (od 9 do 14. . cs-gjf bila zaradi smrti dveh košarkarjev iz Sežane preložena. Jutri '•"■glav gostuje v Zagorju, kjer ga čaka Zagorje Banka Zasavje. via krogu 2. dela DP za ženske sta obe gorenjski ekipi g^*"^ "morale priznati premoč Leku Jezici - 63:95 £7:66. 26:41, 14. 9 -gjy Pa je izgubila v Mariboru z 82:61 (61:4I, 37:37, 20.14). Vrstnired. 9:0, Lek Jezica in RC Maribor 6:3. Jesenice 3.6 Legrand BTC B Odeja 1:8. l.B liga - člani, 23. krog: Loka kava TCG : W& TU fcpga 95:120, ŽKK Maribor: Radovima 85:94. Vrstni red: Vod. Pos-5* 22: • > Radovljica je na tretjem oziroma četrtem mestu z razmerjem 'Loka kava TCG pa na 6. "do 7. mestu z razmerjem 48-urno dirko je Baloh začel v petek ob 16. uri izpred City parka v ljubljanskem BTC-ju. Po osmih urah je prikolesaril v Kuzmo v Prekmurju (265 km), že pred tem ga je v Lenartu pričakalo nekaj navdušencev. V sobotnih jutranjih urah je imel po 458 kilometrih opravljene poti uro in pol naskoka pred svojim načrtom, nato pa gaje na Primorskem oviral močan Slab nogomet v Kranju Kranj - Nogometaši Triglava so v tretjem spomladanskem krogu v drugi nogometni ligi zapravili novo priložnost za mirnejše nadaljevanje prvenstva. Proti Livarju iz Ivančne Gorice so bili sicer boljši tekmec, a zmage jim ni uspelo doseči. V prvem polčasu so gledalci videli slab nogomet. Igralci niso uspeli niti enkrat resneje ogroziti vratarja. Dosti bolje ni bilo niti v nadaljevanju. Sodnik je moral pokazati kar šest rumenih kartonov, skupaj jih je dosodil kar osem. Vseeno pa so gledalci videli nekaj priložnosti za gol. Najprej so priložnost zapravili gostje, ko je Sadar zgrešil s treh metrov. Kranjčani so bili najbližje zmagi v 75. minuti, ko je strel Pavloviča zaustavila stativa. Osem minut pred koncem je s strelom od daleč poizkušal Dejan Nišandžič, žoga pa je zletela čez gol. V drugi minuti sodniškega podaljška je moral vratar Triglava, Andrej Troha, reševati svojo mrežo po napaki D. Nišandžiča. To pa je bilo vse, kar je videlo 300 gledajcev. Za Triglav so v nedeljo igrali: Troha, Breznik, (od 39. minute Žugič), Božič (od 46. minute Pavlovič); Matic, D. Nišandžič. Stanko, G. Nišandžič, Miklič, Krupič, Božičie, Jere (od 67. minute Bogatinov). Srečanje je sodil Matej Jug iz Tolmina. M. D. Domžale ugnale Grosuplje Kranj - Medtem ko so kranjski nogometaši v 18. krogu 2. nogometne lige remizirali z Livarjem. Domžale neustavljivo nadaljujejo pohod proti I. ligi. Tokrat so gostovali pri svojem največjem konkurentu GPG (iiosuplje in zmagali z 0:3 (0:1) in imajo na lestvici že devet točk naskoka (skupaj 46) pred nedeljskim nasprotnikom, ki ima 37 točk. Triglav je z 19 točkami na 12. mestu in se bo moral za obstanek še dobro potruditi. 3. SNL, 16. krog: Factor-Šmartno : Šenčur ProtectGL 1:1, Kamnik : Slovan 1:0. Britof : Slaščičarna Šmon 6:0, Zarica : Rudar Trbovlje 2:0, Svoboda Ljubljana: Alpina Žiri 2:0, Status Kolpa : Elan 1922 3:1. Lestvica: 1. Factor-Šmartno 40, 2. Svoboda Ljubljana 39, 3. Šenčur ProtectGL 31, 4. Zarica 28, 7. Kamnik 22, 8. Britof 22^ 10. Slaščičarna Šmon 16, 11. Alpina Žiri 12...^ 1. gorenjska liga, 14. krog: Železniki: Visoko 3:0, Ločan : Bitnje 0:3, Sava : Polet 3:2, Jesenice : Velesovo 1:0, Naklo : Lesce 0:1. Lestvica: Naklo 29, Železniki 28, Jesenice 25, Velesovo 23, Lesce 19, Ločan 18, Bitnje 16, Visoko 13, Sava in Polet po 12. 2. gorenjska liga, 11. krog: Bohinj : Hrastje 0:3, Podgorje : Trbojc L0, Preddvor : Kondor 3:1, Kranjska Gora : Podbrezje - preloženo. Lestvica: Hrastje 28, Bohinj 25, Preddvor 18, Trboje 17, Podbrezje in Podgorje po 7 ter Kranjska Gora 5. Vršič je premagal brez večjih naporov. veter v prsi, kar mu je zniževalo povprečno hitrost. V noči s sobote na nedeljo si je vzel dvourni počitek, nakar je nadaljeval pot proti najtežji preizkušnji - Vršiču. Zjutraj je imel nekaj težav še z gosto megio in nizkimi temperaturami. Kljub temu da je do vzpona na Vršič, ki se gaje pred začetkom dirke s časom in kilometri tudi najbolj bal, že prevozil tisoč kilometrov, je sam vzpon opravil brez večjih težav. Marko je med dirko skoraj vsake pol ure popil energetski napitek ali pojedel energetsko čokoladico, z apetitom tudi na splošno ni imel večjih težav. Svoj zastavljeni cilj je uresničil - slovenske ceste je premagal v dobrih dveh dnevih, kar je dobra popotnica za izredno težak zalogaj na RAAM-u 2003, kamor se podaja prvič doslej, čeprav si je za nastop na ameriški preizkušnji prizadeval že nekaj zadnjih let. Letos mu je nastop omogočilo sodelovanje s šenčurskim podjetjem Si Sport, ki je sodelovalo že z Martinom Strelom ob njegovem plavanju po Mississipiju. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič CHIO spet na prvem mestu Gorenjski rokometni ligaši so igrali spremenljivo. Dekleta v prvi ligi so izgubile, uspešnejši pa so bili moški ligaši. V SIOL ligi so rokometaši Terma že med tednom gostovali v Celju in se v prvem delu tekme uspešno upirali vodilni ekipi lige. Na koncu so Celjani dosegli zanesljivo zmago. Oba ženska prvoligaša sta tokrat izgubila za gol. Sava seje s porazom proti Celjankam dokončno poslovila od prve lige. Ločanke so gostovale v Izoli in jo odnesle kot Kranjčanke. Njihov obstanek pa ni vprašljiv. CHIO Kranj, Novoles in Sevnica so v tem krogu dobili pomoč Crnomaljcev. Ti so doma premagali doslej vodilni Ormož in Kranjčanom omogočili vrnitev na prvo mesto. Delijo ga skupaj z Novomeščani, oboji imajo 25 točk. Ormož in Sevnica zaostajata za točko. Kranjčani so v soboto gostili Sežance in se jim oddolžili za jesenski poraz. Njihova prednost ob koncu je znašala sedem zadetkov. Z novo, visoko zmago, so se rokometašice Planine Gradbeništvo Radojevič še bolj približale samemu vrhu lestvice in osvojitvi morebitnega sedmega mesta. Da bi varovanke Braneta Leskovca le tako nadaljevale. V drugi moški ligi so tokrat igrali le rokometaši Cerkelj. Z gostovanja v Litiji se vračajo z novim parom točk in so začasno na petem mestu zamenjali Radovljico, ki bo tekmo z Dravo odigrala jutri. Rezultati: SIOL - liga: Slovan - Rudar 28-29; V Nedelja - Pivka perut. 36-29; Celja P.L. - Termo 38-29; Prevent - Inles Riko 40-29; 1. liga - ženske: Sava Kranj - Celeia 28-29; Izola KMO - Loka kava Jelovica 24-23; Gramiz Kočevje - Žalec 23-31; M Degro Malizia -Krim Eta Kotex 22-32; Burja - Olimpija 26-20; L B liga - moški: Dol TKI Hrstnik - Dobova 36-20; CHIO Kranj -Milol Pro Mak Sežana 38-31; Istrabenz plini - Novoles 22-33; Pekarna Grosuplje - Sevnica 33-35; Gorica Leasing - Gorišnica 35-26; Črnomelj - Ormož 29-27; 1. B liga - ženske (od 7. - 15. mesta): VIAS Šentjernej - Celje 28-24; Sevnica - Novo mesto 11-30; Planina G- Radojevič - Branik 35-23; moški: Šmartno 99 - Cerklje 25-29; Ajdovščina --16; Grča Kočevje - Krim 32-19; Mokerc - Atom Krško Arcont Radgona 31-30; Drava - Radovljica - sreda 2. 4. 2. liga - Razkrižje 3 22-21; Sviš 2003. M.D. Zirovničani izpadli v 3. ligo Končalo se je letošnje prvenstvo tudi v vseh drugih in tretjih ligah. V moški konkurenci 2. DOL sta oba gorenjska ligaša, glede na položaj na lestvici, dosegla prav nasprotne rezultate. Kranj - S tretjima zmagama HITa Nova Gorica in Nove KBM Branik seje končal letošnji polli nale pri ženskah. V skladu s pri^ čakovanji so Novogoričanke še tretjič ugnale Benedikt - 3:0 (21, 20, 13) in se s skupnim 3:0 uvrstile v finale. Prav tako s skupnim 3:0 pa seje, v nasprotju s pričakovanji, končal tudi polfinale med Novo KBM Branik in Sladkim VATERPOLO grehom Ljubljana. Mariborčanke so bile tudi tokrat zanesljivejše in dobile tekmo s 3:0 (23, 21, 22). Prva finalna tekma (igra se na tri dobljene) je na sporedu v soboto, 12. aprila. Končalo pa se je letošnje prvenstvo tudi v vseh drugih in tretjih ligah. V moški konkurenci 2. DOL sta oba gorenjska ligaša, glede na položaj na lestvici, dose- Slovenija ponovila lanski uspeh Bratislava - Članska vaterpolska reprezentanca se iz Slovaške vrača neporažena. S štirimi zmagami so ponovili lanski uspeh in že drugič zapored osvojili prvo mesto. Že v prvem srečanju so varovanci selektorja Igorja Štirna premagali zelo neugodno reprezentanco Nemčije, takoj za njo pa je padla še ena članica vseh velikih tekmovanj Slovaška. Kot tretji nasprotnik na turnirju je bila reprezentanca Francije. Kot daje slovenske vaterpoliste motilo dopoldansko igranje, so dovolili, da so vaterpolisti Francije iz neizdelanih akcij dosegali zadetke. Tako so Francozi celo vodili s 6:5, a seje nato v naši vrsti razigral Matej Nastran in s tremi zaporednimi zadetki zagotovil zmago Slovenije. S tem so naši za osvojitev prvega mesta potrebovali le še neodločen rezultat z reprezentanco Nizozemske. To srečanje so zelo dobro odigrali v obrambi, kjer je blestel vratar Igor Belofastov, kajti vaterpolisti Nizozemske so iz osmih priložnosti igralca več le dvakrat zatresli našo mrežo. Na drugi strani pa so imeli naši zelo dobro realizacijo igralca več, saj so od sedmih priložnosti kar pet tudi izkoristili. REZULTATI - Slovenija - Nemčija 8:6 (0:2, 3:1, 3:2, 2:1), Slovenija -Slovaška 11:9(2:2, 1:1, 4:1, 4:5), Francija - Slovenija 7:8 (0:1, 2:2, 3:2, 2:3), Nizozemska - Slovenija 7:8 (0:2, 3:3, 4:2, 0:1). Končni vrstni red - Slovenija 8, Slovaška 6, Nizozemska 3, Nemčija 2. Francija 1. J.M. LEN biro na ogledu v Kranju Kranj - Prizorišče letošnjega evropskega prvenstva tako v Kranju kot v Ljubljani si je čez konec tedna ogledala 24-elanska delegacija LEN biroja (Evropske plavalne federacije). Čeprav gre tokrat za prvenstvo Evrope v vaterpolu, so bili tu tri dni gostje, ki vodijo tako plavalna tekmovanja kot vaterpolska, skoke v vodo in daljinsko plavanje. Pohvalno za Slovenijo pa je dejstvo, da so v pogovorih z odgovornimi v evropskem plavanju sodelovali tokrat tako ljudje iz vaterpola kot plavanja in ministrstva za šolstvo in šport. V pogovorih z evropskimi funkcionarji je s strani Vaterpolske zveze Slovenije sodeloval njen predsednik Jože Jenšterle, s strani Plavalne zveze Slovenije Jure Pro-sen in Darjan Petrič, s strani MŠS pa državni sekretar Jaka Bednarik. V hotelu Kokra na Brdu je Jože Jenšterle predstavil program letošnjega evropskega prvenstva v vaterpolu, na katerem bo sodelovalo dvanajst (12) moških in osem (8) ženskih reprezentanc. Za nemoten potek tekmovanja bo skrbelo več kot 300 ljudi, kajti v moški konkurenci se bo v Kranju odigralo 44 tekem, od katerih bo kar 34 tekem tudi zajeto v TV prenose po evropskih državah in šest tekem naše reprezentance. Ženskih tekem v Ljubljani bo dvajset (20), od teh pa devet tudi v TV prenosih in štiri tekme tudi naše reprezentance. Veliko je že narejenega na področju marketinške dejavnosti, Pošta Slovenije pa bo za to prireditev izdala tudi posebne znamke z motivom iz vaterpola. Organizacijski odbor pričakuje kar 1.500 akreditacij, od tega naj bi jih 600 dobili tekmovalci, 600 za potrebe Organizacijskega komiteja, 400 za medije in 100 za osebe iz LEN. Svečana otvoritev 26. evropskega prvenstva bo 6. junija v Kranju za moški del, ter 7. junija v Ljubljani za ženski del. J.M. gla prav nasprotne rezultate. Odbojkarji Termo Lubnika, ki so prvenstvo končali na tretjem mestu, so na gostovanju v Framu izgubili kar s 3:0 (21, 23, 14) proti Žni-ders Hočam, resda pa je bila tekma za Školjeločane zgolj prestižnega pomena, domačini pa so nujno potrebovali točke v boju za obstanek. So pa odbojkarji Flvcom Žirovnice pokazali, da bi si zaslužili igranje v drugoligaški konkurenci tudi naslednjo sezono. Prepričljivo s 3:0 (23, 20, 22) so ugnali četrtouvrščeno Prvačino, a tudi ta zmaga jim ni omogočila, da bi se odlepili od 11. mesta, ki jih za naslednjo sezono ponovno seli v tretjeligaško konkurenco. Olimpija in Krka sta si priborila nastopanje v prvoligaški konkurenci za naslednjo sezono, ob Flvcom Žirovnici pa se v tretjo ligo seli tudi VC Portorož, medtem ko si bosta Izola in Brezovica svoj drugoligaški status morali še ubraniti na dodatnih kvalifikacijah z drugouvrščenima ekipama iz 3. DOL. V ženski konkurenci tekme na Bledu ni bilo, saj so iz Dravograda posredovali faks, s katerim so obvestili udeležence o neprihodu. Blejke bodo tekmo dobile "za zeleno mizo", s tremi novimi točkami pa so si Blejke zagotovile uvrstitev v vrhnji del tabele (6. mesto). Prvoligaške nastope sta si priigrali ekipi Prevalj in ZOK Fiat Prstee Ptuj, v tretjeligaško konkurenco pa se vračata Kočevje in Dravograd, medtem ko Piran in Spodnjo Savinjsko ča- ALPINIZEM kajo še dodatne kvalifikacije. Moški v zahodnem delu 3. DOL so s tekmovanjem zaključili že prejšnji konec tedna - Logatec si je zagotovil napredovanje, MOK Kočevje lahko napreduje preko dodatnih kvalifikacij, izpade pa. zaradi majhnega števila ekip, nobena od udeleženk. Tudi v ženski konkurenci 3. DOL ni bilo prav nobenih odločujočih tekem. Igralke ekipe Mladi Jesenice so zmagale še v Grosupljem (3:1) in končali prvenstvo brez poraza, ter se zasluženo uvrstile v drugo ligo, kamor se bodo preko kvalifikacij poskušale uvrstiti tudi igralke Intervala A iz Izole. ŽOK Partizan Šk. Loka je z. zmago s 3:0 v Novi Gorici ohranil tretje mesto. Pizze-ria Morena je ugnala Črnomelj s 3:0, vendar je bilo 7. mesto rezervirano že pred zadnjim krogom. Bohinj pa je tudi v zadnjem krogu izgubil (Italijanska skupnost -1:3) in prvenstvo končal na zadnjem mestu, tako da bodo v Bohinju morali počakati na razplet kvalifikacij za 2. DOL, saj bodo šele takrat natančno vedeli, ali bo potrebno status tretjeligaša ohraniti na kvalifikacijah. Finale se začenja Odbojkarji Calcita bodo v sredo začeli s svojim tretjim zaporednim finalom. Ob 19. uri se bodo v športni dvorani v Kamniku na prvi tekmi letošnjega finala pomerili z Maribor Stavbar IGMom. B.M. Uspehi naših alpinistov Kranj - Slovenski alpinisti so v zadnjem času izvedli pravo obleganje največjih evropskih sten in opravili vrsto zahtevnih vzponov. Člana AO Matica Tina di Batista in Simon Slejko sta se podala v Klasično smer severne stene Eigerja (VI, 4+, M6. 1800 m), po kateri sta tretji dan težavnega vzpona dosegla 3970 m visoki vrh. To steno so nato preplezali še Grega Lačen (AO Črna) in Tadej Golob (AO Železničar), Matej Flis (AO Ravne) in Tadej Zorman (AO Kozjak) ter Zoran Radetič (AO Matica) in Slavko Rožič (AO Tržič). V severni steni Materhorna sta bili uspešni gorenjski navezi. V Schmidovi smeri (VI, 4+, M, 1000 m) so plezali Marjan Manfreda Marjon in Marija Štremfelj ter Andrej Stremfelj (oba AO Kranj) in Jože Šepič. Med plezanjem v hudem mrazu so vsi štirje pomrznili, a so vseeno priplezali na vrh in srečno sestopili po grebenu Hornli. Marija je prva Slovenka, ki ji je uspel zimski vzpon v tej smeri, moški pa so opravili drugi zimski vzpon. Steno so pozneje preplezali še Uroš Samec in Simon Slejko ter Tina di Batista (vsi AO Matica) in Tomaž Jakofčič (AAO). Nekaj navez je bilo uspešnih še \ drugih zahtevnih stenah nad Chamonixom. Za nove podvige je Alpinističnim odsekom in njihovim članom izrekel čestitke tudi predsednik PZS Franci Ekar. Kot je zapisal, so z vrhunskimi vzponi ponovno vzbudili pozornost v mednarodni areni alpinizma. Stojan Saje Nasilje v družini ostaja še vedno vse preveč zaprto med štiri "domače" stene Žrtve naj o nasilju spregovorijo Kako najti pot v življenje brez nasilja v družini? To je bila osrednja tema srečanja zdravstvenih, pedagoških in socialnih delavcev ter prostovoljcev, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanjem nasilja v družini. Število kaznivih dejanj v družini je v zadnjih letih naraslo, med povzročitelji pa so tudi ženske. Ljubljana - V petek, 28. marca, sta Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana in Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prosto-voljstva pripravila tiskovno konferenco in seminar na temo iskanja poti za življenje brez nasilja v družini, saj se številni strokovni in prostovoljni delavci institucij, ki se ukvarjajo s tem problemom sami, čutijo premalo močne, da bi lahko zaščitili žrtve, jim pomagali in sodelovali pri urejanju razmer v družinah, kjer seje nasilje že "udoma- čilo". Nika Škrabl, koordinatorka za zdravstveno vzgojo Zavoda za zdravstveno varstvo je pojasnila, daje nasilje v marsikaterem pogledu postalo tako običajen del vsakdanjika, da ga velikokrat sploh ne opazimo več: "Glede nasilja v družini med ljudmi prevladuje prepričanje, da se v družinske zadeve drugih ni dobro vmešavati. Zakaj je napad na osebo na ulici drugače obravnavan kot telesni obračun družinskih članov med štirimi stenami?" se sprašuje Škrablova in OŠ POLDETA STRAŽIŠARJA Svet OŠ Poldeta Stražišarja Kejžarjeva 35, 4270 JESENICE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, štev. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. I. RS, št. 64/01). Kandidat/ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 16. 9. 2003 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet Osnovne šole Poldeta Stražišarja, Kejžarjeva 35, 4270 Jesenice, s pripisom PRIJAVA ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati/kandidatke bodo pisno obvestili o izbiri prejeli v zakonitem roku. dodaja, da kljub vse večji osveščenosti javnosti žrtve še vedno potrebujejo pomoč pri iskanju poti iz nasilne situacije. S srečanjem so zalo želeli prispevati k pretoku informacij, ki so jih predstavili strokovnjaki s področja zdravstva, šolstva, socialnega dela, policije in pravosodja ter prostovoljci. Srednje in osnovne šole, ki se soočajo z. nasiljem v šoli, so se zaradi svoje nemoči pri konkretnem urgiranju že obrniie na Zavod za šolstvo, kjer so v sodelovanju s starši, vsemi učitelji in učenci v projektni obliki pripravili celostni pristop za zmanjševanje nasilja v šoli. Mojca Pušnik iz. Zavoda za šolstvo je povedala, da so za vsako skupino predvidene različne aktivnosti po vsebini in oblikah. Centri za socialno delo v primerih žrtev nasilja oziroma zlorab v družini vselej obravnavalo celo družino, saj je zloraba le znak motenih družinskih odnosov in ne vzrok, je povedala Melita Zontar iz Centra za socialno delo Kranj. "Naš optimalen cilj je usmerjen v dinamiko vseh družinskih članov, pri zaščiti in pomoči otroku pa je osnovno vodilo oblikovanje podporne mreže otroku, zato vzdržujemo stike z institucijami ali otroku pomembnimi ljudmi." Otrokom, mladostnikom in drugim žrtvam nasilja pomagajo z namestitvijo v materinskem domu, v varni hiši, v stanovanjski skupini in v krizni center; posredujejo tudi z. ovadbo na Upravo za notranje zadeve ali celo z odvzemom otroka. Najpogostejši ukrepi so svetovalno delo s starši, prijava kaznivega dejanja, odvzem otroka ter njegova namestitev. S pravnega stališča je okrožna državna tožilka in vodja zaupnega telefona ZATE Barbara Brecelj opozorila na pasti, ki nastopijo že ob prijavi družinskega kaznivega dejanja: "Oškodovanec mora podati predlog za pregon storilca pri pristojnem organu, prijavo mora torej vložiti sam in pri tem vztrajati. Zaradi pritiskov pa se velikokrat zgodi, da si premisli in umakne prijavo. V tem primeru izgubi pravico, da ponovno vloži tožbo." Tatjana Mušič iz generalne policijske uprave je postregla s številnimi statističnimi podatki, ki jih je obravnavala policija. V njihovih arhivih je bilo za leto 2001 zabeleženih 432 otrok in mladoletnikov, ki so bili žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost: "Velika večina je storilce poznala, jim zaupala in jih imela rada. Storilci bi jih morali vzgajati in ščititi," je med drugim še povedala Mušičeva. Dr. med. Evita Leskovšek, direktorica A1DS fundacije Robert je podala vlogo socialno medicinskega vidika nasilja v družini. Raziskave so pokazale, da zdravniški delavci obravnavajo primere nasilja v družini v času večernih in dežurnih ur, ter ob "konicah". Zaznavajo atipične in zastarele poškodbe, katere nimajo logičnega izvora (zlomi nog dojenčkov, dojenčki z opeklinami). Medicina se prav tako zavzema za multidis-ciplinarno sodelovanjem, pri če- mer bi krizni team žrtvam nasilja pomagal v konkretnih primerih, jih zaščitil in pomagal svetovati kako ukrepati. Obenem želijo izvajati pomoč tudi samim storilcem, pri čemer ne želijo zmanjševati njihove odgovornosti. Predsednik društva Samarijan Marjan Zveglič je pri svojem delu na zaupnem telefonu opazil in spoznal, da je nasilje mnogotero, zelo raznoliko ter slabo identificirano pri žrtvah in povzročiteljih. Največkrat gre za čustveno, fizično in spolno nasilje, opozoril pa je tudi na rušilne posledice verbalnega nasilja in slabega, poniževalnega, obsojajočega in negativnega mišljenja. Za odpravo nasilja je ključnega pomena, da žrtve o njem spregovorijo in da se prevrednotijo vrednote, ki prevladujejo danes, pri čemer je na prvo mesto postavil bogastvo. Pot iz nasilja vidi predvsem v odpuščanju, pri čemer naj osebe, ki so doživela nasilna dejanja, svoje boleče izkušnje in spomine pustijo odplavati iz svojega življenja. Žrtve nasilja so otroci, ženske in moški, a predvsem otrok je tisti, za katerega institucije menijo, da ga je najprej potrebno zaščititi. "Otroci nimajo znanja in moči, da bi svoje pravice uveljavili, nasilju pa bi zagotovo radi ubežali," je dejala Škrablova in dodala: "Nikoli ne bomo vedeli, kakšni razlogi so vodili 54 otrok in mladoletnikov, od teh je 12 mlajših od štirinajst let, ki so v zadnjih petih letih storili samomor. So to res samo slabe ocene, nesrečne ljubezni ali trenutni spori doma ali s prijatelji? Ali res poznamo motive zaradi katerih je 92 otrok in mladoletnikov, od tega 11 mlajših od štirinajst let, v letu 2001 pobegnilo od doma?" Zgodovina človeštva je prežeta z nasiljem. Edino orodje za obrambo pred njim predstavlja danes njegovo razumevanje in analiza, pravi Škrablova, obenem pa postavlja tudi vprašanje, kako se naučiti živeti brez nasilja in komunicirati med enakopravnimi in svobodnimi ljudmi: "Zavest o tem, kaj vse je nasilje, je zelo nepopolna in raznolika. To velja za tiste, ki nasilje povzročajo in za tiste, ki ga trpijo. Zato je potrebno ob vsaki priložnosti dopovedovati in pojasnjevati, da je nasilje vse, kar storimo proti volji drugega." Katja Dolenc, foto: Tina Doki NIŽJE OBRESTNE MERE - UGODNEJŠI POGOJI ZA KREDITE Če imaš cilj, boš našel tudi pot. POSEBNE UGODNOSTI: • ponujamo vam kratkoročne kredite, kjer za nakupe do 1 milijona SIT (za najboljše komitente banke pa do 2 miljonov SIT), omogočamo najem kredita brez dodatnega zavarovanja, • komitenti banke lahko vse vrste kreditov odplačujete tudi s trajnim nalogom, • za dolgoročne kredite, zavarovane z vsemi oblikami zavarovanja (razen zavarovanja pri zavarovalnici), smo podaljšali odplačilno dobo iz 5 na 7 let. Stanovanjski kredit Potrošniški kredit Potrošniški kredit Višina kredita 2.000.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT Čas odplačila 10 let 5 let 7 let Stroški odobritve 30.000,00 SIT 15.200,00 SIT 15.200,00 SIT Stroški zavarovanja 54.251,00 SIT 35.299,00 SIT zavarovanje s poroki Letna obrestna mera T + 4,20 % T + 5,50 % T + 5,50 % Skupna letna efektivna obrestna mera 11,77% 14,58 % 12,57 % Višina mesečne anuitete 26.588,00 SIT 21.939,00 SIT 17.330,00 SIT Pri informativnem izračunu je upoštevana mesečna temeljna obrestna mera 0,5 %. Kredit je dokumentaren, anuiteta pa izračunana iz skupne obrestne mere. VIŠINA KREDITA Odvisna je od odplačilne sposobnosti kreditojemalca in načina zavarovanja kredita. Konkurenčna prednost je višina anuitete, ki ob sklenitvi kreditne pogodbe (odvisno od višine vaše plače ali pokojnine) lahko znaša do 55 % mesečne plače kreditojemalca. Mesečna anuiteta ob sklenitvi dolgoročne kreditne pogodbe ne more biti nižja od 10.000,00 SIT. NAJEM KREDITA PRI PRODAJALCU Dodatna ugodnost, ki jo imamo pripravljeno za vas, je najem potrošniškega kredita tudi prek kreditnih posrednikov Gorenjske banke. Gre za prodajalce različnega blaga (avtomobilov, stanovanjske opreme...), ki imajo z banko sklenjene pogodbe o sodelovanju in pri katerih lahko kupite blago z najemom potrošniškega kredita Gorenjske banke. DODATNE INFORMACIJE Informativne izračune za kredit si lahko izdelate sami, in sicer na spletni strani www.gbkr.si. Pripravljeni so tako, da omogočajo izračun efektivne obrestne mere, ki jo morajo banke prikazovati v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Gorenjska^ Banka Banka d posluhom Lidija Bajželj, vodja kranjskih sodnikov za prekrške V zapor 269 prekrškarjev Kranjski sodniki so lani dobili v obravnavo nekaj več kot 5000 kazenskih predlogov, kar je štirinajst odstotkov manj kot leto poprej. Rešili so jih 5367, kar 3333 pa jih še čaka. Kranj - Zaostanki, značilni za redna sodišča, so torej rakova rana tudi pri sodnikih za prekrške, ki pa jih, govorimo za Kranj, postopno vendarle zmanjšujejo. Tudi po "zaslugi" kratkih zastaralnih rokov, ki za večino manjših kršitev enoletni, za hujše kršitve dveletni, za gospodarske prestopke, ki so jih sodniki za prekrške "podedovali" od rednih sodišč, pa se gibajo v razponu od treh do šestih let. Podobno kot redni sodniki, pa imajo tudi sodniki za prekrške v pravilniku o notranjem poslovanju zapisano, kaj sodi na prednostno listo obravnav. Prednostno morajo obravnavati prekrške s področja varnosti cestnega prometa, za katere je zagrožena kazen prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma kazenske točke, prekrške s področja inšpekcijskega nadzora, kršitve po zakonu o orožju, zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, prekrške s področja javnega reda in miru, kjer gre za ogrožanje varnosti z elementi nasilništva, najsi bo v zasebnem prostoru ali na javnem kraju. Lani je pri kranjskih sodnikih za prekrške zastaralo 810 zadev. "Razlogi so objektivni, predvsem nedosegljivost obdolžencev ali prič. Vročanje pošiljk je namreč še vedno v številnih primerih neuspešno," pojasnjuje Lidija Bajželj. Glavnino predlogov posreduje policija "Največ kazenskih predlogov dobimo od policije. Lani nam je policija posredovala 4651 predlogov, od teh kar 3133 s področja kršitev varnosti cestnega prometa. Od državnega tožilstva smo prejeli 20 predlogov, od inšpektorjev NESREČE 273, razen tega pa je bilo še 678 zaprosil za pravno pomoč, ki so nam jih posredovali sodniki za prekrške iz drugih krajev. V večini primerov gre za zaprosila za zaslišanja." Med kršitvami predpisov o varnosti cestnega prometa je bilo lani kar 2322 takih, ki so zahtevale prednostno obravnavo: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja in zavrnitev preizkusa alkoholizi-ranosti. "V 188 primerih smo kršiteljem razen denarne kazni izrekli še stransko kazen prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Voznik, ki prvič izgubi pravico do vožnje, lahko po šestih mesecih -potem ko je dovoljenje oddal na upravni enoti - ponovno opravlja vozniški izpit, povratnik šele po enem letu. Opravlja ga le v kategoriji, za katero je dovoljenje izgubil, z uspešno opravljenim "popravnim izpitom" se mu vpišejo tudi druge kategorije." Raje grem v zapor "Tako reče marsikdo, ki mora plačati denarno kazen, vendar ne Z golfom v motorista V soboto in nedeljo so se na gorenjskih cestah zgodile tri hude prometne nesreče. Motorist peta smrtna žrtev vtem letu. Kranj - Prva od treh nesreč je bila v soboto, 29. marca, ob 14.50 na lokalni cesti Todraž. - Bačne pri naselju Gorenja Dobrava v Poljanski dolini. 47-letni domačin F.M. je z neregistriranim Tomo-sovim mopedom APN6-S zapeljal levo s ceste na nasip. Na nasipu je izgubil oblast nad krmilom in padel po njem. Pri tem si je hudo poškodoval hrbtenico. Škofjeloški reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center. Le kakšno poldrugo uro kasneje, ob 16.18, pa je na Lokalni cesti Retnje - Duplje pri Žiganji vasi prišlo do smrtne prometne nesreče. 59-letni Z.D., doma iz okolice Tržiča, je z osebnim avtom golf no trčila. Motorist je s telesom udaril ob avto in nato padel po tleh, kjer je umrl. Voznik golfa je bil lažje ranjen. Kraj prometne nesreče sta si ogledala tudi dežurni preiskovalni sodnik in državni tožilec. Logičnega odgovora, zakaj je povzročitelj zavil v levo. pa niti policisti še niso uspeli odkriti. V tem ovinku so prometne nesreče sicer pogoste, vendar je bila tokrat cesta suha, Z.D. naj bi se tudi držal omejitve hitrosti 70 kilometrov na uro. Na isti cesti je počilo tudi v nedeljo ob 1.40. 30-letni M.K. iz Bistrice je s Fiatovim unom turbo vozil od Retenj proti Dupljam. Lidija Bajželj gre tako preprosto," pravi Lidija Bajželj. "Zapor pride v poštev šele, če izterjava denarne kazni ne uspe. Lani smo v 853 primerih izrečeno denarno kazen spremenili v zaporno. Po novi odločbi se je večina kaznovanih odločila, da bo vendarle plačala, kljub temu pa smo v zapor poslali 269 kršiteljev." Izterjava denarnih kazni, ki jo opravlja davkarija, je bila lani 46-odsotna, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti, ko se je sukala med borimi 25 in 30 odstotki, zgleden napredek. Razloga za zadovoljstvo pa seveda še ni. Manj stroga je kaznovalna politika do mladoletnih prekrškarjev. Kranjski sodniki za prekrške so jih lani obravnavali 424, največ zaradi voženj brez veljavnega vozniškega dovoljenja, precej pa še zaradi nedovoljene posesti drog, nedostojnega obnašanja na javnem kraju in vožnje brez varnostne čelade. Mladoletniki jo praviloma odnesejo z vzgojnimi ukrepi, ukori. Novi zakon z dveletnim moratorijem Čeprav je parlament sprejel novi zakon o prekrških in je ta letos tudi stopil v veljavo, pa se bodo njegova določila začela uporabljati šele s 1. januarjem 2005. Dveletni moratorij je zakonodajalec dopustil zato, ker bo zakonu sledila še vrsta podzakonskih aktov, predvidena pa je tudi korenita reorganizacija sodnikov za prekrške. Sodniki za prekrške za prvi stopnji bodo prešli pod okrilje okrajnih sodišč, senatni na drugi stopnji pa pod višja sodišča. Helena Jelovčan KRIMINAL Lumpu na sledi? Radovljica - Policisti so menda že blizu neznancu, ki je v noči s petka na soboto vlomil v prodajalno Planika v Cankarjevi ulici. Iz. blagajne je ukradel 25.000 tolarjev, iz. skladišča pa približno 52 parov čevljev. Škodo prodajalci še računajo in bo znana, ko bodo opravili popis blaga. Ukradena avto in moped Kranj - Neznanec je v noči na nedeljo v neznano odpeljal osebni avto Fiat tipo bele barve, z registrsko oznako KR 90-25A, ki je bil parkiran v Kranju. Avto naj bi bil vreden 450.000 tolarjev. Tržič - Z Begunjske ceste v Tržiču pa je v petek zvečer izginil parkiran Tomosov moped ATX z registrsko tablico KR F1-514. Na neugotovljen način je odstranil ključavnico, moped vžgal in se odpeljal. Baker se da prodati Poljšica - Med 27. in 29. marcem je nekdo z dvorišča delavnice v Poljšici pri Gorjah ukradel približno 300 kilogramov bakrene pločevine, vredne 180.000 tolarjev, ki jo bo bržčas poskušal pretopiti v denar. Vlomilec v hiši Lesce - V noči s sobote na nedeljo je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Lescah. Natančno je pregledal zlasti dnevno sobo, kuhinjo in spalnico, kjer je našel denar in zlatnino. Lastnika je olajšal za več kot 2,5 milijona tolarjev. Vlomilec je prišel v hišo tako, da je zlomil vložek ključavnice. Pri sestopu zlomila nogo Viševnik - V soboto dopoldne seje 50-letna Domžalčanka s skupino podala na Viševnik. Med sestopom po označeni poti ji je na ledeni ploskvi spodrsnilo, padla je in si zlomila desno nogo. Na pomoč so pohiteli radovljiški gorski reševalci, med posadko policijskega helikopterja, kije ponesrečenko odpeljal v jeseniško bolnišnico, pa je bil tudi zdravnik-letalec. Goreči kozolci Gorenja vas - Medtem koje tudi v minulih dneh suha trava veselo gorela na različnih koncih Gorenjske, pa sta bila v nedeljo zvečer na območju Gorenje vasi tudi dva resnejša požara. Par minut po osmi zvečer je ogenj zajel večji kozolec v Lučinah ter se z njega razširil še na manjši kozolec in opremo v njem. Dobre pol ure kasneje pa je zagorel kozolec v Jarčjem Brdu. Oba požara so gasili prostovoljni gasilci iz. okoliških društev. H.J. Končana akcija Slovenija, pripni se! Kaznovani tudi potniki na zadnjih sedežih V šestih dneh so gorenjski policisti zaradi neuporabe varnostnega pasu kaznovali več kot 200 ljudi. Kranj - V nedeljo opolnoči so gorenjski policisti sklenili republiško akcijo Slovenija, pripni se! Čeprav številke o ukrepih za zadnji dan še niso znane, je bilo zaradi nepripenjanja v poprejšnjih šestih dneh denarno kaznovanih več kot 200 voznikov in sopotnikov. Prometni inšpektor iz kranjske policijske postaje Tone Hribar je povedal, da je med kaznovanimi tudi 30 potnikov na zadnjih sedežih avtomobilov. Dodal je še, da bodo policisti z nadzorom uporabe varnostnih pasov nadaljevali v okviru svojega rednega dela. So pa hkrati ugotovili tudi vrsto drugih kršitev, ki so jih zagrešili predvsem vozniki; nedovoljeno telefoniranje med vožnjo, prehitevanje "v škarje", prevelike hitro- sti, nepravilnosti v zvezi z. registracijo vozil ipd. V soboto med peto uro zjutraj in poldnevom pa so policisti na območjih kranjske in škofjeloške policijske postaje izvedli akcijo Promil. Na Škofjeloškem so voznike ustavljali na treh različnih mestih v Poljanski dolini, na Kranjskem pa na obvoznici in na brniški cesti pri Šenčurju. Ustavili so skupaj 153 voznikov in le pri enem je alkotest pozelenel nad dovoljeno poigram- Parkiranje kar tako Parkiranje v Kranju je nikdar izpeta pesem. Gneča je v mestu pa tudi v blokovnih naseljih, grajen.h pred desetletji, ko en avto ni prišel niti na eno stanovale Sobotna smrtna prometna nesreča pri Žiganji JXD vozil od Dupelj proti Ret-njam. V sicer preglednem ostrem desnem ovinku zunaj Žaganje vasi je zavil na nasprotno smerno vozišče. Prav takrat je iz nasprotne smeri na motornem kolesu giUe™ COUgar 125 pravilno pripeljal 60-Ictni Peter P., tudi iz okolice Tv/i-Medtem ko Z.D. ni zaviral, motorist je, kljub temu pa sta Čel- Zaradi neprilagojene hitrosti je v ostrem desnem preglednem ovinku zunaj Žiganje vasi zapeljal levo in trčil v odbojno ograjo. Po trčenju je avto odbilo in zasukalo za 180 stopinj, nakar je ponovno trčil v ograjo. Voznik med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom. Padel je iz avta in se hudo ranil. H.J. Kranj - Zdaj so razmere seveda povsem drugačne. V večini družin imajo že drugi, pa celo tretji avto. Parkirišč za vse pa ni, čeprav je mestna občina Kranj lani in predlani na odvzetih zelenicah v blokovnih naseljih dala zgraditi skoraj 500 novih parkirnih mest. Pred dnevi nas je poklicala stanovalka iz Šorlijeve ulice in se hudovala, češ da zjutraj s svojim malim avtom ne more ven, ker da ji ga obvezno zaparkirajo. Gre za parkirišče, namenjeno stanovalcem Šorlijeve 18 in 20, kjer pa, kot je povedala, parkirajo tudi stanovalci in njihovi gostje iz. drugih blokov. Pred njihovimi bloki so znaki s prepovedmi vožnje in parkiranja, tu pa je znak izginil kot po čudežu. Zato tudi policist, ki gaje raz-hudena stanovalka neko jutro po- klicala na pomoč - potem ko njeni listki, zataknjeni za brisalce očitno niso zalegli - ni (mogel) ukrepati, kot bi rada. Na potezi je vsekakor občinska oblast; z vrnit- S četrtkovega preverjanja uporabe varnostnega pasu. - Foto: Tina Doki sko mejo. Pokazal je kar 1,31 grama alkohola. Če že pijanih ni bilo, so bili pa kršitelji druge vrste. Pri sodniku za prekrške se bo moralo zagovarjati še sedem voznikov: petim je potekla veljavnost vozniških dovoljenj (kazen je najmanj 90.000 tolarjev in tri do pet kazenskih točk), eden je izsiljeval prednost, eden pa je tovornjak obremenil bolj, kot bi ga smel. Policisti so iz. prometa izključili sedem vozil ter voznike napotili na tehnične preglede, 44 voznikom pa so izdali položnice za plačilo denarnih kazni; trinajstim zaradi prehitre vožnje, trinajstim zaradi neuporabe varnostnega pasu. sedmim zaradi neregistriranih vozil, šestim zaradi vožnje brez prižganih luči, dva sta bila brez dokumentov, dva vlečne kljuke nista imela registrirane, eden pa se je "spozabil" z vožnjo prek polne črte. Inšpektor Tone Hribar opozarja tudi na začetek sezone dvokoles-nikov. Pomlad privablja na ceste številne motoriste, mopediste in kolesarje, ki po eni strani terjajo posebno razumevanje pri avtomo-bilistih, po drugi pa morajo tudi sami paziti na svojo varnost. Helena Jelovčan vijo prometnega znaka, redarji in pajkom, morda pa tudi s še kakšnim dodatnim parkiriščem v tem delu Kranja. H.J., foto: Tina Doki O meni naj govori moje delo, zato kmalu nova predstava Andreja Rauch, koreograf inja in plesalka sodobnega plesa, bo v petek nastopila v Cankarjevem domu s svojo predstavo Rebeka. Predstava sodi v sklop praznovanj desetletnice delovanja produkcijske hiše En Knap. Andrejo Rauch sem prvič videl nastopati na eni od šolskih predstav. Medtem ko je Andreja seveda nastopala kot plesalka, sem sam igral malo vlogo v Linhartovi Zupanovi Micki. Razni nastopi so se z osnovno šolo zame končali, že takrat pa je Andreja obiskovala baletno šolo in kasneje nadaljevala šolanje v Londonu. Danes ima Andreja Rauch v žepu tudi podiplomski naziv. Poznava se dolgo, kot zgoraj povedano, sva si delila celo parket, bila pa sva tudi soseda. Odkar je odšla v London, se praktično nisva videla, a sva vseeno prijetno poklepetala o študiju, petkovem nastopu in načrtih. V iMtidon si odšla s petimi razredi baletne šole v Ljubljani in nekaj delavnicami sodobnega plesa v Kranju, Ljubljani in Mariboru. Zakaj sodobni ples, kljub izkušnjam v baletu ? "Klasični balet je zelo dobra osnova za tehniko. Da ti postavitev telesa, moč in disciplino. Ko sem obiskovala baletno šolo, nisem imela namena postati baletna plesalka. Pravzaprav sem pozno začela z baletom, prej sem se ukvarjala s športom in kasneje s sodobnim plesom." V Sloveniji nisi imela možnosti za študij plesa in odločila si se za londonsko Contemporary Dance School. Zakaj prav za to, sicer ugledno, šolo? "Prva in takrat najpomembnejša odločitev je bila, da bom študirala v Veliki Britaniji. Predvsem zaradi jezika, saj je prehod iz. srednje šole na študij že tako ali tako težak, uvesti sem se morala tudi v novo okolje, drugačno kulturo. Ob študiju v Franciji, Italiji bi se morala naučiti teh jezikov in to bi bilo preveč. Združene države so se mi takrat zdele predaleč." Avdicijo si opravljala na treh šolah. "Poskusila sem na treh šolah in bila na vseh sprejeta. Ena od treh mi ni ustrezala, saj je bila usmerjena bolj proti tako imenovani West End sceni, medtem ko je bila odločitev med preostalima dvema precej banalna. Ob prijavi sem morala plačati depozit - kot varščino, da sem res odločena za prihod v njihovo šolo. London Contemporarv Dance School je imel takrat nižji depozit in toliko denarja sem imela." Na študij v tujino si odšla kot najstnica. Zelo hitro si morala odrasti in zaživeti na svoje. Kako je šlo? "Ob pogledu nazaj, ko se spominjam časa prilagajanja, ugotavljam, da sem bila zelo zaposlena in se mnogih preskokov sploh nisem zavedala. Brezkompromisno sem vztrajala pri svojih željah že pred odhodom." Pred odhodom na pot ti je pomagal tudi naš časopis. "Takrat je Lea Mencinger objavila pogovor z mano, s katerim sem se medijsko izpostavila in to je med drugim pomembno pri takšnih nalogah. Štipendijo za šolanje sem dobila pri ministrstvu za kulturo RS. Poskušala sem tudi preko sponzorjev, vendar iz tega kasneje ni bilo nič." Študirala si tudi v Kaliforniji. Zanimiva izkušnja? "To je bil program izmenjave študentov in je trajal en semester. Študij je potekal povsem drugače kot v Londonu. California Institute of the Arts ima več oddelkov in veliko predmetov je bilo možno obiskovati v drugih, neplesnih programih. Tako je posledica veliko medmedijskih raziskav in sodelovanj. Zelo močan je glasbeni oddelek, potem so tu še plesni oddelek, animirani, filmski in gledališki oddelek ter likovni oddelek. Veliko sem lahko sodelovala s študenti iz glasbenega, filmskega ter gledališkega programa in izbirala med akademskimi vsebinami. Šola je bila zelo dobra izkušnja, samo življenje pa mi ni bilo všeč. Na začetku sem se počutila kot v filmu, potem pa sem doživela kulturni šok." Kako danes ocenjuješ tvoj študij v Ijondonu? "Takrat je imela ta Šola širšo paleto sodobnih plesnih tehnik, kot jo ima trenutno.' Na splošno ti daje študij čas, da se poglobiš v raziskavo giba, tako skozi tehniko kot skozi kompozicijo in improvizacijo. Zame so se v obdobju študija stkale povezave z nekaterimi ustvarjalci, ki so tudi danes aktualne. Danes se mi zdi (občasno je v šoli gostujoči profesor, op.p.), da je močnejša kreativna plat šole." Ali si imela oh diplomi že jasno vizijo o tem, kaj in kje želiš delati? "Ob koncu diplome ne. Študij sem takoj nadaljevala podiplomsko. Teh šest let je bilo namenjeno samo šoli. Lahko bi rekla, da smo živeli in delali le za študij. To je po eni strani dobro, seveda pa me je vse ostalo počakalo." V petek Rebeka Kje sicer živiš? "V Ljubljani, v tujini pa kakor nanese. Živim pri prijateljih." Ali bi lahko danes zase že trdila, da si znana? "Ne, ne, kje pa. Saj sem še premlada! Z leti se plesalcu izobliku- je karizmaličnost, koreografu se kristalizira osebni izraz in ta je potem magnet tudi za druge. Zal danes izgleda, da delaš le, če se pojavljaš v medijih." V sklopu praznovanja desetletnice En Knapa boš ta petek nastopila v Cankarjevem domu z Kebeko. "Predstava Rebeka je trio. V njej poleg mene nastopata še kitarist John Sweeney in Boštjan Gorenc (bolj poznan z vzdevkom Pižama, op.p.). Predstava govori o značaju ženske, najdenem v romanu Ga-briela Garcia Marqueza, Sto let samote. Portret Rebeke se razkriva skozi scenske situacije, postavitev ter odnose med tako nastopajočimi kot med odnosi njihovih medijev: plesa, glasbe in teksta. Med predstavo se ti trije mediji prepletajo, dopolnjujejo, včasih se drug drugemu umikajo in izogibajo. Medsebojno zbliževanje in oddaljevanje treh medijev nakazuje, včasih narekuje določene odnose ali samoto, ki v svojih kontrastih obdelajo fenomen Rebeke od banalne do skoraj mistične podobe neke ženske." Vendarle pa tu ne gre za premiera? "Slovenska premiera je bila lani v okviru Mesta žensk v Ljubljani, že junija pa smo jo predstavili na festivalu na Poljskem in kasneje tudi v Domžalah. Ta teden poteka desetletnica En Knapa, ki je producent Rebeke." Tudi v predstavi Tipke si bila koreograf inja, v njej si nastopala in sodelovala z Johnom Swee-neyjem. "Predstavo Tipke sem delala v Franciji in deloma v Mariboru. Tu sem tematiko črpala iz situacije takrat, predvsem iz odnosa med Johnom in mano. V navdih so mi bili tudi azijski filmi, v katerih je veliko nekakšne estetske melanholije, veliko suspenza v dogajanju, tako da se deloma dotikajo komične točke. Premiera Tipk je bila maja 2001. Nazadnje sva jo igrala na festivalu Gibanica, vmes pa doma in v tujini." Kakšni so tvoji načrti za letos? "Pripravljam svoj nov projekt, delala bom z En-Knapi, vmes pa spet malo tujine. Toda, načrti so načrti, kaj se bo pa uresničilo, bomo videli." Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega mraza "A, vi ste pa verjetno študentka. Ja, ja, tudi jaz. imam sina in dve hčerki. Pa vsi študirajo. Saj vem, kako je to. Veste kaj, vam dam ceneje. Dobro poznam študentsko življenje. Odejo vam dam za 480 rub-ljev. To je kar 70 rubljcv manj". Že vstaja in grabi najbližjo odejo. Ojoj, sedaj se bo vsul plaz besed o kakovosti in kako je tale odeja res zelo topla in kako me razume, da je v mrzlih študentskih domovih mučno za uboga, zmrznjena dekleta, kot sem jaz. Vse se razvija kar prehitro, zato se hitro začnem navdušeno zahvaljevati za prijaznost in se veseliti cene. "Mi jo res date tako poceni? Krasno. Če se odločim, pridem nazaj kasneje. Prav? Do kdaj ste tukaj?" še vprašam že odpravljajoč se in cukam Omarja za rokav. "Do pol petih," se usede in sc mi prijazno nasmehne. Saj obe veva, da se verjetno ne bom vrnila. "Najlepša hvala in adijo." In že z Omarjem beživa naprej. "Takole," mu prišepnem, "če boš kupil odejo, se odloči zdaj. Bila je kar ugodna cena. In da se jo še malce znižati." Omar je namreč trd- (X. del) no odločen, daje že skrajni čas, da si uredi življenje tukaj, da si kupi nekaj skodelic, pribor, ponev, budilko, detergente, radio in najvažnejše - pečko. Tako sva imela kar nekaj dela, da sva obredla vrsto stojnic in malih trgovinic in našla stvari po ugodnih cenah. Sem in tja sva naletela na čudne moške, ki so proti nama tiščali neke kartice. Sklonila sem glavo in povlekla zgubljenega Omarja naprej: "Ne vem, kaj točno ponujajo, ampak sošolec mije rekel, naj se jim izogibam. Da te povlečejo na stran, ti obljubljajo neke nagrade in te na koncu okradejo. Najbolje je, da se jih izogibaš." Pravzaprav sem radovedna, ampak raje ne poskušam pobliže spoznati, kaj ponujajo ti čudni možje v črnem. Hm, ja, če bi bil marsovec, bi se tukaj z lahkoto skril. Izpod kupov šalov in kožuhov včasih poblisne oko babu-ške, ali pa vidiš le brezoblične gmote, ki se motajo okrog kake stojnice. Nekdo mi je rekel, daje tu ogromno norih ljudi. In res vidiš po cestah vse mogoče. Ženska nedoločljive starosti, ki stopa po ulici in Postaja metroja, na katero hodim vsak dan: "Primorskoja". Za njo je dokaj poceni mala tržnica, do katere pridem le ob nedeljah, ko je malo časa. kriči na ves glas, ker je pač razburjena. Moški, ki teče iz metroja in otepa naokrog z rokami in pri tem blebeče nerazumljive besede. Vsemogoči ljudje te ustavljajo sredi ulice in začno razlagati svoje življenjske zgodbe. Da ne štejem onih, ki neprestano hitijo in se razrvani ne morejo ustaviti niti za minuto, da bi pogledali naokrog. Ampak teh je že pri nas toliko, da jih ne štejemo več med "ta čudne"... Ja, mesto je res veliko in premore neverjetno raznolikost ljudi. Tržnica premore tudi živilski del, kjer v steklenih kozarcih najdeš vsemogoče. Večina stvari je verjetno domačega izvora. Kaj pa je v njih, lahko samo ugibam. Seveda bom nekoč pokusila. Vendar seje že moj prvi poskus z neznano mi konzervo končal katastrofalno. Na njej je bila narisana riba in vsebina je bila pomirjujoče belka- ste barve. Kar me je takoj spomnilo na okusni dalmatinski bakalar. "Oh, in tako poceni," sem se razveselila. "Seveda, saj živijo zraven morja in ribe so tukaj lahko dostopno blago," sem si mislila in podpihovala misel na bakalar. V moji takrat polomljeni ruščini sem poskušala še nekaj vprašati prodajalko. Iz njene napol razumljive dolge razlage sem idealistično zaključila v prid moji želji. "Ja. to bo bakalar!" Komaj sem čakala, da pridem domov in pokusim moje na novo pridobljeno bogastvo. Narezala sem kruh, odprl« pločevinko, namazala in ugriznila. UfH-Stvar je imela neopisljiv okus - neke vrste maslo s čudnim ribjim okusom. Seveda sem kasneje ponujala pločevinko sosedom v študentskem domu: "No, poku-site, no. Mogoče bo pa vam všeč". Vendar je bil okus za vse mednarodne stu-dente preveč. S slabo vestjo, da mečem hrano stran, je polna pločevinka nazadnje romala v koš. Več o zanimivostih živilskih tržnic kdaj drugič. Vrnimo se k wf' niči na Sadovaji, ki je večinoma neživi'' ska. Po nekaj urah sva se prebijala dorn°v mimo v sneg zametenih babušk, ki pr°' dajajo plete, in okoli postopajočih moŽJ črnem. Na izhodu ponavadi stoji gruca ljudi, ki ne glede na nizke temperature a" snežni metež stojijo na prostem in piJ^J hladno pivo. Omar se ni mogel načudi"' Njegov topli jug in hladno pivo ne pc*}\ skupaj, ampak tukaj?! (Se nadaljUF ! Peko je prebrodil najhujše Vzpostavili so zaupanje zaposlenih in partnerjev, bistveno znižali izgubo in zmanjšali obremenjenost podjetja. GOSPODARSKI KOMENTAR Tržič - Vse, kar smo zapisali v naslovu in podnaslovu, so uvodne misli predsednice uprave Marte Gorjup Brejc, zapisane za petkovo proslavo natanko stoletnice, odkar je bil ustanovljen Peko -prva slovenska čevljarska družba. K temu predsednica dodaja, da so se odločili za optimizem, si začrtali dolgoročne, smele cilje in vse to podkrepili z vizijo, strategijami in začrtali poti, po katerih jih želijo doseči. Kot pred letom dni, smo predsednico povabili k pogovoru o lanskem poslovanju. Osnovni cilj vseh naporov v Peku je zagotovo sanacija negativnega poslovanja. S kakšnimi razmerami na trgu ste se srečevali v preteklem letu? "Peko beleži zaradi krize, v kateri se je znašel, v zadnjih letih padec prodaje. Največje zmanjšanje je na zahodnoevropskih trgih, kjer je glavni kupec Afis zašel v insolvečni postopek. Znatno povečanje prodaje na trgih bivše Jugoslavije je padanje ublažilo, ne pa v celoti nadomestilo. S prodajo na 20 trgih je bilo ustvarjeno 5,3 milijarde tolarjev, kar je za 16 odstotkov manj kot leto poprej, od tega za 3,4 miiijarde tolarjev obutve pod lastno blagovno znamko Peko, ki smo jo prodajali v več kot 100 prodajalnah. Tri četrtine v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem, ostalo pa v Nemčiji, BiH, Veliki Britaniji in Makedoniji." Za mnoga slovenska podjetja je bilo leto 2002 leto vračanja na jugoslovanski, bolj natančno rečeno srbski trg. Se vrača tja tudi Peko? "Tudi mi smo ustanovili lani v Srbiji svoje podjetje - družbo hčerko in v beograjskem trgovskem centru Mercatorja odprli svojo veliko prodajalno. Naše geslo je, da se Peko vrača tak. kot so ga kupci poznali pred razhodom Jugoslavije. Naš načrt je, da obnovimo naše prodajalne na visoko raven ugleda blagovne znamke, ki ga Peko vsekakor ima. Peko je imel v Srbiji 28 lastnih prodajaln in še vrsto najetih. Pričakujemo, da bomo postopoma uredili lastništvo in jih po obnovi zopet odprli. Minilo je več kot deset let, ko v to ni nihče vlagal, zato bodo potrebna precejšnja investicijska sredstva, ki pa jih zaenkrat še ne vidimo," V sanacijskem načrtu Peka ste za leto 2002 napovedali prepo-lovitev izgube, kije nastala v letu 2001. Ste to napoved uresničili? "Ta napoved se je, kljub neugodnim tržnim razmeram, več kot uresničila. Izguba v letu 2001 je znašala 811 milijonov tolarjev, lani pa se je znižala na 336 milijonov tolarjev. Peko je konec leta poplačal vse obveznosti upnikom iz prisilne poravnave ter brez kakršnekoli državne pomoči izplačal tudi odpravnine trajno presežnim delavcem. Čeprav seje dodana vrednost na zaposlenega povečala kar za 56 odstotkov in je v primerjavi z letom 2000 večja celo za 169 odstotkov, pa še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Velikost Peka je sedaj prilagojena tržnim razmeram in zadošča za proizvodnjo lastne kolekcije. V prihodnje se bo montaža obutve še vedno vršila v Tržiču, medtem ko seje Peko za zagotavljanje šivanih zgornjih delov povezal z različnimi proizvajalci v državah bivše Jugoslavije - v Bosni, lani pa smo začeli tudi v Srbiji, domače kapacitete pa pokrivajo le še desetino potreb." Lani ste omenjali projekt visoko produktivne šivalnice, ki naj bi jo Peko ustanovil skupaj s Planiko. Se ta projekt ni uresničil? "Ta projekt je zamrl. Bolj neugodne razmere, kot smo jih še pred dobrim letom ocenjevali, so pokazale, da tudi zelo visoka produktivnost ne bi dala pozitivnih računov, ponovne kalkulacije so pokazale na rizičnost konkurenčnosti uresničevanja te zamisli. Poleg tega smo v Peku morah' izpeljati naš program presežnih delavcev, ki je računal tudi na omenjeno skupino skupaj s Planiko, in ker se za to pot nismo odločili, smo morali s tem programom nadaljevati sami." Kot pomemben tehnološki premik ste lani omenili najmodernejši računalniško krmiljeni CAD - CAM stroj za rezanje usnja ter načrt prenove informacijskega sistema v družbi. Kakšne so po letu dni izkušnje in ali ste informacijski sistem že prenovili? "Izkušnje s omenjenim CAD -CAM sistemom so zelo dobre in odločeni smo, da bomo nadaljevali po tej poti. Pokazalo seje, da so računalniške zmogljivosti celo premajhne, zato nameravamo dokupiti več delovnih postaj, ki bodo razširile dostopnost celotni ekipi in s tem boljšo izkoriščenost. Kar zadeva informacijski sistem družbe, pa je to naša letošnja naloga, pri čemer ugotavljamo, da je potrebno praktično zamenjati tudi vse obstoječe računalnike, to pa je finančni zalogaj, ki ob vseh naših obveznostih še ni prišel na vrsto. Upamo, da bo letos jeseni." Večkrat ste omenili tudi potrebo po dezinvestiranju, oziroma prodaji nepotrebnih prostorov - zlasti nekdanjih proizvodnih prostorov v centru Tržiča. Kako je s tem? "Zal Slovenska razvojna družba še vedno ni umaknila hipoteke iz omenjenih prostorov, zato prodaja teh nepotrebnih nepremičnin še ni bila opravljena. Naša ocena je, da bomo to lahko prodali, bolj pomembno je nekoliko več potrpljenja za to, da bi dosegli primerno ceno. Ekipa, ki bedi nad dezinve-stiranjem, je uspela prodati nekaj manjših nepremičnin (stanovanj), čaka pa jo še zalogaj v Tržiču in prodaja objekta v Trbovljah, kjer smo ukinili svoj obrat." Kljub temu pa precej vlagate v svojo trgovsko mrežo. "Res je. Če sem nekoliko bolj aktualna, lahko povem, da bomo samo letos spomladi obnovili šest poslovalnic. Pravkar smo odprli prenovljeno v Ljubljani, v ponedeljek smo odprli prenovljeni večji prodajni center v Splitu, v roku meseca, dveh bomo odprli tudi prodajalne v Bosni v Banjaluki in Tuzli." Že uvodoma je bil kot boleča točka omenjen nemški Afis, kije v recesiji zašel v težave. Kakšne so perspektive nadaljnjega sodelovanja s tem nekoč največjim kupcem Peka? "Peko je preko Afisa v Nemčijo izvozil več kot 500 tisoč parov čevljev in tega ni lahko nadomestiti. Afis se je preusmeril na cenejšo obutev z Vzhoda, kiji mi ne moremo konkurirati. Naša ocena je, da bomo preko Afisa prodali le še desetino prej omenjene količine, pri čemer pač moramo pozorno preračunati, kaj se nam izplača. Ne delamo hitrih rezov. Peko je veliko napora vložil v razvoj lastne kolekcije s ciljem oblikovanja sodobne, človeku prijazne in udobne obutve za zahtevne kupce in predvsem na tej usmeritvi bomo gradili svoje perspektive." Minila je četrtina letošnjega leta. Vaš cilj za letos je poslovanje brez izgube. Kako kaže? "Podatke imamo seveda le za dva meseca in glede na to, da smo proizvajalci lahke obutve, nam prava, mrzla zima ni šla najbolj na roke. Pomlad je tu. v prodaji je naša nova kolekcija in prepričana sem, da bomo tudi to nadomestili. Vsekakor želimo, da se letos ne bomo več ukvarjali z rdečimi številkami!" Štefan Zargi Letos posebej o inovacijah Sekcija za kakovost pri Območni zbornici za Gorenjsko se je odločila imenovati posebno komisijo za inovacije, ki bo spremljala in nagrajevala tovrstne dosežke. Kranj - V četrtek se je pri Območni zbornici za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije na že enajsti seji sestala Sekcija za kako-V(>st, ki je z vrsto zelo angažiranih članov iz gorenjskih podjetij e>»a najbolj aktivnih. Po izkušnjah iz nekaterih drugih regij so se °dločili imenovati posebno komisijo za inovacije, kot na vsaki seji Da so tudi tokrat svojo pozornost namenili enemu od strokovnih vPrašanj s področja kakovosti. V petih območnih zbornicah po Sloveniji se je pokazalo, kot nam Je razložila samostojna svetovalka Jadranka Švarc, da posebna po--°rnost inovacijam tudi v obliki Posebnih komisij za tovrstne do-Sczke lahko pomembno pripomo-e k boljšemu odnosu, večji polnosti do tega področja. Kakšne ,° konkretne izkušnje in metode ■ ela< je predstavil strokovni sodelavec GZS Miha Bebler, na po-y predsednika sekcije mag. ojka Artača pa so se seje udele-j^1 tudi kandidati za komisijo, ki ;s tem področjem ukvarjajo na žavnj ravni. jvana Komjc iz Co- lorja Medvode, Janko Burger iz Iskraemeca Kranj, Jože Žmavc iz Iskre Mehanizmi Lipnica, pisni pristanek pa je dal tudi Vojko Ču-jevič iz Vogt Elektronk z Blejske Dobrave. Prva naloga komisije bo, poleg konstituiranja objava razpisa za nagrajevanje inovacij ter izdelava pravil po vzoru pravilnika in navodil o nagrajevanju inovacij, ki je pripravljen na GZS na ravni države. Ocena namreč je, da je področju inovacij namenjene premalo pozornosti, pa tudi promocije, zato bodo ob koncu leta objavili in nagradili najboljše dosežke. Na zadnjem sestanku Sekcije za kakovost so se dogovorili, da tudi letos organizirajo letno konferenco o kakovosti, letos pa so tudi "na vrsti", da organizirajo občni zbor Slovenskega združenja za kakovost. Dogovorjeno je že, da se bo letošnje srečanje, ki bo 6. junija, organiziralo po strokovni plati (temu nato sledi še športno-družabna plat) v kranjski Savi, kjer področju kakovosti že več let posvečajo posebno pozornost. Sava, d.d., bo tudi pokrovitelj. Letna konferenca o kakovosti na Gorenjskem bo letos ponovno v mesecu oktobru, v zvezi z ustanovitvijo komisije za inovacije pa naj bi letos potekala pod geslom "Ni kakovosti brez inovativnosti!". V tokratni strokovni temi pa je Alojz Rakovec predstavil "Metode, tehnike in orodja za kakovost" s posebnim poudarkom na vplivu kakovosti na proizvodnje stroške in po aplavzu sodeč so bili prisotni strokovnjaki s predstavljenim zelo zadovoljni. Š.Ž. Vojna na borzah Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Koalicijske sile, ki napredujejo proti Bagdadu, imajo vse večje težave, kar je v nasprotju z napovedmi predvsem ameriškega vodstva. In medtem ko se v ameriških medijih norčujejo iz Slovenije, ker seje poskušala "odjaviti" iz kluba podpornikov iraške vojne, se svetovne borze bolj ali manj panično odzivajo na neposredna dogajanja na frontah v Mezopotamiji, zibelki človeške civilizacije. Po navdušenju v tednu pred in v prvih dneh vojne, ko so se borzni indeksi močno zvišali, so borzni špekulanti očitno sprevideli, da je njihov (pre)zgodnji optimizem v potek in izid vojne potreben določenih popravkov. Po koncu prvega tedna vojne je večina pomembnih svetovnih borz spet pristala na ravni iz obdobja negotovosti ob koncu februarja in v začetku marca. A takšni vzponi in padci cen vrednostnih papirjev so v vojnih časih pričakovani, saj so odraz človeške psihologije, ki se kaže v nenadnih spremembah razpoloženja investitorjev. Zadnja dva tedna sta zato odlična primera takšnih pretiranih odzivov cen delnic, tako navzgor kakor tudi navzdol. Po nekaterih razlagah borze ne marajo vojn, še bolj pa sovražijo negotovost in ugibanja o tem, ali vojna sploh bo ali ne. In pogled v zgodovino nam pokaže, da so cene delnic oživele, brž ko se je začela prejšnja Zalivska vojna leta 1991. Sedanja vojna je tako tudi poskus reševanja ameriških borz pred že tri leta trajajočim padanjem delniških cen. Medtem ko so borzni trgi po svetu obsedeni z usodo enega samega človeka, Sodama Huseina, so si nekateri finančni izumitelji izmislili vrednostne papirje, nekakšne stavne lističe, z nakupom katerih vam izplačajo nagrado, če pravilno uganete, ali bo gospod Husein še vedno iraški voditelj na določen dan v bližnji prihodnosti. Na nesrečo koalicijskih sil je cena teh "Sadamovih opcij", ki kaže verjetnost smrti iraškega diktatorja, v zadnjih dneh padla za nekaj odstotnih točk. Ekonomisti s harvardske in stanfordske univerze so pred nedavnim uporabili takšne in podobne vrednostne papirje, da bi izmerili verjetne učinke vojne na borze. Izračunali so, da naj bi dolgotrajna vojna znižala cene vrednostnih papirjev za okrog 15 odstotkov, kar v denarju pomeni uničenje 1100 milijard dolarjev bogastva samo v ZDA. Njihove napor vedi za cene nafte so nekoliko bolj optimistične, saj naj bi se cene črnega zlata ustalile na predvojnih ravneh že nekaj mesecev po ustavitvi spopadov. Mnogi seveda upajo, da se jim bodo stave o Sadamovi smrti kmalu izplačale. A celo v primeru, da bo vojna trajala le kratek čas, kar postaja zadnje dni vse manj verjetno, trenutno stanje svetovnega gospodarstva ne kaže kakšnega optimizma. Ameriško gospodarstvo tako ponovno pretresajo skrbi o zmanjšanju industrijske proizvodnje ter muke nekaterih storitvenih dejavnosti, kot sta na primer letalski promet in trgovina na drobno. Napovedi o gospodarski rasti v EV in na Japonskem še naprej doživljajo popravke navzdol. In kljub pogostemu sklicevanju na zadnjo Zalivsko vojno pred ducatom let, le malokdo še verjame, da se bo zgodovina ponovila. Gospodarstva po svetu še vedno čakajo težke preizkušnje, pa kakršnakoli že bo Sadamova usoda. V Žitu pripravili strategijo Ljubljana - V teh dneh je Nadzorni svet Žita, d.d., kot so sporočili člani uprave na novinarski konferenci, potrdil razvojno strategijo Skupine Žito do leta 2006, ki predvideva tudi prestrukturiranje podjetja. Prestrukturiranje bo Skupini Žito prineslo združevanje nekaterih programov in posameznih družb znotraj skupine, s čimer bo omogočeno bolj smotrno poslovanje ter uresničitev zastavljenih strateških ciljev. V letu 2002 sO v Žitu, d.d., s prodajo svojih izdelkov v 24 državah ustvarili 13,4 milijarde tolarjev prihodkov, kar nominalno pomeni 12 odstotkov več kot v letu 2001. Izvoz izdelkov Žita, d.d., seje, v primerjavi z letom 2001, povečal za 14,5 odstotka, pri čemer so posebno zadovoljni s povečanjem prodaje na tujih trgih, kar je tudi dolgoročna strateška usmeritev Žita. Najbolj se je povečala prodaja na hrvaškem trgu, kjer ustvarimo polovico celotnega izvoza, naš drugi najpomembnejši trg pa še naprej ostajajo Združene države Amerike. V letu 2002 smo pomembno rast prodaje dosegli tudi na trgih ostalih držav bivše Jugoslavije, Kanade, v Avstriji in na Madžarskem. Čisti dobiček podjetja je v letu 2002 znašal 729 milijonov tolarjev in je bil za 65,3 odstotka višji od načrtovanega, čisti donos kapitala pa 5,27 odstotka. Na dobro poslovanje kaže tudi rast dodane vrednosti na zaposlenega, ki je bila, v primerjavi z letom 2001, za 13,2 odstotka višja. Sicer pa je bilo poslovno leto 2002 predzadnje pred vstopom Slovenije v Evropsko Unijo, zaradi česar so v Žitu pri svojem poslovanju še posebno pozornost namenili nekaterim prilagoditvenim procesom. Tako so izkoristili večino možnosti notranjega vpliva na stroške, ostalo pa je odprto vprašanje prilagoditve cen pšenice. Le-ta je zaradi prenizkih direktnih plačil pridelovalcem še vedno 12 do 15 odstotkov nad cenami v državah, ki svoje končne izdelke prodajajo tudi slovenskim potrošnikom. Osnovni strateški področji poslovanja - pekarstvo in zamrznjen program - na katerih v največji meri temelji nadaljnji razvoj Skupine Žito, bosta združeni v krovni družbi, Žitu, d.d. Ostala področja bodo organizirana v okviru posameznih enovitih družb, ki bodo kapitalsko povezane in odvisne od krovne družbe. Gre za področja mlinarstva, konditorstva in te-steninarstva, pri katerih je predvideno tudi sodelovanje s strateškimi partnerji. „ v S.Z. tanovanjski kredit a klic ) INFORMACIJI VOLKSBANK ZAUPANJE NAS POVEZUJE. Ljubljana: Maribor: Celje: Kranj: Koper: 01 53-07-590,23-06-368 02 23-80-342 03 42-87-802 04 20-13-884 05 66-34-862 Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas. i www.volksbank.si e-mail: stanovanje@volksbank.si Volksbank - Ljudska banka d.d., Dunajska 128 a, Ljubljana GORENJSKI GLAS -16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si Torek, 1. aprila 2003 Uvajanje osebnih računov Zakon o plačilnem prometu zavezuje banke, da tudi za občane (fizične osebe) postopno uvedejo transakcijske oz. osebne račune. Kakšne vrste naročil lahko oddate borznemu posredniku? Kranj - V Gorenjski banki so že začeli s postopnim prenosom poslovanja s tekočih, gotovinskih, žiro in deviznih računov ter hranilnih vlog, ki imajo značaj prilivnega računa, na transakcijske oz. osebne račune. Večino nalog, ki so povezane z zamenjavo računov, bodo končali v prvem polletju. Kot so sporočili, bodo v naslednjih mesecih z avtomatskim pre-številčenjem večino prilivnih računov postopoma zamenjali v osebne. Ob zamenjavi računa bodo strankam izdali in po pošti poslali novo, mednarodno bančno kartico Activa - Maestro, sedanjo kartico pa bodo imetniki tekočih in gotovinskih računov uporabljali do prejema nove. Depoziti, varčevalne knjižice, rentno, preudar- no in druge oblike varčevanja se z uvedbo osebnih računov ne bodo spremenili. Bistvena prednost osebnega računa bo v tem, da bo en račun prevzel vlogo različnih tolarskih in deviznih računov in da bo omogočal vsa plačila na račun in z. njega. Imetniki bodo na osebni račun lahko prejemali plačo, pokojnino, socialne podpore, honorarje, dividende ter plačevali mesec- Ajpes znižal nadomestilo za podjetnike Kranj - Republiška agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je v petek v uradnem listu objavila nova, nižja nadomestila za stroške javne objave letnih poročil za samostojne podjetnike. Znižanje nadomestila je zahtevala Obrtna zbornica Slovenije. ne obveznosti. Prek osebnega računa bodo opravljali negotovinski plačilni promet, gotovinska vplačila in izplačila denarja ter dvigali gotovino na bankomatih in na prodajnih mestih, ki so označena z Activa - gotovina. Osebni račun ne bo več valuten, kar pomeni, da bo možno poslovanje z enim računom v tolarjih in v tuji valuti. Poslovanje bo tako postalo preglednejše, učinkovitejše in tudi bolj racionalno, imetnikom računov pa bo omogočalo uporabo bančne kartice Activa - Maestro za dvig gotovine na bankomatih in prodajnih mestih ter za plačilo blaga in storitev na prodajnih mestih doma in v tujini, odobritev izrednega limita (dovoljene prekoračitve), poravnavanje mesečnih obveznosti preko neposrednih bremenitev oz. trajnih nalogov, uporabo čekovnih blanketov, poslovanje s plačilno kartico Activa oz. Activa Eurocard/Mastercard, uporabo elektronske banke Link in informacijo o stanju na računu preko SMS sporočil na mobilne telefone. Kot navajajo v Gorenjski banki, bo osebnih računov več vrst. Stranke bodo lahko izbirale med osebnim računom za otroke in mladostnike do šestnajstega leta starosti, za dijake in študente, za nerezidente, za stranke z rednimi in občasnimi prilivi, za stranke z najvišjimi prilivi in za upokojence. Banka bo stranke o prehodu poslovanja z obstoječih na nove osebne račune pisno obvestila, dodatne informacije dajejo v 28 ekspoziturah, na voljo pa so tudi na bančnih spletnih straneh. Cveto Zaplotnik Deset let društva davčnih svetovalcev Podjetniki bodo za javno objavo letnega poročila, ki so ga predložili na poenotenih obrazcih na papirju, plačali skupaj z davkom na dodano vrednost 3.600 tolarjev nadomestila, za objavo poročila, predloženega na poenotenih obrazcih, a na elektronski način (na disketi ali preko spleta), 2.400 tolarjev, za letno poročilo, predloženo v neenotni obliki na papirju, pa 36.000 tolarjev. Na Gorenjskem je velikih samostojnih podjetnikov, ki bodo plačali javno objavo po najvišji tarifi, po podatkih kranjske izpostave Ajpesa, manj kot deset. Nadomestila za javno objavo letnega poročila ne plačajo osebne gospodarske družbe in samostoj- ni podjetniki, ustanovljeni v zadnjem poslovnem letu, ki pa še niso začeli poslovati in v predloženem letnem poročilu ne izkazujejo nobenega podatka. Vsi, ki so predložili letna računovodska poročila pred spremembo in dopolnitvijo tarife, bodo preveč plačano nadomestilo dobili nazaj. Kako bo potekalo vračilo, bo agencija objavila na spletni strani in v časopisih. Za gospodarske družbe se višina nadomestila ni spremenila. Kot je znano, je bil za gospodarske družbe in samostojne podjetnike včerajšnji dan (31. marec) zadnji rok za predlo/,tev letnih poročil. CZ. Kranj - Danes mineva natanko davčnih svetovalcev ustanovilo Slovenije. Davčni svetovalci so se povezali v društvo zato, da bi uveljavili poklic davčnega svetovalca, ki ga priznavata tako oblast kot javnost. Za najpomembnejše naloge so si zastavili sodelovanje pri sestavi, vzpostavitvi in izpopolnjevanju davčnega sistema in oblikovanju davčne politike, izboljšanje ugleda in položaja davčnega svetovalca, dodatno usposabljanje, izmenjava strokovnih mnenj, poenotenje računalniške strojne in programske opreme, organiziranje posvetovanj in seminarjev, sodelovanje s sorodnimi ustanovami doma in v tujini, priprave članov za pridobitev sta- deset let, odkar je sedemnajst Društvo davčnih svetovalcev ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM KOVINARSKI DELAVEC VOZNIK VLAČILCA S CISTERNO V MEDN. PROMETU; d. ELEKTROTEHNIK P0M KR0VSK0 KLEPARSKA DELA; ned. č.; kat. B; do č. 3mes.; nem. j. -gov.; kat. C E,izprt za prevoz nevarnih VZDRŽEVALEC;d.č.6mes; 21.del.izk.;angl.j.-gov.;urej. 26.04.03; ALT BRANKO S.P., GOZDNA POT 1. JESENICE snovi; do 05.04.03; SKOFIC ANDREJ S.P., TRSTENIK besedil - osn.; kat. B; do 04.04.03; HTP GORENJKA, BOLNIČAR BOLNIČAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 08.04.03; DOM DR. JANKA BENEDIKA. ŠERCERJEVA UL. 35, RADOVLJICA; št. del. mest: 2 MIZAR MIZAR; d. č. 6 mes.; do 04.04.03; KENE BORIS S.P., JURČIČEVA UL. 5, RADOVLJICA KLJUČAVNIČAR VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV; d. č. 12 mes.; znanje varjenja: do 04.04.03; BESCO D.O.O., ZG. BESNICA 132, ZG. BESNICA KLJUČAVNIČAR - VARILEC; d. c. 2 mes.; 5 I. del. izk.; do 26.04.03; ALT BRANKO S.P., GOZDNA POT 1, JESENICE STRUGAR STRUGAR NA HORIZONT. VRTALNEM STROJU - BORVVERK: d. ć. 6 mes.; 31, del. izk.; do 19.04.03; PILASTER-I D.O.O., ŽIROVNICA 107. ŽIROVNICA AVT0MEHANIK AVTOMEHANIK; d. č, 3 mes.; do 05.04.03; AVTOHIŠA KAVČIČ D.O.O., MIUE 45, VISOKO AVTOMEHANIK; d. ć. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., nem. j. - pis.; kat. B; do 04.04.03; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D.. DE VZDRŽEVANJE. UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER; d. Ć. 3 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 08.04.03: PAPOV KLEMEN - ELEKTROINŠTALATERSTVO, PREDOSUE 173, KRANJ SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR FASADER; d. č. 9 mes.; 5 I. del. izk.; do 08.04.03; SANDEX D.O.O., MLAKARJEVA 14, ŠENČUR AVTOLIČAR AVTOLIĆAR; ned. c.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 04.04.03; AGROMEHANIKA D.D.. HRASTJE 52A, KRANJ; št. del. mest: 2 ZIDAR ZIDAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 05.04.03; DŽAMBIĆ ZIJAD S.P.. UL.BRATOV RUPAR 5. JESENICE ZIDAR; d. Ć. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 16.04.03; DŽAMBIČ ZIJAD S.P.. UL BRATOV RUPAR 5, JESENICE; št. del. mest: 2 ZIDAR; d. č. 12 mes.; 51. del. izk; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 08.04.03; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ ZIDAR; d. č. 9 mes.; 3 I. del. izk.; do 08.04.03; TABER D.O.O., BRITOF 152, KRANJ ZIDAR FASADER; d. č 9 mes.; 51, del. izk.; do 08.04 03; SANDEX D.O.O., MLAKARJEVA 14, ŠENČUR VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d. 'č. 3 mes.; 11. del. izk.; kal. B.C.E: možnost podaljšanja del. razm.: do 02 04.03; STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV8, JESENICE UPRAVUALEC AVTODVIGALA; ned. č.; 12 mes. del. izk.; kat. B,C; do 02.04.03. STEELTRANS D.O.O., C. ŽELEZARJEV8, JESENICEA 32, GOLNIK SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK (KATERAKOLI PODOBNA SMER); d. 6.3 mes.; 31 del izk; tečaj za voznike viličarjev; do 04.04.03; GIBICOT D.O.O., GORENJESAVSKAC. 12, KRANJ PRODAJALEC PRODAJALKA V ŽIVILSKI TRG.; d. č. 6 mes.; 21, del. izk,; 20 ur/teden; slov. j. - gov. in pis.; do 04.04.03; KAJŽA D 0 0 STRAHINJ 38, NAKLO KUHAR KUHAR; ned. č.; 51. del. izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ KUHAR: ned. č.; 11, del. izk.; kat. B; do 05.04.03; BERNARD X SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED KUHAR PICOPEK; ned. č; 11. del. izk.; do 05.04.03- PEGAZ JEZERSKO, ZG. JEZERSKO 64, ZG. JEZERSKO KUHAR; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov.; urej. besedil ■ osn.: kat. B; do 04.04.03; AVTOBITD.O.O., ZG. BITNJE 191, ŽABNICA KUHAR; ned. č.; 21. del. izk.; kat. B; do 30.04.03; GORENC VILKO S.P., GRAJSKA UL. 14, BOHINJSKA BISTRICA KUHAR; d. č. 12 mes.; do 08.04.03; KORENSPORTS D.O.O., POT NA BISTRIŠKO PLANINO 10, TRŽIČ NATAKAR NATAKAR, ned. č.; 51, del. izk.; do 26.04.03; MATJAŽ ERZAR S.P., JEZERSKA C. 41, KRANJ NATAKAR; ned. č.; 3 mes. del. izk.; nem. j. in ital. j.. gov • |gj B- do 05.04.03; BERNARD & SCHINDLER D.N.O., KORITNO 48A, BLED NATAKAR; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; kat. B; do 01.04 03' HOTEL BOR PREDDVOR, HRIB 4/A, PREDDVOR NATAKAR: ned. č.; 51, del. izk.: kat. B; do 01 04.03; HOTEL BOR PREDDVOR, HRIB 4/A, PREDDVOR; št. del. mest: 2 NATAKAR; ned. č.; 11. del. izk.; angl. j. - gov.; Urej. besedil -osn.; kat. B; do 04.04.03; AVTOBIT D.O.O., ZG. BITNJE 191, ŽABNICA VOZNIK INSTRUKTOR ZA A,B,C,D,E KATEGOR, VOZNIK INŠTRUKTOR ZA B KAT; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk ' slov. j. - gov. in pis.; kat. A,B; končana katerakoli sred šola; do 08.04.03; AVTOŠOLA JURE D.O.O., JULETA GABROVŠKA 2, KRANJ STROJNI TEHNIK ORODJAR; d. č. 12 mes.; urej. besedil m delo s preglednicami - osn.: do 12.04.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8, KROPA MOTORNI PILOT S POOBLASTILOM UČITELJA LETENJA; d. č. 5 mes.; angl. j. - gov. m pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 05.04.03-ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED, BEGUNJSKA C. 10, LESCE SKLADIŠČNIK (KATERAKOLI SR. ŠOLA); d. č. 3mes.; 31. del. izk.; ital. j. in angl. j. - gov.; urej. besedil - osn.; tečaj za voznike viličarjev; 1 mesec izobr v Italiji: do 04 04.03; GIBICOT D. O.O., GORENJESAVSKAC. 12, KRANJ BOROVŠKA C. 86, KR. GORA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK SERVIS TEHTNIC; ned. č; 21. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 06.04.03; VAGA D.O.O., STRAHINJ 68A. NAKLO VZDRŽEVANJE ELEKTR. STROJEV; ned. č.; angl. j. -gov.; do 26.04.03; AUANČIČ IVAN S.P., RUPA23B, KRANJ GRADBENI DELOVODJA DELOVODJA GRADBENI; d. č. 12 mes.; 51. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; do 08.04.03; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ GOSTINSKI TEHNIK KUHAR- d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 08.04.03; HOTEL GRAD PODVIN D.O.O., MOŠNJE 1, RADOVLJICA EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATOR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk,; 20 ur/teden; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn,; kat. B; do 01.04.03; BIZJAK ALEKSANDER S.P.. CANKARJEVA UL. 9, KRANJ POSPEŠEVANJE PRODAJE PIJAČ NA TERENU; d. č. 3 mes.; kat. B; do 04.04.03; VIK D.O.O., NA JASI 7, TRZIC KOMERCIAUST; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 26.04.03; ARAK D.O.O.. MLADINSKA UL. 2, KRANJ UPRAVNI TEHNIK SODNAZAPISNIKARICA; ned. č.; 2 L 1 mes. del. izk.; slov. j. - gov in pis urej besedil - osn.; preizkus hitrosti pisanja na računal..; do 01.04.03; OKRAJNO SODIŠČE ŠK. LOKA, ŠOLSKA UL. 4, ŠK. LOKA GRAFIČNI OBLIKOVALEC GRAFIČNI OBLIKOVALEC - DTP STAVEC; d. č. 24 mes.; 2 I. del. izk angl. |. in nem. j. - gov. in pis.; uporaba l-neta • zaht.; poznavanje DTP, barvnih sist. in digital. tiska; do 04.04.03; SIGN FACTORV D.O.O., SUŠKA C. 7, ŠK. LOKA GIMNAZIJSKI MATURANT DISPONENT- ned. č.; 6 mes. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; do 16.04.03; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE INŽ. GRADBENIŠTVA INŽ GRADBENIŠTVA; d. č. 6 mes.; 31. del. izk., angl. j. - gov. in pis.; do 19.04.03; PILASTER-I D.O.O., ŽIROVNICA 107, ŽIROVNICA VZGOJITELJ PREDŠOL. OTROK VZGOJITELJ PREDŠOL. OTROK; ned. c; do 04.04.03; OS STANETA ŽAGARJA, UPNICA 12, KROPA UNIV DIPL INŽ. STROJNIŠTVA NABAVA MAT SREDSTEV IN KOOPERACIJE; ned. c; 31, del. izk - nem i - qov. in pis.: delo s preglednicami in urej. besedil osn.; kat B do 19.04.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA VODJA SLUŽBE KAKOVOSTI; ned. č.; 3 I. del. izk.; nem. j -aov m ois - urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 19.04.03; ŠIBO D.O.O.; KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA VODJA TEHNIČNEGA ODDELKA; ned. č.; 321. del. izk.; angl. i - aov in pis • urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; do 01 04.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KUN. ODD.ZA PU. BOL. IN ALERG,, GOLNIK 36, GOLNIK delna ob|ava tuša davčnega svetovalca in enotna uporaba zakonov in drugih davčnih predpisov. Društvo, ki danes šteje približno sto članov, od tega jih ima 56 izpit za davčnega svetovalca, sodeluje z ministrstvom za finance pri pripravi davčne zakonodaje in z. republiško davčno upravo pri problematiki izvajanja predpisov. Je tudi polnopravni član Evropskega združenja poklicnih združenj davčnih svetovalcev, to pa mu omogoča sodelovanje pri razvoju davčne stroke ter pregled nad aktualno davčno problematiko v Evropi. Da bi še izboljšali ugled davčnega svetovalca, so se vsi člani zavezali, da bodo sodelovali v skladu s kodeksom poklicne etike. Ta med drugim določa, da mora član društva pri davčnem svetovanju upoštevati predpise in zahteve poklica ter molčati o informacijah, ki mu jih zaupa stranka ali jih razkrije sam. CZ. Osebe, ki se prvič srečujejo z nakupom ali prodajo vrednostnih papirjev in tudi nekateri bolj aktivni vlagatelji, se preslabo zavedajo možnosti različnih naročil, ki jih lahko posredujejo borznemu posredniku. Pri nakupih stranke običajno prepustijo odločitev o sprejemljivi ceni borznemu posredniku, pri prodaji pa največkrat zasledimo kar tržno naročilo. Predvsem takrat, ko se nam ne mudi z izpeljavo posla ali pri manj likvidnih vrednostnih papirjih, pa je dobro poznati tudi nekatere druge možnosti. V osnovi obstajajo tri vrste naročil. Za tržno naročilo se investitor odloči takrat, ko želi takojšnjo realizacijo posla inje zato pripravljen svoje vrednostne papirje prodati ali kupiti po tečaju, ki velja v danem trenutku na trgu - izvršitev je v tem primeru takojšnja, tečaj pa določi trg. Pri limitiranem naročilu stranka sama določi tečaj, po ■ katerem želi kupiti oziroma prodati določen vrednostni papir. Če je tečaj realen (blizu tečajem, ki so na trgu), bo naročilo verjetno izvršeno, vendar je značilnost takega naročila tveganje neizvršitve v želenem roku (če postavimo previsoko prodajno ceno ali prenizko nakupno ceno). Pri naročilu s preudarkom pa stranka člana borze oz. borznega posrednika pooblasti, da izvrši naročilo takrat, ko bo ocenil, da je to najugodneje za interese stranke. Tudi za tako naročilo obstaja tveganje neizvršitve, sicer pa preneha veljati z iztekom dne, ko ga je član borze prejel. Pri naročilu lahko določite tudi dodatne pogoje časovne veljavnosti. Dnevno naročilo velja samo isti dan, kot je bilo vneseno v borzni trgovalni sistem (BTS); neizvršena dnevna naročila se iz BTS-a avtomatično odstranijo pred začetkom naslednjega trgovalnega dne. Odprto naročilo velja do izvršitve na trgu oziroma do odstranitve s strani člana borze, ki ga je vnesel. Odprto naročilo velja največ stoo-semdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dne potrditve naročila. Naročilo do vključno določenega datuma je naročilo, ki velja od trenutka vnosa do izvršitve na trgu oziroma do vključno določenega datuma. Tudi naročilo do vključno določenega datuma velja največ stoosemdeset (180) koledarskih dni od dne vnosa naročila, zadnje spremembe naročila ali od dne potrditve naročila. Stranka lahko poda tudi druge posebne pogoje izvršitve naročila. Vse ali nič: borzni posrednik mora kupiti ali prodati celotno količino ali nič. Naročilo z razponom: omogoča z enkratnim vnosom nakup ali prodajo vrednostnega papirja po različnih tečajih do navedene omejitve (velja samo za tržno in omejeno naročilo). Vrednostno naročilo: naročnik poda vrednost nakupa in ne števila vrednostnih papirjev. Izvrši ali odstrani naročilo: naročilo do določenega tečaja, pri katerem se neizvršen ostanek avtomatsko odstrani iz trgovalnega sistema. Minimalna količina: posli se sklepajo samo s količino, kije večja ali enaka določeni minimalni količini. Trgovanje na Ljubljanski borzi poteka vsak delovni dan od 9.30 do 13.00 ure. Goran Dolenc GBD, d.d., info@gbd.si Spremembe zakona o bančništvu Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji določila predlog sprememb in dopolnitev zakona o bančništvu in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. S predlaganimi spremembami bo sedanji zakon, ki je večinoma že usklajen s pravom Evropske skupnosti, dokončno uskladila z bančno direktivo ter z direktivama o kapitalski ustreznosti in o sistemih zajamčenih vlog. Ostale spremembe so posledica ugotovitev Evropske komisije, Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki so pregledali zakonodajo in učinkovitost nadzora. S spremembami bodo odpravili tudi pomanjkljivosti zakona pri izvajanju zakonodaje in nadzoru bančnega sektorja, ki so se pokazale v praksi, in ga uskladili z. zakonoma o gospodarskih družbah in o prekrških. CZ. Začetek sklepanja pogodb Danes so v dvanajstih bankah v Sloveniji začeli sklepati pogodbe v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Kranj - Republiški stanovanjski sklad je sredi marca objavil javni poziv za dolgoročno varčevanje v letošnji nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in že tedaj napovedal, da bodo Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper, Banka Domžale, Banka Celje, SKB banka, Gorenjska banka, Poštna banka Slovenije, Banka Zasavje ter Koroška banka in Slovenska zadružna kmetijska banka danes, v torek, 1. aprila, začele sklepati varčevalne pogodbe. V izbranih bankah bodo sklepali varčevalne pogodbe za pet ali deset let. Varčevalci se bodo lahko odločali za mesečno varčevanje 13.000 tolarjev ali za obrok, ki predstavlja mnogokratnik tega zneska. Pri varčevanju na pet let bo letna realna obrestna mera 1,65-odstotna, na deset let pa 3-odstot-na. Varčevalec bo dobil vsako leto tudi premijo kot spodbudo za redno varčevanje - pri petletnih pogodbah v višini enomesečnega obroka, pri desetletnih pa v višini Odločba o lastninjenju pozavarovalnice Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic izdala odločbo o lastninjenju Pozavarovalnice Save, s katero je razmejila lastninski delež med družbenim (nenominiranim) kapitalom in deležem, ki pripada znanim delničarjem. Kot je razvidno iz odločbe, znanim delničarjem pripada 0,1335 odstotka kapitala pozavarovalnice, delež družbenega kapitala pa po izplačilu dividend znanim delničarjem znaša 99,8665 odstotka. CZ. 1,25 obroka. Z rednim varčevanjem bo pridobil posojilo v višini najmanj dvojnega zneska privarčevanega denarja, doba kreditiranja pa bo enaka dvakratni dobi varčevanja, to je deset ali dvajset let. Pri posojilih na deset let je realna obrestna mera 2,45-odstotna, pri posojilih na dvajset let pa 3,8-odstotna. Kot so ob začetku sklepanja varčevalnih pogodb sporočili iz Gorenjske banke, so na razpisu stanovanjskega sklada pridobili šeststo lotov, od tega polovico petletnih in polovico desetletnih. Ocenjujejo, da bo varčevalne pogodbe lahko sklenilo od 300 do 400 varčevalcev. Ob sklenitvi mora varčevalec plačati prvi mesečni ali letni obrok ter predložiti osebni dokument m davčno številko. Varčevalec bo mesečne obroke lahko plačeval s položnicami ali prek trajnega naloga, po koncu varčevalne dobe pa bo pridobil pravico do najetja posojila v vrednosti 2,1-kratnika pn- STEELPL^_ ST Razpisuje prosti delovni mesti za: 1. Samostojnega računovodjo Pogoja: - samostojno vodenje računovodstva, - končana višja ali visoka šola. 2. Vodja prodaje Pogoja: - izkušnje na področju prodaje, - končana višja ali visoka šola. Pisne prijave pošljite na zgornji naslov . Obravnavali bomo samo prijave po pošti! Steelplast, d.o.o., Otoče 32, 4244 Podnart vareevanega zneska. CZ- Sestanek z upniki Kranj - Upniški odbor Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj -stečaju se bo jutri, v sredo, ob s stih zvečer v sejni dvorani niesi občine v Kranju sestal z "Pnl, ;J(r seznanil s potekom stečajnega p ^ stopka in poskušal pridobiti ko . ne predloge in mnenja za nadau J delovanje. Vseh upnikov )C ' skupni znesek terjatev. Ki s prijavili stečajnemu *%%Lp znaša nekaj manj kot I.' 1 tolarjev. CZ. Projekt Alpe-Jadran (še)le na papirju Končan prvi del turističnega projekta Alpe-Jadran, vrednega 200 milijonov evrov. Bohinjskim hotelom 8 milijonov evrov. Družinsko vodenje hotelov. Ukane - Turistično podjetje Alpinum, d.d., ima z bohinjskim turizmom velike načrte. Med drugim ga namerava povezati z drugimi regijami v Sloveniji. Veliko si obeta od obsežnega projekta Alpe-Jadran, ki naj bi območje Alp povezal s Primorjem. Končana je njegova prva faza, vrednost projekta pa kar 200 milijonov evrov. Od tega naj bi v Bohinju ostalo 20 milijonov evrov, 8 milijonov evrov bodo porabili za prenovo bohinjskih hotelov. Direktor družbe Alpinum Miha Ažman je na petkovi novinarski konferenci v hotelu Zlatorog zatrdil, da je omenjeni denar za prenovo hotelov zagotovljen, njihov nosilni projekt pa ostaja Alpe-Jadran, ki naj bi gorenjsko regijo povezal z regijo severnega Jadrana. Gostje bodo lahko počitnice preživeli na Primorskem in na območju Alp, poleg tega naj bi projekt omogočil tudi kapitalsko povezovanje ponudnikov turističnih storitev. "Bohinj naj bi dobil Miha Ažman enotno ponudbo in podobo, za to pa potrebujemo hotelsko in spremljajočo infrastrukturo ter kakovostne storitve. Veliko stavimo na kapitalske in vsebinske povezave," je povedal Ažman. Projekt je zelo obsežen in tudi finančno 'težak' zalogaj, zaenkrat obstaja le na papirju, jasnega odgovora, kdaj bo zaživel v praksi, pa Ažman ni dal. Dejal je le, da bodo o konkretnih projektih lahko govorili čez dva meseca. Predstavil pa je obsežni plan prenove bohinjskih hotelov in zagotovil, daje denar za prenovo, 8 milijonov evrov, zagotovljen. Zagotovila so ga podjetja, njihovih imen pa Ažman ni želel razkriti. Večinski lastnik (53-odstotni) Turističnega podjetja Alpinum, d.d., je podjetje MMB, d.o.o., lastništvo ostalega deleža pa je razdeljeno na okoli 3000 malih delničarjev. Miha Ažman je prokurist podjetja, direktor pa je njegov oče Anton Ažman. Družba Alpinum je za upravljanje z okoli 600 posteljami ustanovila 4 podjetja (družbe z omejeno odgovornostjo), ki naj bi po Ažma-novih besedah racionalizirala poslovanje in povečala učinkovitost družbe. "Prisilna poravnava še ni končana, poplačila bodo prihodnje leto, ko bo treba izplačati okoli 140 milijonov tolarjev, kar je 40 odstotkov," je pojasnil Ažman. Bohinjski hoteli naj bi v prihodnje prevzeli avstrijsko-švicarski družinski način vodenja hotelov; na- Anton Ažman Namesto direktorjev naj bi bohinjske hotele vodila družinska podjetja. mesto množičnega turizma naj bi gostom ponudili manjše enote in visoko kakovost storitev. Za štiri bohinjske hotele so že znana družinska podjetja; hotela Zlatorog (postal naj bi bio hotel) in Belle- Siti obljub so se povezali sami Občine na območju Julijskih Alp so poslej najbolj organizirana turistična regija v Sloveniji z največ znanimi blagovnimi znamkami. Kolesarska pot, prvi vodnik po Alpah v tujem jeziku. vue (romantični hotel) bosta vodila primorska hotelirja, enega domačin, enega pa podjetje iz osrednje Slovenije. "Menjala se bo funkcija direktorja hotela, ki ga bodo sedaj zamenjala družinska podjetja, oziroma ljudje z dolgoletnimi hotelskimi izkušnjami," je pojasnil Ažman. Družba Alpinum načrtuje obnovo stare depandanse, vile in hotela Zlatorog, čakajo le še soglasja vlade za izredne posege v prostor, vrednost celotne investicije pa ocenjujejo na 3 milijone evrov. Hotel Pod Voglom naj bi porušili in zgradili novega, obnovili naj bi tudi depandanso Bellevue in Savico, vilo Lovec pa naj bi preuredili v reprezentančni objekt. "Pri hotelu Bellevue smo z denaciona-lizacijskimi upravičenci uspeli doseči poravnavo, zdaj ga imamo v najemu, njegov lastnik pa je ljubljansko podjetje Dunis. V hotelu Kompas so pogajanja v zaključni fazi, hotel pa bo tudi v prihodnje ostal klasičen hotel s 120 posteljami. Nedokončan je Ski hotel Vogel, sobe smo prenovili, do jeseni pa naj bi kuhinjo preselili i/ I. nadstropja in jo prenovili ter pridobili 9 sob. Omenjeni hotel in hotel Zlatorog imata prednost, kljub temu pa naštetih del pred jesenjo ne bomo uspeli začeti. "Zelo pomembna je tudi lokacija hotela Lev, na katero še čakamo, na njej pa nameravamo zgraditi terme visoke kategorije s spremljajočo infrastrukturo, ki bo namenjena le hotelskim gostom, zunanjim pa vodni park. ki naj bi bil končan jeseni. Družine bodo skrbele za vodenje hotelov, naša družba pa za kapital. Vsaj 5 odstotkov sredstev bomo namenili izobraževanju zaposlenih v hotelih." Renata Škrjanc, foto: R.Š. Bled - Predstavniki lokalnih turističnih organizacij Bleda, Bohinja, Bovca, Kranjske Gore in Sotočja so minuli četrtek v hotelu Golf na Bledu podpisali pogodbo o sodelovanju na območju turistične regije Julijskih Alp, predstavili zgibanko S kolesom okoli Julijskih Alp in prvo tujejezično izdajo vodnika po Julijskih Alpah. Pogodba, ki jo je podpisal tudi Triglavski narodni park, je mejnik in predstavlja tudi formalno sodelovanje vseh turističnih organizacij, ki delujejo na območju Bleda. Bohinja, Bovca, Kobarida, Kranjske Gore in Tolmina. Te občine pod Julijskimi Alpami zgledno sodelujejo že vse od leta 1990 in so od tedaj imele 250 skupnih na- bodo poslej najbolje organizirana turistična regija v Sloveniji z največ znanimi blagovnimi znamkami: Bledom, Triglavskim parkom, Sočo, Planico ... Predstavniki Julijskih Alp se pritožujejo nad stalnimi spremembami turistične zakonodaje. Pričakovali so, da bo marsikaj rešil nov zakon o pospeševanju turizma, a strategija raz- integracije in pridobivati sredstva iz evropskih virov ter skrbeti za večji ekonomski učinek turizma na svojem področju. Prvi skupen projekt je že tu: zgibanka s kolesom okoli Julijskih Alp, ki jih je stala 4 milijone tolarjev, od tega je polovico prispevalo Ministrstvo za gospodarstvo. Izšla je v štirih jezikih in v 30 tisoč izvodih. Triglavski park želijo promovirati kot vrednoto, kolesarsko pot po območju parka pa je mogoče prevoziti v petih dneh. V sodelovanju z založbo Sidarta so izdali prvi gorniško izletniški vodnik po slovenskih gorah v angleškem in italijanskem jeziku. Tone Mihelič, znani pisec alpinističnih in planinskih vodnikov je zadnjo knjigo namenil tujim obiskovalcem gora. Opisal je 50 visokogorskih tur in okoli 35 lažjih izletov v Julijskim Alpah, a tudi v Karavankah in v Kamniško - Savinjskih Alpah. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, pomemben prispevek je prispeval alpinist in akademski slikar Danilo Cedilnik - Den kot avtor natančnih in preglednih akvarelov opisanih gora. Naslednji projekt bo verjetno kolesarski vodnik za vso Slovenijo. Turistične organizacije Julijske Alpe so se odločile tudi za uvedbo rezervacijskega sistema v turistični regije Julijske Alpe, saj so v minulih dveh letih zaman čakali na enotne rešitve na državni ravni. Odločili so se za aplikacijo Feratel deskline, ki deluje v več kot 130 turističnih centrih Avstrije, Nemčije, Švice, Italije in drugih držav. S projektom bodo začeli aprila, z novo zimsko sezono pa bo že v uporabi. Predstavniki lokalnih turističnih organizacij so predstavili letošnje novosti. V Bohinju bo ob koncu poletja odprt vodni park, s pomočjo evropskih sredstev bodo povezali zgodovinske točke Bohinja z Ajdovskim gradcem, v informacijskem centru v Bistrici bo info točka parka, pripravljajo pa se na turistično vodenje skupaj z vodniki TNP. V Kranjski Gori bodo nadaljevali z izgradnjo kolesarske steze, vsi hoteli pa se prenavljajo, tudi hotel Prisank. Na Bledu je obnovljen Golf hotel, pripravlja se investicija za drugo fazo obnove Toplic, prenova hotela Lovec, gradijo se novi družinski hoteli in penzioni. Bled se bo letos z raznimi prireditvami pripravljal na tisočletnico Bleda. Darinka Sedej Gradite, prenavljate, urejate ali samo pospravljate?! Karkoli že - pri hiši nikoli ne zmanjka dela. V Merkurjevih centrih na oddelkih z gradbenim materialom imamo vse, kar potrebujete, da boste kvalitetno, hitro in ugodno uresničili svoje načrte. Celovita ponudba izdelkov za gradnjo, opremo doma ter okolice na enem mestu. V Merkurjevih centrih s prodajnim proaramom MERKURMOjSTER. MERKURMO|STER, Žanova ul. 3, tel.: 04 258 74 00; MERKURMOJSTER, C. na Okroglo 8, tel.: 04 258 83 03; MERKURMOJSTER, Alpska c. 34, tel.: 04 537 75 00; MERKUR, Sp. Plavi 3b, Jesenice, tel.: 04 583 43 00 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Podpisniki pogodbe: Eva Štravs Podlogar (Bled), Marko Lenarčič (Bohinj), Marko Vidič (Bovec), Klavdija Gomboc (Kranjska Gora), Janko Humar (Sotočje) in Janez Bizjak (TNP). stopov in vrsto skupnih oglaševanj Julijskih Alp, njihov tržni delež pa v slovenskem prostoru predstavlja 17 odstotkov slovenskih postelj, 18 odstotkov slovenskih nočitev, od tega 25 odstotkov tujih. Občine v Julijskih Alpah voja zanemarja uravnotežen razvoj. Naveličani stalnih sprememb so ustanovili svoje združenje, v okviru katerega se bodo dogovarjali o projektih in financiranju. Želijo povečati število turističnih nočitev, se vključevati v evropske Zmaga dijakov radovljiške šole Radovljica - Nacionalno turistično združenje in Srednja gostinsko turistična šola iz Izole sta v četrtek v okviru projekta Mladi za turizem Pripravila v Izoli tradicionalno konferenco z aktualnim naslovom Slovenija kot destinacija mladinskega turizma. Na konferenci, ki je bila že osmič zapored, so dijaki petih srednjih šol za gostinstvo in turizem Predstavili svoje raziskovalne naloge. Petčlanska komisija je za najboljšo izbrala nalogo z naslovom Prebudimo Bledeč, ki sojo predstavili dijaki Srednje gostinske šole iz Radovljice. Drugo mesto so osvojili dijaki celjske šole z nalogo Zakaj mladi ne hodijo v gore?, tretje pa dijaki mariborske šole za gostinstvo in turizem z nalogo Ko mladi na rajžo gredo. Vse tri najboljše ekipe so prejele nagrade, ki so jih pnspe-vali TA Collegium, Kompas Portorož in Amadeus Slovenija. C.Z. 99 An a sije prvič sama zavezala čevlje. 99 SCO 0/t= 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EKOLOŠKO KURILNO OLJE *0C d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. Če bi bilo še vreme slabše... Prireditelji sejmov si običajno želijo lepo vreme, v Komendi, kjer so v nedeljo zaprli spomladanski kmetijski sejem, pa priznavajo, da bi bil ob slabšem vremenu obisk bolj enakomerno razporejen med vse dni in ne bi bilo tolikšne gneče, kot je bila v nedeljo. Komenda - Kmetje so namreč v petek in soboto hiteli s spomladanskimi deli, v nedeljo pa so se številni odpravili na sejem v Komendo, kjer je bilo po oceni glavnega organizatorja Lojzeta Laha ta dan kar dvajset tisoč obiskovalcev. Sejem je ob navzočnosti ko-mendskega župana Tomaža Drolca, njegovega županskega kolega Franca Cebulja iz občine Cerklje in drugih gostov v petek opoldne odprl Jože Dular z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je ob tem poudaril, da bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo tudi kmetijska tehnika morala izpolnjevati evropske standarde, še posebej glede varnosti, ki lahko pomembno vpliva na zmanjšanje nesreč v kmetijstvu in gozdarstvu. Danes se na večini kmetij sprašujejo, ali bodo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo preživeli, je v nagovoru ob odprtju sejma dejal Branko Ravnik, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, in poudaril, da je pri tem glavno vprašanje: kako povečati dohodek. Na to vprašanje ni univerzalnega odgovora, vsak si ga mora poiskati sam, možnosti in oblik pa je veliko. Kot je povedal Lojze Lah, glav- Primož Globočnik ob traktorju leta. Lojze Lah na gonilna sila sejma v Komendi, seje letos na 15 tisoč kvadratnih metrih površine predstavilo več kot tristo razstavljavcev, blizu osemdeset je bilo kmetijskih in med njimi domala vsi največji izdelovalci in trgovci s kmetijskimi stroji, opremo in orodjem, ki so obiskovalcem pokazali tudi nekatere večje in zmogljivejše stroje ter številne izboljšave. Prireditelji so bili z obiskom zelo zadovoljni, v treh dneh si je sejem po oceni Lojzeta Laha ogledalo 25 tisoč ljudi, od tega jih je bilo okrog 20 tisoč v nedeljo. V prihodnje bodo sejem še povečali, med drugim načrtujejo postavitev objekta, v Republika ^7 Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Oddelek za okolje in prostor Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka tel.: (04) 5112 410, fax: (04) 512 44 23 www.gov.si/ueskl/ ue.skofjaloka@gov.si Upravna enota Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka na podlagi 2. odst. 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93, 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. I. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo dela II. etape izvajanja ureditvenega načrta, investitorja TCG UNITECH LTH-OL, Vincarje 2, Škofja Loka, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek gradbenega dovoljenja za izgradnjo dela II. etape izvajanja ureditvenega načrta, ki obsega gradnjo nove orodjarne in vseh spremljajočih prostorov v tem sklopu, kar predstavlja 1. fazo II. etape s tremi operativnimi fazami: 1. gradnja trafo postaje in spremljajočih prostorov 2. rušenje obstoječe orodjarne, trafo postaje in prevezava zemeljskih inštalacij 3. gradnja orodjarne in povezovalnega hodnika s pripadajočimi prostori, s komunalno in zunanjo ureditvijo, Celovito poročilo o vplivih na okolje, ki ga je pod št. PVO-1 /03 v marcu 2003 izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 12, Kranj, in Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja: načrt arhitekture, gradbenih konstrukcij in zunanje ureditve št. 99033, ki ga je v februarju 2002 izdelal ARHA, d.o.o., Črnomelj, dopolnitev načrta arhitekture z načrtom rušitve št. 99033, ki ga je v februarju 2003 izdelal ARHA, d.o.o., Črnomelj, načrt strojnih napeljav, naprav in opreme št. 101/01-S, ki ga je v februarju 2002 izdelal VASA 90 d.o.o. Škofja Loka ter načrt el. napeljav, naprav in opreme št. 139/01, ki ga je v februarju 2002 izdelal ESPRIT, d.o.o., Škofja Loka 2. javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Škofja Loka, soba št. 11, Poljanska c. 2, Škofja Loka od 2. 4. 2003 do 17. 4. 2003, in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 15.00 ure, v sredo od 7.30 do 17.00 in v petek od 7.30 do 13. ure 3. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja TCG UNITECH LTH-OL, Vincarje 2, Škofja Loka, na katero so vabljeni vsi krajani, ki menijo, da bodo z gradnjo prizadeti njihove pravice in pravne koristi, v sredo, dne 16. 4. 2003 ob 15. uri v prostorih Velike sejne sobe Upravne enote Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka 4. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se v času javne predstavitve nahaja v prostorih Upravne enote Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka do konca javne predstavitve - obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi; kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Načelnik: Brane MURNIK, univ. dipl. ing. arh. katerem bodo lahko pripravili tudi razstavo govedi in konj. Pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na sejmu sodelovale ekološke kmetije, društva podeželskih žena, kmetije odprtih vrat in združenja za ekološko pridelavo, Zavod za gozdove Slovenije pa je predstavil osebno opremo za varno delo v gozdu in prvič tudi napravo, ki ponazarja, kolikšna je sila in kakšne so lahko posledice, če delavcu med delom v gozdu prileti na glavo veja. Jurij Beguš iz zavoda je ob tem pozval žene: kupite svojim možem čelade in gozdarske hlače. John Deere 6320 traktor leta Strokovna revija Kmetovalec je na sejmu razglasila Traktor leta 2003. Ker so letos pri glasovanju poleg bralcev Kmetovalca sodelovali tudi bralci avstrijske in švicarske strokovne revije, možno pa je bilo glasovati tudi po internetu, to ni bil več samo izbor slovenskega traktorja leta, ampak priznanje, ki ga mednarodno imenujejo Traktor Avvard. "Za skupno* sodelovanje smo se odločili zaradi podobnih pogojev kmetovanja: majhne kmetije in pretežno hriho-vit svet z dosti travnatega sveta in gozdov," je na sejmu pojasnjeval urednik revije Andrej Golob in potlej razglasil rezultate ocenjevanja. Prvo mesto je prepričljivo osvojil traktor John Deere 6320, drugo Fendt Farmer 411 Vario in tretje Steyr M9086, na naslednja mesta pa so se uvrstili Massev Ferguson MF 4345, Steyr CVT 130, Fendt 815 Vario TMS, New Holland TN 75 S - in tako dalje. Priznanje za traktor leta je prejel Primož Globočnik iz družbe Eu-roglobtrade iz Vokla, ki v Sloveniji zastopa prodajo traktorjev John Deere. Vse več ekoloških kmetov Uvod v letošnji sejem je bil posvet o ekološkem kmetovanju, ki ga je pripravil Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana. Na posvetu so strokovnjaki iz. oddelka za kon- Če pade veja na gk POVZETEK CELOVITEGA POROČILA O VPLIVIH NA OKOLJE S SKLEPNO OCENO Poseg s preselitvijo dejavnosti v nov objekt je načrtovan z namenom posodobitve proizvodnje s tehnološko - ekološko sanacijo ter zaključitvijo tehnološkega kroga v zaključeno celoto. V orodjarni je poglavitna dejavnost izdelava in popravilo orodij za tlačni liv. Proces dela v orodjarni temelji na strojni obdelavi s procesi struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja, varjenja, peskanja, erozije in toplotne obdelave. Vplivi so bili vrednoteni posebej v času gradnje in v času obratovanja. Vpliv obratovanja objekta na zrak bo neznaten, ker bodo odpadni zrak onesnažen z organskimi snovmi III. nevarnostne skupine iz postopka toplotne obdelave - kaljenje, čistili v napravi za zgorevanje hlapov acetona in metanola. Odpadni zrak iz postopka brušenja bodo pred izpustom v ozračje čistili na čistilni napravi za prah. Postopek peskanja bo potekal v zaprtem sistemu, peskalni stroj bo opremljen z vrečastim filtrom za čiščenje prahu iz odsesane-ga zraka. Objekt se bo ogreval s kurilnimi napravami na plinasto gorivo. Onesnažene padavinske vode z manipulacijskih površin bodo preko lovilca olj in jaška z zaporno loputo proti razlitju nevarnih snovi, odvajali v reko Soro, tako da ocenjujemo, da bo vpliv na reko Soro, zmeren. Tehnološke odpadne vode, nastale pri shranjevanju ostružkov bodo očistili s tračnim filtrom in jih vodili preko lovilca olj v postopek ultrafiltracije, permeat bodo preko zbirnega bazena odvajali v kanalizacijo, ki se zaključi s ČN Škofja Loka, koncentrat emulzije bodo zbirali. Vode s pretakalne ploščadi bodo preko lovilno varovalnega jaška in lovilca olj ter zbirnega bazena odvajali v kanalizacijo, ki se zaključi s ČN Škofja Loka. Onesnažene padavinske vode z manipulacijskih površin bodo preko lovilca olj m jaška z zaporno loputo proti razlitju nevarnih snovi odvajali v reko Soro. Komunalne vode nastale v objektu bodo odvajali v javno kanalizacijo, ki se zaključi s CN Škofja Loka. Meritve odpadne vode iz kompleksa TCG Unitech Lth -ol, d.o.o., Vincarje kažejo, daje obstoječe ravnanje z odpadnimi vodami ustrezno in ocenjujemo, da bo vpliv odpadnih vod iz objekta, neznaten. Tla v objektu bodo zgrajena v vodotesni in oljeodporni obliki brez odtoka. Nevarne snovi in odpadke bodo skladiščili v ustrezno urejenih obstoječih skladiščih z vodotesnimi tlemi brez odtoka in urejenimi lovilnimi skledami. Pretakanje olj in emulzij bo potekalo na obstoječem pretakališču, ki je zgrajeno tesno z odtokom preko lovilnega jaška z varovalno loputo v lovilec olj. Lovilci olj, lovilni jaški, zbirni bazen bodo izvedeni vodotesno, manipulacijske površine bodo izvedene v vodotesni obliki, tako da bo vpliv na tla in podtalje ob upoštevanju ukrepov, neznaten. Nevarne odpadke, ki bodo nastali v objektu bodo zbirali in odvažali po pooblaščenih zbiralcih. Ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki, ki bodo nastajali v objektu bo potekalo skladno z že utečenim sistemom, skladno z zahtevami standarda ravnanja z okoljem SIST ISO 14000, kar je ustrezno in glede na to ocenjujemo, da bo vpliv obratovanja objekta na okolje, zmeren. Objekt bo masivno zgrajen. V pritličnem delu objekta, ki meji na objekte občutljive za hrup bodo za dodatno zmanjšanje ravni hrupa v sosednjem okolju vgrajena okna s poudarjeno protihrupno funkcijo. Načrtovan objekt bo predstavljal zaslon v smislu širjenja hrupa iz obstoječih objektov v okolje, predvsem v nočnem času, ko orodjarna ne bo obratovala. Za omilitev vpliva hrupa prometa je z načrtovanim posegom predvidena ureditev internega prometa skozi načrtovani vmesni del objekta. Z načrtovanim posegom se bo nazivna moč trafo postaje glede na obstoječe stanje nekoliko povečala, s tem tudi elektromagnetno sevanje, vendar bo le to še vedno daleč pod dovoljenimi ravnmi. Objekt v času obratovanja ne bo vplival na živalstvo, rastlinstvo in njihove habitate, ker je obravnavano območje urbanizirano, poseljeno in namenjeno industrijski proizvodnji. Načrtovan objekt bo lociran v primernem odmiku od objektov naravne dediščine; obstaja verjetnost, da bo v sklopu načrtovanega posega prišlo do novih odkritij naravne dediščine, ki jo bo potrebno dokumentirati, gradbene posege pa izvesti tako, da se objekta naravne dediščine ne uniči ali poškoduje. Nevarnost za požar bo glede na požarnovarstvene ukrepe, nizko požarno obremenitev objekta, opremljenost prostorov z avtomatskimi sistemi za javljanje požara, minimalna. Glede na vrsto in količino nevarnih kemikalij ter vsoto vseh nevarnih kemikalij vir tveganja sodi med nepomembne vire tveganja za okolje. Ob upoštevanju ukrepov za omilitev sprememb z vidika vizualne percepcije, to je same arhitekture načrtovanega objekta in zazelenitve okolice objekta, ocenjujemo, da bo vpliv na izgled krajine, zmeren. Ocenjujemo, da so okoljevarstveni ukrepi in tehnologija, ki je predvidena v načrtovanem objektu skladna z zahtevami IPPC - BAT.Ocenjujemo, da vplivno območje, glede na rezultate meritev emisij iz obstoječih objektov in izračunov ter upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov, segal na ožje območje, oziroma neposredno okolico okrog načrtovanega objekta. Glede na navedene ocene in ugotovitve ter na osnovi dosedanjih izkušenj s podobnimi objekti ocenjujemo, da je obravnavani poseg, oziroma obratovanje objekta sprejemljiv poseg v okolje, ki ob upoštevanju predvidene tehnologije in ukrepov za preprečevanje in nadzor onesnaževanja okolja in upoštevanju predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, pri obratovanju ne bo presegal dopustne stopnje obremenjevanja okolja. trolo ekološkega kmetovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in fakultete za kmetijstvo predstavili stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji in primerjave z drugimi evropskimi državami, rezultate Pharovega projekta, kije zajel obmejno območje, ekonomičnost vlaganj v različne oblike dopolnilnih dejavnosti na ekoloških kmetijah ter kontrolo in pravilno označevanje ekološko pridelane hrane. Udeleženci, med katerimi so prevladovali ekološki kmetje iz osrednje Slovenije, so spraševali o konkretnih proble- mih, s katerimi se ubadajo pri tovrstnem kmetovanju. Kolje povedala Martina Bavec, vodja oddelka za kontrolo ekološkega kmetovanja, se v Sloveniji povečuje zanimanje za ekološko kmetovanje. Pred petimi leti je bilo v kontrolo vključenih okrog 40 kmetij, lani pa že čez L200 kmetij, od tega 412 kmetij. Čeprav se za ekološke pridelke vse bolj zanimajo tudi veliki trgovski sistemi, je prodaja še vedno problem, včasih celo tako velik, da morajo kmetje ekološke pridelke prodati kot konvencionalne. Cveto Zaplotnik Priznanja za dobrote Kranj - V Minoritskem samostanu na Ptuju bo od petka do ponedeljka 14. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri se bo več kot 650 kmetij iz vseh slovenskih pokrajin in iz avstrijske Koroške predstavilo z mlečnimi, mesnimi in krušnimi izdelki, vinom, žganjem, sokovi, kisom, oljem, suhim sadjem, sadnim vinom in marmeladami. Strokovne komisije so tudi letos izmed prijavljenih izdelkov izbrale najboljše, ki jih bodo nagradile z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji ter z znakom kakovosti. Prvi rezultati ocenjevanja so znani, med dobitniki pa so tudi tokrat gorenjske kmetice in kmetje. Med žganjarji bodo zlato priznanje prejeli Zdravko Bogataj z Bukovice, Jože Blaznik iz Zgornje Besnice, Danilo Jezeršek iz Ho-tavelj, kmetija Nacon iz Vinhar-jev, Friderik Rpbič iz Srednjega Vrha, Branko Žun iz Kranja ter Damjana in Alojz Krek iz Ži-rovskega Vrha, srebrno priznanje Jože Blaznik iz Zgornje Besnice, Stanka in Janez Homec iz Stu-dora (Gorenja vas), Milan Ferlic iz Zgornje Besnice, Janez Urh iz. Zasipa, Jane/ Kožuh s Florjana nad Zmincem, ekološka kmetija Simn iz Dražgoš, Anton Bene-dik iz Knap, Slavko Cotelj s Popovega, Mihael Kosmač z Dovjega, Alojz Zupan z Bohinjske Bele, Kristina Zima - Jurič z Dovjega, Mojca Dijak s Kopriv- nika ter Marinka in Marjan Gantar iz Malenskega Vrha, bronasto priznanje pa Ivo Potočnik z Rovt, Anton Benedik iz Knap, Anton Medja z Gorjuš, Aleš Je-rala iz Podbrez.ij, Milan Ferlic iz. Zgornje Besnice, Janez Urh iz Zasipa, Janko Jeglič iz Podbrez-ij, Marica Vidmar iz Osojnice, Damjana in Alojz Krek iz Ži-rovskega Vrha, Zdravko Bogataj z Bukovice, Jože Bogataj z Dolenje Dobrave, Karol Primožič s Kupljenika in Rajko Mazi iz Za-bukovja. Za suho sadje sta bronasto priznanje prejela Marija in Mihael Kosmač z Dovjega in Janez Markuta iz Čadovelj, za kis srebrno priznanje ekološka kmetija Simn iz Dražgoš in Marica Vidmar iz. Osojnice, za sadne sokove kmetija P'r Turk iz Kališ zlato in bronasto priznanje in Danilo Jezeršek iz Hotavelj zlato in bronasto in Janez Gregorc iz Podbrezij bronasto, za marmelade pa Janez Markuta iz Čadovelj srebrno priznanje. Cveto Zaplotnik Desetletnica zveze podeželske mladine Moravče - Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) je v soboto v kulturnem domu v Moravčah proslavila deseto obletnico delovanja. Častni gost proslave je bil predsednik državnega zbora Borut Pahor, slavnostni govornik predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk, desetletno delo zveze pa je orisal njen predsednik Martin Mavsar. Predhodnica Zveze slovenske podeželske mladine je bila Zveza slovenske kmečke mladine, ustanovljena 1988. leta v Žalcu, kjer so mladi brez. zadržkov povedali, kakšno kmetijsko politiko si želijo. Njena začetna prizadevnost je kasneje upadla, poleti 1992. leta seje preimenovala v Zvezo slovenske podeželske mladine, s pomočjo kine tijske svetovalne službe pa seje na ustanovnem občnem zboru 3. aprila 1993 v Kranju "rodila" nova ZSPM, kije v desetih letih postala ena največjih nevladnih mladinskih organizacij v Sloveniji. Danes združuje 55 društev podeželske mladine z več kot štiri tisoč člani. Vsako leto sama ali skupaj z drugimi organizira več prireditev. C.Z. Občni zbor kranjskega društva Kranj - Članice Društva kmečkih žena Kranj se bodo v petek ob osmih zvečer zbrale v sejni sobi Mestne občine Kranj na rednem letnem občnem zboru. Obravnavale bodo poročila o lanskem delu in letošnji program dejavnosti, članice društva, ki so lani in letos dobile priznanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, pa bodo prejele šopek. V kulturnem programu bodo nastopili otroška glasbena skupina Navi-hančki, Jure Sesek z odlomkom iz igre Martin Krpan in članice društva z modno revijo starih oblačil iz obdobja 1870 - 1950 pod vodstvom Ane Zorž iz. Škofje Loke. Po občnem zboru bo še pogostitev z dobrotami, kijih bodo pripravile kmečke žene. ^* Pravilna priprava škropilnice Kranj - Na parkirišču pred kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga n Primskovem bo v petek ob devetih dopoldne testiranje škropilnlC^ hkrati pa bodo tudi pokazali, kako jih je treba pravilno pripravi11 z uporabo. Po kratkem predavanju dr. Rajka Bernika z Biotehniške W kultete v Ljubljani o pripravi naprav za varstvo rastlin bo KGZ Kranj predstavila škropilnice podjetja Zupan iz Maribora. Občni zbor in posvet v liuv Škofja Loka - Društvo za razvoj slovenskega podeželja pripraVJ . petek ob 10. uri v Termah Zreče prvi občni zbor. Po zboru bo se • kovni posvet, na katerem bodo člani razpravljali o problematik' "O ^ nilnih dejavnosti na kmetijah ter o predlogih in možnih re . stro- spremembo zakonodaje. Prijave za udeležbo na občnem zbortt1 kovnem posvetu zbira vodja pisarne društva Samra Jahič na tele ^ številki 04/50-60-222. Ali je moje življenje lahko lepše? Ljudje smo zelo zanimiva bitja - vedno po nečem hrepenimo. Želimo si več sreče, več ljubezni, želimo si prijateljev, zdravja, več denarja in tako naprej. Na tak ali drugačen način vedno stremimo po tem, da bi bilo naše življenje lepše, kot je sedaj. Če bi vas vprašal, kako izgleda vaše življenje danes, kaj bi mi odgovorili? Zadovoljni? Zelo zadovoljni? Srečni? Lahko bi bilo boljše? Preživljam težke čase? Slabše mi ne bi moglo iti? Ne glede na to, kakšen je vaš odgovor, sem prepričan, da si želite nekaj več. Ne želite si ostati tam, kjer ste, kajne da ne? Želite narediti korak naprej, radi bi napredovali, dosegli nekaj, kar vas bo osrečilo, izpolnilo, nekaj, kar bo naredilo spremembo. No, pa tudi, če si tega v resnici ne bi želeli, to od nas slej ko prej zahteva življenje samo. Dogodki, ki se nam dogajajo iz dneva v dan, nas dobesedno silijo, da hrepenimo po boljšem in lepšem. Vsi problemi, ki nam jih nalaga življenje, so pred nami zato, da nas naučijo neke lekcije, spoznanja, ki bi nam v prihodnje pomagalo lažje preseči ovire in narediti korak naprej, torej napredovati. Prav vsak izmed nas ima na grbi problem, ki ga želi rešiti. Če bi šel po ulici in ustavil prvega mimoidočega ter mu dejal, "Vem za tvoj problem," kaj menite, kaj bi mi odgovoril? "Kdo ti je povedal?!" Problem je darilo, zato bodite hvaležni zanj Ne gre za to, ali imate problem ali ne, temveč za to, na kakšen način se ga lotite reševati in kakšno stališče zavzamete pri tem. Žal je tako, da mnogi ljudje niso zadovoljni s svojim življenjem prav zaradi problemov v njem. "Moje življenje, da je lepo!" pravijo, "Pha, poglej človek, koliko problemov imam pred seboj!" Ko bi le vedeli, da so problemi pravzaprav ves smisel našega življenja. Kaj pa človek še drugega počne na tem svetu, kot to, da rešuje probleme. Brez problemov bi bilo življenje pusto, dolgočasno in nezanimivo. Brez njih ne bi bilo rasti in dozorevanja. Vidite, ko se vprašate, kako bi lahko moje življenje postalo še lepše, imate tukaj že prvi odgovor: ko se pojavi problem, ga sprejmite tako, kot sprejemate darilo za rojstni dan. Ves čas morate vedeti, da je problem videti problem le na zunaj, ko pa pokukate noter, lahko opazite učitelja, ki vas želi naučiti nekaj novega, nekaj, kar nujno potrebujete, da osebno dozorevate in napredujete v življenju. Življenje postane lepo takrat, ko ga gledamo iz pozitivne plati, kar pomeni, da moramo tudi "slabe" stvari, ki nam jih vsakdanjik prinaša, sprejeti enako pozitivno, kot stvari, J razkol. NIČ NI NAKLJUČJE Vse v našem življenju ima pomen, pa čeprav ga mi v tem trenutku ne vidimo. Namen našega razvoja je zadaj, čeprav dogodkov in odnosov ne razumemo. Splača se nam odkrito poglobiti vase in razvozlati niti. C« ne, se bomo morali k zadevi vrniti spet in spet - dokler lekcija ne bo opravljena. In ponavadi ni vedno lažja. So stvari, ki so postavljene v nasa življenja zato, da nas ponovno prlP^ ljejo na pot naše Osebne legende, druge se zapletemo zato, da lan uporabimo vse tisto, kar smo se na učili. Nekatere stvari pa nam prideJ° naproti zato, da nas česa naučijo- HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Lenti 12.4. 2003, Trst 17.4. 2003, Medžugorje od 8. do 11.5. 2003 Palmanova in tovarna čokolade 11.4.; Banovci od 25. do 28.4. Madžarske toplice od 29.4. do 2.5. 2003 in od 15.5. do 18.5.2003 Gardaland 28.4.; Peljašac od 7.6. do 14.6. 2003 (ekskluzive); AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Nakupi v Trstu: 3.4. in 16.4.2003, Gardaland 2.5.2003. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA tel.: 04/51-20-850 GSM: 041/730-982 Spodnji trg 14, Škofja Loka V petek, 4. 4., ob 19.30 uri H. Kondoleon: LINDA HER, C. Durang: KRIZA IDENTITETE, režija: Miha Kalan, gostuje gledališka skupina NEPREDVIDENI, Gimnazija Škofja Loka, za IZVEN V soboto, 5. 4., ob 10. uri Slovenska ljudska pravljica: MOJCA POKRAJCULJA, režija: Juša Berce in Meta Petrač, sobotna matineja, za IZVEN GLASOV KAŽIPOT Prireditve Ure pravljic Bohinjska Bistrica - V knjižnici v Bohinjski Bistrici se bo jutri, v sredo, ob 17. uri začela lutkovna igrica za otroke z naslovom Zajček išče mamo. Igrica je primerna za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje Lutkovno gledališče Ringo raja pri DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela. Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici se bo ura pravljic začela danes, v torek, ob 17. uri. Ljudske pravljice in pesmice o pomladi bo pripovedovala Tina Oman. Sovodenj - V knjižnici v Sovodnju otroci ljudski pravljici Palčki v šoli lahko prisluhnejo danes, v torek, 1. aprila, ob 14.15. Trata - Ura pravljic v knjižnici na Trati se bo začela danes, v torek, ob 16. uri. Mateja Mullner bo pripovedovala ljudsko pravljico z naslovom Norčave pravljice. Gorenja vas - V knjižnici v Gorenji vasi bo ura pravljic v četrtek, 3. aprila, ob 18. uri. Stanka Perne bo otrokom pripovedovala pravljico Živalske take in drugačne. Tržič - Na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja se bo v četrtek ob 17. uri začela ura pravljic. Vzgojiteljice iz vrtca Križe bodo zaigrale igrico Medvedek vile Dudosnedke. Igrica Dobro srce Jesenice - Ob 2. aprilu - svetovnem dnevu otroške knjige bo Andreja Novšak jutri, v sredo, ob 18. uri v Knjigarni DZS v Mercator centru na Jesenicah nastopila z zgodbico iz svoje slikanice Dobro srce. Predstavitev diplomske naloge Tržič - V Gašperjevem kotičku Tr-žiškega muzeja se bo v četrtek ob 18. uri začela predstavitev diplomske naloge Eme Meglic. Dejavnosti jeseniške knjižnice Jesenice - Ta teden bodo na otroškem oddelku jeseniške knjižnice potekale naslednje dejavnosti: danes, v torek, od 15. do 15.45 ure ustvarjalne delavnice, jutri, v sredo, od 16. do 18.45 ure angleške urice za otroke po raz- poredu, v četrtek od 17. do 17. 45 ure ura pravljic, v petek od 15. do 16.45 ure ustvarjalne delavnice in od 17. do 18. ure klekljanje. Semenj ob dnevu knjig Kranj - V soboto, 5. aprila, bo v organizaciji Turističnega društva Kranj na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure potekal Semenj ob dnevu knjige. Poleg tega pa bo to semenj domače in umetne obrti, ki je eden izmed tradicionalnih v Kranju in vabi obiskovalce že enkaj let. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 Bolšjak otroških knjig Kamnik - Jutri, v sredo, se bo ob mednarodnem dnevu knjig ob 16. uri na Šutni začel Bolšjak otroških knjig, stripov in revij ter ura pravljic z likovno delavnico. Predstavitev knjige Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja se bo v sredo, 2. aprila, ob 19. uri začela predstavitev knjige Planinski terminološki slovar. O njem in še marsičem zanimivem se bosta pogovarjala Pavle Šeru-ga in Jože Stanonik. Srečanje mladinskih pevskih zborov Naklo - V Osnovni šoli Naklo se bo v petek, 4. aprila, ob 18. uri začelo območno srečanje mladinskih pevskih zborov Kranj 2003. Nastopili bodo: Mladinski pevski zbor KUD Pod lipo Adergas, Mladinski pevski zbor OŠ Orehek, Mladinski pevski zbor OŠ Naklo in Mladinski pevski zbor Matije Čopa Kranj. Srečanje tamburaških in mandolinskih skupin Reteče - V Kulturnem domu v Re-tečah pri Škofji Loki bo v soboto, 5. aprila, potekalo 23. republiško srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije. Prireditvi bosta ob 17. in 19. uri. Ob 17. uri bo nastopilo 6 skupin, ob 19. uri pa 7 skupin. Najboljši bodo nagrajeni z denarnimi nagradami in tamburicami. Obe oddaji bosta posnela Radio in Televizija Slovenija. Tradicionalni pevski večer Kokrica - Vokalna skupina Kokr-čan prireja v petek, 5. aprila, z začetkom ob 20. uri v Kulturnem domu na Kokrici 8. pevski večer slovenskih ljudskih pesmi. Nastopili bodo: otroška folklorna skupina Pastirček, oktet Lipa Trebnje, MPZ Dobrava Naklo, oktet Klas, nonet Brdo in gostitelji Vokalna skupina Kokrčan. Gledališki maraton Radovljica - V Linhartovi dvorani v Radovljici bo od 3. do 6. aprila potekal 6. Linhartov gledališki maraton - Območno srečanje gledaliških skupin Bled, Bohinj in Radovljica. S predstavami bodo nastopili: Otroška skupina KD Bohinjska Bela, lutkovni in dramski krožek OŠ prof. dr. J. Plemlja Bled, Otroško gledališče Linhartovi Čuki OŠ A. T. Linharta Radovljica, Dramska skupina Kulturnega društva Gorje; otroci delavnice Zdenke Dobravec Bohinjska Češ- Rodio Tficilov ® Prvi glo/ Goienj/ke^ Prvi glo/ek Corenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STERE0, RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj njica, Gledališče Bohinjska Bistrica, Kulturno društvo Brezje, Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno in Dramska skupina pri PGD Bohinjska Češnjica. Cicibani - cicibanom Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur prireja že tradicionalno medobčinsko otroško zabavno prireditev Cicibani - cicibanom. S plesom in petjem se bodo predstavili vrtci iz sosednjih občin Kranja, Naklega, Cerkelj, Preddvora in otroci iz domače občine. Prireditev bo jutri, v sredo, 2. aprila, ob 17. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Literarni večer Kranj - Sekcija za kulturno dejavnost Društva upokojencev Kranj vabi na literarni večer z naslovom Vojne teme. O dveh neobjavljenih pesnitvah, Zbogom, brat in Enaindvajset, Zdravka Kaltnekarja se bosta pogovarjala Baldo Bizjak in avtor, ki je svoji pesnitvi, napisani že pred mnogimi leti, posvetil bratu, ki so ga Nemci 1942. leta ustrelili, in pa enaindvajsetim talcem, ki so padli pod njegovo vasjo. Prireditev bo jutri, v sredo, 2. aprila, ob 18. uri v gostilni Stari Mayr v taverni (restavracija v 1. nadstropju) v Kranju. Na Šenturško goro Kranj - Društvo diabetikov Kranj, Komisija za rekreacijo, šport in iz-letništvo, vabi člane gorenjskih diabetičnih društev na pohod na Šenturško goro v soboto, 5. aprila. Zbor bo ob 9. uri pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah. Možni sta dve varianti pohoda, težja in lažja. Prijave sprejema Ivan Bene-galija do četrtka, 3. aprila, po telefonu 04/257 14 51 ali GSM 031/485-490. Pohodi z DU Naklo Naklo - Pohodniška sekcija pri DU Naklo vabi v aprilu na tri pohode: 7. aprila smer Krpin - Draga, zbirališče ob 14. uri v Podbrezjah pri Grmač; 21. aprila smer Kranjska Gora - Krnica, zbirališče ob 8. uri pri Grmač; 27. aprila smer Dežman - Udinboršt, zbirališče ob 9. uri pri Dežman na Kokrici. V Švico Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi ljubitelje zanimive Švice na lep izlet, ki bo 8. maja. Prijave zbirajo poverjenice ali po telefonu 2571-699. Lahkoten izlet v Julijce Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira za svoje člane v četrtek, 10. aprila, lahkoten izlet v Julijce, v lepo dolino Tamar. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo približno 3 ure. Vodnika Slava Ob-radovič in Miha Planine priporočata pohodniške palice in seveda obleko in obutev, primerno vremenu, saj je v Tamarju lahko še sneg. Prijave sprejemajo v pisarni društva do srede, 9. aprila, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. J* CA O O •g "S > cd 5 tO p ■— = c c «5 £ * ca 2= "9 « 8 c o- 0 — 11 .e tj ca n "c 3 03 "o > ca o g "a -s 0 CO CD co °- a cd ca QJ C :c-C -* 1 cd ca 1 * 2 >o B 2 s p "D 2 ca co 3 b.f-5 g CD g jE 2=o •c tj >co 3__ca s c w E :* 3 ca > .E N O TJ O "S -C O •s, 53 -SŽ D >S m rt CD o. .ca C C cd •-tj > o o > tj CD a 55 c £ _ o ca _ N _j CO UJ co rr < z CQ UJ (0 > < cc O O tO >o ca o 5< < o II »o m M O -i q| —i s a ca O o .£ cd ■> ■o c ca cd _q 'o1 o cn c 0 c o. cd cd I TJ cd S o co ca ca c c 0 « -h co >n 1 i i i II "55 tj 3 cd 'C C ca ca 11 || II 0 o ■5 £ 'c? B 2 o 1*1 .e -Č7 > "55 P "e 2 to o ca ca 2 II a ca •■ >o cd o n ovn o J2 £ w o cd .2, w f J li ca N c g s > C .ca ca "55" Šj" co 0 0 co 1 I P.i O TJ cd €1 &5 o o a. tj 4b o) ° "55 % o ca o c "O E :^,_c a-1"" " > p ca a cd c x: ■£ 1 ca ~ £0 £ ® 9 ca a> S .g § B E .to B 3 P n cd tj c Rs /« o N cn cd tj g I U a w O cd tj cn ca 2 tj tj C ca ri C s 2«2 c B "ća cx sz ca >o c s >o >co •- 2 I •* O £ tj •--tj o o S « (d > ca on >o ^ " - 0 E « E.t^ "O 3 o S - lili lili > o.-*- ca § co:^ c o ^ 0 iS ^ ca o c ca co c o. > o ■£■ o J f ffi ca ^ 'c o tj co a c iS rti C 2=> ■S ? .Q !^ co ^ f « to cn P co —: ca o. co O >N 3 "O ^ = -d. co ca ca 0 =< c o co O -si O .£ tj tj 0 co p _ co ^ c co 9 c3 co N C ca £ <3 p CD g ■ ca co N S 52 O 05 ca Z co l\ .£3, o 0 0 .§ ■o ca ;co > H -o 2 ca 3 O- C C CO 0 kj C 'O ca £ c co .E "co w ^ > - S >o o ca .■fe ča > o co lo'.E oj cd CO 00 m cn >co co W co" _ co . ■ co" j: oj 0 0 5 aco" ^ c CC 1 >W ta .o - S ~ >0 0 T_- a oj ca c ca N - gc2 _0 >o — lo ^ cm c .5 CO lO O) . •co o iS "i « 3 0 f co > ^ .« C iS Ig co t- tj -v O T- d T- co a« o cd" O a, o o g^ _0 C >o "co 0 1^ > ■«t fO - p co O - co co co oj "f1 o co 8^ cm cm \ 0 cd c cm tj 05 S 05 w cjj c r- tj ^2 *J cO »co c - co j» o To O C CO 0 S. co O -čT 0 ca 1 ^ D > C- co ca 5 o g n co 0 0 2 cm S x o £ a) cm CO C co o E cn O o t- cm tj O a O? S >o -Q ca cd oj « £ co 15 £ C o - o O U)SZ X w _ 2 = ca ca o > > |!£ ^ O c co č ca -g 3 £ °> o TJ — 0 v ca tj j *■ O "3 c 3' B '-n JB tj 0 c »o E o ~ o "D N c tj — ; SI 0 *=■ P 2 ca o--J c > i 0 r- .13 ~ .o • -s S co « 3 co xj a o I o a.i ._ tj f S ,2 o t* ca n tj & ca ca ca c i o ca cn c co o to :*= ca co :e ;o a c .E o S? N 3 o 0) jJ2 0 2 co a. 0 li c .E ■= D. b- co 3 o ^ cn N t ffi >5a ca 0 o a °- c c g j co ca S £ ° v 0 O I ci"0 2^° O 'N CO 3 c J= -Q •- tj CO ■S-c o 0 2 3 ■g.J=I '9 2 m > O tj P > 1 < ■p. "i 2 cd c E xi 0) C 0 x= cn 3 3 T3 .S. c c — ca 0 S i tj .E _0 tj cn. c O co .E .c 5. ^ ca O g Ct -B iJ C. i" co 5.1 .E 55 ca E :° S 3 S E 9- co c-C JC c |c £ § S 0 2 o n 2 E S g N ■ E tj 5 0 co -P 0 e 2 =3 .© g iS 'c ■- .E tj n - B > § ^5 cn P ~ o o c a ~»o ca ca o cd č a) >o ' r-: tj 2 S C 1- 0 > :2 O x5 tj o t° cn c. 2 > c C TJ co 5 0 ca ^ S'c co x) '5? 2 ^ P — a. 3 3 £ s >o S C xj iS e% ll 2 ca c? g °-> O JJ2 c (d V 00 ^ 0 N £x^.E tj >N > 0 3 o a m "R . 0 0 tj a> s I .2, O > a o 3 C !o co C UJ 00 >o o —I O O UJ z > 3 o. co o > * > x: lil O tj 2 W S a 9- co O E 2 ca o •2 O co a E co 2 >- ^ 0 0 0 c - co O > N _ 81 OJrE 0 — >o o o TJ cd č co n 3 ^ 0 X. i I* jc o c O 0,g "2 c :^ ° .53. ;č E>c 0 2 ~ ~ a o) CO O C co -Q \ ° 2 ca tj c N _ C °3 ■- X3 0 co •8 5 a 2 "■5 ca 2 i a c co q< O .-P, — UJ P, E co D 0 C ca 2^ co co 1 11 co o 23 o o 0 .« 77 E 5,2 co ti* 2 5 co o ca £ c ~ .53, tj «^ ■s 52 co co 0 tj xj ^3 || CM g-B cn -g "5 ® ^ > ca 2 'č? o 0^ co co ca 'E xj ca co 0 co .E -sC »O CO xi ca O i :a I'8 Q E tj o a ca" 5 lil S "5 cx "2 a čn p 0 2 E c s xj xj "H .N 0 - ^ co n .2. ca co 2 o E c ca >n xi o o n .Z, - _r'co 3^0 *=■ CO O 0 £ C lil a £ E lil > > N CO v C 0 o >o 0 J?2 cn__co f co .a co c . . ^ ;o .2. s xi c -2 o ca co . > tj a 0 sf # o|c a tj M CO CD ■— c x! 0 > ^ xi -3 >n ca co — o cd 0^2 2 ca III CO 7^ C E tj 41 ® -2. C C ca ;čj co i| & 9- co ca o ~ N lis ■S ;o .53. ° xj č? čOS 2 ca ~ xj >o >o N O O 0t3 O O o tj co co O 2 o TJ .53, c Si .52 "Z §■ ca tj o 2 E a 0 .E ca c 3 o co -Q co q "č 2 E 2 .53, E Si .S 'I 5.1 f i > Ć0 53 a •- o o c To .3, 2 i: no •o s; - OJ _^ co ■co 0 TJ 1 o 2 > o. "g 2 ro -S ^ ca I I .E a tj co t! co c §"§ jm w co g co n. p >o . .E S.* .T? x: DC I '■»iS ^. > -S o > 2 '-s ill1 0 2 £ ^ ca 13 . c jc c 0 ^ "f ~ co £ -g c * -E o "g ca c > 2 c ^ V -o 0 ° o 1 is is 0 .s, w co 2 TJ co o ^ ca c cn E JU tj 3 0 0 -I s 2 >o o o a o 3 tj > S a> ca 3 E -c a 5= ca tj c ca ca c 1 ^ co S CD - ca > ca i s-g 53 & o c ca cn x: c > c > o i 11 3 = S ■* a to £ £ ° 0 £ C ill x> 0 o c § N.S I - ffl .« a o § ;o 53 č 0 n 0 a ač^ 3^ P t ^ o o - co co O O -c 1= co •c E c cd 3 - j»i co 0 " & n co 0=^9 7 M O n 0 0 co o i ^ C co 2 0 ca ca o .E 2 2 ^ o a > to > o i 71 » p ti P 0 0 >cj £ _ co co ^; 0 2 x: o O 0) cn co O N > £-00 0 o 1 š 3 tj <0 c 0 >o cm co 0 co ca ^ 'c E .TJ -Q o 'N C 5 0 co tj 0 "> 0 2 > |-g c 0 £ B ca > cn 0 co co O XI C o >g .i £ 5 2 ca a 0 • o ca co P W g r" > ca .„ 0 \j i_ — m cn O o cn c c 0 5, ^: - x) S cd 0 -o O) >0 (S 2^3, £ 3 co o. n o o ča c o c i P c c w £ cl_co ro ° ca co o ca - P^ 0 n o. ca ca o c i!! n C ^, 0 co r $ s N .E ž o. ca 0 0 ca ž S Q. o 2 ca co 0 9- o. " ca ca 0 ca > TJ > _ c I g ca ° o 2 o '§ co "H 'ca1 co — O -co ca co s P c ^ 7g a> .E « © co a » ^ 'c co CO n > > V CO Jj -O 2 "ro "ro — o- N N co —J i i b 0 .53, xi co >n 3 0 52 * > •S g I _ co tr ° ~ O c E to 0 t •cj tj 52 'co ~\ o 0 co > > FQ •JC m 4ž °f ^ g 2 co w o- c cO O 0 "2 3 -O £ O 2 2 -c O-OlO. s 2 o x> a-a O co ■I $ ■g. 'S ca ■ cn 0 co • x! O . 0 TJ co c ° ^ > to tj tli >w 3 c — - 0 O) o tj » iii, _0 ~ i s5'" č? 2 2 ?: o. n C - 0 p 1*1 0CO ® P > co =E S "g N C >CJ > O GLASOV KAŽIPOT Po poteh Valentina Staniča Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na planinski pohod Po poteh Valentina Staniča, ki bo v soboto, 12. aprila. Skupne hoje bo za približno 8 ur, lahko pa se odločite, da prehodite le polovico poti. Vodnik Marjan Prinčič priporoča dobro obutev, pohodne palice, planinsko opremo ter hrano in pijačo v nahrbtniku. Odhod posebnega manjšega avtobusa ali kombija bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni. Slovenski Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik Koroška Bela, skupaj s PD Jesenice, organizira prevoz na Pohod po poteh Valentina Staniča na Primorsko: Solkan, Sabotin, Korada, Kanal. Udeleženci lahko izbirajo dolžino pohoda, štiri ali osem ur. Odhod bo v soboto, 12. aprila. Odhod avtobusa s Hrušice bo ob 5.30 uri. Obvezno se prijavite do četrtka, 10. aprila, do 9. ure po telefonu 5863 841 (Jožica Žakelj). Rekreativni pohod Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod, ki bo v četrtek, 3. aprila. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirnem prostoru pri hotelu, nato boste krenili skozi Potoče proti Kokri ter nazaj na Pristavo in v Podak. Na Rakitovec Kranj - PD Iskra Kranj prireja v soboto, 5. aprila, zanimiv izlet na Rakitovec, med Črnim grabnom in Tuhinjsko dolino. Odhod s posebnim avtobusom bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Predvideni čas hoje je 5 do 6 ur. Potrebna je lažja planinska oprema, primerna vremenu, ter pohodne palice. Prijavite se lahko do jutri, srede, 2. aprila, pri Niku Ugrici ali Jožetu Bizjaku, tel.: 041 734 049, 04/26 61 319, kjer boste dobili tudi dodatne informacije. Prijavite se lahko tudi v pisarni društva v Poslovnem centru Planina 3, in sicer ob sredah od 17. do 18. ure. Kolesarski izlet Žabnica - Bitnje - Kolesarska sekcija pri DU Žabnica - Bitnje vabi ljubitelje rekreacije, da se jim pridružite v ponedeljek, 7. aprila. Zbor bo ob 16. uri pred Osnovno šolo Žabnica. Podali se boste na kolesarski izlet po bližnji okolici. Licjanovec in Mali Grintavec Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na izlet na Licjanovec in Mali Grintavec, ki bo v soboto, 5. aprila. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se lahko v društveni pisarni, Koroška 27, v času uradnih ur, in sicer do jutri, srede, 3. aprila. Za dodatne informacije vam je na voljo Brane Jaklič, tel.: 041/350-470. GLASOV IZLET Marca v Istrske terme 12. marca nas bo pot peljala v sosednjo Hrvaško v Istrske terme. Zdravilno moč termalne vode in blagodejnost blatnih oblog so cenili že stari Rimljani. Danes je to eno najstarejših hrvaških zdravilišč in edino v zasebni lasti, še vedno pa po kvaliteti termalne vode sodijo v sam evropski vrh. Priporočajo jih vsem revmatičnim bolnikom, hrbteničar-jem in ljudem, ki imajo težave s kožo. Pred obiskom term si bomo ogledali še najmanjše mesto na svetu Hum iz 13. stoletja, če nam bo čas dovoljeval, pa še Motovun. Izlet je zanimiv in pester. Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. Napovedujemo: rekreativni izlet 26. aprila v Rogaško Slatino. Vaše klice pričakujemo po tel.: 04/201 42 47 04/201 42 49 tjHm u m £ 041/626 154. Izleta s turnim smučanjem Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 5. aprila, izlet s turnim smučanjem s tritisoča-ka Sonnblicka. Odhod z osebnimi vozili (ali kombijem) bo izpred hotela Creina ob 20. uri. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica in Komisija za gorsko popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije vabita na turno-smučarski izlet na Sonnblick nad Heilligenblutom v Avstriji. Izlet bo v soboto, 5., in v nedeljo, 6. aprila. Tura je primerna za izurjene turne smučarje. Informacije dobite po tel.: 041 540 043. Po poti bohorskih slapov Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet po poti bohorskih slapov. Odhod posebnega avtobusa bo v sredo, 16. aprila, ob 7. uri z avtobusnega postajališča pri Sv. Duhu. Avtobus bo ustavljal na vseh postajališčih od svetega Duha do Kranja. Hoje bo za približno 4 ure, nakar se boste okrepčali z enolončnico. Planinski vodniki priporočajo obleko in obutev, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtnikih nekaj okrepčila. Informacije lahko dobite po telefonu 231 22 88, prijave z obveznimi vplačili pa sprejemajo do zasedbe avtobusa. Nakupovalni izlet v Lenti Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na nakupovalni izlet v Lenti, ki bo v četrtek, 3. aprila, z odhodom avtobusa ob 2.30 uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave z vplačilom zbirajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. V Terme Olimija Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet 9. aprila v Terme Olimija z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Globusa. Po kopanju bo kosilo na kmečkem turizmu Smoletova gorca. Prijavite se v društveni pisarni. Po Koroški Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na turistični izlet po Koroški, ki bo v torek, 15. aprila, z odhodom avtobusa ob 6.30 uri izpred Globusa. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4. Izlet na Korčulo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačili akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 do zasedbe mest v avtobusu. Obvestila Nogometna dekleta Velesovo - Ženski nogometni klub Velesovo vabi dekleta z Gorenjskega, ki jih veseli igranje nogometa in so polna energije, da 'GOSTILNA RESTAVRACIJA i [j GALERIJA se udeležijo treningov, ki na nogometnem igrišču Velesovo pri Cerkljah potekajo vsak ponedeljek, sredo in petek ob 18. uri. Starostne omejitve ni. Volivni občni zbor Begunje - V torek, 8. aprila, se bo ob 9.30 uri v klubskem prostoru Društva upokojencev Begunje začel redni volivni občni zbor Zveze društev upokojencev Radovljica, Bled, Bohinj. Poleg delegatov na občni zbor vabijo tudi predstavnike lokalnih skupnosti in predstavnike organizacij in institucij, s katerimi Zveza sodeluje in razrešujejo problematiko starejših. Občni zbor Gasilske zveze Bled Bohinj Stara Fužina - Gasilska zveza Bled Bohinj sklicuje 48. občni zbor, ki bo v petek, 4. aprila, ob 18. uri v Penzionu v Stari Fužini. Delegate prosijo, da pri vhodu oddajo pooblastilo. Udeležba gasilcev je v svečani gasilski uniformi. Predavanja Združeni arabski emirati Medvode - V medvoški knjižnici se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začelo predavanje popotnika Braneta Kobala o Združenih arabskih emiratih. Življenje v Emiratih bo prikazal s slikovitimi diapozitivi, vstop je prost. Osupljiva odkritja v starodavnih deželah Kranj - V okviru niza avdiovizuel-nih predavanj Osupljiva odkritja v starodavnih deželah s svetovnim popotnikom Davidom Curriejem iz Nove Zelandije bodo v Kongresni dvorani Zavarovalnice Triglav na Bleivveisovi 20 v Kranju ta teden naslednja predavanja: torek, 4. aprila: Štirikrat rojeni človek - Potovanje po Evropi in Bližnjem vzhodu in obisk zanimivih krajev, vezanih za krst. Zakaj in kdaj je bil spremenjen krst s potopitvijo?; sreda, 2. aprila: Krvni madeži v arapski puščavi - ogled Abu Sim-bla in gore Sinaj - Izhod Izreaelcev iz Egipta - Zakaj so Izraelci darovali krvne daritve in zakaj mi tega ne delamo danes?; četrtek, 3. aprila: Zakaj je toliko ver na svetu? - Slike iz srednjeveške nestrpnosti in preganjanja - Ti dogodki so spremenili vero in verovanje; petek, 4. aprila: Trije angeli nad Kranjem - Apokaliptična sporočila in njihova izpolnitev - Evangelij kraljestva po vsem svetu za pričevanje vsem in konec sveta. O vsebini še petih preostalih predavanj vas bomo obvestili. Žive vode Radovljica - Društvo za varstvo okolja Radovljica vabi na predavanje mag. Iztoka Ostana, soavtorja knjige Ko zdravila odpovedo, o pridobivanju soka iz pšeničnih bilk, sočenju zelenjavnih sokov in mineralnem prahu FHES. Predavanje se bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 19. uri začelo v Sindikalno izobraževalnem centru (bivši Šlandrov dom), Gradnikova 1, Radovljica. Po nacionalnih parkih ZDA Šenčur - KD Šenčur vabi na zanimivo predavanje Plezanje po nacionalnih parkih ZDA, ki bo v četrtek, 3. aprila, ob 19.30 uri v Domu krajanov. Predavala bo alpinistka Petra Vencelj. Vstop je post. "Pri Jožovcu" Begunje Glasbeni program: Četrtek, 3. 4. 2003 - večer zimzelenih melodij s plesnim orkestrom "BID BAIMG" iz Radovljice Gostje večera - udeleženci prireditve "PRVI GLAS GORENJSKE" ob 20. uri Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 403. Zdrava zelenjava Trata - Zadnji seminar v letošnjem letu na temo S primernimi ukrepi do zdrave zelenjave bo potekal jutri, v sredo, 2. aprila, z začetkom ob 17. uri v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati (nad trgovino), Za^ dnji seminar o varstvu sobnih, balkonskih in vrtnih okrasnih rastlin pred boleznimi in škodljivci pa bo 4. aprila ob 17. uri v istih prostorih. Ob plačilu vstopnine prejmejo udeleženci strokovno gradivo. Dodatne informacije dobite po tel.: 031/302-389. Želena telesna teža brez diet Trata - Društvo narava Škofja Loka vabi na predavanje nemške zdravilke Irene Gilberg, ki bo govorila o poti do želene telesne teže in njenem ohranjanju brez diet. Pravi, da je navadno vzrok za debelost treba iskati v otroštvu, in ko ga najdemo, smo opravili že polovico zdravljenja. Podobnim zanimivim ugotovitvam lahko prisluhnete v petek, 4. aprila, ob 18. uri v Gasilskem domu na Trati. Od Kolumbije do ognjene zemlje Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamniku se bo jutri, v sredo, 2. aprila, ob 19. uri začelo predavanje z diapozitivi s popotovanja po zeleni celini Žiga Ramška. Vstop je s prostovoljnimi prispevki. Berlin - včeraj, danes, jutri Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v okviru prireditev pod skupnim naslovom Torkovi večeri danes, vtorek, 1. aprila, ob 19.30 uri začelo predavanje z naslovom Berlin - včeraj, danes, jutri. Dušo nemške prestolnice bo ob diapozitivih razkrival Tomaž Kumer. Biološko dinamično poljedeljstvo Gozd Martuljek - CELEK, Inštitut za celovito kulturo-bivanj, Gozd Martuljek, vabi občane, podlje-deljce, kmete, vrtnarje in sadjarje, vse ljubitelje samostojnega pride- lovanja vrtnin in poljščin na predavanja o biološko dinamičnem pol-jedeljstvu, ki se vsakič ob 18. uri začenjajo v Hotelu Špik v Gozd Martuljku. V četrtek, 3. aprila, lahko prisluhnete predavanju z naslovom Preparati: Izdelovanje in uporaba; v četrtek, 10. aprila, Kompost, gnojenje, kolobar, uporaba čajev; v petek, 18. aprila, pa Biološko dinamično sadjarstvo. Razstava v galeriji Fara Škofja Loka - Fotoclub G Graz in galerija Fara vabita na ogled razstave fotografij, katere otvoritev bo v galeriji Fara v petek, 4. aprila, ob 19. uri. Ortenburžani Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice in Knjižnica A. T. Linharta Radovljica vabita na otvoritev in ogled zgodovinsko-dokumentarne razstave z naslovom Ortenburžani. Otvoritev bo v četrtek, 3. aprila, ob 18. uri v galeriji Kosove graščine, Titova 64, na Jesenicah. Razstavo bo predstavil zgodovinar mag. Jure Sinobad, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice. Razstava tapiserij Zgornje Bitnje - V Kava baru Tinkara je odprta stalna razstava tapiserij. Razstavlja Radovan Rakovec - Ma, domačin iz Zgornjih Bitenj. Družina v Kranju Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na odprtje in ogled razstave Družina v Kranju z zgovornim naslovom Kruh in srce. Razstavo bodo odprli v četrtek, 3. aprila, ob 18. uri v Stebriščni dvorani Mestne hiše. Pogled v preteklost in iskanje odgovora na vprašanji, odkod izvira moja družina in kje so moje korenine in s tem izdelovanje družinsk-ga drevesa je v zadnjem času med ljudmi zelo priljubljeno. Avtorica razstave je kustodinja Marjana Žibert, na razstavi pa je prikazano gradivo arhivskega značaja, ki neposredno obravnava družino (rojstna, poročna, mrliška matična knjiga...). Razstava bo na ogled do konca meseca junija. Razstavlja Boleslav Čeru Bled - Na Bledu v hotelu Astoria razstavlja svoja likovna dela slikar Boleslav Čeru. Razstava Lee Dežman Slovenski Javornik - V Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku je še do 4. aprila odprta slikarska razstava slikarke Lee Dežman, članice Dolika. Razstava ima naslov Zemljokrog, po istoimenski pesniški zbirki pesnice Sonje Koranter. Predstave Poročil se bom s svojo ženo Breznica - DPD Svoboda France Mencinger Javornik - Koroška Bela vabi na ogled zelo uspešne komedije Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo v izvedbi gledališča Aksa v režiji Franca Tušar-ja. Komedijo si lahko ogledate v soboto, 5. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Breznici. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu: 5866-151 ali na GSM 041/749 134. Politika, bolezen moja Besnica - Dramska skupina Kulturnega društva Besnica vabi na večer, s katerim bodo zaključili uspešno gledališko sozono. Še enkrat si lahko ogledate komedijo Toneta Partljiča Politika, bolezen moja. V uvodu se jim bodo pridružili "rokovnjači" s predstavo Dimež - naš Robin Hood? Predstava se bo v dvorani gasilskega doma v Besnici začela v soboto, 5. aprila, ob 20. uri. Vstopnice lahko kupite dve uri pred predstavo. ^ S o 88 o c % » co 3 =■ o P n Up !. 0 cn' cd II i "D ^ 3" 2 cd 3 3 _. 0 0 3 tj 3 «< 3 ■=- cd S. 5 t" o 0. o 52- «' 52. 7T S cd ~ 2.§ li . i i. 3 0 M 0 3 c c/3 * S 3 53. 1 i n< c/3 — cd S TJ o o o- & tj < J3 q_ cd 03 n c/3 o 9 E" 03 ._ n< ' 9 2~ _ cd 03 ■ 03 TJ o < 0 q_ 0 03 TJ o < 0 o. 0 B 0' 3 0' 3 a 3' 3 7T 0 53 JT c, 05 9. o< S 0 3 = o CO o TJ i o tj 2 > O N O D N c_ > 2 O S. 3i cd o 3 3. 0 £■ 3 O CD 53- < o q_ 0 ~ 5' c/3 cd 3 & < 2 2 O B jfr .3. Č/3 0 £. žT n 0 0 0 o w n' 5" cr 0 c/3 0 3 2" " 0 0 53. ^-0 O — sil V. 3 .9 las jLM 51 03' O 7T n 3 5' 0 -■ 3 -g w co' 2- O sr 0 0 C 53. "o 9 ^ 1 9 1 i = £ ^ cr c tj cn _ o 5» 2: Z 2- 0 4° o. 3- 3 3 < o O O cq & 2 O Q< < s- CD 8. c 3. 03 0) 05 3__ Z?Si. <' o g ?1 0 0 ■a o g. 1 52- co O CO' S ČD C < s?! b P w o o o w W 3j TJ 0 c/3 c cd II 0 N< w cr 3 0 o 5: c/3 g- 0 2 $ i o i. 5 co 7? O o 0 3 2 0 QJ c/3 0 č 2- n- 0 cr 3 0 I o t2. C N R I 0 3 o cr 0 2. 2. o -> 0 cq 3 0 0 3" 3 be * O 0' cr cj < 3 0 n 3 prv 'sah o 0 0 3 so 0 3 mo 3. 0 1 3 0 0 0 0 3 i" TJ cr 0 rim 3 0' 0 0 0 7T 0 3 C 0 3. co 3 0 ZT 3 3 O 3 < 0 0 7? TJ 0 5' 0 "o 0 o 0 3 m {S tj 0 -• ČS 03 9: ^ O 3 0 c 2. i'S ^ 3 lil O "D 0 || £ cd n< 2. "o % 0 J=: O 53 % S Sit = £■1 o CD ^..0 0 2- w 0 < 3 (D 0 0' fij 0 3 < 0 O. TJ 3 i O 0 U 0 3 sr c/3 N< ® 2" 1 0 o ta V 0 Cd o 0 g O- 3 N 2. O o_ 0 0 i o c 1 s.t? C C -s (D % Š TJ O E P o a 2" 0 0' = < N 0 a cr 0 B 3 TJ 1 1 3 < 0 o n 0 3 0 o g" o c/3 cl 0 ->■ 7? °S O 3 o c o 0 Q_ N O W _L tj o 5 O 7T o S. O £ co 3 0' ca 0 o a 52- s 3 o o 3 7T 03 K -o 0 ar 5 „ (d (d 2 cl < D. 0 3 01 3 » O 03 o TJ cn n 3 q, c/3 & W cd čd" § o c 0 n tj = s?8 o 3 cd O S O Of0 o N-D g- 5* Ol O. CD O 0 CO 01 ' O -S«; o cd cd b 0 3 0 sr o °cg i" CO 0 0 H o 52. II p i cn 0 0 n n 0 tj 0 ČS o I 3 c/3< o 0 co 7T o 7T S: S o, £ 2' 0' ? c —, n< 3» 2" 3 ČD A) 0 o:i9- & 3" S cd 2< Č^< O q_ 3 cl 0 0 cl cn 3 o 9. • Q) 0 O O-g cd o; §30» cl -■ tj n' O N O (o co 3- • 0 O' O- m" O 0 fD 3 2 ? 3 cu rn rt- O 0 W 0 cr cq ? i 103 w w o o S cl 9: C O p 0 ■ (n IL 0 o n » 0 d tj cd ČS o 2T 3 ^•,2 0 cg 7- O pr 2: g 2: 3 co< £ 2' cd' ? O tj cd O 3 3 N< 0 0 3 3 s 0 c 03 ■i o--g o 2: 3 w S cn. =t. 0 n < - 3 < a o o o » s 53- o. -*> 3 £ — "° M - I g 0 3 3 0 0 TJ < S 0 < 3 0 . 0 o ' < o rt- , = o.^ § "o 0' - 0 § cl — o 9_ : 7v _ n< .O00 " ^ ' 13 . 2. TJ o "is i lit ti O ^ 03 ^ < < C o cr: -, c/3 ill5 -3 0 7T 3 0 o o g- — 3 ■ s. O o> §- N 9 < y 3 0 0 tj 53-sL ČS s cd < c 0 9 "D o rt o CD & g- 3 co 3 % tj 0) 9. ? 5' O u U 0 i B S. a> o o_ 3' O C o m o O r O o< 00 m 0§_ 1 ? 0 0 0 0 — a. o §1 0 ca w o R. 2 0 0 0 9- 3 2. w ^'tT 9-ČS Z! cl 0 TJ g I S 9 03 co 032 3 o cd 3 < TJ I § ©' cq 0 MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 17. ure. APARTMA -PRIKOLICE Ugodno prodam starejšo prenovljeno BRAKO PRIKOLICO (nov šotor), g 031/323-843_4182 Na Krku oddam APARTMA. g 25-11-808 ali 041/390-422 4186. Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu - Novalja z lepim pogledom na morje, g 5191-676, 041/223-789 APARATI STROJI Prodam gospodinjski OVERLOCK 4 nitni, malo rabljen. g 031/441-913, 5963 798, zvečer 4175 Prodam industrijsko šteparico Overloc singer, ugodno. g 25-26-590, zvečer 4178 Prodam BALIRANO SENO in SILOREZNI-CO EPLE 800. g 041 /720-442 4200 Ugodno prodam 300 I HLADILNO SKRINJO Gorenje in dva OTROŠKA AV-TOSEDEŽA. g 041/335-448 4203 Prodam GRADBENO DVIGALO s košaro, enofazno. g 041 /582-274 4216 SAMONAKLADALKO SIP 19 m3, tračni obračalnik IMT frezo 160 prodam. g 031/387-397,2325-754 4217 Prodam hidraulični NAKLADALEC za gnoj Riko, dobro ohranjen. g 031/278-944 4218 Prodam nov AGREGAT Honda E 4000 S 2 HB 1, ugodno! g 533-35-20 4234 SADILEC KROMPIRJA polavtomatski, dvovrstni Hmezad, prodam. g 041/970- 78 2 4256 Prodam izvenkrmni motor Tomos 10, lepo ohranjen in vzdrževan. g 041/470-434 GARAŽE GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, prodam. g 041/845-792 179 KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 GLASBILA Poceni prodam KONCERTNI KLAVIR, starejši, potreben obnove. g 041/629-564 GR. MATERIAL Prodam 2000 komadov novih STREŠNIKOV Bobrovec. Cena po dogovoru, g 5336-400 4173 Poceni prodam nerabljen strešnik betonski folc "rajgel", 250 kom, g 25-11978 -nas Prodam 30 m2 COKEL - umetni kamen, g 051/202-229_4202 Prodam 8 prozornih strešnikov Bramac klasik, g 041/621-241 4220 74m 2 STENSKE PLUTE, dim. 75x300 mm, po 300 SIT/m2 in 14 m2 poarketa, hrast, po 600 SIT/m2, prodam. g 041/582-166_4238 Mecesnov suh LES, različnih dimenzij. g 041/784-359_4292 Prodam zračno suh smrekov LES mizarske kvalitete.g 051/204-264 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_4253 KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360__ Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio za stranko z gotovino. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE,..., kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 V okolici Bleda, Radovljice, kupimo enodružinske hiše do višine 25 mil sit.TRG gj-ED, Tel.:(04) 5745 444._ V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s Pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d-0.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 HIŠE PRODAMO KRANJ okolica 5 km, prodam visoko-Pritlično HIŠO 12,7 x 9,6, IV. gr. faza, fgrnljišče 640 m.2. g 233-26-13 4167 Polovico HIŠE v Gorenjsi vasi, prodam. cena po dogovoru. g 518-26-15 4198 STRAŽIŠČE - samostojna hiša, 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. g 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 4207 ŠKOFJA LOKA Podlubnik vrstno končno ' stanovanjsko hišo 215 m2 uporabne površine, velikost zemljišča 563 m2, CK na olje, lep razgled, prodamo ali manjemo za 2 ss v Podlubniku z doplačilom. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4227 KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šorlijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonad-stropno hišo 6x17 m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m.2 uporabne površine, MLAKA starejšo hišo na manjši parceli, 110 m2 uporabne površine, 18 mio SIT, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333,041/333-222 4251 PREBAĆEVO nedokončano hišo na lepi lokaciji, 8,3 x 13,3 m, na parceli 492 m2 z možnostjo dokupa 200 m2 parcele, BREG OB SAVI visokopritlično, nedkončano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2, NAKLO enonadstropno hišo (27 let) na parceli cca 500 m2, 110 m2 v etaži + 2 garaži, cena 40 mio SIT, TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z lepim razgledom prodamo pritiličje hiše z vrtom in garažo, 18 mio SIT, PODVI N okolica ugodno prodamo nadomestno gradnjo na manjši parceli, primerno za vikend. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222__4252 Prodam HIŠO v Bohinju. Nomenj 22a, g 041/356-071 428S CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m.2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STRUŽEVO, na prodamo adaptirano visokopritlično hišo - dvostanovanjsko, dimenzij 10,5x11,5, na cca 779 m.2 zemljišča, pol podkletena, vsi priključki, CK - olje, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PRIMSKOVO, na 210 m2 zemljišča prodamo 1/2 hiše - zgornja etaža, stanovanjske površine cca 85 m2, bivalno pritličje, prva etaža ter neizdelana mansarda, CK - trda goriva, vsi ostali priključki so, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, prodamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjšo vrstno hišo, 65 m.2, pare. 129 m.2, garaža v triplexu,lociranem cca 100 m stran, prazno in takoj vseljivo, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PODNART, okolica - starejšo stan. hišo, potrebno popolne obnove, pare. 774 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 STRAŽIŠČE - 1/2 stan. hiše (3 sobno stan.) v pritličju, velika klet, sam. vhod, pred kratkim obnovljena v celoti, opremljena, pare. 500 m2, lep vrt, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 RADOVLJICA: Gradnikova, atrijska hiša, parcela 520 m2, 300 m2 stan. površine, stanovanje v pritličju in nadstropju, v celoti podkletena, garaža, za zgornje stanovanje je pripravljen poseben vhod. Cena: 53 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si PRODAMO HIŠE: BESNICA, PREDDVOR, DRULOVKA, RADOVLJICA, STRUŽEVO. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 _ RADOVLJICA- v mestnem jedru prodamo meščansko hišo. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 _ ŠKOFJA LOKA: prodamo vzdrževano hišo z ateljejem, 8 x 11 m, parcela 500m2, cena po dogovoru. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581__ VODICE: prodamo novejšo visokopritlično hišo, 12x10 m, parcela 500m2, FRAST-nepremičnine 041/626581______ RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - STRAŽIŠČE, v večstanovanjski hiši prodamo dva obnovljena trosobna stanovanja v izmeri 90 m2, s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m.2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m.2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ndomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68*700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! UGODNO!! ŽIGANJAVAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 PREDVOR - CENTER, prodamo polovico starejše hiše (3 ss) v fazi obnove. IDA nepremičnine 04/2361 880,041 331 886, 041 386 930 VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA, samostojna hiša 141 m.2, parcela 436m2, delno obnovljena, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 ŠKOFJA LOKA - Mesto, vrstna hiša 133 m2, v mestnem jedru, potrebna obnove, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 040 686 048. ŠKOFJA LOKA-Okolica, sodobna novejša samostojna hiša, 150 m2, velika parcela, opremljena,vsi priključki. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 POUANE-Okolica, samostojna hiša,100 m2, 940 m2 parcela, v lll.gr.fazi,mirna lokacija, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Zgornji Otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo tudi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE: TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled Rečica prodamo novo še nevseljeno hišo. 350m2, 880m2 zemljišča. Objekt je v mirnem stanovanjskem naselju. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580 m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 30 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED okolica prodamo dve nedokončani stanovanjski hiši v dvojčku 170m2 + klet. Odlična lega. Možnost dokončanja na ključ. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._ Lesce prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campingom Šobcem. cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. CENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444_ LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444._ V Radovljici prodamo atrijsko vilo s tremi stanovanji, hiša ima 500m2 površine .in 1000m2 zemljišča. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44. Naklo, zgornja polovica hiše - komfortno trosobno stanovanje ca 100 m2, polovični solastniški delež na parceli 800 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Sp. Besnica - Pesnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Škofja Loka - smer Kranj, dvo-stanovanjska hiša 210 m.2, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelo 1000 m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost, prodamo v dveh delih ali menjamo za stanovanja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor-nas. Hrib, manjša enodružinska, zgledno vzdrževana hiša, parcele ca 350 m.2 v račun vzamemo tudi manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Kranj, smer Brdo prodamo kvalitetno novoizgrajeno, znotraj nedokončano stan. hišo atraktivnega izgleda, na odlični, ravni ter sončni lokaciji, velikost parcele ca 500 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša na parceli ca 700 m.2, 150 m.2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 34.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Škofja Loka - posl.stan.hiša v celoti obnovljena, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m.2 na enoto, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ Kranj - vrstna atrijska hiša, podkletena, v eni etaži 135 m2, moderna zasnova, nadstan-dardna oprema, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - v bližini mesta prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 2.300 m2, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Kranj - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m.2, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Kranj, Primskovo - dvodružinska hiša na parceli 670 m2, vsi priključki, takoj vseljiva, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66______ Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HIŠE ODDAMO MOŠNJE, oddamo v najem stanov, hišo s propadajočim zemljiščem. Zelo ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. IZOBRAŽEVANJE Tečaj angleškega jezika na CD-jih, ugodno prodam. g 041/626-154 KOLESA Prodam novo žensko kolo. Mavčiče 70, g 25-01-373 4187 Prodamo dva KOLESA do 5 let, dva KOLESA od 5 do 10 let in eno KOLO od 10 do 13 let.tP 572-02-14 KUPIM ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino in celulozni les. Macesen po ugodni ceni. g 041/680-925,5306-555 2479 Kupim bikca simentalca ali križanca do 20 dni in PRODAM suhe špirovce 10x12 in tramove. g 518-60-43 4179 Kupim HOKEJSKO OPREMO za vratarja, g 031 /689-094 4199 ROTACIJSKI ZRABLJALNIK in BALIRKO za 4 oglate bale, lahko v okvari, kupim. g 041 /503-776 _i Kupim KANGOO s sedežni 1.4 ali Berlin-gota. g 041/738-460_42_ FAX na navaden papir, kupim. "S 041 /503-776 LOKAL ODDAM V Kranju na odlični lokaciji oddamo ali prodamo prostore za trgovsko, gostinsko, storitveno dejavnost od 60 do 600 m2. g 040/300-910 4130 LOKAL ¥ Kranju, Gregorčičeva ulica 6, ODDAM v najem. Informacije: Boštjan Hladnik, Langusova 22, Ljubljana, tel.: 01/2513-654 ODDAM lep prostor za dobri lokaciji za skladišče ali drugo dejavnost s parkiriščem, ugodno, g 041/754-547 4241 KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880 031 635 387, 041 386 930 Kranj, Primskovo - večji posl.prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL PRODAMO JESENICE, gostinska lokala velikosti 150 m2 in 50 m2 prodamo. Ugodni plačilni pogoji. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. LESCE, poslovna cona, prodamo poslovne prostore različnih velikosti za pisarne, trgovsko dejavnost in skladišča. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. RADOVLJICA, prodamo več poslovnih lokalov različnih velikosti. Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. NAKLO: prodamo poslovno stanovanjsko hišo z delavnicami in garažami, parcela 1800 m.2, enkratna lokacija in dostop. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 PRIMSKOVO: prodamo poslovno stanovanjsko hišo, veliko parkirišče, frekventa lokacija, 75 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581_ KRANJ: prodamo veliko pisarn v poslovni hiši. FRAST-nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 626 581. _ ŠKOFJA LOKA-center: prodamo trgovski lokal 100m2, z velikim izložbenim oknom; poslovne prostore za zastopstva-380 m.2, etažo meščanske hiše -160 m.2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 ZLATO POLJE in Planina 3: prodamo gostinski lokal 53m2 + 20m2, ugodni nakupni pogoji. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 Na Bledu prodamo zelo dobro obiskano gostilno v obratovanju v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje ter 1300m2 zemljišča.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 Kranj, bližina - na odlični lokaciji gostišče z letnim šankom, v obratovanju, nova oprema, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, pri avtobusni postaji - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m.2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 MOTORNA KOLESA Prodam MOPED 14 M, 1,85, kot nov. g 031/583-812 OBVESTILA Vljudno VABLJENI NA OGLED RAZSTAVE TAPISERIJ v baru TINKARA v Zgornjih Bitn-jah. OBLAČILA Prodam kompletno fantovsko OBLEKO za 10-12 let, primerno za obhajilo ali birmo, g 031/840-203 _ 4024 Prodam dekliško OBHAJILNO OBLEKO za vel. 134 cm, cena 15000 SIT. g 04 51 32 622 ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m.2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ NAKLO, prodamo 474 m2 lepe, ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 15.500.000,00 SIT Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 V okolici Naklega: prodamo večje kmetijsko zemljišče, po ugodni ceni, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 OSTALO Prodam kvalitetno izdelan novi cinkani ZABOJNIK SMETNJAK na dveh kolesih, prodam hlevski gnoj in presejano prst. g 2326-426 4m Je v Radovljici človek ali starejši par, ki potrebuje pomoč v gospodinjstvu in okoli hiše? Za plačilo meni in dvema otrokoma ponuditi streho nad glavo, g 04/531-20-22 PRIDELKI Prodam debelejši krmilni KROMPIR, g 031/689-087_ 4169 Prodam krmilni KROMPIR in krompir primeren za sajenje sorte frizija in kondor, g 2591-466_ 4171 Prodam semenski in krmilni KROMPIR dislre. g 2591-475___ Prodam rdečo peso po 80 SIT. g 5122- 855_4180 Prodam 1000 kg SENA. g 5720-112, zvečer 42n Prodam dobro DOMAČE NARAVNO VINO cviček in belo. Sr. Dobrava 14, Kropa, 53 36 619 4212 Prodam VINO - CVIČEK, možna dostava. g 031/488-746 4223 Prodam SENO in OTAVTO v poljanski doli-ni. g 5188-175, zvečer 4224 Sedaj je pravi čas za sajenje živih mej, kvalitetne sadike domače vzgoje dobite v DREVESNICI TUŠEK, v Vodicah, g 01/832-41-86_ 4230 LIGUSTER - lepe sadike za živo mejo, ugodno prodam, g 5318-314, 031/370- 428__4244 Prodam KIFELJČAR. g 253-14-44 PODARIM Podarim 2 mlada PSIČKA, stara 2 meseca, majhne rasti, g 2561-905_____ Podarim otroški VOZIČEK športni g 041/582-166 POSESTI KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 031/54-88-41 1314 ZAZIDLJIVO PARCELO KRANJ, ŠENČUR cca 1000 m2, kupim, g 040/413-281 2619 Prodam PARCELO v Britofu (Voge), skupaj z opeko, g 204-23-97_4170 LAHOVČE na robu naselja prodamo več ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, PREDDVOR UGODNO prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, rahlo v bregu in ob cesti, cena 9000 SIT/m2, RETNJE UGODNO delno v bregu prodamo zaz. parcelo 769 m2, dostop urejen, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, SMLEDNIK okolica UGODNO prodamo 800 m2 ravne, zazidljive parcele in 2000 m2 podolgovatega travnika, 10,5 mio SIT, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222__4 RADOVLJICA in BLED, okolica, prodamo več stanovanjskih hiš različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031- 322 246. Lahovče pri Brniku prodamo parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše. Interda, d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222 ČIRČE: prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, za poslovno dejavnost. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581_______ Radovljica center prodamo gradbeno parcelo. Možna večstanovanjska gradnja. Zemljišče je veliko 850m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. JESENICE v bližini gimnazije osnovne šole na lepi sončni legi 300m prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1150m2 z gradbenim dovoljenjem. Za zemljišče so plačani vsi občinski in komunalni prispevki, lep projekt 120m2 + klet, gradnja možna takoj brez dodatnih stroškov. CENA 8.300,00 sit/m2, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V okolici Radovljice prodamo stavbno parcelo v velikosti cca. 4000m2. Parcela je namenjena za gradnjo okrepčevalnice in tenis igrišč, informacije NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 574 5 4 44. BLED SPODNJE GORJE prodamo 600m2 veliko gradbeno parcelo. Bohinjska Bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m2, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 NA BLEDU ODDAMO ŠTIRI LUKSUZNA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKI HIŠI OB JEZERU. 1X 45m2 3X 70m2,TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. PREDDVOR - prodamo zazidljivo urejene PARCELE za poslovno proizvodno gradnlo. Tal.: 041/647 257. Interda d.0.0. HLEBCE, zazidljivo parcelo na lepi lokaciji s priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.___ MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_ KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886_ BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387______ LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremič-nine, 04 2361 880, 041 386 930_ SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. _ BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 _ VODICE-IC, parcela 954 m2, za zidavo poslovnega objekta, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 040 686 048._____ GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890___ GOLNIK-Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Parcelo 900 m2 z objektom za nadomest-■no gradnjo (vsi priključki ter hišna št.) 6 km iz Kranja-smer Preddvor prodamo ali menjamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ Kranj, Labore - stavbna parcela 3.800 m2, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Jama: zazidljivo parcelo 778 m2 za stan, hišo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _ ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 GORENJSKI GLAS • 26. STRAN MALI OGLASI / infogg-glas.si Torek, 1. aprila 2003 Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo poobrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. _ 531-56-64, 040/633-903, GORFIN d.o.o., Kranjska c 4, Radovljica 4097 Blagovnica v Kranju vabi k sodelovanju proizvajalce in dobavitelje konfekcije, perila, pletenin in obutve. _ 040/300-910 4129 Uvoznik išče podjetja in s.p.-je za distribucijo naprave, ki zmanjša porabo goriva do 25% pri osebnih in tovornih vozilih. Predviden mesečni prihodek: 2.000.000 SIT. _ 041/665-793 RAZNO PRODAM Prodam PRTLJAŽNIK za ŠKODO, 2 elektromotorja (moči 0,75 KW, 1,5 KW), okno Termopan 145 x 95. _ 031/504-662 STANOVANJA ODDAMO ŠKOFJA LOKA oddamo v najem 2 sobno STANOVANJE popolnoma obnovljeno in manjšo stanovanjsko hišo 85 m2 bivalne površine (nekadilci in brez otrok). LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4228 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Zlato polje delno opremljeno garsonjero v hiši, 30 m2, 46.500 SIT/mes + varščina, KRANJ okolica oddamo več 2 ss in 3ss stanovanj v hiši. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369-333,041/333-222 4249 NOVO OPREMLJENO STANOVANJE, 2 ss ODDAM v najem posovnežem s predplačilom, ostalo po dogovoru. _ 040/859-329 STANOVANJA KUPIMO ŠKOFJA LOKA V Frankovem naselju kupimo 3 sobno STANOVANJE za znano stranko. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60- 300 4229 STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosobno stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 22 2 4248 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_' KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ- KUPIMO enosobno stanovanje, tudi z atrijem ter 3ss v Škofji Loki. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., kupimo za znano stranko 2 ss z dvema balkonoma. Plačilo takoj! IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 STANOVANJE ODDAMO BOHINJ - NOMENJ: 70 m2, prostorno 3 ss v 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 45.000 sit/mesec + stroški. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si RADOVLJICA: 70 m2, 3ss v pritličju, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 200 eur/mesec + stroški. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ- oddamo garsonjero, starejšo hišo in veliko poslovnih prostorov, BEGUNJE-1SS. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 Kranj, Zlato polje - lepo 2 SS z delno opremo, takoj vseljivo, Kranj, Planina II - 1 G 33 m2 z vso opremo, Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA NAJAMEMO Trisobno STANOVANJE ali hišo vzamem v najem. _ 041/458-843 3936 Mati, vdova samohranilka s 14 letno hčerko, išče sobo. Nudim pomoč ostarelim + doplačilo. _ 041/647-513 4007 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4250 KRANJ- najamemo enosobno in dvosobno STANOVANJE, ter kvalitetno hišo. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 STAN. OPREMA Ugodno prodam dve POSTELJI 194 x90, hrastov furnir, s hrbtiščem. _ 235-88-55 Ugodno prodamo dobro ohranjeno KUHINJO z JEDILNIM KOTOM in DNEVNO SOBO ter SEDEŽNO GARNITURO. "B 031/343-188 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, "B 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TEN DE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času!_ 25 ELEKTROINSTALACIJE - izvajanje, sanacije in vzdrževanje vseh vrst električnih instalacij. Čebašek Janez s.p., Prebačevo 62 "B 041 /742-887___ Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, tlakovanje dvorišč, kanalizacije - delamo hitro in poceni. "B 041/593-492 BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo____^ RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe in samostojne podjetnike. Strokovno in ugodno! DA & JA, Eržen Darja, s.p., Cegelnica 33, Naklo _ 041 /269-928 i548 BAČA, ČLČL, v stečaju -Podbrdo - obvešča, daje tovarniška trgovina odprta ob petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, vsako soboto pa od 8. do 12. ure. Trgovina bo tako obratovati do konca aprila. Informacije 05 3801617. Vabljeni! ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, cest in dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije. Izdelava vseh vrst škarp in robnikov. _ 031/369-520, 01/8317-285, Gradbeni inženiring, d.0.0., Trg talcev 8, Kamnik _ 3099 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Kanuf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. _ 5186-055, 041/765-842, Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane 3114 KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, "B 031/508-168 38io ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe _ 041/941-067, 04/5958-360 3823 Zidarstvo in fasaderstvo izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, fasade, adaptacije z materialom ali brez. Zidarstvo in fasaderstvo, Bytyqi Halim.s.p., Glavni trg 14, Kranj, - 2027-031,041/760-614 3828 FASADE in STROJNE OMETE kvalitetno izdelujem. Vajdec Damjan,s.p., ul.Prvoborca 6, Jesenice, _ 041/584-227 3837 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Adrovič and Comp., d.0.0., Jelovška 10, Kamnik, 01/839-46-14, 041/680-751__4__ IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEN V Knauf IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRČAD, POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031/50-46-42 _ STANOVANJA PRODAMO Na Kovorski cesti (Bistrica pri Tržiču) prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2 balkon, 2. nadstr., V lega, delno ob-novljeno, lepo. Inf. _ 040/831-251 us Na Deteljici (Bistrica pri Tržiču) prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, balkon, sončno - južna stran, lep razgled. Inf. na _ 041/845-792__ RADOVLJICA - CANKARJEVA: 3 ss, 70 m2, odlična lokacija, vredno ogleda, ft 031 /53-98-54, 04/531-48-53 3030 TRŽIČ - 4 ss, v centru mesta, 100 m2 + 50 m2 podstrešja, CK (olje), tel., možnost menjave za manjše stanovanje na Bistrici z našim doplačilom. - 031/878-483, do 19. ure Planina I. prodam GARSONJERO 28 m2, vsi priključki, opremljena, z balkonom, 8,5 mio Sit. - 041 /399-410____ Prodam 1 sobno STANOVANJE na Deteljici pri Tržiču. _ 041/838-878____ Prodam GARSONJERO na Planini I, 25 m2. _ 031/591-152____ PLANINA I, ENOSOBNO STANOVANJE, 45 m2, 11. nadstr.,balkon, priključki, prazno, cena ugodna, prodam, "B 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101 PIANO-VA NEPREMIČNINE^_____ KRANJ - CENTER, prodamo lepo, komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstropje, vseljivo takoj, cena 7.200.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1.nadstropje, brez balkona, CK + KATV, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 46,80 m2, 8.nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, brez balkona, vsi priključki + klima, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 50,19 m2, 5. nadstropje, opremljena kuhinja brez bele tehnike, balkon, vsi priključki, vseljivo september 2003, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 TRZlČ - RAVNE, prodamo enosobno stanovanje 33,50 m2, 1.nadstropje, brez balkona, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, komplet obnovljeno, 61,80m2, pritličje, balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, 2.nadstropje, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z opremljeno kuhinjo, 59,50 m2, 5.nadstropje, balkona, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - Zlato polje, prodamo nova STANOVANJA in POSLOVNE PROSTORE. Inf. tel.: 041/647-257, Interda d.0.0. GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo trisobno stanovanje z svojim vhodom, opremljena kuhinja, cca 96 m2, pritličje, balkon + atrij, CK, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 97,10 m2, 7.nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseijivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KAMNA GORICA, stanovanje 120 m2, v stan. hiši, zelo lepo, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. JESENICE, Bokalova, 2ss takoj vseljivo prodamo, cena 7,3 mio. SIT. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246. PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, balkon, prodamo, Mike & Co' d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA II - gars., 28,90 m2, VI.nad., obnovljena in opremljena, balkon, hitro vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o 20-26-172 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Groharjevo nas. -1 sobno, 33 m2, III.nad., opremljeno, vseljivo takoj! prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172' 031 605-114 KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), 50,59 m2, II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co d.0.0., 20-26-172,031 605-114 PLANINA I - 2 sobno, 59,20 m2, VI. nad., funkcionalna razporeditev, prodamo Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., ugodno prodamo, Mike & Co d o o 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POLJE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172 031 605-114 TRŽIČ, Bistrica - 3 sobno (predelano v 2+2 z okni), 76,55 m2, III.nad., obnovljeno, prodamo, možen dokup garaže v triplexu, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, sever - 3 sobno, 74,10 m2, pritličje, obnovljeno v celoti in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2+2 sobno, 89,30 m2, V.nad., prazno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 LESCE: 49 m2, 1 ss v 2. nadstropju, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vseljivo takoj. Cena: 14.250.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED: 32 m2, ohranjeno 1ss v 1. nadstropju, klet, vredno ogleda. Cena: 8 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, 1ss s kabinetom v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo takoj. Cena: 14 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si RADOVLJICA: 36,5 m2, 1ss, visoko pritličje, manjši blok (8 enot), balkon, mirna lokacija, CK, vseljivo takoj. Cena: 9,5 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, 2ss v 1. nadstropju, vsi priključki, velik balkon, vseljivo takoj, možen odkup garaže. Cena: 17,4 mio sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 38 m2, 1ss v 3. nadstropju, alpski blok, obnovljeno, z opremo, balkon, klet, •CK, vsi priključki. Cena: 11 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED: 52 m2, 2ss v alpskih blokih, 2. nadstropje, balkon, klet, ohranjeno, vseljivo takoj. Cena: 16.330.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom,si RADOVLJICA: 50 m2, 2ss v 4. nadstropju, zastekljen balkon, CK. Cena: 12,8 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki. Cena: 19.330.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, DVOSOBNO- 59 M2, DVOINPOLSOBNO-54m2 in 70m2, ŠTIRISOBNO stanovanje -85 M2. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo 2SS- l.nad in 3SS - pritličje in 2.nad. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80,041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 2SS+kabinet, 3ss-89m2, ŠTIRISOBNO- 95 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 734 198 PLANINA 3: 3SS z atrijem- 19 mio; mansardno 3SS-18.5 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo 1ss v Podlubniku, na Partizanski in v Groharjevem naselju, takoj vseljivo. FRAST - nepremičnine 041 / 734 198 ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremič-nine, 04 2361 880, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930_ KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_ KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886_ KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 93Q_ ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo garsonjero, 32 m2, kuhinja ločena, z balkonom, nizek blok, v 3. nad./3, cena je 9,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - mestno jedro, prodamo 1ss, 51 m2, v 2. nad., cena 12,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ-Planina L, garsonjera, 21,4 m2, 6. nad., CK Toplovod, JZ lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 KRANJ-Planina II., garsonjera, 28,9 m2, 6. nad., opremljeno, CK Toplovod, JZ lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 ŠKOFJA LOKA-Groharjevo, enosobno 32 m2, 3. nad., vzdrževano, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 . ŽELEZNIKI-Racovnik, enosobno 40 m2, P, adaptirano, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Spodnji trg 30, Škofja Loka, Tel:040 686 048 KRANJ-Planina I., enosobno, 39,2 m2, 1. nad., vzdrževano, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 ŠKOFJA LOKA-Kamnitnik, enosobno, 34,34 m2, 3. nad., CK olje, Z lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, enosobno, 37,52 m2, 3. nad., J lega, sončno, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 KRANJ-Planina L, dvosobno, 52 m2, 2. nad., prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 KRANJ-Planina L, dvosobno, 59,7 m2, 5. nad., V lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 KRANJ-Vodovodni stolp, dvosobno 54,5 m2, 1. nad., JZ lega, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 KRANJ-Planina I., dvosobno 60 m2, 2. nad., vzdrževano, vsi priključki, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, trisobno, 74 m2, 12. nad., funkcionalno, prodamo. ERMA 5 nepremičnine, Škofja Loka, 04 513 30 18, 041 894 406 Lesce prodamo trisobno stanovanje 87m2, svoja CK, nova kopalnica, obnovljeno, cena •16,5 mil sit. V Lescah menjamo enosobno za dvosobno z doplačilom, Finžgarjeva cesta. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled prodamo enosobno stanovanje v izmeri 32m2. Stanovanje je visokem pritličju v bloku, cena 10,2 mil sit TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje v velikosti 63m2.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED, alpski bloki, dvo in pol sobno stanovanje, ca 60 m2, nadstrešek za avtomobil! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 V PREDDVORU na voljo več novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, 87 m2, I.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina, prodamo dve garsonjeri, vseljivi takoj. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina, prodamo dvoinpolsobno stanovanje v I.nadstropju! Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Več dvosobnih stanovanj, kvadratur ca 55 m2 v severnem delu Kranja prodamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Mlakarjeva ulica, 3 sobno, 74 m2, visoko pritličje, nizek blok, adaptirano, atraktivno ! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.:041 / 347 323, 04/ 2362890 MEDVODE, stanovanje ca 50 m2, 2. nadstr, 5 let star nizek blok, balkon, konfortno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 Kranj, Reginčeva ul., novejše enosobno stanovanje 30 m2 v pritličju nizkega objekta z lastnim varovanim parkiriščem! Cena 11,8 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66 _ KRANJ, Šorlijevo naselje - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, cena - 14,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - ugodno 3 SS 77,8 m2 v 8. nad., lepo urejeno stanovanje, prazno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^______ KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GOLNIK - 3 SS + K 78 m2 v pritličju, 2 balkona, lepo urejeno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads. in 1 SS 41 m2 v novejšem bloku, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STRAŽIŠČE - dvoinpolsobno STANOVANJE, 64 m2, pritličje večstanovanjske hiše, obnovljeno, ugodno prodam. _ 23-15-600, 040/200-66 2 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 4205 KRANJ - TRISOBNO STANOVANJE v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, ugodno prodam. _ 23-15-600 , 040/200-662 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 4206 ŽELEZNIKI - prodamo 2 ss, 60 m2 v pritličju manjšega bloka, CK, KATV. Samo resni interesenti. "B 510-22-90 4208 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 sobno stanovanje 32 m2 visoko pritličje CK ogrevanje vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE 50-60-300 4225 ŠKOFJA LOKA NOVI SVET prodamo 2 ss 50,50 m2 v prvem nadstr. stolpiča, klasično ogrevanje, možnost napeljave plina. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 4245 KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovljeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. _ 04/50- 50-500 3244 Prodam GUME 185/65-14 M+S za simbolično ceno. _ 031/544-766 4172 Prodam 2 sezoni vožene pnevmatike Michelin Energy 165/70 R 14. "B 041/318-424 VOZILO KUPIM Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. "B 031/770-833 3680 ODKUP KARAMBOLIRANIH IN CELIH VOZIL ter sprejem vozil v posredniško prodajo. Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 A, Kranj, -B 2041-168, 041/730-939 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). "B 5134-148, 041/632-577_26 MARK MOBIL d.0.0., Kranj, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. _ 2353-500 in 041/668-283_ 2682_ ODKUP, PRODAJA, PREPISI VOZIL. MEPAX d.o.o. -B 2323-298, 041/773-772 3655 Ford fiesta, 1.2002, comfort oprema, kovinska barva, radio, 5000 km. Tel.: 031 506 799 Prodam R 4 I. 86, 117.000 km, plave barve, g 031/503-099_ >eg Prodam GOLF II, 1.91, 5 vrat, dobro ohranjen, cena 320.000 SIT. _ 041/254-585 4181 Prodam FORD ESCORT, 1.96, 1.4 iCL, bele barve, prevoženih 81.000 km, * 041 /335-806 in PASSAT karavan I.96, bele barve 1.8 iGL, prevoženih 115.000 km, * 041/503-255__ Prodam R 5 campus, 1.89, cena po do-govoru. _ 031/806-928_^jti__ Prodam BMW 316 1.93, metalik modra, na novo registriran, ABS, SRS, električne šipe-_■ 031 /669-250 4196 GflNTflR Ulioj tiiulov pMptuluik 10. 4202 Naklo Tel./Fax: 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ~_ SISTEMOV TER ^sJ** AVTOMOBILSKIH BLAŽI LCEV ^^OHRC__j CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 0 0, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! Zaposlimo osebo s trgovsko, ekonomsko ali tekstilno izobrazbo za delo v tekstilnem salonu v Kranju. _ 041/754-547, Cakič Goran, s.p., Grintovška ul. 10, Kranj 4240 V začetku maja odpiramo že poznano prenovljeno pizzerijo "JAKA" v Homcu pri Domžalah. Takoj zaposlimo izkušenega KUHARJA PIZZOPEKA in NATAKARJA-ico. Samo resne ponudbe na naslov: Simona Schonlieb - Uršič.s.p., Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno, g 041/672-776 ZAHVALE Prodam OPEL KADETT 1,3 S SOLZA. GSM _ 041/853-787 4215 Prodam AX SPOT, 1.97, 40 000 km, ugodno. _ 2311 -992 ali 031 /669-278 4231 Prodamo SUZUKI BALENO VVAGON 1.6 GLX 4 WD, I. 00, klima, ŠKODA FELICIA COMBI 1.3 LX, I. 96, RENAULT MEGANE 1.6 E RN, I. 96, prvi lastnik, HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, I. 96, prvi lastnik, HYUNDAIACCENT 1.5 GLS, I. 96, prvi lastnik, DAEVVOO MATIZ SE, I. 99, prvi lastnik, AVTOMEHANIKA LUŠINA, 502-2000, 041/630-754 4246 HONDA CIVIC SEDAN 1.4 16 V, I. 91, srebrna, pravkar registrirana, ugodno prodam, g 25 51 538 4257 Prodam FIAT PUNTO 1.2,1. 2000, 34000 km, ohranjen, cena po dogovoru. _ 041/341-567,2595-690 4259 Prodam OPEL ASTRO 1.6, I. 97, z vso opremo, cena po dogovoru. _ 031/334-824 4274 Prodam GOLF 1.6 D, I. 87, bele barve, 3 v, cena 300.000 SIT. O 041/597-603 __j GOLF JXD I. 88, prodam. _ 041 /613-014 Prodam OPEL KADET C, 1.79, reg do 9/03, prva barva, garažiran, cena 100.000 SIT. _ 23-25-823, 040/285-748 4288 ALFA 75 1.8 J, letnik 1993, dobro ohran-jena, ugodno prodam. _ 041/645-743 Prodam FIAT PANDA 4x4, l.dec./95. _ 041/469-738 ZAPOSLIM Zaposlimo NATAKARICO in KUHARICO. Inf. na _ 252-91-30 Zvone Erjavšek s.p., Slovenska c. 39, Cerklje 3950 Iščemo mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu, pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po do-govoru. _ 01/78 78 409 3951 Takoj zaposlimo KUHARJA, NATAKARJA in PICOPEKA. Nudimo redno zaposlitev in dobro plačilo. _ 041/75-11-66 AVTOBIT d.0.0., Zg. Bitnje 191, Žabnica 3976 Takoj zaposlimo več KV ali PKV PLESKARJEV. _ 20-49-630 ali 040/624-078 JR KRANJ d.0.0., Golniška 13, Kranj 4025 Zaposlimo KV MIZARJA. ~ 25-26-111, Boštic Janez s.p., Zg.Brnik 17, Cerklje 4043 Zaposlimo MONTERJA oken. S 25-26-111, Boštic Janez s.p., Zg. Brnik 17, Cerklje Za pomoč v strežbi iščemo dekle ali fanta. Stare-Hribar Mateja,s.p., Koroška c. 59, Kranj, _ 236-13-02 4046 Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo senčil, razpisuje 3 prosta delovna mesta: KOMERCIALISTA, DELAVCA V PROIZVODNJI IN DELAVCA NA TERENU. Pisne prošnje pošljite na naslov: Senčila Bled, Pintar Jože s.p., Partizanska 18, 4260 Bled 4113 VOZNIKA C in E kategorije s končano IV. st., redno zaposlimo. 041/614-722, 04/236-77-33, Vrba.d.o.o., Kranj, Struževo 4, Kranj 4163 Vabimo vsa dekleta in mlajše upokojenke, ki imate bogat besedni zaklad, smisel za delo z ljudmi, ste komunikativne in vstrajne, da se pridružite prijetnemu delovnemu kolektivu v telefonskem studiju v centru Kranja. Delovni čas prilagodljiv. Inf. na _ 04/20-10-685 Ivi ali Petra, Prešernova družba d.d., Opekarska 4a, Ljubljana 4192 ZAHVALA: za topel sprejem in skrbno zdravljenje našega Ferdinanda Aljančiča - osebju Internega oddelka bolnice Jesenice. Posebna zahvala dr. Lidiji Pohar in njenemu osebju za prijaznost in strokoven pristop. Družina Aljančič iz Tržiča ZAPOSLITEV ISCE Na dom sprejmem kakršnokoli delo. TS 5132-961, zvečer_4166 Maser klasične masaže išče zaposlitev. U 256-19-78 Zaposlimo več delavcev v proizvodnji plovil na delovnem mestu MIZAR - lokacija Kropa (Gorenjska). Od kandidatov pričakujemo delovne izkušnje in voljo do dela, mi pa ponujamo kreativno in dinamično delo ter stimulativno nagrajevanje. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na kadrovsko službo Adria Event. d.0.0,, Zg. Plrnlče 45d, 1215 Medvode ali se oglasite po telefonu 04/530-87-80 Janezu Kališniku (vodja proizvodnje). ŽIVALI Imate dovolj prostega časa in ste stari nad 35 let? Če imate tudi avto se javite za dobro plačano delo, kjer ni denarnega vložka. S1 Marija 041/743-521, Nataša 041/40-22-68, Sprager Nataša,s.p., Kranjska c. 14, Šenčur 4196 RJAVE JARKICE, tik pred nesnostjo, prodam. Oman, Zminec 12, Đ 512-78-78 3332 Rjave in grahaste JARKICE ter bele piščance za dopitanje. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, 518-55-46 4141 Prodam rogatega KOZLA srnaste pasme, star eno leto. 041/528-610 4183 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. g 041/643-949_4237 KOZLIČKE stare do 2 meseca, prodam. C 031/570-572 4258 GLAVO p iS? . ........■■■Illliiiii _ » Zaposlimo GRADBENEGA TEHNIKA, V stopnja izobrazbe, 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu, sposobnost dela v timu, organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja skupine. Dohodek je stimulativen. Kontaktna številka: 04/586-33-03. Z&O, d.0.0., Cesta Maršala Tita 1, 4270 Jesenice Zaposlimo CARINSKEGA DEKLARANTA v poslovalnici Jesenice. Pogoji: 5.stopnja izobrazbe in 2 leti delovnih izkušenj na delovnem mestu carinskega deklaranta. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.0.0., Savska cesta 22, Kranj 4219 PRODAJALKO zaposlimo v Market GOLICA & TUŠ na Jesenicah. Pogoj: eno leto izkušenj v živilski stroki. Vloge pošljite na: P0LITEX, d.0.0., C. borcev 1, 1235 Radomlje. Urejeno dekle za strežbo zaposlimo. Tedensko plačilo, prevoz urejen. H 041/795-271 Lakner Darko s.p., Zapoge 2, Vodice % 4233 « w W lil..... f