Pottnine oiafan« t jotn^ni f.eto Т.ХТ1 v Ljubljani, v nedeljo 27. maja 1914 Štev. 119 a Cena 2 Din Naročnina mesečno ^^^^ , — ___ ____. »tTO 40 Din — nedelje kn izdaja celoletno 96 Din, za SLOVENEC Ijana št. 10.650 m 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 inozemstvo 120*Din Jfe. ^В ^ШШ Ш^Ш ВВШ Ш § ИН ШН ШШ Zagreb «v. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uredništvo v ^НВаЦ^^ Ј^ИВ^^^ ^ННнм^л^ '^ИГ . 1 Kopitarjevi ui.6/111 ^^^ ^^^ ^^^^ ^ U prava: Kopitar- ' jeva 6. telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna alniba 2050 - nočna 8996, 2994 in 2050 --Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ozadje svetovne krize Težko bi se danes še upal kdo ugotavljati, da ni ves svet v svojih temeljih močno razmajan in da ne najde več pravega ravnovesja. Skoraj ne bo več nobene človeško ustanove, pa naj se tiče kulture, gospodarstva ali politike, da ne bi mogli o njej reči, da je v krizi. Večina ljudi to tudi uvideva, samo, da se večina ustavi le pri zunanjih znakih razkrajajočega zla, ne vidi pa v globino stvari, kjer je korenina zla. Toda, če hočemo ozdravljenje, moramo poseči v globino, k vzrokom, ki so oovzročili sedanje stanje. Kakor vselej, gre tudi sedaj za duhovne vzroke, ki leže v človeški duši. Zlo izvira iz materializacije sveta. Oslepljeno od velikih uspehov na vseh znanstvenih poljih preteklega in sedanjega stoletja je človeštvo upalo, da bo na njihovi praktični izrabi moglo graditi novo kulturo. Vse se jo usmerilo na pridobivanje novih snovnih dobrin. V neprestanem množenju in v mnogostranskem kopičenju in izrabljanju novih odkritij, ki so lepšala in lajšala človekovo življenje, jo bilo človeštvo uverjeno, da bo bodočemu rodu pripravilo še vse lepšo bodočnost. S prezirom smo gledali nazaj v »temno« dobo, ko še ni bilo mogoče v nekaj dneh z zrakoplovom priti okrog zemlje; ko misel enega človeka še ni našla v nekaj urah poti v najbolj oddaljene zemlje; ko zaostalo človeštvo še slutnje ni imelo o zvočniku, kinu in drugih prijetnostih naše dobe. In ker te pridobitve silno olajšujejo zvezo med posameznimi narodi in deli sveta, je velika večina verovala, da se bodo poslej narodi in države čutile mnogo bližje in po duši sorodnejše. Snovno zbližanje naj bi utrdilo tudi vezi medsebojne zastopnosti. Ker je znanost in tehnični napredek silovito dvignil in pospešil industrijski razvoj, smo se udajali iluzijam, da v povečani industrijski proizvodnji, ki more zadovoljiti vsakojake človeške želje, leži blagostanje in človekova sreča Za napreden svet je bilo samo še vprašanje časa. ko bo na tolikšnem napredku mogoče zgraditi kraljestvo vesoljnega miru in po-bratimstva, ko bosta v nebeškem miru in zastopnosti počivala skupaj volk in ovca. Premnogo jih je verovalo, da nas od zlatega veka loči le še kratek skok. Ali naj bi štiri leta skupnega trpljenja, odpovedi in žrtev svetovne vojne še prav posebno ne utrdila v človeštvu želje po večnem kraljestvu svobode, pravičnosti, miru in sprave med vsemi člani človeške družine? Sedaj smo vsi globoko razočarani, kor je resničnost tako malo podobna lepim sanjam. Snovna nadprodukcija je v nekaterih državah privedla do tolikšne bede in pomanjkanja, kakršnega si v naših časih niti predstavljati nismo mogli; v drugih državah pa istočasno uničujejo ogromne preostanke proizvodov in sežigajo letino. Stara konkurenca med narodi je zopet vstala in se celo tako pomnožila, da celo stari vojni zavezniki, ki so skupaj prelivali kri na bojiščih, med seboj grade carinska obzidja prav do nebes. Tako drago odkupljeni mir se je moral umakniti gospodarski vojni. Naj razno vrstne j še ugodnosti in tehnične pridobitve so domala slehernemu postale dostopne. Mojster kakor delavec lahko na radiju v postelji posluša koncerte, opere, predavanja, zabavne prireditve v domačih in tujih deželah. Samo na gumb mu je treba pritisniti. V kinu lahko vidite najboljše igralce sveta in, odkar imamo zvočni film, tudi petje najboljših grl. Avtomobil in druga hitra prevozna sredstva že davno niso več izključen privilegij nekaterih srečnih. Prav tako tudi ne preživljanje počitnic na morski obali ali v gorah, pa bodisi v poletju ali v času zimskega športa. Imamo hvala Bogu vedno več počitnic in vedno pogostejše so. Tedaj pa se prične vselej pravo preseljevanje narodov. Pa tudi luksus in elegenca v obleki ni več predpravica le enega razreda; moda vihti svoje zmagoslavno žezlo prav nad vsemi. Toda, ali smo zato postali bolj srečni? Ali sta zavist in nevošol.iivost med posameznimi družabnimi plastmi izginili? So mar ljudje zadovoljni s svojo usodo, ali vidite na cesti in v družinah več veselih obrazov? Ali je umolknila revolucionarna pesem ponižanih in razžaljenih tega sveta; ali se je proletarijat, poboljšan z znanostjo, zlil z ostalo družbo in spravil z njo? In če pogledamo še globlje: ali so ma-terielne ugodnosti vsaj poedincem pripravile lepše, brezskrbnejše življenje? Ali so družine, ki dan za dnem obiskujejo kino in poslušajo radio, da ubeže dolgočasju, kaj prijaznejše, kaj bolj ljubeče se med seboj? Vedno bolj naraščajoče število razporok in družinskih razprtij, ki prihajajo celo na ulico, govori baš nasprotno. Ali ni racionalizacija in brezobzirna industrijska konkurenca raztrgala močno ogrodje nekoč domače, družinske obrti, ki je združevala tudi družino? Ali so kmetje v svojih modernih hišah, ki so često opremljene tudi z udobnostjo, bolj zadovoljni; ali se čutijo tesnejše zvezani z grudo svojih očetov? Poglejmo odkrito: mar so ostali pri svojem preprostem, a iskrenem razvedrilu, ali pa so pod-logli skušnjavam mestnih razveseljcvan.i na veliko škodo kmečkega življa. Mladi rod je ves omamljen od mestnega tingi - tangla; drug za drugim zapušča svoj sončni dom in odhaja v mesto, kjer prebiva v stanovanjskih kasarnah in barakah in množi brezposelni proletariat. Dovolj je, če v svojem najožjem krogu pogledamo okrog sebe in morali bomo priznati, da materielnl napredek ni prinesel sreče nc poedincu, ne družinam in ne družbi, pn tudi ni ustvaril mirti in varnosti med narodi. Nazadnje prido človek do prepričanja. ki ga je nedavno izrazil P. Gillet v javnem govoru, da vsi ti navidezni činitolji sreče človeškemu srcu in duši ne morejo ni- Politična zmeda na Balkanu narašča Pred novim udarom v Bolgariji? Polagoma prihaja jo na dan lajne okolnosti državnega udara Georgijeva, hi napoveduje nove zmede - Tudi v Romuniji napovedujejo dihtatorične spremembe pod vodslvom maršala Averesca Bukarešta, 26. majnika. Z. Romunsko časopisje je menda prvo začelo objavljati poročila o Bolgariji, ki so nekoliko drugačna od onih, ki jih je po prvih dneh revolucije v Sofiji objavljalo svetovno časopisje. V prvih dneh se je namreč zdelo, da je v Bolgariji vse v najlepšem redu, da se je izvršil državni udar na željo in z odobravnjem vsega ljudstva in da je kralj Boris bil popolnoma v soglasju z armado in s Zvenarji, ko je bilo treba obnoviti režim v državi. Tukajšnji list »Lupta« pa je poslal v Sofijo svojega posebnega poročevalca, ki je prišel na dan s popolnoma novimi vidiki. Tako poroča, da je kralj Boris prišel v oster konflikt z novo vlado, ki ga je z državnim udarom presenetila in ki si hoče sedaj zagotoviti diktatorske pravice, s katerimi vladar Bolgarov nikakor ni v soglasju. Kralj Boris jc celo odklonil podpisati nekaj dekretov, ki mu jih je nova vlada predložila, tako da je v političnih krogih v Sofiji zopet završalo, da bo »treba še enega državnega udara«, ki si bo stavil nalogo zlomiti odpor krone. Tudi vojska ni vsa za novo vlado in je večina vojaških šefov ostala zvesta ob strani Borisa, med tem, ko so nekateri mlajši oficirji, ki v sedanjem trenutku igrajo, kot pravi »Lupta«, s karto vse svoje bodoče karijere, za to. da gre diktatura naprej svojo pot, brez ozira na desno in na levo. Tudi celotna državna uprava, ki je po varčevalnih namerah nove vlade ogrožena v sveji eksistenci, je proti novemii režimu in kor po vrsti sabotira ministrske dekrete, ki se ne morejo uveljaviti. Dopisnik »Lupte« trdi, da tu položaj ne bo mogel več dolgo trajati in da sc v Sofiji bojijo krvavih dogodkov. Izida sta samo dva: ali bo nova vlada strmoglavi jena od kakšnega novega pokreta, ali pa bo nova vlada režim močne roke ter uporabljala tndi teroristična sredstva, da se obdrži, kar bi jo znalo voditi do zelo daleko-sežr.ih ukrepov že z ozirom na odpor vladarja. V primeru, da bi diktatorska vlada padla, potem pride na vsak način na površje, tako trdi »Lupta« zopet Cankov, ki bi se oslonii na vladarja in na desnico. Položaj postaja torej od dne do dne bolj napet tudi zaradi tega, ker sc v zem-ljedelskih krogih razširja mnenje, da bodo raz-puščeni in da so bili prav za prav izigrani Diktatura v Romuniji? Toda tudi tukaj v Romuniji položaj nikakor ni jasen. Kralj Karol se je včeraj tri ure razgovarjal z maršalom Averescom, kar je vzbudilo po Bukarešti ogromno scnzacijo, češ, da sc pripravlja vojaški udar, ki ga naj izvede Averescu s pomočjo »železnih gard«. Kralj je sprejej tudi znanega opozicijonalca Gerija Bra-tiann-ja, ki se je nato tudi zelo dolgo razgovarjal 7. maršalom Averescom. Ko so ga izpra-ševali časnikarji o vsebini teh pogajanj, je odgovoril samo, da hoče sodelovati z maršalom Averescom na zelo široki črti in da smatra svojo stranko še za edino zdravo rezervo romunskega naroda. Romunski kralj, tako govorijo tnkai, bi v primeru državnega udara ne bil ujetnik pokreta, ninpak njegov vodja. Vlada je izdala pomirjevalne izjave, da vladne krize ne bo, fada nad vso Bukarešto visi oblak negotovosti in vsakdo čuti, da se tudi tukaj pripravljajo velike nove stvari. Bukarešt, 2C. maja. p. Današnji tukajšnji list «Adeverul» poroča, da je pričakovati velikih sprememb v romunski vladi. Namesto sedanjo nacionalno-liberalne vlade bi se sestavila vlada nacionalne koncentracije. Tej vladi bi predsedoval maršal Angelescu, ki je bil včeraj r avdienci pri kralju. Maršal Angelescu bi previel tudi vojno ministrstvo, dočim bi zunanje ministrstvo prevzel sedanji finančni minister Argetoinnu. Parlament ki je hil komaj lani izvoljen, se odslej ne bi vež sestajal in l>i bil jeseni razpuščen. Vlada pa bi delala že pred razpustom parlamenta ua podlagi dekretov. Obenem poroča list, da sc pripravlja tudi sprememba ustave. Ofieieino se vladna kriza še ni začela, pač pa je z gotovostjo pričakovati krizo prihodnji teden. Zbližanje z Italijo ? Zaradi Irancosko-ruske zveze Bukarešt, 26. maja. b. Izredno napeto politično ozračje, ki vse bolj zajema široke narodne sloje, bo brez dvoma povzročilo usodne godoke v Romuniji. Ze danes se jasno vidi, da se pripravljajo velike spremembe tako v notranjem, kakor tudi v zunanjem političnem življenju. Zelo se razpravlja o akciji maršala Averesca, ki jo ne podpirajo samo liberalni desidenti, ampak tudi voditelji narodno-knicčke stranke dr. Maniua. Ta akcija gre baje za zbližanjem Romunije z Italijo. To politiko je vedno zagovarjal in podpiral maršal Averescu. Za io politično smer je merodajno nezadovoljstvo, ki prihaja tudi v Romuniji, kakor v Poljski vse bolj do izraza zaradi francoskih prizadevanj za zbližanje s sovjetsko Rusijo. Ti romunski krogi vidijo v sovjetski Rusiji nevarnost za svojo neodvisnost in samostojnost. Danes pride v Bukarešto bivši predsednik vlade Vajda Voevod. Za ta obisk se trdi, da se bo izvršil po predhodnem sporazumu z dr. Ma-niujem. Gre za zavarovanje vpliva in ugleda kmečke stranke. Govori se, da je Tartarescu že včeraj izročil kralju demisijo svoje vlade, ki jo kralj doslej ni niti sprejel, niti odklonil, ampak si je pridržal čas za tozadevni sklep. Sofija, 26. maja. AA. Kralj Boris je podpisal ukaz o takojšnjem razpustu vseh občinskih svetov. Uradnike Čehe po vrsli zapirajo Velik korupcijski škandal v Kijevu Kot smo včeraj poročali, so v Kijevu, sedanjem glavnem mestu Ukrajine, zaprli v zvezi z odkritjem velikanskega korupcijskega škandala celo vrsto visokih uradnikov Čeke, z njimi vred pa so zapleteni v aferi in deloma aretirani tudi drugi visoki funkcionarji državne uprave in državnih tovarn. Zadeva ima tole ozadje: komunistična stranka je imela v kijevskem mestnem območju že daij časa več konzumnih zadrurf, da bi na ta način člani stranke, zlasti pa vodilni funkcionarji stranke prišli do živil in drugih življenjskih potrebščin. Tej zadrugi so dobavljali blago razni trusti, ki so se pa seveda stranke bali in so prodajali po nizkih cenah, tako da je morala država doplačati razliko zaradi prenizkih cen v razmerju s produkcijskimi stroški. Tako je bilo mogoče, da so te konzumne zadruge oskrbovale svoje člane s predmeti po izredno nizkih, smešnih cenah za osebno porabo, ki pa je bila zelo visoko odmerjena, mnogo višja kot pri ostalih državljanih. Seveda poleg živil so prodajali v zadrugi tudi zlatnino in srebrnino, pa še briljante itd. Seveda pa to še ni zadostovalo. Zadruga je začela špekulirati in prodajati svoje blago, ki ga je dobila po nizkih cenah, drugam po izredno visokih cenah. Prodajali so to blago tudi v druga mesta, celo v Moskvo in pri tem delali Po Barthoujevem govoru kolosalne dobičke. Pravijo, da so zaslužili samo pri moki in kruhu okoli 13 milijonov rubljev. Pri vseh teh poslih pa je sodelovala tudi GPU s svojim športnim klubom »Dynamo«. V preiskavi se je izkazalo, da so nekateri člani Čeke brutalno izsiljevali od ljudi zlato in briljante, katerih pa niso oddali državi, ampak jih lepo prodali. Da pa bo slika popolna, seveda uradniki kijevskega državnega tožilstva niso hoteli vedeti nič o aferi, saj so se dali podkupiti z denarjem in živili, ki so bili namenjeni nekemu otroškemu domu. Zato je bilo potrebno poslati iz Moskve posebno komisijo, da škandal preišče. Komisija je takoj odredila številne aretacije. Tako so aretirani med drugimi: predsednik kijevskega mestnega so-vjeta Bistrukov, zapisnikar mestnega odbora stranke Černjahovski, njegov namestnik Aronski, vodja prehranjevalnega urada Šeremetjev, nadalje dva uradnika državnega tožilstva in nad 100 uradnikov GPU, pa še več vodij gospodarskih podjetij itd. Člane GPU so prepeljali v moskovske zapore. Obenem pa so razpustili mestni odbor stranke, stare člane pa so nadomestili z moskovskimi funkcionarji. S tem pa čiščenje v kijevski organizaciji komunistične stranke še ni končano in pričakovati je nadaljnih ukrepov. Italijanski tisk napada Francijo Rim, 26. maja. b. Fašistični krogi so ekspoze ; francoskega zunanjega ministra Barthoua sprejeli zelo hladno. Tisk prinaša eksjioze le v kratkih odlomkih in ga kritizira. Predvsem povdarja, da se je od Barthouja pričakovalo, da se bo v svojem ekspozeju, vsaj kar tiče odnosov med Francijo in velesilami, posebno pa odnosov med Francijo in i Italijo, lahko jasneje izrazil. Fašistični krogi mu I zamerjajo, ker se je omejil le na izjavo, da Fran- ! cija noče vojne in da je na drugi strani popolnoma varna ter da bo s svojimi zavezniki odstranila vsako nevarnost. S tem je po mnenju fašističnega tiska Barthou priznal, da Francija trdovratno nadaljuje svojo dosedanjo politiko in da se nič več ne sme | dvomiti, da bo novi načrt o povečanju francoske i Žitna kava Adria = zdravie! Kuoujte io! česnr nuditi. Kakor je resnično, dn človek ne živi samo od kruha, ampak od žive božje besede, tako je tudi resnično, dn gn vsi nia-terielni užitki ne morejo osrečiti. In če je res, da duh oživlja snov — ali ni jx)tem ik.<-trehno, da od duha pričakujemo vodila zu življenje, po katerem s« bosta poedinec in družba uiogla harmonično razvijati. Jean Guirand (Paria). oborožitve na kopnem, na morju in v zraku, ki ga že proučuje finančna komisija, kmalu sprejet v francoskem parlamentu. Kredit za izvedbo tega novega načrta za utrdbo meja in za zgraditev novih ladij in vojnega letalstva ie določen na 3.180,000.000 frankov (10 milijard Din). Puriz, 25. maja. p. Tu biva že več dni turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Danes je turškega zunanjega ministra sprejel francoski zunanji minister Barthou, za njim pa predsednik vlade Doumergue. Sprejem je imel zelo prisrčen značaj. Vsi trije državniki so razpravljali o splošnem evropskem položaju, nadalje o balkanskih zadevah, zlasti mnogo pa o posledicah vstopa Rusije v Zvezo narodov. Po izjavi turškega zunanjega ministra je najnovejša francoska politika, kakor jo je orisal včeraj v parlamentu Barthou, povsod v balkanskih državah vzbudila veliko odobravanje. Nov šel državnega pravdništvo Belgrad. 26. muju. tn. Za šefa drž. pravdni-štva v 3. pol. skupini 2. stopnje j«' postavljen v Ljubljani dr. Viljem Lavrenčak, namestnik drž. pravdnika v Ljubljani. Obsedno stanje v Avstriji Dunaj, 26. maja. TG.Danes je avstrijska vladi na svečan način proglasila izjemno stanje za vso državo in to zaradi neprestanih dinamitnih napadov in drugih podobnih zločinov proti javni varnosti. Nocoj namreč so izvedeli, da so teroristi hoteli uničiti brzojavne zveze po državi. Nadalje so se izvršili napadi proti stražam, ki stojijo pred vbodi v palačo dunajskega in solnograškega nadškofa ter pred hišami katoliških organizacij. Na stotine duhovnikov je prejelo grozilna pisma. Državna meja pri Kufsteinu je bila danes zaprta za ves promet in ostane tako do preklica vsled vpadov bavarskih narodnih socialistov na avstrijsko ozemlje. Vsak prehod čez državno mejo je nemogoč. Javna nasilja pred kratki sod Dunaj, 26. maja. AA. Korbiro poroča: Vlada je odredila načrt zakona, po katerem se bo uredba o prekem sodu izvajala tudi pri zločinih javnega nasilstva, pri premišljenih političnih dejanjih, pri sabotaži in zlohotnih poškodbah državnih brzojavnih naprav ter pri zločinih izvršenih z razstrelivi. »Reichspost« poroča, da je policija aretirala neko osebo, o kateri domneva, da je izvršila atentat na »Festspielhaus« v Salzburgu. Aretiranec je aktivno sodeloval tudi pri februarskih nemirih in zato mislijo, da je atentat delo komunistov. Bolgari in mi Sofija, 26. maja. AA. Davi ob osmih je odpotovalo v Belgrad 25 članov bolgarskih Penklubov. Bolgarske književnike vodi predsednik prof. Bala-banov. Bolgarski književniki bodo vrnili obisk, ki so ga napravili člani jugoslovanskih Penklubov na Bolgarskem. Caribrod, 26. maja. AA. Člani bolgarskega Penkluba, ki bodo prihodnje dni gostje jugoslovanskega Penkluba, so prispeli v Caribrod, kjer so jih pozdravili jugoslovanski književniki. V Nišu je poseben odbor priredil bolgarskim književnikom banket. Bolgarski književniki prispejo v Belgrad nocoj. Sofija, 26. maja. AA. Jugoslovanski gospodarstveniki, ki so že nekaj dni gostje svojih bolgarskih tovarišev, so davi odpotovali v Plovdiv. Odtod pojdejo v Kožno dolino, nato pa v Varno in v Bur „Težko je nafti zbližanje z bratsko Poljsko" Izjava češkoslovaškega ministrskega predsednika Malypetra Praga, 26. maja. p. Ministrski predsednik Malypeter jc včeraj pred izvršnim odborom češke agrarne stranke poročal o notranjem in zunanjem |>olitičncm položaju. Kar tiče Poljske, sc je Češkoslovaška stalno trudila zn čim boljše odnose. Češkoslovaški je žal, da je tako težko najti iskrenega zbližanja s to bratsko državo. Uradni krogi sc bodo trudili, dn se vsi spori čimpreje odstranijo. Naši odnosi do Nemčije so v glavnem korektni, mirni in hladni, kar cenimo, nc želimo pa sc na te odnose »rcvc£ naslanjati. Daljnji razvoj zunanje-političnih dogodkov bomo opazovali s stališča lastne varnosti, ila pa pri tem prav nič ne bo odšlo našim očem in bomo vedno pripravljeni na vsako eventunlnost. Edino kadar so pripravljeni vsi narodni sloji, sc lahko ohrani samostojnost republike. Kar tiče notranje politike, je edino pravilna dosedanja demokratska oblika in pri tej l>omo tudi ostali, je zaključil Mulyj>cter svoj govor. Ustanove ncmshe rri>o!ucrc C**?.O i Kaj je ,,prostovoljno Pregled o organizaciji prostovoljnih delovnih taborišč v Nemci j llal^ahsko gospodarstvo pada Jugoslovanski časnikarji, ki so na povabilo romske vlade 10 dni potovali po Nemčiji, so imeli priliko obiskali na Bavarskem in sicer v rtenedik-linerbeuren eno lire/, ilvonia najbolj zanimivih, čeravno ne originalnih ustanov liarodnosncialistične revolucije: taborišče prostovoljnih delavcev (I.ager ,les freiuilligen Arbeitsdieustes). O tej ustanovi je vredno govoriti, ker morda najbolj izraža revolucionarno hotenje pokreta, ki bi rad ne samo vla- j dal, ampak socialno preoblikoval življenje vsega i naroda. Prostovoljno delo ni hitlerjevskega izvora. Že pred vojno suio naleteli v okviru borbe pj-oti begu i/, dežele v mesta na prve poskuse organiziranja prostovoljnega skupinskega dela v Nemčiji. Pu vojn) je Stanibulijj-kijeva vlada izšla V aislematič-nim načrtom prostovoljnega dela, pri čemer pa je prostovoljnost• ze nekoliko izgubila na račun pl isiljenosti . Bolgarsko skupinsko delo. ki ga vzdržuje država, je prineslo veliko gospodarskih koristi in odbilo v Bolgariji v veliki ni.'Ui najhujše udarce brezposelnosti, pri tem pa imelo to zaslugo, da je zaposlilo možgane in pesti mladine. Tudi sovjelske delavske kolone, pri katerih se pa ne -me več govorili o prostovoljnosti. zasleduj'jo ' li 1 namen, zraven jia so dobile še čisto (»osebno vzgojno nalogo, da delavstvo v skupinah pod liadzor-ilviuu države pretvarjajo v komunistične voditelje. Zbližanje delavca unožgan z delavcem pesti Narodni socializem v Nemčiji, ki se mu ne sme odrekali uj>rav revolucionarnih nagibov in teženj na socialnem polju, je v svoji prvi, neizkažoni želji. da dvigne delavske socialne |ila.sti k udobnosti iu k spoštovanju, z eno besedo k enakopravnosti z drugimi socialnimi plastmi. že v prvih letih svojega gibanja povzel zamisel postovoljuega skujiin-skega dela in ga skušal v okviru svojih organizacij tudi spravili v življenje. Pri tem je treba pripomniti. da v prvih začetkih namen zaposlili brezposelne. ni bil poglavitno dvigalo pokrela, marveč narodnemu socializmu tipična želja, da izenači delavca mozga n in ik-.lavca pesti*, da podere so-dobtio malikovanje razumske aristokracije iu dvigne vrednost ročnega dela v sestavu nemške družbe. Prvi poskusi so imeli velike uspehe. Pod vplivom i/enačevalnih idej je romantična mladina tako imenovanih boljših in izobraženih stanov rada drvela v prva taborišča prostovoljnega dela in se lam rada brntila s tovariši, ki mi prišli s kmetij in i/, tovaren. Na te prvo uleje se jn nanizala druga, da je v interesu nemškega naroda, če se zavre dotok ljudstva iz dežele v niesla, oziroma še več, ,e nekoliko preblvulslva mest zopel iztisne nazaj na deželo. Prostovoljno skupinsko delo naj bi vršilo v leni pogledu pionirsko delo. Toda šele. ko je lliller prevzel državno oblast, j dubil Arbeilsdiensl svojo čisto posebno, čisto svojstveno funkcijo v narodno socialistični državi, da namreč pregnete in prekvasi kolikor mogoče veliko število zrele mladine s socialnimi ideali narodnega socializma ter iz njih vzgoji neko. vodilno •vrhnjo plasl. ki bo zunaj v življenju vodila de-lovno ljudstvo ter tvorila vez med plašijo možgan in plastjo rok . Seveda je bilu pri izvedbi te organizaciji' dali prostovoljnemu delu še nekaj bližjih ciljev, ki pa -II le v službi te vrhovne ideje. Organizacija prostovoljnega dela V Arbetsdiensl , ki je državna ustanova s poselmiui državnim voditeljem, ki je minister, na ii'lu ler z '20 pokrajinskimi podvodstvi, ki se zopet delijo v sedaj že nad 1000 taborišč po 200 prostovoljcev, sprejemajo fant« od 17. 0iieha!0, ker pri železni disciplini, ki vlada v taboru in pri vzgojnem sožitju vseh celično Čito m uspevalo m so drugo-verci v kratkem času postali privrženci narodnega socializma. Pri vstopanju v prostovoljna delovna taborišča ni mogoče odrekali v velikih primerih i-islo idealnih motivov. Narodno socialističnn revolucijo je izvedla v Nemčiji mladina, ki hoče ostali na vodilnem mestu in videti tudi sadove. Pri mlatili ljudeh je lorej veliko idealnih nagibov in bi i>ilo popolnoma pogrešilo trditi, dn išče samo za-poslitve in kruha. Ti fantje hočejo nekaj storiti za domovino, hočejo delali za njo in za njo doprinesti žrtve, li fantje hrepeni jo po stanovskem /.bližji nju jn socialnem pobrat i iiistvu in hočejo, ko bodo zapustili taborišče, pnslaii vzgojitelji ljudstva. Ni j volna, da je od spodaj gor v j»okretu Arbeits-diensla silno veliko idealizma in visoko etičnih nagibov, ki jih je baš sposobna mladina. Življenje v delovnem taboru Taborniki so nastanjeni po slavlmh. ki so jih pač dobili in jili po svoje preuredili. V našem pri-iii.-i-u so si prikrojili slari benediktinski samostan, v kalereni prebivajo v enem krilu še oo. sa-lezijalici. Tabor je urejen cisto po vojaško. VeUke »puhlice s čistimi jiričnanii, skupna umivališča, -kupne oblačilnice, kjer ima vsak svojo omarico, -kupna obodnim, skroniiio-vojaška, neke vrste skupna hiša, kjer jc na ra/.pnlago nekaj knjig in drugega čliva ler razne igre. Kuhinja |ki vojaškem vzorcu, kjer kuhajo zelo okusno in obilno hrano po točno za vso državo enako odrejenem jelovniku, ki menja vsak dan V tednu. I anlje vstanejo ob petih, oziroma ob pol šestih, se oblečejo. gredo na dvorišče, tam hitro nekaj minut prostih vaj. da gre spanec iz telesa-, nalo -e vrnejo v spalnice, ki jih spravijo v rod. V pol ure mora biti vse golovo, nakar je tečen zajtrk, pn zajtrku ie akujien odhod na delo, v čclverore-dili. z zastavo na čelu in godbo, kjer jO imajo, sicer pa - peljem narodnosocialisličnih pesmi. Za ročno lelo i«* odmerjenih šest polnih ur. Kaj delajo? l\ot načelo si je Arbeilsdiensl postavil geslo, da ne -me vršili taksnega dela, ki bi delalo konkurenco za-ebnemu udejsivovanju. V po-tev pridejo lorej lela, kot recimo osuševanje močvirij, grndba polov in ce.-t. kopanje kanalov, reguliranje hudournikov. Taborišče v Be.uedlklinerbourenu izstišav« ne-,ii ondofno močvirje in [K>[iravlja tudi strugo hit-,tnurnika. Oboje so jugoslovanski časnikarji videli. I-anlje delajo brez razlike in s svojimi voditelji .red po vrhovnem vodstvu Arbeitndiensta v Berlinu izdelanih načrtih in po navodilih strokovnjakov, ' su ali v taboru samem, ali pa od časa do časa pridejo nadzirat. S kakšnim ponosom so kazali na približno 10 ha veliko ploskev, kjer so letos že sadili krompir! Delo rii težko, k delu nikdo ne jiri-"nnja. laku ihi ima človek' takoj vtis, da država nikakor ne pride na svoj račun, če bi zasledovala edinole gosjiodarske koristi. Po dovršenem delu se fantje vrnejo zoj»et v četveroredib /. lopatami na ramah in pod vodstvom godbe in taborne zastave nazaj v taborišče, kjer jili čaka obilno kosilo. I/, delovnega .tabora nastane nalo šola: predavanje, državljanska vzgoja, sjmrl. • igre, popravljanje uniform — do večerje. Pu večerji zopel nialo telesnih vaj, nakar morajo vsi. pokorni :/upfenslreic.hu . v pustelje. Ob nedeljah so jirosli?, lorej jim ni Ireba delati, pač |ia imajo zopet vzgojna predavanja, skupne izlete, kjer se vadijo v signaliziranju in podobnih vojaških vedah. Za službo božjo imajo odrejen prosi čas od 0 do 12, loda vodstvo tabora se ne briga, če kdo hodi k službi božji ali ne, razun v oddaljenih taborih. Kol rečeno, sn prostovoljni delavci napravili veliko koristnega, a se vedno ue toliko. da bi krili stroške, ki jih ima država z njihovim vzdrževanjem. 3 miliarde in pol Din na leto Fantje so vsi lepo uniformirani, imajo svojo delovno in svojo paradno uniformo, ki je čislo vojaška, z odprtini suknjičem, s solidnimi škornji in uprsniui in trebušnim pasom. Njihov znak ie lopa-la, obkrožena ua vsaki slrani s pšoni&nim klasom. Plače nimajo nobene, pač pa dobivajo 25 jifenigov (5 Din) napitnine na dan, da si morejo privoščiti od č;; .i do časa čašo piva in krili stroške za j>isa-iijo. Ker pride brana povprečno na 79 jdenigov na dan in za vsakega in 1.10 marke za vzdrževanje tabora in za obleko, znaša celoten račun, ki ga mora poravnali država za vsakega tabornika, vkljii čivši plače m voditelje. 2.14 marke (okrog '23 Din) dnevno ali za vseh 280.000 mož, ki jih imajo sedaj po vsej Nemčiji, nekaj več kol pol milijona mark ali III milijonov dinarjev., letno jia 3.000,000.000 Din! Vsa izsušena močvirja, vse cesle, vsi regulirani hudourniki ne morejo odtehtati lako visoke denarne žrlve in je, zalo brezamiselno trdili, kot se je že slišalo, dn je narodni socializem uvedel prostovoljno delo edinole iz. razloga, da preskrbi državi, cenenih delavcev zn izvedbo velikih javnih del. Dajte jim mesto iopat — puške Vsakemu, kdor je 'obiskal taksen tabor, pade v uči strumna, čislo vojaška disciplina, ki jo izvajajo zelo strogo postavni Ijudje-vodilelji, ki pod lo delovno uniformo večinoma ne morejo skriti svojih vojaSkili prsi. Saj tndi nobeden he prikriva, da so zavzeli vod i tel js k a mosta bivši častniki, ki so tudi najbolj vajeni nn vojaško -disciplino. Toda disciplina je ludi railevolje sprejeta, saj so fantje sami. prostovoljno prišli v labor in saj vodnik ue operira s kaznimi, marveč skuša vplivati bolj na časi vsakega tabornika. Poveljnik taborišča v Henediktiner-beurenu, g. von Rtidav. je sijajen človek. biv>ši aktivni častriik. ki sn mu znana ludi balkanska bojna polja. ČlrtVek ima nehote vlis. da je treba ffthmiu. ki vsak dan ekserciraju z lopatami, dati le рцбко v roke, pa bomo j,nieli sijajno IzveŽbane vojaške,.odrede s častniki, ki so se pri vsakdanjem delu vo-jaku-delavcu približali in poslali njegovi priljubljeni tovariši. Pionirji revolucije Po najnovejših predpisih državne vlade ostane prostovoljno delo trajna ustanova. To je velike važnosti, če upoštevamo, da traja delovna doba v taboru le devel mesecev in mora fant potom nazaj v življenje, kjer skušajo skrbeti za njegovo pravilno nastavitev, če mogoče na kakšnem vodilnem ineslu v obratih. Vsako leto torej prihaja iz teli taborišč velikanska armada i/.vežbauih in v narodnem socializmu utrjenih fantov, ki bodo vsi zavzemali vplivnejša mesla mod ljudstvom. Da bi poslal vzgojni pomen prostovoljnega dola še večji, je državna vlada -la še dalje in odredila, da mora vsak izobraženec, ki hoče vstopiti v državno službo, priložiti svoji prošnji tudi potrdilo, da jo prebil najmanj šest mesecev v taboriščih prostovoljnih delavcev. Hitler je torej uppgnil razumnišlvo in ga hoče prisiliti, da se v spoštovanju prikloni ročnemu delu. Ali ni to sploh temeljna poteza nemške revolucije, ki se je iz socialne razvila v nacionalno, nek oddaljeni boljšoviški dib, ki govori o maščevanju ročnega dela nad razumnim zu vsa prezirali ja, ki jili je trpel delovni stan v liberalni dobi? Na ta način bo narodni socializem zares zgnetel neko plast ljudstva, ki bo postala hrbtenica novega reila, ki ga hoče ustvariti. Od sjM>ilaj gor. sinu rekli, veliko idealizma, mnogo romantike in nesebičnega poleta, od zgoraj dol pa veliko preračunane smotrnosti, ki usmerja vse to lepu navdušenje, ne da bi posamezniki to vedeli. ali če vedo. občutili, v korist natančno določenim ciljem, ki so jili postavili vrhovni voditelji: ustvarili novega, v vsakem oziru udarnega nemškega človeka, ki mu je skupnost vrhovni smoter vsega njegovega nehanja. Arbeilsdiensl je danes v Nemčiji vzgojna šola, ki je .bistven del narodnoso-ciallstične države, ki vzgaja vojake za mir in ludi vojake za vojno. I>iiiiaj-ka vremenska napov ed: Močno oblačim. Padavine, Hladnejše vreme. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, nekoliko nestalno s prehodnim deževjem, temperatura zmerna. Splitska vremenska napoved: V severnem iu srednjem delu lahno oblačno, v južnem delu jasno. iih otokih jttgozapadni vetrovi. Morje valovito, ponekod razburkano. Temperatura Ivi nekoliko padla. Globoko užaloščeni naznanjamo, da jc 4 moja ljubljena, dobra soproga, gospa Roziha Za e c roj. Peterlin danes j*) kratki mučni bolezni v Gospo-du zaspala. Pogreb drage iX)kojniee bo v ponedc Ijck ob 17 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. maja K»3t žalujoči soprog Ivsn Zajec. akad. kipar, in rodbina Peterlin. I< i m , 26, maja. Mu«fnlinijev list Popolo d Itaba-, je prinesel notico o položaju Kanca d Italia, ki daje veliko mislili. Potem, ko konstatira, da je zl?la rezerva tega instituta že clve desetletji skoro stacionarna, dostavlja: Mogoče jc, da ' bi slučajno neugodno slanje naše trgovinske bilnncc primoralo banko, da izvrši nadaljnja izplačila v zlatu, toda v tem ni nič iz.vaiii ednega.- Na ta nafin se misli odpomoći temu neugodnemu položaju, ker ie -Popolo d' Italia« mnenja, da so se s progresivno redukcijo cirkulacije oprostili najmanj dve milijardi, lako da bi lira postala kmalu bolj redka, in zuto bolj iskana, Ce Mussolinijev list tako odkrilo piše o neugodnem položaju, mora ta v resnici bili resen. Mala zveza in Rusija Rim. 26. maju .k. Ob priliki prihoda jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiču v Ženevo lukajš'iiji listi zelo mnogo pišejo o se-s tanku ined ministri Male zvezi- z. I.itvinovim. Na lem sestanku se bo končno uredilo vprašanje priznanja Sovjetske Rusije - slrani Male zveze, prišlo bo pu baje ludi do podpisa pakta o nena|imlanju in vzajemni pomoči mod Sov jetsko Rusijo in državami Male zveze. IOOO vagonov pšenice orodamo Avstriji Dunaj, _4i. maja. k. Kakor se dn/.nava. je avstrijska vlada dovolila popolnoma svoboden uvoz madjarske pšenice v Avstrijo. Svoboda uvoza bo trajala do 30. junija. Tudi jugoslovanska vlada je zahtevalo, da se ji dovoli prav lako velika ugodnost za uvoz pšenice kakor Madjarski. a je avstrijska vlada izrazila pripravljenost. da dovoli Jugoslaviji uvoz t(X>0 vagonov pšenice. Teli 10Ш vagonov pa sc že nahaja na Dunaju. To pšenico bo Avstrija prevzela, več pa sr ne bo -nielo uvoziti iz Jugo-slavijo. Italijanski minister v Dubrovniku Dubrovnik, 2<> maja. k. Danes je s patni-kotu t Za ras prispel v Dubrovnik italijanski gradbeni minister ( rolalanzn. Zvečer i| v tej zadevi sprejel tudi ixl kmetijskega ministra dr. Kojiea. Mlekarska šoln v skofji Loki jc edina šola te vrste v državi. Belgraiske vesti Belgrad, J<). maja. m. Upokojena sla dr. Ivan Lininger, tajnik upravnega sodišča v (Zelju in višji 'pisarn, ofieijal pri okr. sodišču na Brdu Leon Trstenjak. Belgrad, 26. maja. m. Po vseh ininishslv ih nepretrgoma delajo na sestavi predlogov- za sistemizacijo uradniških mest. komisija, ki je za to odrejena pri predsedstvu vlade, istotftkodela neprestano na urejevanju prispelih predlogov i-z pi»sniiie/nih resorov. Belgrad, 26. maja. m. V petek. I. junija bo v Ljubljani seja odbora Glavne zadružne zveze. Belgrad, 26. ma ja. m. Za včera j je bila napovedana izredna skupščina priviligirnnegn izvoznega društva, na kateri se je imel izvoliti upruvni in nadzorni odbor in se je imela sprejeti sprememba statuta. Zaradi nekaterih tehničnih razlogov pa se skii|)ščinn ni mogla vršiti in je bila preložena na 4. junija. Belgrad. 26. maja. tn. Tu se mudi vseučiliški profesor dr. Pošlič. predsednik osrednje zveze hrvatskih kmetijskih zadrug v zadevi asanacije te zveze. Ministrski svel je že izdal odlok, s katerim se pooblašča ban. da najame potrebno posojilo. Belgrad, 20. maja. m. Danes ob pol i2 sc je pripeljal v umetniški paviljon Cvijctc Zuzoriča Nj. Vel. kralj iu si ogledal šeslo umetniško razstavo jugoslovanskih umetnikov. Pri vhodu v paviljon so suverena (-»ozdravile gosjje iz odbora Cvijcle Z(izo-rič. Po odhodu jc kralj prosil za katalog in cenrtk razstavljalnih det. Belgrad, 26. maja. m. Samoumor ravnatelja tukajšnje podružnice italijanske zavarovalne dru/be Assicurazioni Generali Rajičeviča je sedaj popolnoma pojasnjen. Samoumor jc izvršil zaradi tega, ker je prekoračil svoja j;ooblastila in je jx>dpisal r imenu zavarovalne družbe raznih menic za 116 milijonov dinarjev, ki jih je dal trgovskemu posredniku Oeorgije Petroviču. Podružnica zavarovalnice je že vložila ložbo proti Petroviču, proti kateremu je uvedena preiskava. Drobne vesti Madrid, 20. V. TG. Španska vlada jc sklenila ■ da Ivo podaljšala izjemno stanje v vsej državi šc za j nadaljnjih 40 dni vsled groženj poljedelskih delav-i cev, da bodo 3. junija proglasili splošno stavko. B?rlin, 26. maja. TG. Narodnosocialisfična stranka izjavlja danes uradno, da je število članov hitlfrjevske mladinske organizacije doseglo danes O.OOOOOO. Berlin, 26. maja. TG Danes je prišlo iz Nanga-parbata v Indiji brzojavno poročilo, da je nemška ekspedicija na himalajsko gorovje dosegla 3000 ni in se tam utaborila za nadaljnje operacije. Izjava Današnje Ju I ro« je mene. hudega glavo--cku, predstavilo spoštovanemu občinstvu. Ker vsebuje ta ^-Življenjepis« poleg stilističnih tudi vsebinske napake, ga bomo / gospodi od - Jutru« preredigirali, in sicer pred pristojnim ro dakcijskim odborom, t, j. pred sodiščem. V Ljubljani, 26. maja 1<Л4. Vladislav Fabjiinčič. \ slučaju slabega vremena bo predslavii »PRI BilJ-M KONJIČKI v operi ob 20 in ne ob 16, kakor je bilo pomotoma javljeno. Utrinki. KAKO ZBA.SK.4 tlKHK CAUSIKE /.mn prrAsniniUn Hooacvelln se zeln ;niiliiw :rt jnrnn iirljnijc in ludi :n rnmi/iitjc. 1'ri'd krni k itn jc bila r (josteh )>ri '/.rezi ameriških časnikarjev, ki s o njej nn cn.il priredili slovesen taji rek. 1'ri lej priliki je predsednikova iena imela kratko preda r a ti jr n lem. kaj moderna ženska hofe r časnikih brni i. 1'ri lem ni pocdiujnla ln svojega Insl nei/a okusu, ampak se je sklicevalii predvsem nn tisoče ženskih pisem, ki jili vsak dan dobiva. Takole je povedala,ameriškim časnikarjem: Morila se bosle čudili, ie vam povem, da Henske, ki so le pisn/a pisale, тпоцо ijncorc o carinah, zunanji Ir-iiovini, o vojni in miru. o drlu in brezposelnosti, o poljedelskih kreditih ild. Časopisi slrjkoprej ;n tenske prlnnšnjo posebne ienske slrani. Ites jr. da sr bo lanska redno v glavnem zanimala za lo. kur se lite gospodinjstva, pa najsi bo potem v javnosti na lej ali oni druiabni stopnji, l'n bo iktjuh lemn Ireba spremenili slog ienskih prilog. enake, katera sedanjo stisko prirej bolj nbrnli kakor pa rttoi, se je naučila zaniimti ludi za rtosftodarsko življenje. Ne peča sc firer mnogo z abstraktnimi tprakanji o crljnvl iff vredn'nli denarfe. redno pu neposredno občuti vsako iipremetnbo v cenah. — l\ar je lukaj ga. Roosevelt povedala o ameriških •i nskuh. velja po vrlini tndi za druge knllurm •telite. Stiske v zadnjih desetletjih so silno ra: širile obzorje vsake gospodinje. .4 tem mora računali tudi časopis je, ki lia j sr poslej bol: o-ira na Zelje in zahtere svojih brali:, katere so v ol -/••! druline pri izberi časopisov :e!o meroilajiir i K. f .) SOVJETSKO PLEMSTI O РагШ/i lisi Journal , kateremu seveda prepuščamo taili odgovornost zn lo norico, porota, ila i: sovjetski llusiji namera rajo vpetju/i neke uo-r vrsle sovjetsko plemstvo. Ljudi. I;i so :a sovjetsko driaro iiruv posebno zaslužni, bodo odlikovali. Zaenkrat sla znani dve odlikovanji: eno. ki je nn njem. I.jeninora podoba, na dragi pn je upedob t jenu sorjilškii zvezda. Tu odlikoiu nje, kdor ga lio dobit, pa ni sn mo v čast, ampak tudi r korist. Ti. novi plemenita,v bodo dobili, od ilrlavv boliša stanovanju in boljše kmetije ler tudi živilu po znižani ceni. Misel uslanorilve takega sovjetskega plemstva je Slatin menda le dot/jo nosil s seboj. To je logičen zaključek lisle politike, ki je'le doslej prepričane čistokrvne in zaslužne botjievike redno dvigalu nad niHolico drugih. Sicer pa, praci lisi, hodo li nori sovjetski plemiči imeli še druge velike ugodnosti. Uaje si luido po železnicah. In-! djah. tramvajih in avtobusih lahko zastonj vozili. To poslednje po našem mnenju ni nobena sevzti-rija. ker je lakih zaslon ikarjer le seda j dovolj V sovjetski llusiji m ludi drugod po Evropi. VEDNO ZADOVOLJNI boste г Vašim perilom, ako ga perete po preizkušeni Schichtovi metodi. To se pravi: zvečer z Žensko hvalo namočiti — s tem nesnaga popušča, zjutraj s Schichto-vim terpentinovim milom enkrat izkunati — s tem se nesnaga odstrani. JE CELO DELO P R I Jubilej katoliškega gibanja med Slovenci Oh šiiridesetlelnici „Danice" Danes obhaja J. kat. akad. društvo »Danica« 40-lotnieo, odkar je bila ustanovljena na Dunaju. Cele generacije katoliške inteligence nam je v tem razdobju vzgojila in dala »Danica«, ki je izšla iz živega mladega katoliškega gibanja. Njen duhovni oče jc bil pokojni dr. Anton Matu ič, ki je v svojem »Rimskem katoliku« tako na globoko oral brazde katoliško slovenske duhov;ne pre-osnove. Le peščica mladih in idealnih katoliških fantov je bila, ki je ustanovila Danico. Pi-jonirjem katoliškega pokreta med slovenskim iaobraženstvom je bilo treba hoditi skozi vice trpljenja, zasramovanja, blatenja in preganjanja. Pa vztrajni idealizem mladih in prepričanih src, ki so verovali v svoje ideale, je vse premogel. V zadnji dobi, ki je lik za nami, jc mladi katoliški inteligent pozabil na trpljenja polno, pa prav zato tudi slavno in zmag polno zgodovino katoliškega gibanja na Slovenskem. In to je bila škoda, ki se je začela poznavati v našem javnem življenju. Danes »Danica« obhaja svoj 40 letni jubilej v novih okoliščinah, ko je zopet lako očitno in jasno, da pot navzgor vodi le skozi trpljenje ter da se značaji kujejo le v boju, kjer so delež skeleče rane. Tega se današnjj rod mladih »Daničar-jev« v polni meri zaveda. Mladi »Daničarji« so za 40 letni jubilej svojega društva izdali slavnosten list z naslovom in geslom »Povsod Boga«. V uvodnem članku svojega slavnostnega glasila so povedali, kakšni so cilji in naloge katoliške akademske mladino: Cilji in naloge akademske mladine. Po nauku Platona jc pravi akademik tisti, ki ima jasno sliko o ureditvi sveta in o naravnem redu vrednost; to spoznanje mu da pravico do voditeljstva. Mnogi danes niso več sposobni, da bi gledali dogajanje v svetu v luči notranje povezanosti z najvišjim po-čelom, z Bogom, in na ta način priznavali pravo hierarhijo vrednot. »Prosvetljenost« 18. stoletja, materializem in subjektivizem 19. stoletja so razklali enotno krščansko kulturo Evrope in novi preroki so začeli razglašati novo dogmo: vse dogajanje v naravi in zgodovini se vrši in razvija v okviru nespremenljivih naravnih zakonov snovnosti, kjer ni mesta za svobouno udejstvovanje nadstvarnili činiteljev, ko so Bog in duša. Toda »laicizem«, ta kuga modernega časa, ki je pregnal Boga iz javnega življenja narodov, iz parlamentov, zakonodaje in šolstva, ni mogel osrečiti narodov kljub mamljivim geslom enakosti, bratstva in svobode. Grenki so njegovi sadovi: nemiri, upori proti avktoriteti, brezsrčni kapitalizem, komunizem ogrožajo obstoj krščanske civilizacije Evrope. Samo lahkoverni utopisti si morejo zakrivati oči pred grozečo katastrofo. Tehnični genij naše dobe jc znal sicer sijajno organizirati materijo a se je pri tem tako globoko zaril v snovnost, da je zgubil kompas duhovnosti, ki naj spaja atome materije v harmonično celoto. Subjektivizem, pozitivizem, empirizem, pragmatizem so razdrobili vse solidne temelje, na katerih bi mogla akademska mladina graditi enotno stavbo svetovnega nazora. V ta kaos atomov, subjektivnih mnenj in nazorov zaori katoliška mladina vekoviti klic iz pradavnine: Povsod Boga! Mi hočemo povsod Boga! Mi verujemo v Boga! Njemu posvečamo svoje mlado življenje, Njemu ga darujemo jutro za jutrom in se čutimo močne kljub slabostim, ki nas tarejo. Zadivljeni gledamo zmagovito znamenje, ki ga je Bog postavil med narode, sv. Cerkev, zgrajeno na Petrovi skali. Okoli Nje se zgrinjamo iu zbiramo; kajti od Njo potekajo vode novega življenja. Ona nas bodri in uči, kako na.j ponesemo Boga v naše domove, družine, ustanove, kako naj uveljavimo Njegova životvorna načela v gospodarskem, kulturnem iu državnem življenju. , .Je še rešitev možna? Da, tisočkrat da! Tudi naša doba je le ena stran božje knjige! Mi, akademiki, hočemo le božjo knjigo pra-rrrno čitati! Na nas jc, da doumemo vso globino jmslanstva, ki ga nam nalaga naša doba; na nas .ie, da uresničimo geslo »Povsod Boga« in prenovili bomo svet. Današnji a slavnost Danes v nedeljo 27. maja bo ob !). uri dopoldne v stolnici slovesna sv. maša,_ ob pol 10 dopoldne pa bo v stolnici govoril škof dr. Hrobrnič. Moil sv. mašo bo skupno sv. obhajilo kal. akademikov in starešin. Ob pol 11. uri dopoldne bo v beli dvorani Unionu slavnostno zborovanje s tem vzporedom: 1. Otvoritev. 2. Pozdravi društev. ,1. Katoliški inteligent in sedanja doba. ?Govori min. dr. A. Gosar.) 4. Vez med preteklostjo in bodočnostjo. (Govori predsednik P. Jenko.) Ob 12.30: Skupno kosilo v veliki dvorani hotela »Union«. Po kosilu izlet na Žalostno goro pri Pre-serju. Odhod in povratek z motornim čolnom. Celodnevni prispevek za osebo 35 Din. Ponedeljek, 28. maja ob 7: Sv. maša za umrle člano »Danico« v stolnici. Ljubljanski škof „Danici" Ljubljanski škof ilr. Gregorij Rozman, častni član »Danico«, je poslal jubilantu to-le pismo: Danici, prvemu slovenskemu katoliškemu akad. društvu, k 40 letnici iskreno ea-stitko in blagoslov! V štirih decenijih jc dala Danica veliko število plemenitih mož, ki so z delom in življenjem svojim utrjevali temelje prave kulture med ljudstvom. Ni temeljev razen onih, ljive stebre krščanske miselnosti in krščanske kulture, v l-:>l(M'i bosta narod iu država najtrdneje ii: obstala. V to Vas bla- goslovi Bog! V Ljubljani, 24. maja 1934. Dr. Gregorij Kožinan, škof. Pozdrav škofa dr. Srebrniča katere je jiostavil Kristus. Iz vere živeča inteligenca je jamstvo za obstoj in zdrav razvoj take kulture, ki ni samo zunanji blesk brez zdravega jedra, ampak i>o Slomškovi besedi zveličavna. Ob 40 letnici veljaj Danici geslo: Višje I iu boljše vsikdar! Iz vere, v milosti in resnici ! Kristusa-Kralja, v dosledni vzgoji samega j sebe po načelih evangelija rastite v neomah- Prireditev „Danice" v operi Proslava 401ctnice »Danice« se je začela v petek zvečer z uprizoritvijo Gheonove tridejanske drame »Igravec in milost« v operi. Pri uprizoritvi so sodelovali sami akademiki, med njimi nekaj že preizkušenih igravcev, ki že dlje časa sodelujejo pri dramatičnem delu naših prosvetnih društev, j Vidi se, da je dramatika akademikom še vedno pri i srcu, čeprav imajo danes v splošnem manj prilike in morda tudi manj notranje potrebe zanjo. Vsekakor pa se ob lem dogodku vsiljuje zanimiva zgo-■ dovinska sporednost. Ko se je predvojni akadem-: ski rod na široko zapletel v ljudsko prosvetno delo in takoj sprejel boj s primitivnimi nazori o ljudsko prosvetnih prireditvah in nekako pred 25 leti začel i uveljavljati tako zvane mešane vloge, vidimo, da j so te stvari danes že davno premagane in da je vprašanje ljudske prosvete in ljudske umetnosti že docela drugo. Morda je bilo v tistem, večkrat tudi neprijaznem boju, precej mladostne neučakanosti, vendar je bila težnja po iskrenosti življenja v čim večji polnosti v ljudski umetnosti izraz zdravja in svobodnejšega pogleda v življenje. Danes skušamo, da nekdanja polnost življenja terja pregledov in prečiščenja in zato je bila prireditev ob 40 letnici »Danice«, ko smo videli na odru moderen misterij, pomemben simbol časa: preko shematičnih predsodkov k duhovni obnovi! Delo francoskega dramatika in režiserja ffen-I ria Gheona »Igravec in milost« obstoji iz dveh glavnih osnov srednjeveškega misterija: pri-1 kazovanja spodbudne zgodbe (reprezentacija) in dokazovanja duhovne resnice (argumentacija). To obnavljanje sodobnega gledališča iz verskih osnov, da se dramatik ogne tragičnega človeškega konflikta in seže po gotovem zgledu in • S njem spodbuja in rešuje svojo tezo, je glavna (jheonova težnja. Ob igravcu Geneziju, ki teži za umetniško resnico, za popolno skladnostjo med formo in idejo, izrazom in občutkom, nam je pisatelj nanizal vrsto umetniških peripetij, ki vodijo v živ duhoven konflikt, šele preko njega k spoznanju predmeta samega in doživetja krščanske resnice. Genezij ' mora igrati kristjana Hadrijana. Dasi je Ghćon raz-predel svojo snov v spodbudni smeri in sproti prelival trditve v dogodke, dela to neprisiljeno in I spretno, skoraj z umetniško nujnostjo. Treba je Krški škof dr. Josip Srebrnič .io kot akademik študiral ua Dunaju ler bil vnet član »Danice«. Sedaj je njen častni član ter ji je za 40 letnico poslal ta-le pozdrav: Jugosl. kat. akad. društvu »Danici«. Ljubljana. Odnosno na Vaše cenjeno pismo 15. t. m. prosim, da sprejmete mojo preiskreno zahvalo za veliko nezasluženo pozornost, ki mi jo o priliki 40 letnice naše »Danice« izkazujete. Momenti, ki jili navajate, tičejo sc prav gotovo samo vršitve dolžnosti, ki mi jih je Bog v mojem položaju izročil in ne značijo nobenih zaslug. Ali bodite prepričani, da mi je milo, ker me ponovno vežete z »Danico«, ki mi je mnogo dala za življenje, na katero imam najlepše spomine iz svojih visokošolskih let na Dunaju, in ki mi je zaradi lega vedno draga. Prisrčno Vas pozdravljam prevdani V Krku, dne 19. maja 1934. + Josip dr. Srebrnič, škof. namreč vedeti in priznati, da zgolj dokazivna dramatika ustreza vedno samo svojemu namenu in da ne more nikdar do dna geniti, vendar take repre-zentacije same zaradi svojega slovesnega značaja terjajo bolj sprejemljivega in pripravljenejšega gledavca. Sicer pa je drama kljub osnovnemu no-trajnemu konfliktu resnično zgrajena zgolj na »milosti«, kar niti ne more drugače vplivali kot vzpodbudno, in nikdar ne vpliva tako kot lastno doživetje katarza. Problem pa je tudi v tem postavljen izredno krepko, kot popolno nasprotje konfliktom med voljo in močjo in daje celo poklicnemu igravcu mnogo resničnega duhovnega materi-jala. In tako se je tudi tu dramatiku dovolj posrečilo, dokazati duhoven prelom v resničnem, čistem umetniku, kakor je Genezij s Popejo pa vidno pokazal, kako milost nje nikdar ne more doseči. V splošnem ravna pisatelj zelo spretno tudi s historičnim materijalom,/in ga je z nekaterimi artističnimi anahronizmi qbčutil zelo moderno. Tretje dejanje je zajeto z Velikimi teatraličnimi in dramatičnimi in dramatičnimi potezami. Pri resničnih igravcih delo nedvomno doseže močan uspeh, vendar je dosegla tudi pri akademikih svoj lepi namen. Akademiki prostovoljci so svoje delo postavili prav spodobno in brez vsake večje nesreče; posamezne vloge so bile docela prepričevalne (ža-libog so večkrat pretiho govorili). Režiserju laiku je treba priznati močno roko in trdno voljo, da se ni prestrašil ovir in kaj malo obetajočega zadoščenja. K sreči pa se je zares težko delo pokazalo v popolno zadovoljnost številnega občinstva. F. K. Na ostarelost, tudi prezgodnjo vpliva izredno ugodno Termalno kopališče Dolenjske Toplice Celo leto odprto. — Park. krasni izleti — Centralna kuriava, mrzla in lopia voda v sobah — Zdravnik: Dr. R Rožič, dosed šef-zdravn'k v Slatin«' Radenci Pošta Toplice pri Norem mestu. Krasen misijon v Semiču Semič, 25. maja. Dne 23. t. m. se je pri nas pričel sv. misijon, katerega so vodili očetje jezuilje iz Ljubljane. Misijona so se Semičarji udeleževali polnih devet dni v največiem številu. Naravnost junaško vztrajnost so pokazali vsi stanovi pri spovedhici. Ob treh zjutraj so že stali nekateri v vrsti in mnogim se je pripetilo, da so bili ob treli popoldne še tešč. Pa jim ni zmanjkalo potrpežljivosti. Če ne danes pa jutri, tako so dejali in drugi dan zopet prišli oblegat spovednice, v katerih so od julra do večera spovedovali vsaj 4 spovedniki. Sv. obhajil se je razdelilo čez pet tisoč. Najlepša ločka v misiionskih prireditvah je bila pač v petek zvečer procesija z Najsvetejšim, ki jo znajo gg. misijonarji z lučkami odeli v tako čudovito bajnost. In semiške hiše, kako lepo so bile razsvetljene! Kako je bil misijon župljanom zaželjen, ie posebno pokazal njegov zaključek na binkoštni ponedeljek popoldne. V popoldanski vročini je nekaterim v cerkvi postalo slabo, pa jih vsled prevelike gnječe ni bilo mogoče spravili na prosto. Za tako lep uspeh se imamo Semičarji razven Bogu, ki nam je dal tako primerno vreme, zahvaliti predvsem in najbolj gg. misiionarjem ki so tako požrtvovalno vršili svojo težko službo skozi celih devet dni. Bog plačaj! Jubilej deta Te dni praznuje 25 letnico odkar je vstopil v Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani v službo, slereo-tiper »Slovenca« g. Jakob S t e f a n č i č. L. 1909. ie g. Štefančič vstopil v podjetje kol pomožni delavec. Ker je pa lakoj po vojni primanjkovalo kvalificiranih slereoliperjev, ga je podjelje v sporazumu z tiskarskim društvom vsled njegove pridnosti in vestnosti postavilo v vrslo kvalificiranih stereo-tiperjev. G. Štefančič opravlja še vedno svojo službo v polno zadovoljnost podjet'a. Jubilantu časlitamo k srebrnemu jubileju dela in mu želimo še mnogo veselih in zadovoljnih lel v črni umetnosti. Čez dve leti vidna škoda viharja in toče Slovenske goricc, 24. maja. Še letos se kažejo na drevju posledice strašne toče in viharia z dne 16. avgusla 1. 1932. Sadno drevje v prizadetih krajih ne kaže dobro. Najdejo se drevesa, da na tisti strani, ki jih je oklestila toča, katera je padala s silnim vetrom, nimajo prav nič, na drugi strani sc pa opazi nekaj sadja. Hujše posledice vidimo v gozdih. Tu opaziš dosti borovcev in smrek z odlomljenimi vrhovi. Mnoge smreke so zakrivljene vsled silnega pritiska. Kjer so bili mladi borovci ali smreke, tam pa so kar gole planjave, ker strašni vihar jc vse polomil in izruval. In da je škoda še večja, se v takem pohabljenem gozdnem drevju pojavljajo tudi razni škodljivci. Javna zahvala Dne 20. in '21. maja je proslavilo Čebelarsko društvo v Ljubljani '200 letnico rojstva slavnega čebelarskega mojstra Antona Janše. Proslave v Ljubljani in na Breznici, kjer je bil Janša rojen, se je udeležilo izredno število odličnih oseb, zastopnikov raznih oblasti in društev iz dravske banovine ter zastopniki čebelarskih društev in železničatrskili čebelarskih zadrug izven naše banovine. Mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov pa so poslale čebelarske organizacije iz naše države in iz tujine, ki se proslave niso mogle udeležiti. Med temi pet pozdravov znamenitih znanstvenikov iz Nemčije in Švice. Vsem, ki so s svojo navzočnostjo ali s poslanimi pozdravi počastili spomin velikega našega čebelarskega veleuma, ter vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu proslave, se podpisano Čebelarsko društvo v Ljubljani najsrčneje zahvaljuje. Posebna zahvala pa oddelku za prosveto pri banski upravi ter ravnateljstvom srednjih in meščanskih in upraviteljstvom osnovnih šol, ki so odredili po svojih šolskih zavodih predavanja o Janši. V Ljubljani, dne 26. maja 103-1. Za Čebelarsko društvo v Ljubljani: Prede. prof. Josip Vcrbič, tajnik Mirko Dcriuelj. Iz Vranskega kota Bojevniki »strašijo« tudi po Vranskem. To dokazujejo pogosti pomenki in sestanki nekaterih gospodov, ki se s lem gibanjem prav resno pečajo. Sc bojevnikov že menda bojijo. Otroka zadavila. V sredo so pokopali na Vranskem pokopališču komaj sedem dni slanega otročiča. Ze mrtvo, zadavljeno Irupelce so pripeljali na Vransko radi sodne komisijo iz braslovškc občine. Nezakonska mati in oče sta pa zaprta. Orožnik izginil. Pri orožniški postaji na Vranskem je že skozi štiri lela služil orožniški kaplar Male Adamovič. Na binkoštni ponedeljek je odšel službeno za Črot-o in se po noči skrivaj vrnil domov. Spal ni v stanovanju, temveč v listnici. Od tistega časa ga ni videl nikdo več. Iščejo ga povsod, a ga do danes niso še našli. S seboj je vzel službeni revolver s 1fi patronanii. Boje sc, da si je v hipni razburjenosti končal življenje. Velika Nedelja Katoliška akcija za dekani jo Velika Nedelja je dosegla popoln uspeh z velikim pevskim koncertom na binkoštni |>oiicdeljek v grajskem dvoru. Udeležilo se ga je sedem cerkvenih pevskih /borov: bolfenski, lenartski, ormoški, središki, sve-tinski, tomaževski, velikonedeljski, vsak pod vodstvom svojega pevovodje. Najmanjši zbor jc štel 11 pevcev in pevk, največji 2N. Vsak zbor je zapel tri pesmi, kalere si je sam izbral iu predložil v odobritev ožjemu pripravljalnemu odboru v Veliki Nedelji. Tekma je bila zanimiva, more se govoriti samo o zmagovalcih; najmanjši zbor je dosegel največjega z izbranimi in močnimi glasovi lor tenor-solisti, podeželski zbori so dosegli trške iu mestne |x> fimi dikciji in ribniški živahnosti. Nazadnje so nastopili na odru vsi pevski zbori — čez 140 pe\-cev in pevk — pod vodstvom od zbornih voditeljev izvoljenega pevovodje g. .ložefa Relmrja, župnika v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji; zapoj je moški zbor eno, mešani dve pesmi naravnost sijajno. Vse točke programa so bile živahno pohvaljene, obisk nepričakovano velik. Sklepno besedo pohvale je govoril strokovnjak g. Janez Kv. Gnšpnrič, kapclnik iz Maribora. Najbolj važno pa je to, da jo »Katoli ška akcija |>o resnem velikonočnem prerojenju duš podala duhu in srcu župljanov prav v bimkošt nem času nedolžno, vsega človeka dvigajoče razvedrilo ill pošteno krščansko veselje Ljubljanske vesli: En mesec regulacijskih del Liubliana, 26. maja. Regulacijska dela v strugi Ljubljanice počasi Ziapredujejo. Ljudje opazujejo vsako malenkost in izražajo svoje pomisleke, likratu pa ostro kritiko proli mnogim napravam. V prvi vrsti se zgražajo, da je Šentpeierski nasip spremenjen v pravo mučilnico za živino. Močni konji, ki drugače vlečejo po par tisoč materijala, pešajo. Mnogi so mnenja, da bodo konji, če jih bodo še naprej tako trpinčili, popolnoma shirali. Ljudje se naravnost zgražajo nad mučenjem uboge živine, ki jo nekateri vozniki neusmiljeno pretepavajo. Nasip je spremenjen v gosto blato, po sredini pa jc nasut grob gramoz, ki se ga žival sama ogiblje. Pasantje, ki so prisiljeni hoditi po nasipu, so dostikrat v nevarnosti, da jih voz nc zajame, kajti za pasante je odmerjen še skromen, par centimetrov širok pas ob hišah, da ne zabredejo v pravo babilonsko zmešnjavo. Pri-prega sicer nekoliko olajšuje odvoz proti Zmajskemu mostu, toda še ni vse v redu. Do danes so izpeliali iz struge okoli 5.500 mn težke ilovice. Sedaj sicer nalože na voz nekoliko manj kot prve dni, ko je bila cesta še v redu. Nekdo je pripomnil, da bi na kmetih v takih primerih znali kaj kmalu izboljšati odvozno cesto, česar v Ljubljani ne znajo. Vsa dela v Ljubljanici trajajo sedaj dober mesec. Zabctonirali so strugo okoli 120 m v dolžino nizdol od iezu nad Čevljarskim mostom. Pri jezu so napravili drčo, po kateri spuščajo podpeško kamenje, ki ga dovažajo čolnarji iz podpeških kamnolomov. Zanimivo je, da so začeli čistili betonirano Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana © Sv. maša zadušnira za + Josipa Kostanjevca bo v ponedeljek 28. maja ob 7 zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani. 0 Vabila k otvoritvi XIV. Ljubljanskega velesejnia od 30. maja do 10. junija v Ljubljani so razposlana. Ce komu vabilo pomotoma nc bi bilo dostavljeno, naproša velesejmska uprava, da ga reklamira v velesejmski pisarni. O Akcijski odbor za pomoč rudarskim otrokom prosi meščane, ki bi bili pripravljeni prihodnjo soboto dati trboveljskim Slavčkom prenočišče, naj se zglase do četrtka v pisarni g. čebina, \Volfova ulica 1, tel. 20-50. Trboveljski Slavčki sc udeleže v nedeljo revije mladinske zborovske glasbe in slave obenem svoj stoti koncertni nastop. © Počitniška kolonija Salezijanskega mladinskega doma. Z ljubeznivo pomočjo g. grofa Villa-vincenzio Margherija, ki jc dal svoje prostore brezplačno na razpolago, bo Salezijanski mladinski dom na Kodeljovem tudi letos priredil počitniško kolonijo na gradu Otočcu pri Novem mestu. Pričetek koloniic bo v prvi polovici julija. Sprejemajo sc dečki 'od izpolnjenega 8. leta dalje. Prispevek za štiritedensko bivanje na koloriiji z vožnjo tja in nazaj znaša 270 D:n. Prošnje jc nasloviti na Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem najkasneje do 15. juni'a. © Sobotni živilski tr«. Gorenjski kmetje so pripeljali na trg do 10 voz starega krompirja, ki je bil na debelo po 1.25 Din kg. Na drobno so prodajali stari krompir po 1.50 Din. Nov dalmatinski krompir je bil na debelo 4.5, na drobno 5 Din kg. Iz Italije prihaja v Ljubljano še mnogo novega krompirja. Dalmatinski iu novosadski stročji fižol je bil na debelo 5—0 Din, nn drobno nekoliko višje. Na trg je bilo pripeljano nekaj košar dalmatinskih zeljnatih glav, ki so bile po 6 Din kg na debelo. Goriški ohrovt je bil prav tako nn debelo po (i Din kg. Cene na drobno so bile višje. Zgodnjega pomladanskega sadja je vedno več. Češenj je iii lo dovoženih do 5000 kg. Češnje prihajajo i« Nov«,ga Sada in Brčkega v Bosni. Cene so bile 4—6.50 Din kg, novosadske lirustavke pa na drobno po 8—10 Din kg. Prihodnji teden pridejo na trg že štajerske češnje, ki so letos precej dobro obrodile. Na Vodnikovem trgu so Belokranjice prodajale češnje, ki še niso prav dobre kvalitete, po 4 Din kg. Gozdnih jagod je bilo obilo. Cene jagodam so v nekaj dneh padlo za 2 Din in so se včeraj prodajale po 4 Din liter. Nabiralke jagod so prišle v Ljubljano celo iz okolice Mokronoga in Novega mesta. © Kino poln gospodinj. V kinu Ideal« so se vršila od 1. maja do včeraj zanimiva reklamna predavanja za pralni prašek Radion in čistilno sredstvo Vini . Teh predavanj, pri katerih so gospo- strugo od vzpenjače navzdol proti Zmajskemu mostu. Lanske velike povodnji so na ta betonirani prostor nanesle ogromne množine raznega kamenja, peska in drugih stvari. Ponekod je plast teh naplavin visoka nad 1 m. Pred dnevi smo grajali, da se nihče ne zmeni za odpravo smradu, ki se širi iz že urejene struge Ljubljanice od Zmajskega mostu tja do Most, kjer sc izliva Gruberjev prekop v Ljubljanico. Tu se ne more hitro odtekati umazana voda, ker io zadržuje voda iz Gruberjevega kanala. Napravili so sedaj poskus, da odplavijo na tem mestu vso umazano vodo dalje proti Fužinam. Poskušajo z GTadaščico. Ta se izliva v glavno strugo Ljubljanice nad zatvornicami v Trnovem. Ne daleč od njenega izliva je Zalokarjev jez, ki odvaja po posebnem kanalu vodo v Zalokarjevo tovarno drož, kjer ie napravljena turbina, ki goni obrat in služi za domačo elektrarno. Inženjerji so izrabili to okolnost ter so dali tovarni jamstvo, da bo preskrbljena z električnim tokom mestne elektrarne samo, da turbina počiva in da se tam napravi odvod Grndaščice. Tako so prebili betonsko steno glavnega odvodnega kanala, ki teče na levem bregu vzporedno z glavno strugo. Tako so odpeljali tok Gradaščice, ki od danes naprej teče po kanalu skozi mesto, tja do šentpeterskega mostu, kjer se izliva v glavno strugo Ljubljanice. Računajo, da bo prišlo v Ljubljanico toliko vode, da bo mogla odplaviti vso stoječo umazano vodo naprej proti Fužinam, Vsa letošnja regulačna dela v Ljubljanici sedaj trajajo žc dober mesec dni. dinje poslušale v prijetnem, kozerskem tonu pred-našano razlago o uporabi teh sredstev, se zabavale ob zvokih gramofonskih plošč ter gledanju filmov, se je udeležilo okrog 11.000 gospodinj in prav toliko malih darov, obstoječih iz zavojčka »Radioha in zavojčka »Vima« jo bilo med nje razdeljenih. Sprva so bila ta predavanja dvakrat na dan, zaradi navala pa zadnje dni celo trikrat. Vsn predavanja so bila nabito polna. Prišle so gospodinje iz. mesta in dežele, vmes celo take, ki so bile. prvič v kinu. Združeno z uspešno časopisno reklamo je podjetje :;Schicht«, ki le izdelke proizvaja, napravilo zanje med našimi gospodinjami veliko propagando. „Uu&cctus" domaU htito, da £ef& Ael<> j^uita 0 Ljubljana postaja moderno mesto, njeni prebivalci so solidni in delavni, po delu pa se radi pozabavajo. Letošnji Ljubljanski velesejein od 30. maja do 10. junija bo s svojim lepim zanimivim zabaviščem nudil vsakemu dovolj zabave. Ko bo vinski oddelek sejmišča ob večerih zažarel v tisoč lučkah, se bodo tu našli znanci in prijatelji iz vseh krajev, da se ob kozarcu dobrega vina pogovore tudi o solnčnih straneh našega sicer skrbipolnega življenja. © Regruti dijaki, kateri želijo nastopiti službo v kadru v tem letu, naj se prijavijo komandi ljubljanskega vojnega okrožja, Tabor št. 1. soba št,. 70. najkasneje do 20. junija t. 1. , • , Za spomladansko zdravljenje čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PL&NINKA-OAJ BAHOVEC. Pristen je le, ce nosi: 1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi: „PLANINKA-CAJ-BAHOVEC iz Ljubljane. Ka Rog. pod Sp. br. 7ti od S. 11. 1Ш 0 Nabor za mesto Ljubljano se prične prihodnji petek, t. j. 1. junija t. 1. ter bo v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu 2-1. Naboru so podvrženi vsi mladeniči, ki so rojeni v letu 1914 in vsi obvezniki, ki so rojeni v teliti 1903, 1007, 1008, 1909, 1010, 1911, 1912 in 1913, ter so bili do slej oglašeni za začasno nesposobne, ali pa sploh še niso bili pregledani. Istočasno se bodo pregledali tudi vsi oni obvezniki operativne in rezervne vojske, ki so na kakršenkoli način postali nesposobni za vojaško službovanje in so se prijavili za pregled. Vsi naborniki in obvezniki naj se točno ob napovedani uri zglase pred komisijo s pozivom in s svojo legitimacijo ter z vsemi potrebnimi dokazili. Kdor še ni prejel poziva, naj se takoj zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. Vsakdo je osebno dolžan skrbeti za lo, da izpolni svojo vojaške obveznosti, sicer zapade kazni iz čl. 45. zakona o ustroju vojske in mornarice ter iz S 51. voj. kazenskega zakona. Tei. 3i-62 KINO KODEL-J EVO ■31-62 Danes ob pol 6 in pol 9 ter jutri ob pol 9: PESEM SVETA (Jožef Schmidt). Ob pol 9 danes in jutri ludi še 2IG SRAMOTE (Boris Karloif) 0 Dijaki-naborniki naj ne pozabijo, da morajo prinesti k naboru s seboj maturitetno spričevalo in univerzitetno izkazilo, odnosno zadnje šolsko spri-I čevalo in potrdilo o sedanjem obiskovanju šolo. Kdor je dovršil več različnih šol, naj prinese zaključna izpričevala vseli teli šol s seboj. Samo dijaška knjižica, legitimacija ali potrdilo, brez originalnega spričevala, ne velja, zato naborna komisija onemu dijaku, ki ne bo imel vseh potrebnih originalnih spričeval s seboj, ne bo priznala dijaškega roka. © Tuji naborniki in obvezniki, ki jim je dovoljen pregled v Ljubljani, morajo pred naborno komisijo dokazali svojo identiteto z legitimacijo (s fotografijo). Oni, ki ne bo mogel svoje identitete dokazati, ne bo pregledan v Ljubljani, temveč bo moral iti na pregled v svojo domovno občino. DENTIST-ZOB AR PA UL V R AN K A R Tavčarjeva ulica št. 2-1. — Ljubljana naznanja cenj. občinstvu, da je vsled splošne krize znatno znižal cene vseli zobnih del ter dela drž. uradnikom tudi na obroke. 0 Pregled uniforme, ki so jo prejeli častniki od države, bo za Ljubljano in okolico v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu 2-1, in sicer za pešadijske častnike v sredo, dne 6. junija, za vse druge častnike in vojaške uradnike pa v četrtek, dne 7. junija t. 1. — obakrat točno ob 5 popoldne. Vsi prizadeti častniki in vojaški uradniki morajo priti osebno k pregledu. © Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu 2-1 v ponedeljek, dne 11. junija t. 1. točno ob 10 dopoldne. Vojaški obvezniki, ki doslej iz kateregakoli razloga šo niso prisegli, naj se takoj zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-t. Naborniki, ki še niso odslužili svojega roka, ne pridejo v poštev. '-+Г- + 8'— Samo 3 dni je še do otvoritve Sjubljanskega velmjma! Ne zamudite pravočasno opozoriti na svojo velesejmsko razstavo potom dobro premišljene iReklame v „Slovencu" ki se Vam bo bogato izplačala Kličite telef. štev. 29-92 S tozadevnimi nasveti in proračuni Vam je vedno na razpolago Jnseratni oddelek „Slovenca" Ob cerkvi sv. Cirila in Metoda Sv. brata Ciril in Metod sta potovala leta Л67 iz Velike Moravske v Rim. Pot ju je vodila po sodbi veščakov po stari rimski cesti skozi Ptuj, Celje. Ljubljano, čez Hru-šico v Italijo, torej i>o sedanji Dunajski cesti. Na tej poti sta torej morala iti inimo prostora, kjer se .je sedaj dvignila cerkev sv. Cirila in Metoda, 'l'odaj gotovo nista slutila, dn bo čez 11167 let ondi njima posvečena cerkev. Ivo bi bila to vedela, bi gotovo pokleknila in Boga prosila, naj ta kraj posebno blagoslovi in osreči vso ljudi, ki bodo kdnj v tej cerkvi molili. Ta ivra.j nani jc pozneje i/, zgodovine znan šole 1. 1408, ko se imenuje kot gramozna jama, dokaz, d;t so že v tistih časih tamkaj kopali gramoz in pesek zu Ljubljano. i . 1472 so udrli Turki v našo deželo in obkolili Ljubljano. Utaborili so se na treh krajih, v Šiški, na Poljanah, kjer takrat še ni bilo hiš in pri sv. Krištofu v gramozni jami, ki so jo pozneje imenovali Lovšetova janiit. Ljubljane same se niso mogli lotiti. 4>ac pa so ropali po okolici in zažgali tudi cerkev sv. Petra, ker tu ni bila med mestnim ozidjcin. Naposled so jili prepodile topovske krogle /. C radii. Nu tiste dni strahu in stiske, ko so Turki Ljubljano oblegali, so je ohranil spomin do danes. Obleganje se jo vršilo o veliki noči. Ljubljani je pretila lakota. Jedli so tedaj, kar so dobili, med fotni stvarmi tudi repne olupke. Zato Ljubljančani šc sedaj o veliki noči jedo repne olupke, seveda okusno pripravljene, in to jed imenujejo nielujo. — Ob istem času so pričeli pri nas gradili tabore okrog cerkva, da so jim bili ti kraji zatočišče ob lurškili upadih. — Spomin, da so topovske krogle odpodile Turke najbolj pa I. 1875. L. 1839 so ustanovili pokopališki sklad ali fond, ki mora skrbeti za iz Lovšetove jame, pa so Ljubljančani ob- | upravo pokopališča. Upravo vodi pet ljub- hajali vsako leto na velikonočni ponedeljek popoldne. Otroci so se zbirali v jami, odrasli pa so metali nanje jabolka in pozneje po- janskili župnikov, pod načelstvom stolnega župnika. Ko .jc ljubljanski mestni svet sklenil, da. maranče, da so jih dečki lovili in se zanje ; se morti pokopališče pri Sv. Krištofu opu- borih. Bila je torej prava kanonada. ki pa............. ... mladini ni škodovala, ampak jim vsako leto obnavljala spomin nn turško obleganje. Ce- st,iti, je uprava kupila ob Martinovi cesti dobrih 20 oralov sveta (116.179.56 ni5). Arhitekt Trnmler jc ugradil pokopališče in se- . ........ .--• , " v, • , I ioni, LiuuiKi ju UKUUIII |>UKU|«ium» ui ne -ar .Jožet jc to kanonado sicer odpravil, toda | zidal kapelo sv. Križa. Pokopališče je blago po 1. 1818 se je zopet pričela in jo trajala do 1. 1875. ko so pokopališče pri Sv. Krištofu razširili tudi na Lovšotovo 'amo. Stari ljudje se tega še z veseljem spominjajo. Zraven Lovšetove, jame so sezidali gotsko cerkvico sv. Krištofa. V 15. stoletju so namreč tega svetnika zelo častili. Zalo so njegovo sliko radi naslikali na zunanjo cerkveno steno, dn jo jc vsak laliko videl. Nastala je namreč vera, da ne umrje ta dan, kdor je tisti dun videl sv. Krištofa podobo, ali pa. kakor je nn Znlali v Kamniku zapisano, dii se zvečer lahko smeje, kdor je zjutraj videl sv. Krištofa (ol metra oddaljene od brega, je pri gašenju apna tekla apnena voda v potok. Apno je uničilo celotni ribji zarod v potoku. Otroci so lovili mrtve in omamljene postrvi in jih prinesli lastniku ribolova okrog 30 kg. Večino pa je seveda voda odnesla. Strokovna komisija je ugotovila, da je uničen ves ribji zarod. V potoku so našli še par večjih postrvi, katere so polovili kar z roko: vse so bile namreč slepe. Apnena voda jih je oslepila in raz-jedla škrge ter nežno kožico na plavutih in repu. Vse te preostale ribe so seveda poginile v par dneh. Komisija je ugotovila, da je apno uničilo v blatu potoka tudi vse živalice, ki so glavna hrana za postrvi. Zastrupljeni tok v potoku bo dolg približno 8 km. Škoda je seveda zelo velika, ker je zdaj ribolov v toku pod Lahovičami uničen za nekaj let. Lastnik apnenih jam je pripravljen poravnati škodo. Ker ima večje število posestnikov iz praktičnih razlogov apnene jame ob potokih, naj bo to opomin, da se v bodoče zopet ne pripeti kaj podobnega. Določbe ribarskega zakona so stroge in kazni prav občutne. Gorske postrvi iz ribolovov okrog Komende že od nekdaj slove. Da ne bo zdaj kdo mislil, da po nesreči v potoku Brniku v Komendi ni več mogoče dobiti postrvi. Še vedno jih je dovolj in poceni, saj je ribolov velik in obsega celo Pšato, Tunjščico in druge rib bogate gorske potoke. Osebne vesti — V Leonišču v Ljubljani je prestal prav težko operacijo g. Ivan Piber, župnik v Šenčurju pri Kranju. Priporočamo ga zlasti duhovnim tovarišem v molitev I == Duhovniške izpreniembe v Lavantinski škofiji: Razpisana je župnija Vuhred do 18. junija. Za provizorja pri Sv. Juriju ob Pesnici je postavljen g. Jožef Zupanič, kaplan pri Sv. Juriju ob j. ž. — Prestavljeni so gg. kaplani: Franc Podgornik iz Sv. Trojice v Halozah v Ma-renberg, Bogomir Pušnjak iz Marenberga v Vojnik in Martin Kožar iz Sv. Marjete niže Ptuja k Sv. Jurju ob j. žel. = Odvetniški izpit je napravil pri apela-cijskem sodišču g. Luce Florjančič. = Razrešeni so službe rezervnega častnika peh. kap. I. razr. Vilko Babler, inž. kap. I. razr. Viktor Šinkovec, lekarniški kap. I. razr. Karel Kor-nicer, peh. kap. II. razr. Rudolf Severineki, san. poročnik dr. Henrik Fišer, peh. podporočnik Milan Parča in topniški podporočnik Vladimir Černoš. = Upokojeni so mornariški narednik vodnik l. razr. disciplinsko-administrativne stroke Franjo Nagode, orož. kap. II. razr. Nikolaj Šuput in peh. kap. I. razr. Josip Abeac. = Imenovan je za uradnika IX. položajne skupine uradniški pripravnik Dragotin Poljanec. = Izpit so napravili za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplar-dijak Ivan Horvati-č in za čin rez. sodnega podporočnika kaplara-dijaka Milenko Kangrga in Viktor Lendle. Os tale vesti — Župni in uradom ljubljanske škofije. Te dni je razposlalo uredništvo Krajevnega leksikona dravske banovine okrožnico zaradi krajevnih podatkov. Krajevni leksikon toplo priporočamo in prosimo, da dajo naprošene podatke (zlasti glede cerkveae zgodovine in umetnosti) radi na razpolago. Leksikon bo dobro služil tudi cerkvenim uradom v njihovem poslovanju. Št. 2240 z dne 25. maja 1934. Knezoško-fi j »ki ordinarijat ljubljanski. — Romanje k Mariji Bistriški in izlet v Zagreb dne 2. in 3. junija 1934. Vsi župni uradi so naprošeni, da javijo še danes v nedeljo točno število romarjev na naslov: Lojze Pavlič, poslanec, Celje, poštni predal 106. Muropoljci naj pošl jejo denar za vozovnice r«' 47 Din g. Mundi Matiji, kaplanu v Ljutomeru, Prekmurci pa g. kaplanu Halasii v Dolnjo Lendavo. Ostali pa naj pošljejo denar sigurno v ponedeljek na gornji naslov. Vozni red za vlake bo objavljen v sredo, četrtek in petek v »Slovencu« ter po okrožnici preč. župnim uradom. — Obratovanje v premogokopih TPD. Te dni so se ugodno zaključila pogajanja med generalno direkcijo državnih železnic in trboveljsko premo-gokopno družbo glede dobave premoga za državne železnice. Trboveljska premogokopna družba je končno pristala na zahtevo po znižanju cen in sicer za 4 odstotke pri normalni mesečni količini NIVEA na zrak in soJnce f Ali prosim oprezno 1 Vaša kožo se je vsled gorke obleke odvadila solncu, zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava. premoga. Vsled tega je pričakovati, da bo vsled dosedanje omejitve obratovanja v rudnikih že ve-Uka brezposelnost zopet prenehala. — Oboranuncrgau. Leta 1034, ko je strašna kuga divjala po Bavarskem in je zahtevala svoje žrtve tudi v Oberammergauu, je ob času najhujše nesreče 12 občinskih mož na pokopališču župne cerkve napravilo obljubo, da bodo odslej vsakih deset let predvajali iz življenja in trpljenja Gospodovega sveto igro. Od tega trenotka naprej ni umrl noben občan več od te bolezni. Ob priliki 300-letnice odide skupina Slovencev, da obišče pasi-jonsko igro, obenem pa napravi alpski izlet z odprtim avtobusom preko Koroške, Štajerske v Salz-kammergut, preko Solnograške v Solnograd in dalje v Monakovo ter Oberaimnergau, kjer prisostvujejo pasijonskim igram, nato se vrnejo preko Tirolske mimo Zeli am See, čez Visoke Ture na zgornje Koroško in od tam v Slovenijo. Pripomnimo, da obiščejo 14 največjih in najlepših alpskih jezer. Skupina, ki odide 28. junija, je popolnoma zasedena, radi tega smo se odločili, da se vrši drugo potovanje, prav tako z avtobusom, v ponedeljek 16. julija. Priglase za drugo skupino sprejema Romarski odsek KA, Ljubljana, Miklošičeva 7, do dne 15. junija. Celokupni izdatki 1800 Din. Opozarjamo vse, ki potujejo od 30. maja do 10. junija v Ljubljano na velesejem, da pri kupovanju vozne karte ne pozabijo nabaviti si tudi železniško izkaznico za polovično voznino. Te izkaznice prodajajo blagajne vseh železniških postaj po Din 5.—. — Lurd. Ob priliki, ko ponesejo tretjo zlato knjigo posvečenih družin Slovenci v Рагау le Mo-nial, bodo obiskali tudi Lurd, in sicer odpotujejo iz Ljubljane 10. julija ob 17.11 z brzovlakom preko Benetk in Milana ob rivieri in dalje preko Marseil-lesa v Lurd, kamor pridejo 13. julija. Po štiridnevnem bivanju se odpeljejo v Lyon, odkoder pohite v Ars in so zvečer že v Рагау le Monialu. Prevzvi-šeni vladika g. dr. G. Rožman bo sam položil na oltar zlato knjigo božjemu Srcu posvečenih slovenskih družin. Nazaj grede vodi pot preko Turina v Padovo, kjer se poklonijo sv. Antonu, nakar se vrnejo v Ljubljano. Kdor se želi priključiti temu romanju, naj se priglasi pri Romarskem odseku KA, Ljubljana, Mikiošičeva7, in sicer vsaj do 5. junija. Celokupni izdatki 3600 Din. — Pri bemeroidalni bolezni, zagateniu, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih letrih. bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanie. testo tudi popolno ozdravlieme. — Zborovanje Jadranske straže dravske banovine. Komaj teden dni nas loči še od 3. junija, ko bosta v Celju zborovali oblastni skupščini mariborskega in ljubljanskega Oblastnega odbora. V dravski banovini močno razširjena JS bo tega dne polagala račune o svojem delu v preteklem letu, bo dokazala, kako veliko delo je bilo izvršeno in bo ponovno manifestirala enodušno voljo vseh Slovencev za nedotakljivost našega morja, pa tudi za etično neokrnjenost jugoslovanskega življa izven meja države. Poseben poudarek temu zborovanju bo podan s prisotnostjo samega predsednika osrednje organizacije — Izvršnega odbora JS v Splitu g. dr. Tartaglie in drugih odbornikov. — Program tega slavnostnega dne je v kratkem ta: 2. junija zvečer slavnostna akademija v celjskem gledališču ob 20; 3. junija od 7 do 8 sprejem gostov, ob 8.30 pričetek zborovanj v Narodnem domu, ob 11 obhod po mestu, ob 11.30 slavnostna manifestacija pred magistratom z nagovori, petjem itd. Ob 13 skupno kosilo delegatov v Celjskem domu, ob 14 akademija Podmladka, ob 16 tombola. Ob dovoljneni številu prijavljenih bosta vozila 3. junija zjutraj posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora v Celje, in sicer se plača za vožnjo iz Ljubljane v Celje in nazaj 30 Din, iz Maribora in nazaj pa 25 Din. Vsa podrob- | na navodila in pojasnila dajeta Oblastna odbora , JS v Ljubljani in Mariboru, pa tudi vse ostale podružnice JS. Ne dvomimo, da se bo veliko število j narodno zavednega prebivalstva odzvalo in pohi-| telo 3. junija v Celje, da dokaže vsej naši javnosti I in tudi preko meja, da smo vsi: »z Jadransko stražo za naš Jadran«! — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 42 o 3 Din za učenko oziroma učenca, če je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska je poljuben. To velja za vse šole in učne zavode. Letošnji velesejem bo še posebno nudil mladini najpraktičnejši pouk o razvoju in stanju našega gospodarstva, ker bo zastopana vsa naša proizvodnja, poleg tega pa bo nekaj čisto novega, posebno kartografska razstava, ki bo med drugim podala tudi geografsko, geološko in meteorološko sliko naše domovine. Zanimale pa bodo do-raščajočo mladino brezdvomno tudi poučno razstave o reklami in propagandi, kjer bodo za tolmačenje na razpolago .posebni vodniki po razstavi, in pa aktualna gospodinjska razstava »Žena v poklicu«. Z ogledom teli prireditev bo delo učiteljstvu v marsičem zelo olajšano, ker bodo z učenci potem tva-rino lažje predelali in jo bo mladina globo-keje doumela. — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec, notranje žleze m čiščenje krvi ie vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevaite vedno ш izrecno le Radensko slatino. —»Ti si skala«, izdala Akad. zveza. Vsi, katerim je Akad. zveza poslala brošuro »Ti si skala«, so naprošeni, da imravnajo svoj račun (5 Din) ali vrnejo brošuro. — Akad. zveza je v idealni ljubezni do Cerkve in do paiieža izdala to knjižico in vsak jo bo vzel v roke s haskoin! Mi, katoliki, smo tako srečni, da imamo za vodnika božjega namestnika na zemlji, opremljenega z božjo oblastjo. Prav to je bolela Akad. zveza v naši dobi razkroja podčrtati ln naglašati: Pomagajte Akad. zvezi pri njenem idealnem dolu s tem, da plačate, oziroma naročate knjižico. - Akademska zveza, Miklošičeva 5. — Jugoslovansko knjigarna v Ljubljani griporoču sledeče knjige: Adam: Cliristu.s unser ruder; 257 strani Vezano 80 Din. — Amstnd: Um die Seelc des Kindes; 140 strani. Vezano 60 Din. — Borkovvski: Miniaturen erzicherischer Kunst; 168 strani. Vezano 78 Din. — Heinen: Katholisehc Bildungsvverke; 107 strani. Vezano 60 Din. — Lins; Frohe Fahrt; Pisma na mladeniče. 128 strani. Vezano 60 Din. — Lippert: Abentcuer des Lebens; 188 strani. Vezano 104 Din, nevezano 76 Din. — Pflieglcr: An junge Mpnsche.n; Premišljevanja in nagovori na osnovi nedeljskih evangelijev. 160 strani. Vezano 62.75 Din. — Weber: Dein Meisterstiick; O vzgoji značaja mladine. 222 strani. Vezano 70 Din. — Wibbelt: Die goldenc Schnukcl; Plaii-dereien. 311 strani. Vezano 90 Din. — Fnullio-ber: Die sittlichen Wertc des alten Testaments und ihre Aufvvertung ini Evangelium. 24 strani. Nevezano 5 Din. — Fnulhabeer: Die sozinlen VVertc des alten Testamentes. 22 strani. Nevezano 5 Din. — Vso turistično in popotno literaturo, ki jo rabite ob času izletov (zemljevide, priročne kažipote, popotne knjižice) dobite pri Novi Založbi v Ljubljani (Kongresni trg), ki ima v zalogi vsa zadevna domača in najboljša tuja dela. Tam dobite tudi primerne knjige kol čtivo za na pot, v ceneni in priročni izdaji. — Zdravilno blato. Blato, ki se uporablja v zdravilne svrhe, je dar notranjosti zemlje, ki ga mečejo kipeči vrelci na dan. Najznamenitejše vulkansko blato je brez dvoma ono v kopališču »Pie-štany< v dolini Vaga (ČSR), ki se priporoča vsa keniu revmatičarju kot zdravilo. Glavna sestavina tega blata so najfinejši granitni kristali, ki nastanejo v globinah vulkana. Ako te male kristale, ki se nahajajo v tem blatu, v težkem [mvoju pritisnete na kožo, že sami po sebi povzročajo željno pričakovan zdravilni vpliv. V modernih kopaliških zavodih Pieštanyja se uporablja to zdravilno blato naravnost od izvira, tako, da naravnost sijajno vpliva na revmatična in protinova obolenja ter na eksu-dativne ženske bolezni. Zavod šolskih sester v Repnjah Z,i vod šolskih sester v Repnjuli nn Cnrenj-ski'in spn jciiui deklice nu počil niško koloni jo. I\ rii j je radi o/ iv I j« jnčegn gnrskegu /raka. zdrave lege. .smrekovih in borov i Ii gozdov ter lepe okolice mu'avtiosi idiličen in zelo pripraven za okrevališče. Na uslugo jc ludi kopališče nu prostem. Otroci so pod vodnim niidzorstvom sester. Vvtobusna /.vc/.n / Ljubljano in Kranjem j c prav ugodim. /ii\<мI sprejema tudi osnovnošolske deklice ozir. deklice od 3. leta dalje v penzionat. — Foln -|mrl so hitro siri. Povsod se v zadnjem .•asu opaža, da so foto-trgovci zelo zaposleni, a to vse r:nli velike akcije prodaje foto-aparulov, ki jo izvaja tvrdka Koilak. šolo seiluj sc vitli, kako veliko zanimanje vlada v naši državi za fotografiranje. To jo tudi razumljivo, saj ima naša država toliko prekrasnih pokrajin prikladnih za fotografiranje. Prav za prav ne bi smel biti noben nuobruženoc brez folo-n pil ruta. Zato moramo to propagandno akcijo prodaje foto-aparatov tvrdke Kodak, ki traja do !). junija, veselo pozdraviti. V tem času dobile v vsaki foto-lrgovini Kodak-.Iuniiir aparat za Din 190, it proti predložitvi kupona dobi vsak kupec bon za Uin IIH), tako. dn dobite mi Din -I!KI kvalitativen In precizen foto-apnriit znamke Kodak. Ti ugodni pogoji prodaje veljajo samo za določeni čas. Jc pa šc dovolj ruša. dn si lahko vsak za mal denar nabavi Koduk-Junior foto aparat, ki daje iz-vanretlno dobre sninike fornuila li krat H cm. — Trije otroci zgoreli. V vasi l.jubogošči v bližini Sarajeva se je te dni odigrala strašna žalo-ijjra. V kolibi, kjer je stanovala družina Jovanovi-čev, so ostali doma trije majhni fantki. Iz neznanih vzrokov pa |C nastal v kolibi požar. Ker je bila koliba lesena ie bila naenkrat vsa v plhmcnu. Ubogim otrokom ni mogel nihče več pomagati. V "ti trije so zgoreli. Starši so našli le nekaj zoglje-nclih koščic - V sodni dvorani ga jc napadel. Na zagrebškem okrajnem sodišču so imeli predvčerajšnjim veliko senzacijo. Vršila se ie razprava zaradi tožb, ki sta jih drug proti drugemu naperila odvetnik Grospič in zdravnik dr. Kokšič. Toiarita se zaradi incidenta, ki se ie odigral pred trgovinskim sodiščem. Tedaj je med obema prišlo do obračunavanja s pestmi. Zaradi tega incidenta bi se morala vršili predvčeratšnjim razprava pred okrajnim sodiščem. Oh 10 je prišel v sodno dvorano dr. Rokšič z nekaj pričami. Razprava bi se morala pričeti takoi. ko bi prišel odvetnik Grospič. Sodnik se je za par trenutkov oddaljil v sosednjo sobo. Tedaj je prišel v dvorano Grospič. Ko ga ie zdravnik ugledal, je takoj navalil nanj in ga udaril s tako silo po obrazu, da niu ie prebil obe ustnici in se je Grospiču ulila kri. Rokšič se je nato na interv encijo prisotnih umaknil v neki kot, Grospič pa jc po zatrjevanju očividcev potegnil bokser. Do zopelnega obračunavanja ni prišlo,.ker je v tem stopil v dvorano sodnik, ki ie takoj odložil razpravo. Ta žalosten incident ie /.budil po vsei sodni palači veliko senzacijo. Smrtna nesreča v kamenolomu. V Ozbolj-tovem kamenolomu v Šestinah pri Zagrebu je hotel 21 letni Mirko Valenčak z. železnim drogom oddro-bili veliko skalo, ki jo jc že poprej eksplozija razrahljala. Na prigovarjanje svojega brala pa je lo opustil ter.sedel nedaleč od skale na tla. Naenkrat pa se ie skala odlomila in ga pokopala pod seboi. Strla mu je prsni koš. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa jc kmalu izdihnil. Posebno tragično pri nesreči je to, da je v teku enega leta to že druga nesreča, ki je zadela Valenčakovo rodbino. — Pred pičlim letom se je smrtno ponesrečila v istem kamenolomu Mirkova sestra Ana. Nabirala je suhljad v bližini kamenoloma in ni pazila na eksplozije. Naenkrat je počilo in po zraku ie priletel velik kamen, ki ie nesrečnico zadel v glavo. Bila je na mestu mrtva. — Pri poapnenju arterij v možganih m srcu losežemi pr: vsakdanji uporabi male množine »Frunz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez budega pritiska _ Trbovlje Г rutin i dnevi laškega okrajnega sodišča v Trbovljah se bodo vršili v občinski — Parašuhovi. hiši naslednje dni: •). in 28. .junija. 7. in 28. julija. 11. in 25. avgusta, ln. in 22. septembra, ti. in 27. oktobra. 10. in 24. novembra. 10. in 29. decembra. Vsakokrat od !i tlo 12 in od 14 do 10. V Hrastniku pii boilti v občinski hiši ob istih tirali naslednje dni: 10. junija, 14. julija, IM. avgusta. 15. septembra, 20. oktobra, 17. novembra in 22. decembra. Gugaliiiec -o nevarne. Poleg planinskih koč na Mrzlici iti Sv. Planini, kamor roma vsako nedeljo polno Trboveljčanov. so postavili tudi gugalnicc v zabavo izletnikom. Na obeli krajih se ji: zaporedoma zgodilo več nesreč, dn so si gugnjoči pretresli kosti, oziroma polomili noge. mi Sv. Planini letos /.e dva. na Mrzlici pa zadnji četrtek zopet eden, manjših nezgod pa cela vrsta. To bo menda dovolj krepek opomin k previdnosti iti pravi meri tudi pri zabavi. Ptuj Popis mladine. Rudi določb zakonu o telesni vzgoji sc bo popisala vsa moška mladina v Idili 191) do 1020. I )|I sc /Ulliore izvršiti točen popis. (Mi/iva mestno načelstvo mladeniče, rojene v na v etičnih letnikih, da sc / doluovnico o/ir. * kisliiim listom priglasijo lin občini tlo koncu tega meneča. Arnnžcrski tečaj sc jc vršil v Ptuju tet se zaključil / nagradnim tekmovanjem, ki jc lepo uspelo. Prihodnji tečaj sc im vrsjl na jesen mc-«pcu septembra. Zanj vlad« veliko zanimanje ludi med podeželskimi trgovci. Pojasnila daje trgovski gremij v Ptuju. Mariborske vesli: Mariborski obč. svel demonstriral L'ubtiann Sestre imajo namreč ScsIta/redno narodno šolo s pravico javnosti, kjer dobe deklice zelo dobro izobrazbo. Po končani osnovni šoli jim jc omogočen vstop v meščansko šolo ali pu v gimnazijo, kjer navadno prav dobro in ludi odlično napredujejo; ali pu tudi liiliko vstopijo v gospodinjsko šolo, ki je kur v zavodu poti vodslvoni šolskih sester. Natančnejša pojasnila daje Zavod šolskih sester v Repnjah. p Vodice nad Ljubljano. Sc. Kalarina pri Medvodah 1'aia najlepših izletniških točk v neposredni bližini Ljubljane je gotovo Sv. Kalarina. To tudi upoštevajo vsi planinci in prijatelji planinstva (pozimi radi ugodnega smučarskega terenu lutli smučarji) ter ratli tega tudi la kraj, ki iiiiu več različnih in deloma lahkih dostopov, obiskuje mlado, in sturo, poleti in pozimi. Da pa lutli more vsem obiskoval- | ceni primerno poslreči, je gostilničar mi Grabčih pod Sv. Katarino (proti li mlad i) Anton Dobnikur sezidal Udoben in obsežen Planinski dom«, katerega otvoritev bo v nedeljo 3. junija. Vsi prijatelji Sv. Katarine so vabljeni, tla se te otvoritve udeležijo in se prepričajo o udobnem domu in dobri ter ceneni postrežbi. Novo mesto Prvo sv. obhajilo jc prejelo v frančiškanski cerkvi v četrtek, 24. maja, 3-1 fantkov. Petje njihovih sošolcev spremlieno z orkestrom jc vso slav-nost zelo povzdignilo. Dečki so bili potem pogoščeni v konviktu, popoldne pa so imeli skupne litanije v samostanski kapeli šolskih sester v Smi-lielu. Sv. birma bo pri nas v nedeljo, dne 3. junija. Za la dan se vršijo vestranske priprave. Zlasti sc lega dne vesele olroci, ki bodo ta dan prejeli zakrament sv. birme Prosimo mestno občino, da pospeši poplavila hvdranta v sv. Jurija ulici. Razkopana groblja i)i samo v napoljc, ampak je ludi kaj grda nakaza. Kako nujno potrebno je v našem mestu vsaj eno javno slranišče, glasno v pijejo naši nasadi, drevoredi, javna sprehajališča in vogali. Želimo samo, da bi ti klicarji ne bili glas vpijočega v puščavi, pa bodisi to iz lujsko-prometnih ali pa iz higijeničnih ozirov. Stari trg pri Ložu Vodno zadrugo so ustanovili v tukajšnji dolini. Velikega pomena bo la zadruga za tukaišnje prebivalec, ker se bodo na podlagi te lahko začela regulacijska dela potoka Obrha in Golobine. lako se bo po dolgih Iclih vendar enkrat začelo z meli-joracijskimi deli. Baje je odobren od oblasti že večji znesek v ta namen. Ribolov je baje naprodaj od snežniške graščine. Bilo bi umestno, da pride v last občine, l o željo je izrazil tudi občinski odbor v zadnji seji, ki je pooblaslil župana, da stori potrebne korake. Prepričani emo, da bo sedanii lastnik to željo upošteval. Haaznanilai l Srrftnio iiiosltniti >n Irinirr tnjhliiu ih. liiirart/tj llciiruti priredi »liiiroHtovansko češkoslov aška liga v ponedeljek, 2S. iiiaju ob 20.311 \ sejni dvorani uiosluega iiiu gjidrntu v L.Hihl.Unil. Vsiliti prost. 1 f.jubljdhn ima .luiri oh 'ju pevsko vajo uelot-negu /.boru, I Kinu Kollrljrrn. 1 lancs ob I7.:l(l Pršem svelu . Poje .loflef Sehmitlt. Ob 20.30 lu .imrl ob 2(1.811 zraven še Zig sramote I tloris IvarloITl. Tn .i'' /uoilbu o Al t'n|in-tiejti,' 1'ri vseli prelistavali najnovejši kratek burvnu litin. t siškurji.' Pndrii/.tilc.u Kiiiljar.skeuu in vrtnarskima društva priredi, v torek ob 2t).l.*i v Sol 1 strokovno Predavanje. . t t'crski '.lun tilnsbrnr Mu/ter. Drevi slrlieriiik nu Kongresnem trgu. .luiri nli Ul.Illl vnf.nii vnjn umske a«, nli '„'li ži-iinkrg-a /boril. t Kmirnl Trburi:ljsl:ili slarrkoi■ \ Ljubljani bn v »itliol ii bo reviji) naših tnlMtllh škili /.borov. 1iihi Kil r/ vsn dravske bininvl/ir, w. is različnih kritjrv. lin nastopilo drlotna posamič, deltiina Pil v skupnimi /liorn. Prnlprodiijii Vslnlmlc v knjigarni t > I ti s lir n r Mutiee. I \ učno slii:liii imajo lekarni-: Huties: dr 1'irndi, DutiHjskii ii. in mr. Ilukurčir. Sv. .tukobii Iri; II. .lu Iri: mr. Ilidiovce, Kmigrrsiil trn l'.': mr. I -tnr. Sv. IV iru rrslii 7S. in uit'. lltuVviir. t rlovAkfi .11. Maribor tu Dbčni ~hoi iiarodoi Kti gluvlienrga i" pev »кеца društvu niinlrit bo dnurs ob II v društveni dvorani v Mladinskem dolini v t vcllični ulici 'JH. m Sadjarji in n lnarji i/, dravske bioniv iur iiiuijo obrni .'l»ir v uedrtjo :!. jtinijii oli n.ilu v Zadiiižni eospo diirski luni k i nu AleksandrovJ li. m /.Imhl.ii ilnll'rrta v Mariboru iiilu svoj lelos nji obfni zbor v lorek iS. inn.ia ob Jo v nvoji pretln-v iilnitii. in 1'nnilnrtcl (Мгтцл kri:a v Mariboru sprrjinr šr iirkni nt roji v svojr počitniški' kolonije / :i drčko In tlekllcr iu slrer zn ven incsrr julij. 1'rlJnvr -prejemu društ vo. Celie e I rrrr kamiirnr i/lash, i/ajrnri r lilfmhrn, ltuliei v Celju bo v lorek, 211. iniiju oh 19.30 v kIimIhIIšču. Burno nntlaljevanje občinske seje. Maribor, J(>. marca. Nadaljevanje * noč njo občinske seje, ki smo o njenem poteku deloma že včera j obširno poročali. je prineslo nepričakovano presenečenje: občinski svet jc meti razpravo o dopolnilnih volitvah upravnega o dogovoru z individualno pogodbo. / dokumenti utemeljene l>rošnje oz. ponudbe naj se pošljejo odboru Glasbene Alatice v Mariboru do S. junija t. I. — Odbor. Q Ljubljana obišče Maribor 24. juniju in n.e 17., kor bi se sicer nekatera društvu ne mogla udeležiti izleta zaradi svojih prireditev, ki jih ne morejo preložiti. Mariborčani so se ludi zmotili, ker, mislijo, tla jih liotlo Ljubljančani zbudili iz spanja že ob 5, saj se bodo pripeljali v Maribor šele ob pol M, ob pol 5 namreč vlak šele odhaja iz Ljubljane. Q Iz občinske službe. Izpit iz konceptne slro-k.? je napravil v Ljubljani uradnik mariborske mestne občne g. Matija Trstcnjak 9 prav dobrim uspehom. Čestitamo! Na Trlovo se morajo vse mesarske slojnice preseliti z Glavnega nu Vo.jašniški Irg, vse druge tržne stojnice pa nu novi del Glavnega irga. □ Za rouiuiije v Putlovo je na razpolago še nekaj prostorov. Prijave in denar (850 Din) je poslati na Romarski odbor K. A., Maribor. Orožnova 10, iia.jdal.je do 29. t. ni. lj Velikodušen dar. Kegljaški klub vPrimor-je je ob 50 letnici svojega predsednika g. Pin-terju Fordu razdelil v dobrodelne svrho 2000 Din. i Kršitev a v lonnniije. V Službenem listu je izšla uredba o znižanju uradniških plač ožcjijenih in pri starših slanujočih občinskih uslužbencev. Drugi hrnit Trliuvljc. Kunerrl okteta rudniških riainešrmirev ho danes popiildui' v Drti.šlveaem domu. OranlovCr. Nu Trlovo bo ot) S.SO v hrastovSki šoli ustanovni obent zbor - Podružnice zveze absolventov kmetijskih šot v llriislovraii . Nn občni /.bor so vabljeni v si absolventi kmetijskih šol iz občin: Hrustov če, Pol/.rla. št. .Iitrlj oh Taboru, šl. Pavel pri Prrbolilu. SI. IVter. Vra)>sko in Smnrlno ob Pnki. Radio borski lokalni politiki vsekakor važen dogodek, tembolj, ker se zdi. da sla bili obe snorili ločki le zunanji povod, . . ■ Pravijo, dn slični nastopi nc bodo več nobeno presenečenje. V ostalem j ia je občinski svet ua Injni seji razpravljal o 48 prošnjah za sprejem v občinsko zvezo ler jili večino odobril. Na dnevnem redu so bila nekatera vu/nu personalna vprašanja. /.a vodjo mestnega gradbenega uradi j" liil imenovan mestni gradbeni svetnik inž. Bn-nin; ravnatelj mestnega knjigovodstva innjr, svetnik Joža Barle je bil imenovan zn niidsvet-nikn. vodja konskripcijskega uradu Fr. Kram-berger pii zn magistrntnega pristava Priznale m zvišale so se nadalje staro.: "' liodporc nekaterim bivšim občili, nastavi j-nceiii obravnavale tiizne prošnje /ti podelilcv gostilniških in obrtnih koncesij ter.se je med drugim odbila i-rošnja zu i .cmestlev gostilniške oo r, v lokal mi Glnviieiii trgu št. 5.. češ. tlit ni prinercn za gostilno. Končno sc je odobrila iurh dobava električnega loka po velckonsuineiiiski tarifi /driižcnim tekstilnim tovarnam Jugotckstil. I Jugosviln in Marko Rosncr v Mclju. Mariborski občinski uslužbenci so na seji svoje. Organizacije razpravljali o lem vprašanju. Stoje na stališču, da uredba za avtonomno mesto Maribor nc more veljali, ker ministrski svet ni' bil upravičen znižati prejemkov občinskih uslužbencev, ker takega pooblastila po čl. (54. fifi. zakona ui dobil. Društvo jc razposlalo na merpdajna mestu tudi vlogo z vsebino v zgornjem sniielu. — Pri ijudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josei« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. □ Zanimiva predavanju o kuhi in peki s plinom priredi mestna plinarna dne 28. in 29. t. m. vsakokrat ob 20 v obednici dekliško meščansko šole v Cankarjevi ulici, vhod iz Razlagove ulice 14. Vabljene so vse gospodinje in njihove pomočnice, ki se bodo obenem lahko prepričale, kako okusna so jedila, pripravljena nu plinovem štedilniku. |_j Dvojna mera. V novem pravilniku o pobiranju mestnega veaeličnega davka so nekatere, krivične razpredelitve. Glasbeua Matica jc davka povsem oproščena, druga pevska drušlva pa bi morala plačali ')%. To ji: vsekakor napuka, ki se mora popravili že z ozirom nu lo, da so oproščene davku tudi vse športne prireditve. □ Novu gomila. V sjiloštii bolnišnici jc umrl v starosti t>9 lel g. Anton Červenka. Naj počiva v miru. □ Odbor 1SSK Mariboru se je konstituiral: Predsednik dr. Stamol, I. podpreds. dr. Jančič, 11. podpreds. glavar Mlakar, I. tajnik dr. Planin-šek. ^L tajnik Stok. blagajnik Loos. □ Posestno gibanje. Kupili so: Josip Negele hišo v Valvazorjevi 4 od Ivana NVitiklcrja za Din 150.000. Mielil Marija hišo Tržaška cesta 61 od Helene Michl zu Din 50.000. Tomasi Pavla hišo v Ko-seskega ulici 48 od Karla Spesa za l)iti 150.000. Gre.if Franc hišo v Linhartovi ulici 12 od Julijanc Schenk za Din 110.000. Hilda Schaubacb od' Terezije Jerebič hišo v Rosinovi ulici za Din 200.000. □ Mula vtopljcuku. V Farni vasi je ulonila v polokn majhna dve in pni letna Jerica Jamcr-nik. Ko je mati na pragu šivala, se je Jerica igrala z bratcem pred hišo. Ker je v sobi zujokal speči otrok, je odšla muli v hišo, pri povratku pa ji je že povedal sinček ves |ireslrašen, Jerico je odnesli! vodu . Res so potegnili otročička iz votle nekoliko korakov nižje že mrtvega. □ Gbihoiieiuec nu begu. lz mestne oskrbniš-nice se je odstranil 71 letni Franc Pišoč iz Sv. Lovrenca na Pohorju. V oskrbnišnico so ga dali februarja, |>a mu očiviilno ni ugajalo. Starček je gluhonem. □ Vlomilcu imajo. Policija je hilro prijela vlomilca, ki je zadnje dneve ogrožal mariborska stanovanja. Včeraj so ga aretirali v Vrbanovi ulici. Piše se Herman Soko in je dva vloma že priznal. Oddali ga bodo sodišču. □ Ponarejevalci. V neki gostilni slu bila aretirana brezposelna delavca Ivan D. in Rudolf S.. ko sla skušala zamenjati ponarejen dva.jsetdinar-ski novec. Izkazalo se je, da sta oba sličen fulsi-fikat izmenjala že malo j>o|)rej v neki drugi go-slilni. izgovarjala se, da sta dobila ponarejene« pri neki kmetici, ko sta kupila jajca. Izročena sla bila sodišču. Programi Radio Liubliana: \ritrlin. 07. maju. 8.15 Poročita K.ilu ('iiintiii.stika (IMislišiik Ivko) Ii.ihi Versko prrdiivunje (dr. »Jirll l'iiloč nik) 11.1Г) 1'i'riios rerkvene glasbe i/, 1'rnučiškiiiiskc cerkve Il.l.") Plošče lll.lin Trbovlje (I,. Mrzel) lil.:«) tiailijski o r k rs ter, vmes koiinrt pevskega /,t)t)i'a Siiva 1'J.IHI Cas, plošče tii.Oll O ovfjerejl (Inc. Jctiičin lvol itl.iin Тигкеи-jev: Tuji Itrtill, iz.va.jn skiipiiiu trr. Danilove 17.:ill Pevski zbor runliir siinun/.iir i/, Celju '_'(].IHI Prenos i/, ljttb-jjiiuske oprrr odmoru: ('Ms Vn poročila. Ponerlrljrk. 'JM. maju. 12.1.' Plošče !'.'.Г> Poročiti) lil.llll cas. Iilošče IS.011 (Itisiioilliijskn iirn: l'ripriiva ze lelijavr (gn. ZimiljHilova) IS.ilti \Vestfalijii tltudolf Kre sni) KI.UII 1'adi.iski orkester l!l.:lll Zdravniška ura (dr. Iloirouitr Mnitiijiia) 'II.IHI Prenos opere i t Zagrolin V n.1 moril: Ofts in poročilu . Drugi programi: N К1Ж1..1 A. 27. maju. lirlfinnl: lil.20 Narodne posini 2U.IK1 Srbski večer /.niirrli: 20.1.") Orkeslralni in vokalni koncert 2l.l."i Reeiineljti — Dunaj: lS.Oo Muzikalnn Und s k u iiiuetllOHl 1H.4.") Mladinske prsmi 20.20 I,ep Jr čas luliidosti — Hailiininiln: lil.llll Vokalni kotieerl 211.1,1 I uril M ihiii-Tnil: IH. 00 Umi .Iiiiiii, opera, Mostni 20.00 \ rčrriil prouriilli llini: 1.'1.311 Don .liimi, openi, Mozart t'il.t.'i lliijiulera. opereta, Knlnitin Praiia: ID.20 Nn valu 211,(10 IJiitlijskii koiiirdijn I'.)..'"' t'.'rški koneerl i/ Hiiizrnu, Ilotnudijo 21).a."' llolanilski koneerl l'aršaca: IS.40 Vn kalni koneerl III.jO buliku irliislin 21.1Ј \'rsi'lu uru I/, j.vnvn 1'sn \iiIiM)ii: lil.llll TrlHlatt in Iznldn. olieru, \Viurnrr. 1. tltijitiijr 21.00 Večerni koneerl i. 1'llNKOKIj.I I.K, 2s. ninja. Ilelprad: lil.llll IMošče '.III.'HI /.auirli /.ii'iirb: 20.UII Prrlios oprrr Dnnaj: 17.311 i'oiloknlee liki,". 1- Offeiibneliove dobr 21.1.") Pro trniii po napovedi Ihirlluiprfln: 1S.:II) Klarinet šoto 20.30 liis/.tov knlicrrt — MIlan-Vrnit 20.43 Koiieerl po /■'Ijnli poslnšalrrv 21.1.'i An-liin Serutu itfrn violino — tlim: 'Jil.l.'i Koncil po žrljidi posliiš.itriiv 2'J.oo Mednti rodni koneerl 1'raijn: lll.lo t.ovskn ura 20.1.1 Klavir ski kotierrl v I i - mol u (Dvnruk) 'J1.IKI fešlti plesi v nn rodni pesmi 21.l'.'i Violinski kvartet — Urno: 20.13 Orkestralna glasba Hintislarii: 2.'i.l.'i t'ragu 21.1Л lioil Im nn pihala l'ariara: 20.00 \Vllknrililrskl koncert, illrtiflru skluilnlolj VI.Iti ),nlikti glasba 'J'J.oii l)rbiissy na ološčab. Celie 3 Regulacijska dela na Savinji v celjskem okraju. Zadnja Nova doba* poroča, tla ,ic iz razpoložljivih sredstev za vzdrževalna dela nn Savinji v celjskem okraju določenih 190.000 Din iz državnega fonda za javna tlela in 1110.000 Din iz rednih banovinskih kreditov. S tem dcuarjctn se bodci začela že v mesecu juniju izvrševali najnujnejša dela,' ki so potrebna v svrho zn varovanja različnih važnih objektov nn Stivinji, v prvi vrsti i>t*i mostu nn Polzeli, kjer jc treba zaradi zinili,jili poplav jionraviii oba bregova Savinje, tslotako se btitlo izvršila večja tlela na območju bruslovško občine. 3 Dve nesreči pri delu. 14-lotni sin delaven Rak Pavel s Sp. Huditije jc v pe.lek, ko jc šol v liosto po drva, i>atlcl čc/, korenino in si zlomil levo roko. — 2.3-lctui delavec Zagajšck Ludvik, cul Sv. Štefana pri Zusmu .ј(< v jietek popoldne delal v kamnolomu pri S\. Slcfoim. 1'ri dolu um jc velik kamen pndol na desno nogo in mu jo zlomil. > J Mulo več pozornosti i pri nakupovanju ua živilskem trgu. Ziiiinib natn jc že nekaj slučajev, tla so bile nekatere gospodinje pri nakupovanju ua živilskem trgu proec.j razočarano. Tako so jo lutli včeraj, ko jo bil trg bogato založen z vsakovrslniui blagom, pripetil neki gospe obžalovanja vreden slučaj. Gospo jo kupiiu nn videz zelo lepo kokoš za 20 Din. Še iHvtlen .io prišla domov, ji jc kokoš poginila. Rnzočliiiiiiii jo nesla gospu kokoš iiazaj nu Irg, lotiti prodajalko, od katere jo .je kupila, ni našla več nu mostu. Zato bi bilo pametno, tla bi bili pri nakupu zelo previdni in bi iirosili tudi nadzorno oblast, ki sicer vrši v polni meri svojo dolžnost, tla bi so malo zanimala za lake prodajalcu. Ali beračenje res nese? М^Љ Poštna postrežba v 23 jezikih Učakal je 207 let Je-li beračenje pri dananšji hudi konkurenci fn spričo otrpljenja človeškega srca še koristen posel? Koliko ljudi danes še dn beraču miloščino in koliko jih gre trdo mimo njega? To so vprašanja, ki si jih postavlja »Amak v »Prager Tagblattu . Če bi hotel vsakemu beraču nekaj dati, bi moral razdati celo premoženje. Toda ta izgovor »vsakomur ni mogoče dati se pogosto izpremeni v »nikomur ni mogoče dati . K temu še dodajajo ljudje prijeten zaključek: Slišali smo že o beračih, ki so zapus-tili ogromno premoženje. Po vsem tem človek ne bo neumen in ne bo dajal bogatejšemu, kakor je on sam.« Naletiš na ljudi, ki ločno izračunajo: »Če vsak deseti da beraču dvajset stotink, znese to na uro pel do deset kron, po šesturnein beračenju 60 kron, to je mesečno 1800 kron. In kakšna je resničnost? Statistika nam jo pokaže. Bos berač se postavi na vogal ob Irgu, na katerega prihajajo ženske. Godi so mu takole: Recimo, da gre mimo njega sto ljudi, izmed teh 61 žensk in 39 moških. Izmed vseh teh mu ne bo dal niti eden beliča. Ta gospod se lepo zahvali za pozdrav, ona gospa se nasmehne: »Žalibog, nimam ničesar!« Nekoliko boljša je bilanca stare ženice, ki ponuja ovele rože. Mimo nje gre 55 žensk in 45 moških. Prve tri ženske ji dajo novec. To so navadne uslužbenke iz bližnje trgovine, 87 drugih pešcev ji ne da ničesar, oziroma ne kupi od nje nič. Splošno mislijo ljudje, da ženske, ki nosijo v naročaju otroka, mnogo zaslužijo. Taka ženska, ki je beračila ob šoli, je zaman prosila miloščino. Od 100 ljudi so jo le tri ženske obdarile; en gospod ji je dal dvajset stotnik. To se je zgodilo v trenotku, ko so otroci zapuščali šolo. Ob drugih urah bi bil uspeh beračenja manjši. Mož na nasprotni strani, ki je držal v naročju majhnega otroka, je prejel od dveh žensk novec, neki delavec je njegovemu otroku vtaknil v usta zemljo, 97 drugih je šlo mirno njega. Poseben poklic so si izbrali tisti drzni berači, ki svoje »žrtve« nekako izbirajo. Prav radi se približajo kakemu paru ali skupini ter moledujejo in moledujejo. Navadno mislijo, da se bo kavalir pokazal usmiljenega iz ob/.ira do svoje izbrane. Njihov račun je pogosto pravilen. Toda zelo pogosto se zgodi, da sikne mladi gospod beraču: »Glejte, da mi pridete izpred oči!oredko kaj dajo. Statistika dokazuje, da da beraču miloščino komaj 3% mimoidočih, medtem ko se 97% zanj ne zmeni. Na telefonski centrali v Berlinu, tam, kjer sc križajo telefonske žice vsega sveta, kjer noč in dan neprestano zvonijo in kličejo, kjer nu-voriš lahko z. Jokohamo, mestom San Kraneis-ko, Buenos-Aires, Kapstudt, Sidnev v Avstraliji ali pu z bližnjimi »Azori« — so uredili poseben poštni oddelek. Sicer so tam poštni uradniki kakor vsi drugi, toda vsak izmed njih obvlada štiri jezike ustmeno in pismeno. Tu lahko govoriš v 23 jezikih, če pa prideš s kakim jezikom. v katerem ti trenutno ne morejo postreči, ti drugi dan pismeno v zaželjenem jeziku odgovore. Ta oddelek je namenjen predvsem poštnim informacijam, rade volji Ti pu postrežejo tudi z odgovori privatnega značaja, n. pr.: Ilomiin-ski prijatelj matidžurskega državljana bi rad iz. Berlina obvestil starše v Aziji, da je njihov si n v Berlinu umrl. Uradnik govori z mladeni- čem po romunsko, |H)gleda v knjigo mednarodnega kitajskega Telegrafencode.\a. kjer so kitajske črke, ki se ne dajo telegralirati, zamenjane s številkami. V nekaj minutah je število sestavljeno, telegram oddan. Nu Kitajskem spremenijo skupino številk zopel v besede iu tako starše obveste o žalostni novici v I v ropi. Na telefonski centrali sc lahko informiram o ljubljanski telefonski številki svojega tovu-rica ali pa obvestim dolžnika v mestu Win-scounsiu, da ga šc nisem pozabi! jn podobno. Vse pa ima svojo mejo, mi pravi poštni uradnik. Na vprašanje, kakor n. pr.: »Kako se kliče gospodična, s katero sem si pred letom dni pod šifro VX 300, poštno ležeče, Bcrlin-Charlotten-burg dopisoval ali pa, kdo aii bo financiral I moj nov perpetuum inobilc, tudi v 25 jezikih iv j mogoče dati primernega pojasnila. Pet mrtvih v greznici! Iz Celovca poročajo o pretresljivi ne- j sreči, ki se je dogodila v mestecu Feldkir-chen. Delavcc Anton Wadl je okoli poldne odprl greznico pred občinskim poslopjem. Stopil je noter, da bi jo pregledal. Nazaj ga ni bilo več. Ljudje niso niti opazili, da ga ni nazaj. Greznica je seveda ostala odprta. Oko'li 5. ure popoldne je otrokom, ki so se igrali v bližini, padla v greznico žoga. V greznico je zlezel deček Rudolf Reichmann, da bi poiskal žogo. Tudi njega ni bilo nazaj. Iskat ga je šla njegova mati Kristina. Toda tudi nje ni bilo nazaj! Ista usoda jc zadela tudi 21 letnega Franca Wasscrerja in 20. letnega Fritza Hinteregge.rja. Šele krojač Malic je prišel na to, da so v greznici gotovo strupeni plini, ki so umorili vse rojake. Nadel si je plinsko masko in stopil v greznico. Strašen prizor! Pet turličev je ležalo notri! Greznica jc bila i>olna kakih 80 centimetrov visoko. S pomočjo nekega prijatelja je spravil vse pet trupel na plan. Vsi so ]>ostali žrtev nevarnih plinov, ki so se razvili v greznici. Sv. Lucija in Noblove nagrade Damski venčeh pred 3000 leti Staro poetično izročilo, ki ga je ohranilo skandinavsko ljudstvo iz svoje katoliške dobe. slika sv. Lucijo kot mučenico, ki je žrtvovala svoje oči, da bi rešila neko grešno dušo. V nagrado za to ji povrne Bog vid ponoči med 12. in 13. decembrom. To noč imajo peklenščki največjo oblast in povsod nagajajo kristjanom. A sv. Lucija jih zasleduje in prepreči njih nakane. V Stokholniu izvolijo ta dan najlepšo Švedinjo za sv. Lucijo tistega leta. Ima dosti opravkov in med drugim ob svitu »naznanja dan« Nobelovim odlikovancem. Obišče jih na vse zgodaj v bleščeči noši iz bele svile in z zlato krono, v kateri gori sedem sveč. Po stari šegi izroči odlikovanc.u mlečno kavo s toplim »I.ucijinim kolačem«, mu oznani zmago luči nad temo ter želi veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Take venčke so prirejale stare Egipčanke. Na starih, dobro ohranjenih slikali jili vidimo v najbolj izbrani obleki, s skrbno friziranimi lasmi, okrašenimi z lotosovimi cveti in dišav-nicami, ki so jih imele poveznjene na glavo. Okoli njih skačejo lepe služkinje, ki jim drže pod nosom lokvanjeve cvete. V dolgih vrstah sede dame za mizo, obloženo z grozdjem, smo-kvami in okusno pečenko, pa tudi z vinom, da so se krepčale, kadar so prekinile pogovor. O čem so neki kramljale dame pred 3000 leti? No, tudi to izvemo iz starih slik, na katerih so hieroglifi, ki nam marsikaj razodevajo, Egipčanke so rade kritizirale toaleto, brbljale o uhanih, sc jezile na služkinje in luksus, ki so si ga te večkrat privoščile. Na nekem papirusu je pisano, kako je jadikovala poštena gospodinja: Д j az, odlična pos pa, sem nesrečna! Strela i/.podbiln petelina nn cerkvenem stolpu To se ic pripetilo ccrkvi sv. Matije v Berlinu »Vlečuga je postala pri nas gospodar! lista, ki je prišla prazna k hiši, postaja vedno predrznejša. Ona, ki sc je nekdaj morala oglc-| dovati v vodni gladini, jc zd a j lastnica kovina-I stega zrcala. Njen jezik ima vedno večjo moč. j Ta ženska žc nosi kačaste diudeme in cvetne j vejice, zlato in srebro in peresa se bleete na ! njenem suženjskem vratu. A jaz. odlična go-: spa, sem nesrečna jn polna skrbi in žalosti. ! Zakaj moramo tako živeti!« Ta,ko so tožile med seboj egiptovske dame I na svojih venčkih. Toda na jed in pijačo niso j pozabile. Večkrat so toliko pile, da jc morala ; marsiktera ugledna gospa, ki jo jc podpirala ! njena služkinja, v skritem kotičku prinesli ; Bakhu svoj težki dar. Egiptovski slikar sc v takih primerih ui mogel premagati in je potisnil vinjeni krasotici v roko zlomljen lotosov cvet. Z. ■Misli i mora biti strašno za igralca, da mora toliko let neprestano igrati predpisane vloge.« ■»Njemu sc šc vedno bolje godi. kakor poročenemu, ki nc igra nikukc vloge.« ★ Prašič mora požreti tli kg krompirja, ila iz njega da 1 kg mesti. Pri tej presnovi se j zgubi 80 odstotkov hranilne vrednosti krom-; pir.ja in le 20 odstotkov pride do človeka v okusni obliki Raspalinov naslednik pod ključem V Atenah so aretirali nekega Papaniko-lopulosa, ki je javno pridigal po mestu. Trdil jc, da oznanja Rasputinov nauk in da ga .je ta določil za svojega naslednika. S seboj je nosil vse polno Raeputinovih fotografij s posvetilom tega čudaka. Trdil je, tla so posvetila izvirna, v resnici so bili podpisi ponarejeni. Porenje je letos zadela velika nadloga. Hrošči s o kar poplavili deželo. Prebivalstvo je organizirali nanje lov, ki se ga pridno udeležuje posebno o mladina. Hrošče tresejo z dreves in jih pobijajo Pod tem naslovom |Kiroča neki veliki angleški list o najstarejših prebivalcih na svetu, meti katerimi omenja tudi Jugoslovane. Takole piše: Najbrže še ni bil dosežen rekord, kakršnega ima jugoslovanski zakonski par Stojan in Jelka Dimitrijevič, ki sta preti kratkim praznovala stoletnico njiju zakonskega življenja. Stara sta vsak 118 let. Zelo izreden slučaj to, saj sc pri stoletnikih navadno dogaja, da so bili po večkrat poročeni. Sloveči Zaro Aglia, ki je, kakor znano, 156 let star, je bil n. pr. nič manj kot enajstkrat poročen. Živel je t ii < I i neki Anglež |Hi imenu Danici Macurthy, ki sc je v petič oženil, ko je bil 84 let star, ter imel dvajset otrok. Umrl je star 112 let. Macarthy jc kot stoletnik hodil redno na lov. A tudi sedaj živi na Angleškem neki Richard Ferris, ki je star nad sto let, a je še danes strasten lovec lisic. Grofica Katarina Desmond jc umrla stara 140 let ter je imela hčer, ko je bila stara 65 let. Nezaslišano čudo pa je bilo to. da so ji malo pred smrtjo zrasli novi zobje. V župniji sv. Lenarta v Shoreditchu na An-škein pa imajo zabeleženo, da jc bil Tomaž Carn 207 let star, ko je umrl, kar je gotovo rekord dolgosti življenja novejšega časa. Skoraj neverjetno, a učenjaki trdijo, da ni izključena človeška starost od 140 do 160 let. Du pa so v prejšnjih stoletjih ljudje živeli dalj časa kot pa današnji pomehkuženi svet, je pa itak splošno znano. Španija je dobila hvalabo^u novo uiiss Španijo! To je sennorita Sanchez, lepotna kraljica za 1. 1934. Ko bi težavnejših problemov na svetu ne bilo! Politična barva obleke ni povsod v modi Ali naj botlo politične uniforme dovoljene ali ne, se vprašujejo v raznih državah, kjer uniformiranje civilnih oseb še ni splošno, pač pa se tu in tam pojavlja. Irska jc odločno prejtovedaln nošenje uniform, znakov, standard in sličnih predmetov. Na Angleškem nosijo dozdaj uniforme samo skavti in pa člani zveličavne armade (Salvation Army). Ako bi morala angleška vlada izdati slično odredbo kot Irska, bi morali tudi ti dve velikanski organizaciji odložiti uniformo. Švedi imajo zakon, ki pravi, da kralj lahko prejKive nošenje uniform in drugih znakov, s katerimi hoče nosilec označiti, kateri politični struji pripuda. Neki švedski inženjer jc opazil, da |K)staja njegovo delavstvo mrko in nera/po-ložcuo proti njemu. Dolgo ni mogel razumeti, kuj naj bi io pomenilo. Končno je stopila pre-denj deputacija delavstva ter ga opozorila, naj ne nosi več rujavih škornjev. Rajava barva je barva nacijev in organizirano delavstvo no mara za take. Da ni prišlo do kakšnih posledic, je inženjer svoje rujuve škornje lepo počrnil. Kaj [mi poreče delavstvo zdaj, sc vprašuje in-i ženjer, ko je vendar črna barva luirva fašistov? Celo v svobodni Ameriki ui vseeno, kakšne i barve obleko nosiš. Ni šc dolgo lega, ko jc več j ljudi imelo neprijetnosti radi tega, ker so nosili črne usnjntc suknje. V nekaterih krajih Amerike jc to namreč simbol komunistov. To je potapljaški zvon, s pomočjo kateregu bodo v bližini Terschellinga poskušali dvigniti 1 /lato i/ angleške ladje I.litine«, ki sc jc po-; topila 1. 1799. Kdaj se pričneš starati »Mislim, da laliko natančno ugotovim čas. ko se človek prične starati, piše \Villiam Lyon Phelps v reviji »The Rcadcr s Digcst«. To je čas, ko človek po temeljiti proučitvi samega sebe ugotovi. doba raja!« Ali uganeš, kje je to? Gotovo si takoj dognal, saj si bistre glave in čedne in čvrste postave! Jaz zelo rada prebiram Tvoj kotiček. Prav posebno mi ugaja pravljica »V deželi Narobesvet«. Rada tudi rešujem uganke. Srčno Te pozdravlja Tvoja kotičkarica Cilka Zupan, učenka V. razr. na Selu pri Bledu. Draga Cilka! —• Sem sc ob čilanju I vojega pre-le|>ega pisemca debelo čudil in zmajal s sivoj gla-voj: »Mencajte, kaj naj pa to pomeni? Kar dva pisma v enem dnevu odondod, odkoder že nekaj mesecev ni bilo glasu, kakor da so se vsi skupaj pogreznili k povodnemu možu na dno jezera...« Tako, vidiš, sem se čudil in majal s sivoi gla-voj. kajti sem sc že resno bal, da sle čisto pozabili name, ubogega Kotičkovega strička, ki si tako iskreno želi tudi pisemc iz vaše znamenite fare. Zdaj vas je, hvala Bogu iu sreča junaška, j>omladno sonce vendarle prebudilo iz zimskega spanja in ste sc bliskovito spomnili name. Ilolali, sem tega tako neznansko vesel, da bi navdušeno zavrisknl na ves glas: »Juhuhu!« in 'Živeli vrli Bleičani!«, če nc bi ravno v tem hipu imel v ustih velikega zalogaja Zalaznikove torte. S polnimi usti pa si ne upam zavriskati, kajti bi se mi utegnilo zaleteli in bi polici namesto Juluiliu!« in »Živeli!« grdo za-iirkal: »Krhelj! Krhelj!« S tem vzklikom pa vsekakor ne bi bili prav nič počaščeni, zalo kar lepo jjočakajte, da torto pospravim vase. Bom pa potlej zavriskal, da sc bo Triglav stresel od vrha do tali Lejio pojdravljena in šc kaj mi piši! — Kotičkov striček. 611'3. Dragi Kotičkov slriček! — Zelo rad čitam »Mladega Slovenca«. Ko sein videl, da so Ti drugi narisali lene obraze i? krogov, Ti pošiljam tudi jaz nekaj takih obrazov. Narisal sem jih šam z barvastimi svinčniki Imam še dva bratca in sestrico Marjanoo, ki jo imamo vsi radi in ki bi tudi rada postala kotičkarica. Najmlajšega bratca Francelja imenujemo »močerada«, ker mu iz oči in hlač dostikrat pri-vro grenke solze. Kadar boš imel malo dela, pridi k nam na Krtino! Ne smeš misliti, da je našo Krtino napravil krt. Je to velika vas z lejx> cerkvijo. Tudi na Krtini imam strička, ki mi je obenem boter. Imamo pa tudi konje in krave in prešičke in mlade mucke in kužke in lisice v hosti in druge domače živali. Jaz znam delati iz ilovice lepe jjepelnike. Ker vem. da kadiš, sem ludi zate napravil tri pepelnike. Ct hočeš, Ti jih pošljem v Ljubljano. Prosim, odgovori mi! Te j)rav lepo jx>zdravlja Tone Simon, učenec III. razreda v Krtini. Dragi Tone! —- Imenitno si narisal obraze, tako imenitno, da jih niti slavni slikar Nace Po-inazon, ki je slep in brez rok, ne bi mogel bolje. Upam, da ši s to pohvalo zadovoljen. (Ce se bodo kotičkarji tej moji jx)hvali škodoželjno smejali, jim jiovem v brke tole: »Prijateljčki, kar tiho! Tone Simon iz Krtine je že fant od fare, kajti mu niti na misel ne pride, da bi se kakor sraka šopiril s tujim fierjem Mi je res ta ali oni od vas poslal že mnogo boljše risbe, ampak Kotičkov striček se ne da kar tako povleči za nos! Predobro se sjx>-zna na le reči in kar koj ve, kdo kaj najviše in nariše sam in kotnu pišejo in rišejo — drugi. Med te zadnje pa Tone Simon iz Krtine ne spada — vsa čast in slava mu!« Vidiš, tako se bom moško jiotegnil zate, če le bo hotel kdo zaradi zgornje primere vzeti na piko.) Tvojega bratca Francelja bi pa rad videl. pri< inojkokoš! Pravo čudo mora biti. Kakor močeradu, praviš, kakor močeradu mu dostikrat privro grenke solze iz oči in — hlač .. Sem že nekaj močeradov v svojem življenju videl, ampak takšnih pa še ne, ki bi hlače nosili in skozi nje grenke solze točili. Morda so pa lakšni močeradi samo pri vas j na Krtini? Potlej je pa seveda treba to presenet-! ljivo vest kar koj razbobnati jx> širnem svetu in vaše Krtine bodo jx>stale slavne in znamenite, kakor je slavna in znamenita Višnja gora s svojim jx>lžem. Te-te-te, saj pravim, kako človek malo pozna svojo najožjo domovino! Takorekoč pred nosom nam vaša Krtina leži, mi pa tujim krajem slavo pojemo, ko imamo znamenitosti doma na pre-tek. Se bom fiotrudil in se boni da bodo ljudje v gostih procesijah začeli romati ua Krtino vašega Francelja in močerade v hlačah gledat! Obljubljene tri fiepelnike mi pa kar pošlji. Prejako mi boš ustregel z njimi, kajti nameravam v kratkem napraviti razstavo samih pepelnikov. Sem namreč že trikrat po vrsti dobil za god od milih svojih znancev in prijateljev — same pepelnike. Natanko sedeminštirideset jih že imam. S tvojimi tremi pepelniki bo njihovo število zaokroženo in razstava bo prekrasna. Za prihodnji god pa prosim svoje mile znance in prijatelje, naj vzradostijc moje staro srce raje s kakšnimi drugimi darovi, kajti pepelnikov imam zdaj za silo kar dosti. Saj jih zelo ljubim, pepelnike, pa vendar dositkrat ne vem, kaj bi z njimi, ko mi tobaka v mošnji zmanjka. Pepelniki Irez tobaka so kakor puške brez na bojev; niti muhe s takimi puškami ne moreš ustre liti. Naj mi torej prihodnjič raje kupijo tobaka! Lepo pozdravljeni vsi skupaj: Ti, sestrica Marjanca in vrla Tvoja bratca! — Kotičkov striček. Gospod Fridolin na hprehodu Slavica Langerholc, učenka II .razr v Stranjah pri Kamniku: Ko pa je prisopihal (ja, se je nebo nenadoma zjasnilo in posvetilo jc zlato solnee. Oosfiod Fridolin se je strašno jezil, ker je zastonj napracil tako dolgo pot. Ista: Tedaj je zapihal močan veter, ki je podrl lopo prav v onem hipu, ko je gospod Fridolin prisopihal tja. Nič mu ni pomagalo: z neba je lilo še kar naprej in gosj>od Fridolin ni mogel nikjer najti varnega zavetja. Poslej ni šel nikamor več brez dežnika. Gusti Šelige r, učenka I. drž. gimn. na Poljani, Vrhnika: Ko Fridolin do lope prileti, se ves truden na late nasloni. Ali joj! Lopa je bila že vsa trhla, zato se je podrla. Tedaj pa kmetje prihite in mu po grbi, hej, jih nalože, A to jim še zadosti ni; še škodo jim je moral plačati. Vida Kante, učenka V. razr. v Lichtenth. I zavodu v Ljubljani: Ko je gospod Fridolin prisopihal do lope in prijel za kljuko, je na svojo jezo videl, da so vrata v lopo zaklenjena. Ves premočen je odhitel dalje in čez dobre četrt ure prilomastil do neke hiše. V tem hipu j>a je prenehalo deževati. Gospod Fridolin ;e šel ves žalosten domov in robantil nas? in na ves svet... (Ista je razen tc rešitve poslala šc osem zelo srčkanih risb, ki predstavljajo najrazličnejše obraze, celo široko nasmejan obrazek mlade Kitajke je i vmes. Mladi umetnici-risarki vsa čast!) Jakob Jurjevič, brivski učenec na Vrhniki, Rožna ulica I61, je klavrni konec Fridolino* vega izprehoda zelo spretno narisal. Njegova risba podaje pravilno rešilev, zato smo nagrado priso dili njemu. ZA.......BISTRE.......GLAVE, Izpolnjevalka: Na planini Kakor da bi škrateljčk:, dobri nam----, križem-kražem po planini tla posipali s---: vse blišči se v barvi zlati Radi bili hi---? Ob jutranji zori, ko se spijo--, kosi in Skrjančki, božji----, hitro, bratci, na iilanine s kosom po---1 Na mestih, kjer stojijo črtice, postavite zraven spadajoče besedo (rime). Uganke 1. Katero leto jc dolgo samo en dan? 2. Ce vržemo bel žepni robec v Rdečo morje, kakšno postane? 3. Ali lahko dva dni nepretrgoma dežuje? 4. Ce vržemo svečo v velik sod, napolnjen z i bencinom, kaj se zgodi? 5. Koliko časa lahko stoji gad na eni sami nogi? Rešitve pošljite na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca v Ljubljani. Za pravilno rešitev ugank iu izpotnjevalke razpisujemo lepo na-1 grudo. Nagrajenca bo določil žreb. DELAVSKI VESTNIK plača je temelj narodnega in državnega organizma Današnji problem plač in zaslužkov je problem, kako naj si delavci in nameščenci ohranijo golo življenje. Ta problem ni nov, obstoja že od začetka, ko se jc delovno razmerje sploh začelo. Danes je ponudba delovne sile ogromna, strahotno večja od povpraševanja. V naši državi je preko 200.000 delavcev in nameščencev brez dela. Po statistikah Osrednjega urada za zav. delavcev v Zagrebu znaša dnevni zaslužek vseh 542 iisoč in 74 pri njem zavarovanih delavcih in nameščencih takole: 65.701 (12.12%) jih zasluži samo do 8 Din na Jan, 237.583 (43.83%) od 3 do 24 Din, 97.380 (17.96%) od 24 do 34 Din, 64.309 (11.88%) od 34 do 48 Din, in samo 77.011 (14.21%) zavarovanih članov zasluži čez 48 Din na dan. Če pa sedaj pogledamo in primerjamo s temi zaslužki jugoslovanskega delavstva in nameščenstva zneske, koliko potrebuje po naših prilikah samski in razsvetljavo 61.10 Din; za druge izdatke 57.60 Din; skupaj torej 633.55 Din. Potrošnja za 4 člansko družino pa znaša Din 1603.97 Din na mcsec. To sla dva primera za pomožno delavstvo, za kvalificirano delavstvo in nameščence je pa mesečna potrošnja še neprimerno večja. Cognano je torej, da pri nas nima 00% vseh zaposlenih delavcev in nameščencev take plače, ki bi odgovarjale najnižji potrošnji, to se pravi, da bi dosegale eksistenčni minimum, in tako jc tudi drugod po svetu. Zato ni čudno, če se je začel na svetu socialni nered. Ce povdarimo samo to, da je družina temelj naroda in države in da moramo zato vse storiti, da bo res zdrav temelj, moramo to stanje takoj popraviti. Na žalost je danes družinsko življenje raztrgano, družinsko svetišče se je začelo krhati in drobiti. Kako bi se (udi nc, ko zgolj očetov zaslužek družini nc more več nudili vsakdanjega kruha. ŽENA IN DOM SBS Kino V našem predmestju so zadnji čas na nizko hišo lik ob cesti obesili preprosto reklamno desko predmestnega kina. Na njej se menjujejo slike in naslovi po vsakdanjem sporedu predstav. Ker ne hodim v kino, bi me reklamna deska malo zanimala, kakor me ne zanima kamen na cesti. Toda nekaj je šiloma obrnilo mojo pozornost nanjo: Videti je treba, kako se pred to desko ustavlja šol ob vezna mladina, posebno dečki! S kakšno neodoljivo silo jih la deska privlači! Kako pred to desko izginja iz obrazov vsa otroškost in postajajo vso kretnje in besede strastne, dozorele, apatične! In se nehote vprašam: Zaboga, to je strup za mladino, lo mora biti vsakomur očito, to potrjujejo vsakodnevne izkušnje: kako je mogoče, da se sme ta sirup svobodno in očito širili, ko inače še strupa proti golazni in zverem ne dobiš brez nekega jamstva, da ga ne boš zlorabil proti sebi ali sočloveku? Še močna omamila, ki se z njimi tešijo izgubljene duše, so prepovedana. Ali jo ravno mladina najmanj vredna za nas? Ali je Da, če bi se ženstvo zavedalo svoje naloge, čo bi so je vsaj matere zavedale! Potem bi se slednjič že našel in zdramil tisti, lc i bi tu mogel in moral hitro in temeljito napraviti red. Pa kuj, ko je velik del ženstva že sam izkvarjen po kinu in inu jo kino nujna Hluševna hrana. Žensko gibanje ima druge skrbi in se oddolžuje vprašanju o kinu in mladini s papirnatimi resolucijami, v vrstah katoliškega ženstva pn postaja t i še in tise. Tako se oglašajo proti kinu le od časa do časa posamezni glasovi v časopisju in zopet utihajo, kino pa pustoši dalje med našo mladino. In vendar smo mlada država in mlad narod, ki ima še vso bodočnost pred seboj iu si jo mora v trdem hotenju in delu šele priboriti. Pa da hi naše mladine ne znali z drugim pilali, je z drugim zadovoljiti kakor ■/. izmišljotinami, s kičem dobičkaželjnih tujih filmskih podjetij?! Sram nas bilo! Pa če žo kina ne moremo odpravili, odnosno ga ne vsega brez izjeme postaviti v pravo službo ljudski vzgoji in izobrazbi, potem ga vsaj potisni- ki išče dobro in solidno postrežbo, naj se prijavi v prodajalni 1. delavskega kon-zumnega društva v Ljubljani, Kongresni Irg 2, ali kaki drugi poslovalnici te zadruge. ali oženjen delavec, se nam pokaže v suhih in suhoparnih številkah vsa beda in gorje našega delovnega ljudstva. V Zagrebu izdaja Delavska zbornica v treh jezikih revijo z imenom »Index«, v kateri redno vsak mesec objavlja čisto točne in zanesljive podatke o potrošnji posameznika ali več-članske družine. Iz fe revije jxisneniaino, da porabi samski delavec mesečno: Za hrano 219.87 Din; za obleko in obutev 143.95 Din; za stanovanje 151.03 Din; za kurjavo Zapomnijo naj si vsi: Našega naroda ne bodo uničili zunanji sovražniki, nc bo uničil alkohol itd., ampak ga bo uničila mezda, ki ne doseza eksistenčnega minimuma. Plača, ki znaša samo 24. 20, 15 ali celo samo 8 Din na dan — ta bo preje in temeljiteje pometla z našim narodom, kot vse kuge in vojske. Pri mezdnem vprašanju, pri pošteni plači je začetek in konec vsega dobrega in slabega, napredka in propada narodnega iu državnega organizma. Za obveznost kolektivnih pogodb Že ponovno smo na tem mestu govorili o kolektivnih jjogodbah in o njihovem pomenu za naše delavstvo. Povdarili smo, da je novi obrtni zakon napravil velik korak naprej s tem, da je sploh načel vprašanje kolektivnih jjogodb. Nujno |>otrebno pa je, da se poglavje o kolektivnih pogodbah čimpreje izpopolni. Po § 209 obrtnega zakona skleneta kolektivno pogodbo službodajalec ali službodajalka organizacije kot predstavnik službodajalca z ene strani in strokovna organizacija usležbencev kot predstavnik uslužbenca z druge strani. Obvezne organizacije enega ali drugega ne morejo skleniti kolektivnih pogodb. Iz tega je razvidno, da morajo sklepati kolektivne pogodbe samo svobodne strokovne delavske ali nameščenske organizacije. Kdo pa naj sklene pogodbo tam, kjer delavstvo ni organizirano. Razlogi, da delavstvo ni organizirano, morejo biti različni: znano je, da sezonski delavci nimajo mnogo smisla za organizacije; znano )e, Ua marsikje delodajalci preprečujejo ustanovitev organizacije ali pa oblastva iz političnih razlogov nočejo jx>tr)e-vati pravil itd. Ali naj bodo ti delavci popolnoma prepuščeni samovoljnemu jx>stopanju s strani delodajalcev? Mislimo, da je treba institucijo o kolektivnih pogodbah tako preurediti, da bi imelo vse delavstvo od nje korist. Predvsem naj se dovoli, da morejo sklepati kolektivne jx>godbe tudi neorganizirani delavci in nameščenci, kjer ne obstoja nobena organizacija. Tem neorganiziranim delavcem naj se dovoli, da izvolijo izmed sebe odbor, ki naj se pogaja z delodajalcem radi kolektivne pogodbe. Drugo — kar pa se nam zdi najvažnejše — pa je, da naj se za gotove stroke ali gotova podjetja jiredpiše obvezno sklepanje kolektivnih pogodb. Za katera podjetja in za katere stroke naj bi to veljalo, o tem bi mogle dali svoje predloge Delavske zbornice skupaj z Insjsekcijami dela. V tem jx>gledu so Delavske zbornice že oddale svoj predlog na pristojno mesto. Ta predlog je slccr nekoliko ožji cd razmaha izražene misli glede obveznega sklepanja kolektivnih pogodb, je pa v bistvu tej misli podoben in se glasi: Ban more na predlog ene izmed pogodbenili strank razširiti obveznost kolektivnih pogodb, s katerimi se urejajo medsebojni odnošaji med delodajalci in delojemalci ene stroke ali skupine, na širše področje, kjer obstojajo enake ali podobne gospodarske in socialne razmere. Če bi se §-u 209 obrt. zakona dodal ta odstavek, bi bilo mnogo dobljenega za delavstvo. Še več bi pa bilo storjenega, če bi se za posamezne stroke (rudniki, stavbstvo, -kovinska industrija itd.) z zakonom določilo, da se v teh morajo sklepati kolektivne pogodbe in lo brez predloga ene ali druge stranke. Ta obveznost pa naj ne bi veljala samo za delavce, ampak naj bi veljala tudi za nameščence, ki danes nikakor več ne uživajo onega položaja, da bi jim ne bi bilo treba z vsemi sredstvi varovati svojih pravic. Gibanje krščanskega delavstva na Hrvatskem Vo svetovni vojni se je krščansko strokovno gibanje naenkrat razmahnilo preko mej Slovenije v centralne in južne dele naše države. Kot gobe po dežju so rastle organizacije v posameznhi krajih. Zali Bog, organizatorji niso pazil i na enolnost gibanja in njegove strokovne organizacije, vsled česar so nastale v skladu z bivšimi pokrajinami posamezne samostojne Jugoslovanske strokovne zveze v Zagrebu, v Splitu in pa v Sarajevu. Vse krščanske strokovne organizacije v naši državi so imele tedaj po statistiki Krščanske mednarodne zveze iz I. 1922 22.500 članov. Nezdrave strankarske razmere in strankarski boji v Hrvatski so slabo uplivali tudi na krščanske strokovne organizacije. Tako je prišlo do tega, da sc r»sainezne centralo s svojimi krajevnimi organizacijami v tem času le bolj životarile. Najaktivnejša jc bila še splitska organizacija, sarajevska pa jc radi jx>polnoma posebnih bosanskih razmer prenehala obstojali. Lelo 1927 oziroma 1028 pomeni prelom s preteklostjo. Tega lefa zraste na razvalinah bivše nesolidno zgrajene organizacije v Zagrebu nova organizacija Radtiički strokovni savez. Od tedaj raste novo življenje v skoro že premrlih udih, grade se nove postojanke, organizacija raste bolj in bolj. Velik uspeh je bil dosežen pred dvemi leti s (cm, da se je razpustil bivši Jug. struk. savez v Splitu, oziroma se je preosuoval v splitsko okrožje Rad. struk. saveza. Dosegla se je enotnost v organizaciji, povečala pa udarna moč. Rad. struk. savez je res močno udaren: proti kapitalizmu in fašizmu kot proli marksizmu, kateremu jc napovedal oster boj, da mu iztrga pro-letarske množice. Močno orožje je dobila organizacija v svojem listu »Socijalna Pravda (Uprava: Zagreb, Šenoiha ul. 30). Vsa znamenja kažejo, da bo Rad. struk. savez v bodoče nosilec poslanstva krščanske strokovne organizacije v naši državi, za kar so podani vsi pogoji. Zadmžni nameščenci Po odredbi § 433 obrtnega zakona se uporabljajo vse njegove določbe tudi na osebje, ki jc zaposleno v zadrugah. Naziranje, da za nameščence in delavce zadrug obrtni zakon ne velja, jo ne-pravilno. Posebni gospodarski značaj naših pridobitnih zadrug pa pozna neko vrsto nameščencev, za katero n o velja novi obrtni zakon. So to tiste osebe, katerih službeno razmerje nima poklicnega značaja. To pomeni, da je dotično službeno razmerje taka pridobitna delavnost, ki za služboje-nialea ni trajna. Določbe obrtnega zakona no veljajo teduj za tiste osebe, ki so pri zadrugah zaposlene le netrajno iu postransko, kakor na pr. tajniki naših manjših pridobitnih zadrug. Ker so taki tajniki zaposleni le nekaj dni ali lo nekaj ur na leden, izgubi njihovo službeno razmerje znak trajnosti in glavne poklicne delavnosti in s leni tudi značaj nameščenstva. Za take osobe veljajo odredbe občega državljanskega zakonika o službeni pogodbi, kjer zadruga in tak službojemalec po dogovoru uredita svojo službeno razmerje, na katero obrtni zakon s svojimi prisilnimi določbami n e more vplivati. Povsem umestno je, da na tem mestu pojasnimo, kdo je zadružni nameščenec, za katerega velja obrtni zakon. Zadružnemu nameščencu mora biti zaposlitev glavni poklic, njegova delavnost mora imeti značaj trajnosti in opravljati mora važnejša opravila. Zadružni nameščenci so vse slalno zaposleno pisarniško osebje, bodisi vodilno, bodisi podrejeno, nu pr. ravnatelji, tajniki, knjigovodje, blagajniki, strojepiske, poslovodje, prodajalci in prodajalke v konsumih zadrugah in vse listo obrlno in tehnično osebje, ki opravlja v obratih v pretežni večini pisarniško ali nadzorovalno službo (nadzorstvo nad mlekarji in sirarji). Strojniki (strojne zadrugo), monterji (električne zadruge), mlekarji itd. niso nameščenci, temveč delavci, za katero velja sicer tudi obrtni zakon z njim ustreznimi določbami. Naravno, če taki monterji itd. opravljajo v pretežni večini računsko, odnosno nadzorovalno službo, da so potem nameščenci. 99 ii »Bodočnost«, glasilo slovenskih katoliških nameščencev, organiziranih v »Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenijo-, prinaša v svoji drugi številki poleg globokega uvoda sledeče članke: Naša pot, Svetovni nazor in socializem, Važni problemi naših nameščencev, O teri-torijalnem obsegu pokojninskega zavarovanja, Iz Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Naša nameščenka, Za resnico, Drobiž. Že iz teh naslovov je razvidno, da jo vsebina pestra in aktualna. Poleg tega pa odlikuje vse članke idejna jasnost, kar jo prvi pogoj zit uspešno tast pokreta in organizacije. Važen in pomemben je članek o teritorialnem obsegu pokojninskega zavarovanja, kjer je poudarjena ta misel: Danes se mnogo govori o tem, dn se bo razširil pokojninski zakon za nameščence na vso državo. Pri tem pa moramo odločno poudariti tole: Sedanje ugodno imovinsko stanje Pokojninskega zavoda v Ljubljani je uspeh solid-nosti in poštenosti samo slovenskega nameščen s t vn in relativno brezprimerno visoko stoječe poslovne morale samo slovenskih gos|io-darskih krogov. Ta imovina mora ostati tam, kjer je in mora biti stalna garancija za naše neokrnjene pokojninske pravice. Uprava na vso državo razširjenega pokojninskega zavarovanja bi se tedaj moral u urediti samo na avtonomni podlugi pokojninskih zavodov. Ako hočeš prijatelja spremeniti v sovražnika, inu posodi denar. Bolj ko jc pot mehka, bolj težko ic potovati po ujej. 'isti. ki odpušča, zmaguje. dobiček maloštevilnih posameznikov več kakor nravno zdravje mladine? Ali kateri drug razlog more biti tako močan, da sme kino neomejeno pustošiti med našo mladino, nositoljico naše bodočnosti?« Tako se vprašujem in se žo tudi zavedam, da zastonj vprašujem, ker ni nikogar, ki bi se čutil za to vprašanje odgovornega in bo vse molčalo in vse ostalo pri starem. nio iz javnosti v primerno skromno ozadje: vsa podjetju, ki predvajajo nravno sumljive filme, naj se za mladino j>o radikalnem romunskem zgledu za pro, obenem naj se njihovi reklami pošteno pristrižejo peroli. Taka kinematografska podjetja naj ostanejo omejena na določen krog obiskovalcev, kakor velja to za vrsto drugih zabavišč. Mladine pa ne dajmo, če hočemo živeti! Gospodinje čudodelke Pridno šestnajstletno dekle je podalo ob neki anketi o gospod in jstvu svoje matere naslednje poročilo: Moj oče ima mimo svoje službe kot občinski nameščenec tudi hišico in nekaj zemlje. V družini nas jo devet: starši in sedem otrok. Mesečna plača našega očeta znaša Din 1500. Od tega gre mesečno za davke, pristojbine socialnega in zasebnega zavarovanja, obleko in podobne izdatke nad tisoč, dinarjev, tako da ostane materi za gospodinjstvo le 300 do 400 dinarjev. Tu jc treba zdaj na vse strani hraniti in štediti. Samo tako jc naši materi mogoče, da ne zabrede v dolgove. Vsak vinar dvakrat obrne v roki, prodno ga enkrat izda. V našem jedilniku je pa. po materini skrbi vedno obilo izpremembe, tako da otroci vsak dan veselo sedamo za mizo in komaj čakamo, da jc vse pripravljeno, in vidimo, kaj je danes zopet lepega in dobrega. Posebno pohlepni smo otroci na svežo zelenjavo, ki jo v obilju pridelujemo na domačem vrtu, dasi je pri nas zemlja revna, in podnebje neugodno. Za našo mater sploh nc prihaja vpoštev, da bi kdaj kupila kako zelenjavo, bodisi pozimi ali poleti, nedeljo ali praznik. Cesar nam lastni vrt nc da, temu se rade voljo odpovedujemo. Tako šc nikoli nisem okusila špargljev in jih poznam le po videzu. Poleti mati vkulia in vloži od vsega, kar pridelujemo na domačem vrtn, tako da imamo tudi vso zimo dovolj zelenjave. Naši obedi sestoje skozi vse leto v glavnem iz zelenjave, juhe in krompirja. Meso prihaja vpoštov samo zu očeta, kar so zdi nam otrokom ob sebi umevno, ker smo od vsega početka na to navajeni. Kadar je dobra letina, pridelamo na domači njivi dovolj krompirja, tako da ga imamo vse loto v obilju. Rži pridelamo za 4 do 5 mesecev. Prihranimo jo za zimo. da nam v zimskih mesecih ni treba nositi dvojih izdatkov: za kurivo in za. kruh. Tako naša mati poravnava drugo z drugim in prihaja vsem potrebščinam na kraj. Za denar, ki ga pozimi prihranimo ua kruhu, kupi spomladi moke, da imamo zopet domač kruli če/, poletje. Na mesec porabimo 40 hlebcev iu naš oče so vedno šali in pravi, da bi takoj prišli na boben, čo bi kruh kupovali pri peku. Rodimo tudi po enega prašiča in eno kravo in imamo presno maslo in sir za dobrega pol leta. Za jiižiuo dobimo otroci vedno s presnim maslom namazan kruh; v času pa, ko ni masla, dobimo na kruh domačo marmelado. Narezek prihaja vpoštev lc ob nedeljah in praznikih. Kolače peče naša mati Io ob velikih praznikih in tod in tam v nedeljo, da nam otrokom napravi veselje. Neizrekljivo srečni smo bili otroci, čo jc prišel k nam kak obisk in smo dobili kaj v dar. Ko .jo n. pr. mati razdelila podarjeno oranžo v sedem dolov in nam dala vsakemu krhelj, smo sprejeli vsak svoj del z nepopisno, kar pobožno radostjo. Kot najstarejša sem morala zvečer otroke spravljati spat. Za večerjo jo vsak dobil skodelico mleka in kruli s presnim maslom. Dostikrat sem jim poleti zvečer razdelila dve trdo kuhani jajci, a lc, kadar so kokoši dobro nesle. Zelo radi so imeli za večerjo tudi riž ali zdrob. Tudi pri obleki jo bila mati skrajno varčna. Drug za drugim jc podedoval obleko, zaradi česar smo bili otroci dostikrat zelo žalostni, ker bi bili pnč tako radi imeli kaj novega. To jc torej glavno, kar vem povedati o gospodnjstvu mojo matere; vse je vedno \ zvezi z dvema besedicama: varčnost in preprostost. Ali ni čudodelka in umetnica taka mat in gospodinja? Blagobit rodov in stoletij nosi in oblikuje v svojih rokah. Kdaj bomo to doumeli in — vpoštevali. Jedilnik od 28. maja do 3. junija 1934 Ponedeljek. Kosilo: grahova juha z ri-ženi. Segedinski goljaž in zapečena polenta. Kuhano sadje. — Večerja: ocvrta telečja jetra iu salata. Torek. Kosilo: vranična juha v. rezanci. Parjena govedina, prazen krompir in pri-kuha iz mesečne redkvice. Crcšnje. — Večerja: žemljevi cmoki nadeti s svinjino in salata. Sreda. Kosilo: zdrobovi vložki v juhi. Govedina, krompir v kosih in salatiia pri-kuha z grahom. Buhtočki. — Večerja: zapečeni široki rezanci s parmizanom in salata. Četrtek. Tolovo. Kosilo: možganova juha z mozgovimi cmoki. Parmizanov kipnik z grahom. Pečene piško in mešana salata. — Večerja: bifteki iti krompirjeva salata polita z gorčično majonezo. Sobota. Kosilo: francoska juha. Praženi goveji zrezki s čebulo, krompirjevi sva'ljki in salata. — Večerja: vampi v obari in krompir. Nedelja. Kosilo: Ragu juha, Španska pečenka, pružen riž, ocvrta Spinača in mešana salata. Sadna pogača iz krhkega testa. —-Večerja: Ocvrti možganovi zvitki in saluta. Sanitarne predmete kakor kopalne banje in peči, stenske školjke, Panama-klozcti, umivalniki, svinčene in pocinkane cevi in vse armature se dobi/o pri Soštevič, Petan & 6rker v Ljubljani na Resl/evi cesti 20, kateri imajo največjo zalogo in najnižje cene Peri kakor potujoče Američanke! Čo smo na potovanju ali bi si rade prihranile denar zu pranje in posobno za likanje, ravnamo takole: V umivalniku si operonio nogavico, kombineže, robčke in podobno drob-iav. ki io neposredno potrebujemo v«ak Večerna obleka iz jiovoščenega salina /. dol gimi, proti komolcu razširjenimi rokavi. dan; iz zadnjo vode stisnemo lo napol, nalo pa v pravilni legi gladko nalepimo na zrcalno ali okensko steklo ali na ploščico v kopalnici ali kuhinji in pustimo, da. sc posuši. Perilo jo kakor zlikano. Seveda moralno prejo sleklo odnosno s ploščicami obloženo steno skrbno obrisali, da sc iierilo ne zamaže. ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. Š. — S. O pegah na obrazu .ic bilo že večkrat pisano, menda tudi lotos. Preprečevanje je za letos že zamujeno, odpravljanje pa je precej sitno in — nehvaležno. Če že menite, da vas pege пшбпо kaze. kar je predsodek, zakaj jaz poznam mnogo ljudi, tudi sam sem med njimi, ki so jim pegav obraz bolj dopade od mlečnega, potem napravite za letos poskus, da vam ves obraz potemni. Kupite si mažo, kakršne prodajajo povsod iu jili rabijo kopalci in drugi »športniki«, ki hočejo počrneli. (Danes sem videl »športnico«, ki sc je vrnila bržkone s smuke okoli Triglava in jc bila glede polti podobna — pristnim Arabkam). Nikakor no jamčim, da vam potemni polt enakomerno — bistvo vaše nakaze je puč v neenakomernem nabiranju kožnega šarila —, zato vpoštevajte možnost, da vam postane obraz izrazito bre-zast, kar bi kot redkost vtegnilo vzbujati zanimanje in posnemanje. A. S. — M. Mrenica na očesu vam jo navzlic operaciji pred dvema letoma pustila rdečo pego, ki kar noče izginiti? Malenkostna zadeva! Ako imate kaj sredstev, pojdite k strokovnjaku zu očesne bolezni, čo nc, pa v splošno bolnišnico, kjer vam odstranijo tisto motnjo in vas pošljejo domov ozdravljenega prej ko v desetih dnevih. A. Z. — H. Lišaj na licu, združen s trganjem, je posebna zadeva, ki se da rešiti le po osebnem pregledu, zakaj mnogo vrst je li-šajev, ki motijo samo na koži in se zdravijo različno, eden pa je, mehurčast, ki je v zvezi 7. živčnim obolenjem, in ta sc zdravi zopet drugače. Zdravil (lekarniških) pa tukaj nc predpisujem iz načelnih, lahko umevnih razlogov. Isti. Ilaskava koža in suhi lasje pomenita, da vam žleze lojnice no dajejo dovolj maže za kožo in lase. Sove, kako spraviti le žleze do jačjega dela, jc prav tako sitna zadeva, kakor njih preobilno izločanje omejevati. So neke jedilne maščobe, ki baje ugodno vplivajo na ojačanje (gosja mast, sezamovo olje in dr.), znana so tudi neka zdravila, ki imajo očiten učinek nanje in bi se dala poskusiti pod zdravniškim vodstvom. Če že hočete nadomeščati nedostojajoč kožni loj s kakšno mažo, naj bo ta ponajveč iz lanolina (ki je ovčji kožni loj na volni). M. G. — Lj. Radi mladostne zablode se vam ni bati kvarnih posledic, če živite nekaj let zdržno. Pozabite vse tisto, kar je bilo, in če imate očiščeno vest, glejte vedno in pogumno v svet iu svojo bodočnost, ki jo imate še vso pred seboj. Zdaj jc čas, da se živčno očistite. Lotite se kakršnegakoli gibanja na prostem, telesnega dela ali športa, utrjujte se z zrakom, soncem in vodo, pa vam bo tudi duševno delo lažje in vspešnejle Hodite kmalu k počitku, vstajajte zgodaj in jutranje ure uporabljajte za izpopolnjevanje svoje izobrazbe. Rana ura — zlata ura! Po večerji pu se ne ukvarjajte s knjigami, ne učenimi, ne zabavnimi, pokramijajte malo s svojci, poigrajte se ž njimi ali pa s svojim glazbiloml T. T. — S. Tiščanje na vodo. ki se ponavlja večkrat v eni uri, pomeni, da je bolan sečni mehur sam ali pa da je kaj nepravš-noga v obližju, kar ga draži. Brez preiskave seča in v poštev prihajajočega drobja je vsak pameten nasvet nemogoč, razven tega, da se čim preje napotite k zdravniku ali v bolnišnico. Odlašanje pomeni poslabšanje! M. B. — M. Kožna tvoravost vas nadleguje žc več mesecev, kakor poprej vašega otroka, ki je ozdravljen, vi pa šo nc navzlic zdravniški pomoči. Dragega zdravljenja z obsevanjem ali pregrevanjem ne zmorete lahko, želile pomoči od me.ne v obliki domačih in cenenih pripomočkov. Odločite so za trimesečno zdravljenje po tem načrtu. Opustile ves ta čas vsa živalska hraniva, izvzemši mleko in mlečne proizvode, držite so poleg mlečnih jedi samo rastlinske hrane; vsak dan vžijte kaj presnega; poleg zelene solate in svežega sadja vam priporočam kislo mleko. Skrbile za redno in zadostno iztrebljanje. Kot pomagalo naj vam bo prvih šest tednov »dunajski fiakrski j>rašek«, tudi če je iztrebljanje lKJvoljno, jemljite po pol žličke tega zdravila na dan. Drugih šest tednov pa vži-vajte na tešče za oreh veliko kepico pekovskega kvasu, zamešanega z mlačnim mlekom. Če vam treba v tej dobi čistila, pijte gren-čico ali grenko ali Karlovaško sol. Vsak teden se kopljile vsaj enkrat v rožnatordeči raztopini rdečega kalija (kalijevega perman-gata) ali se ž njo dobro odrgnite po vsem životu. Nastajajoče tvore mažite s salicilo-vim cvetom in devajte nanje tople obkladke; gnoječe se rane izpirajte s toplo raztopino rdečega kalija iu posipajte s praškom iz stolčenega rastlinskega oglja iu sladkorja, vsakega na pol. Poročajte mi, sklicujoč se na ta odgovor, o uspehu čez dobre tri mesece! M. P. — L. Bolečina v kolku, ki obsega tudi zadnjo plat iu se razteza na bedro do gležnjev, daje misliti na bedrenico (ishias). obolenje bedrnega živca. Teh obolenj je mnogo vrst, tudi zdravnik, ki vas preišče, bo imel dovolj truda, da ugotovi vrsto obolenja in način zdravljenja. Ista. Silovita bolečina od tilnika proli ušesu? Zdi se, da je ta živčna bolezen v zvezi s prejšnjo glede narave in izvora. Poiščite si zdravnika za živčne bolezni, ki'bo imel z vami precej posla. G. Ž. — V. Mozolčast izpuščaj na stopalih in dlanili jc v zdravniškem pogledu zanimiv pojav. Tako na daleč, ko o vas ne vem takorekoč nič, mislim na dvoje: neka kužna bolezen je, ki v poznejši razvojni dobi dela spremembe na omenjenih mestih, in neka motnja v živčevju, ki zadeva tamosnje žleze znojnice. Ko že imate stike z zdravniki, zastavite jim še to vprašanje, ki se ga jaz nc upam odgovoriti brez ločnih podatkov in osebnega pregleda. A. B. — Lj. Perilo dvakrat na mesec, ki traja nad tretjino vse dobe, pomeni, da .ie vaše drobje bolno in da vam nujno treba zdravniške ugotovitve Kmetijski nasveti Prašnata snet na ječmenu. .T. P. S. — Vaš ječmen je zelo snetljav, zato bo pridelek znatno slabši kot navadno. Bojite se pa, da bo ta snet okužila tudi zdravo klasje in seme tako, da bo prihodnje leto še hujše. Ne^ poznate pa proti temu pomoči. — Iz vašega vprašanja sledi, da mislite na prašnobo sneti, ki se ponavlja, ko gre ječmen v klasje. Ta ječmenova snet je letos zelo razširjena in bo skoraj povsod vplivala na pridelek. Njene trose (to ,ie seme) raznaša veter in tako okužuje tudi zdravo cvetjo. Zato opazimo, da sc ta prašna snet na ječmenu vedno bolj širi. Proti njej je sedaj samo ena pomoč: potrgati snetjave klase in jih sežgati. V ta namen se poslužite cenenih delovnih sil, kakor so otroci in ženske, ki vam bodo kmalu pobrali napadeno klasje. Toda to delo je treba ponavljati, kolikorkrat se opazijo snetjave rastline, kajti pri nekaterih ječmenih se tu bolezen pojavlja prej, pri drugih pozneje. To sredstvo je za sedanji čas edino učinkovito. Za prihodnje leto morate pa skrbeti že ob setvi, da razkužite seme. Razkuženje se vrši z vročo vodo tako-le: Semenski ječmen namakajte 4—6 ur v mlačni vodi 20—30 stop. Celzija, potem pa 20 minut v vroči vodi od 50—54 stop C. V mlačni vodi se tros ali speča glivica prašne sneti v zrnu zbudi k življenju. Ko se začne razvijati, postane zelo občutljiva za škodljive vplive, zlasti za vročino, ki jo umori. Pri toploti od 50—54 stop. C se glivica zatre, medtem ko ta temperatura ne škoduje kaljivosti ječmena. Kupil sem pujske, ki so sedaj 2 meseca stari. Da imajo snažno in suho, sem jim postlal s trdim senom in tega sta začela jesti. Ker imata zadosti jedi, ali jesta seno radi potrebe ali za šalo ali radi kake notranje bolezni? Ali je to škodljivo? J. S. S. Pišete, da imata pujska zadosti jedi in ne veste, če jesta seno za potrebo ali šalo ali radi kake notranje bolezni. Točno bi vam lahko odgovorili, če bi bili navedli, s kakšnimi krmili krmile pujska, koliko posameznih krmil dobita dnevno, koliko tehtata in kaj sta dobivala poleg svinjinega mleka pri svojem prejšnjem gospodarju. Ako pujska pobirala in jesta seno, ki ga jima vstiljate, je to znamenje, da so jima dozdaj manjkala ali jima tudi zdaj še manjkajo v pokladani krmi rudninske snovi, ki so nujno potrebne za raščo kosti. Se bolj verjetno pa je, da nista dobivala in ne dobivata tudi zdaj dovolj suhih snovi, pred vsem sirove vlaknine, ako je bila ali je krma prelahko prebavljiva, radi česar ne pride v čreva dovolj neprebavljivih snovi in se pujska po končanem krmljenju ne počutita sita ali nasičena. Če sta dobivala pujska dozdaj redno vsak dan med močno krmo, morda ječmenov zdrob po en dekagram klajnega apna, polem ne čutita uomanjkanja rudninskih snovi. To tem manj, če sta hodila s svinjo v tekališče in sploh na prosto kier sta lahko rila po zemlji in si tudi sama iskaia ootrebne rudninske snovi. Ako vsega tega dozdaj ni bilo, potem ie nujno potrebno, da primešate močni krmi vsaj dva dkg klajnega apna na dan. Ako pa je krma takšna, da se pujska po končanem krmljenju ne počutita sita, potem je popolnoma razumljivo, da skušata zadostiti tej potrebi ter pobirata in jesta seno, s katerim ste jima po-stlali. Kadar žre prašič nastil ali grize les, nas s (em opozarja, da mu primanjkuje v krmi sirova vlak- nina. Zato mu je treba krmiti poleg močnih krmil, posnetega mleka, krompirja, krmske pese, zlasti pozimi sempir deteljnega in prvovrstnega travniškega sena, rezanico mlado pokošene in posušene detelje in ovsene pleve, ki jih krmimo brez vsakega pripravljanja kar sirove. V teh-le slednjih krmilih so poleg beljakovin in drugih redilnih snovi tudi rudninske snovi, pred vsem pa tudi potrebna sirova vlaknina. Poleti pa naj dobivajo prašiči primerno zeleno krmo ali dobro pašo. Seno, ki ga steljete pujskoma, jima ne more škodovati, ako je zdravo in snažno. Imam še blizu sto centov lanskega sena. Ali ga lahko založim za prihodnje leto? F. V. J. Čim starejše postaja seno, tem boli zgublja na redilnosti, prebavljivosti in na teži. Preležano seno zgubi tudi svojo okusnost in svoj prijeten duh, postane preperelo, senenci ga razjedajo, vedno bolj se drobi in praši. Iz navedenih vzrokov staro seno tudi živini ne diši več in ga ne mara. Ker ie prestaro seno zelo prašno, trpijo tudi dihala živine, ki ga mora žreti samo zase ali v zmesi z bolj svežim senom. Zato vam svetujemo, da nikdar ne zalagate starega sena. Spravite ga raje v svojih shrambah na lako mesto, da ga boste lahko živini naiprej pokrmili že zdaj čez poletje in pa v začetku zopetnega zimskega krmljenja. Šele po uporabi sta rega začnite pokladati letošnje seno. Jesenski podlesek — nevaren travniški plevel. M. S. St. — Na travniku se vam jc zaredil jesenski podlesek, ki mu pravite tudi mrazovec ali ušivec. Ker je ta plevel škodljiv, bi ga radi zatrli, pa ne veste kako in kdaj. — Jesenski podlesek ni samo škodljiv goveji živini, ampak je nevaren celo ljudem, ker je močno strupen, zato ga žal še vse premalo zatiramo. Najbolje uspeva na mokrih travnikih in sc pojavlja dvakrat na leto: pozno jeseni v podobi bledordečih cvetov in zgodj spomladi v obliki bujno rastočih, temnozelenih šopov listov. Ta plevel je mogoče zatreti samo z neprestano pletvijo, režnjo listov in z izruvanjem njegovih čebulic, v kar nam služi posebno orodje. Za to delo so prav porabni otroci. S takim neprestanim uničevanjem se ga boste v par letih popolnoma znebili. Škodljivci na zelenjavi — strune in drugi. I. M. Z. D. — Na svojem zelenjadnem vrtu opažate že delj časa, da vam neki škodljivec tik ob zemlji preščipne ali odgrizne sadike kolerab in druge zelenjave ter cvetlic. Pri nekaterih prezre tudi korenino. Radi bi spoznali ta mrčes in zvedeli, kako ga je uničiti. — Popolnoma zanesljivo vam ne vemo označili pravega škodljivca, ki vam dela preglavico, ker bi ga morali prej videli. Domnevamo pa, da bi bila to struna, ličinka poljske po-kalice, ki navadno tako postopa. Prebrskaitc previdno zemljo okrog ohgrizenih sadik, morda bosle naleteli na rumenega, trdega, tankega črva, ki ga imenujemo struno. Tam, kjer je v zemlji mnogo strun, jih lovijo na krompir. Kose krompirja polagajo v zemljo, da se vanje zagrizejo; vsako jutro pregledajo krompir, strune pobereio in uničijo. — Slično škodo dela tudi ličinka vrtne sovke, mnorfo-kral pa tudi polži. Vsekakor vam svetujemo, da zgodaj ziutraj pazite na oškodovane rastline, kajti ledaj najlažje ugotovile škodljivca. Listne uši na fižoin. I. K. S. — Na fižolu so se vam znredile lislne uši v takih množinah, da grozijo uničiti ves pridelek. Radi hi jih »panalk, pa ne veste s čim in kako. — Lislne uši na fi- žolu so sorodne onim sadnega drevja in drugih rastlin. Zatiramo jih s škropilnimi sredstvi, ki jih umore. Dosedaj še najbolj in največ let preizkušeno sredstvo je tobakova voda, iu uporabljena v primerni gostoti umori vsako uš, ki jo zmoči. To škropivo napravite tako, da vzamete na 1 liter vode 1 žlico tobakovega izvlečka, ki ga dobile v večjih tobakarnab v pločevinastih posodah. Z dobro zmešano tobakovo vodo poškropite liste, napadene po ušeh, ki se drže večinoma skupaj. Zlasli morate omočiti liste od spodaj, kajti lam se uši najraje drže. V novejšem času imamo v rabi tudi številna druga kemična sredstva proti listnim ušem, ki v splošnem dobro učinkujejo. Med njinn je zelo uspešen »Venetan«, ki jo izdelek domače ivornice. Trsna pršica ni peronospora. A .11. B. — Poslali ste nam par listov trte, ki so se vam zdeli napadeni od peronospore. Čudili ste se tudi temu, da je bolezen nastopila takoj, ko je trta pognala, ko se navadno pojavi mnogo pozneje. — iz dopo-slanih trlnih listov je bilo lahko dognati, da ta bolezen ni peronospora, ampak da je trto napadla zajedalka trsna pršica, imenovana tudi trsna grin-ta (Eriophyes vitis). Trsna pršica nastopa zgodaj spomladi na mladem trsnem listju. Na njih gornji si ran i se pojavijo zelene ozir. temnorjave mehur-časte vzbokline, na spodnji strani listov so pa te preprežene z belimi, plesnivcu podobnimi, dlačicami. Ta dlakasla prevlaka, ki pozneje porjavi, včasih tudi porumeni in nazadnje počrni, je nekoliko podobna peronospori, vsled česar jo nekateri vino- gradniki z njo zamenjajo. Te, bradavicam podobne vzbokline, povzroča omenjena pršica, ki je komaj eno šestinko milimetra dolga in s prostim očesom nevidna, ima štiri liožice in koničast rilček, s katerim na spodnji strani lista srka sok iz njega. Navzgor izbuhnjeni mehurčki na listu nastanejo povsod tam, kjer se je pršica zabodla v listno meeo. V globelicali na spodnji strani lisla mod že omenjenimi dlačicami tivi veliko število trsnih pršic, ki se hitro množijo in napadajo nadaljno mlade liste. Škodljivec ni posebno nevaren in ne povzroča občutne škode. Kjer se [»ojavi, .je najbolje od njega napadene liste potrgati in sežgali, da so dalje ne širi. Podrobneje o tej zajedalki lahko Citate v Zmavčevi knjigi »Vinarstvo«, ki jo je izdala Cirilova tiskarna v Mariboru. Ta spis bi moral imeti vsak vinogradnik, ki sc želi poučiti r pravilnem ravnanju. Zatiranje praproti na njivah. O. S. B. — Na vaš! njivi se je praprot močno razrastla ter ovira obdelovanje zemlje, ne znate jo pa uničiti. — Praprot se vam je najbrž razmnožila vsled slabega, površnega obdelovanja zemlje, ker ste preplitko orali in pustili njene koronike v tleh. Ta plevel se namreč razmnožuje s korenikami ali podzemeljskimi stebli, ki ostanejo v zemlji in spomladi nanovo poženo. Uničiti praprot se da na dvojen način: prvič s tem, da zemljo globoko preorjele, korenike izrujele in sežgete, nalo posadite oko-pavine: krompir, peso, koruzo. S pridno pletvijo in okopavanjeni boste med letom uničili še ostale korenike. Drugič z neprestano košnjo poganjajo-čih listov; že maja pokosile liste in preprečite razvoj rastline; in pozneje takoj zopet, ko se listi pokažejo na dan. Tako se bo izčrpala vsa hrana, zbrana v korenikah, ki bodo naposled zgnile. Na ta dva načina se lahko rešite tega nadležnega plevela. Pravni nasveti Adresat, ki noče odgovoriti. F. S. P. Če vam župni urad v Italiji ua vaša ponovna pisma ne odgovori, vam svetujemo,^ da zaprosile s posredovanjem domačega župnega urada in domačega škofijskega ordinariata italijanski škofijski ordinariat, da naloži za.; prošenemu župnernu radu, naj ustreže vaši upravičeni prošnji za izdajo vam potrebnih listin. Prepovedan pot. P. A. P. Pred tremi leti in pol ste dali napraviti vrata na pot in napis »PrejHivedana pot«. Vsa tri leta sosed ni smel voziti iio iej poti. Sedaj pa sosed zahteva, da se mu pot odpre, kakor je bila preje dolga leta čisto odprta. Vprašate, če bi pravdo zgubili, če mu i>ot branite. — Če je imel sosed popre je priposestvovano služnostno pravico j>ota, vendar jia v zadnjih treh letih, ko ste z vratmi zaprli pot in pritrdili napis »Prepovedana pot«, ni več svoje pravice pota izvrševal radi vaše prepovedi, oziroma zapreke, niti svojih pravic uveljavljal, jiotem je radi neizvrševanja skozi tri leta njegova služnostna pravica prenehala. l'revžitiiev pravice. E. R. Lj. Kupili ste posestvo z vžitkarjem. Prevžitkar ima pravice do uporabe raznih stanovanjskih in gospodarskih prostorov, vendar nima zapisane pravice dohoda in izhoda iz teh prostorov. Vprašate, če mu to lahko jirepoveste. — Ne. Pravica do uporabe določenih prostorov že sama v sebi vsebuje tudi pravico dohoda in izhoda do teh prostorov, saj menda resno ne mislite, da bi moral vžitkar svojo sobo za-pustiti skozi okno, ker nima izrecno zapisane jiravice hoditi skozi vežo, ali pa, da bi morali prašiči skočiti iz svinjaka naravnost na občinsko pot, ker ni zapisana pravica, da smejo hoditi prašiči po dvorišču v svinjak. Sporni svet. F. R. B. B. Pred štirimi leti ste kupili hišo s parcelo. Ugotovili ste, da od te vaše parcele vživa sosed približno 80 kvadratnih metrov žc 28 let. Od soseda ste zahtevali, da vam prepusti teh 8(1 kvadratnih metrov v vživa nje, vendar on od tega sveta ne odstopi. — Ugotoviti morate, na kakšen način je prišel vaš sosed do vživanja tega spornega sveta. Ali ga je morda kupil? Potem mu ni treba odstopiti. Ali pa je postala meja nevidna, tako da je sosed polagoma legel v vaš svet? Potem morate najprej sodnim potom ustanoviti mejo in šele potem lahko tožite za oni del sveta, ki bi od simrnega še ostal sosedu. Če bi sosed dokazal, da je ta sporni svet že mirno vžival s svojimi posestnimi predniki 30 let, je tožba za vas izgubljena. Požrešne kokoši. B. Z. I). Sosedove kokoši uhajajo na vaš nezagrajeu travnik in delajo precejšnjo škodo. Vprašate, kdo je dolžan napraviti ograjo, ali vi kot lastnik travnika, ali pa sosed kot lastnik kokoši in kakšna da bi morala biti pravilna ograja, in ali bi lahko kokoši, če bi še potem uhajale, postrelili. — Kokoši, oziroma sploh domačo žival, ki dela na tujem svetu škodo, smete samo prepoditi, nikdar pa ne postre-ljati. Pač pa sme lastnik zemljišča toliko glav živine zarubiti, kolikor je znašala po živini narejena škoda. Vendar se mora v 8 dneh pogoditi z lastnikom ali pa podati svojo tožbo pred sodnikom, če ue pa vrniti zarubljeno živino. Ograjo pri travniku lahko napravite sami, ne morele na soseda — lastnika kokoši v to prisiliti. v Prestavljena pot. C. Š. St. Preko vaše njive je pot zu vas in še druge mejaše. Polovico njive ste prodali in se bo koiial pesek. Vprašate, kako morate pot iz sredine njive prestaviti, da bo vsem upravičencem prav. — Poli ne smete napraviti preblizu nove jame, pač pa lako. da sc bo dalo brez nevarnosti voziti iu tudi podpirati polno naložene vozove ob poti. Preklic darovanja. A. O. Št. V. Pred 7 leti je umrl oče, zapustil dve liiši, ki sta jih prevzela dva brata, zato sta pa morala ostalim bratom in sestrama izplačati deleže. Ker sle bili tedaj v dobrih ginnotnih razmerah, ste enemu bratu dali pismeno izjavo, da se odročete svojemu deležu. Tekom let ste imeli nesreče, sedaj ste zadolženi, brat si jc pa opomogel. Vprašate, če lahko prekličete svojo odpoved in od brata zahtevate svoj delež. — Mogli bi od brata zahtevati vsako leto zakonite obresti od darovanega zneska, to pa le v slučaju, da živite v taki potrebi, da vam primanjkuje potrebno vzdrževanje. — Morda vam pa brat po bratovsko pomaga, čeprav ga po zakonu ne bi mogli na to prisiliti. Sinri preprečila izplačilo dolga. A. S. R. Pred dvemi leti sle prodali kolo nekemu fantu, ki .ie dal nekaj na račun, ostanek pa bi moral odplačati v obrokih. Nato sle šli k vojakom, kupec pa vam ni več odplačeval kolesa, ker se je medtem ponesrečil in umrl. Zahtevali ste od staršev ponesrečenca, da vam plačajo dolg, vendar so to odklonili, češ, da je bil pokojni polnoleten. — Plačilo vašega dolga lahko zahtevate lc od zapuščine pokojnika, ne pa od njegovih staršev. Od zapuščine se najprvo odbijejo vsi stroški za pogreb pokojnika, ostanek se šele porabi za plačilo ostalih dolgov. Če mislite, oziroma imate dokaze, da je pokojnik zapustil kaj vrednosti, tožite zapuščino pokojnika na roke skrbnika, ki ga bo postavilo na vašo zahtevo sodišče. Zastarenje zakupnine. F. M. M. Leta 1922 ste prodali na dražbi travnik za v košnjo za 1000 Din. Kupec košnje vam denarja do danes še ni plačal. Vi ga niste opominjali, ker je večkrat prišla kupčeva mati in vas prosila, da počakate s plačilom. Vprašate, če lahko to terjatev sedaj še iztožite. — Če bo sodišče smatralo kupca košnje kot zakupnika, potem zastara terjatev na zakupnini tekom 3 let. To zastaranje se pa prekine, če je. kujiec, oziroma zakupnik izrečno ali molče priznal vašo pravico do zakupnine. Če je zakupuikovu mati še pred 2 leti vas prosila, da čakate s plačilom — a je storila to na prošnjo svojega sina —, jiolem vaša terjatev ua zakupnini še ni zastarela. Krizanteme na vrtu. O. A. Lj. Poleg stanovanja ste imeli v najemu tudi vrt. Na vrtu ste imeli različne vrste krizantem, ki .jili je gospoJar izkopal in zavrgel. Vprašate, čc lahko zahtevate odškodnino za krizajn-teme. -— Če je gospodar izkopal krizautemo še v času, ko ste bili najemnik vrta, lahko zahtevate odškodnino. Če vam pa je vrt odpovedan in je gospodar j)o izteklem odpovednem roku prekopal vrt in zavrgel vaše krizanteme, uimate pravice do odškodnine, ker je bila vaša dolžnost, da odstranite z vrta vaše rastline. Ker jih niste odstranili, je gosiiodar upravičeno domneval, da jib več ne marate. Nezakonski oče. F. C. Sv. J. Za nezakonskega otroka ste plačevali 100 Din mesečno, ko ste imeli mesečnih dohodkov 2000 Din. Sedaj ste brez službe in ne morete več za otroka prispevati. Želeli bi dati hčerko v oskrbo svojim sorodnikom, kjer bi bilo to zastonj. — Slavite predlog pri okrajnem sodišču glede znižanja vzdrževalnine, če mislite, da je trajna vaša brezposelnost. Če imate upravičene razloge, bo sodišče tudi pristalo na odvzem otroka iz dosedanje oskr-be. Na vaš tozadevni predlog morate dobiti rešitev od sodišča, čeprav bi ga sodišče morda odklonilo. Hranilec. M. J. J. Ce se vaše družinske in gospodarske razmere do 27 lela starosti v toliko spremene, da izgubile pogoje za oprostitev vojaške službe kot hranilec, vas bodo vpoklicali na od-služenje pripadajočega vam roka. Po dovršenem 27. letu starosti vam pa ne bo treba aktivno služiti, četudi bi tedaj izgubili pogoje hranilca. Kolkovanje računov ob prodaji poljskih pridelkov. N. F. P. Po pojasnilu ministrstva za finance kmetje niso dolžni izdajati računov s predpisano takso, kadar prodajajo svoje lastne pridelke nepo' sredno kupcem. Rentnina Z. K Pisali smo že, da bo vsekakor morala davčna oblast pri odmeri rentnine vpošte-vati uredbo o zaščiti kmetov, ki zaščitenim dolžnikom znižuje obresti. Zavarovalna pogodba. Z. J. L Ako je lastnik poslopij sklenil z zavarovalnico zavarovalno pogodbo, je ne more enostransko odpovedati. Ako ne bo plačeval premij, jih bo zavarovalnica lahko iztožila. Posamezni Slavki, ki jih navajate v dopisu, odgovarjajo tarifi Skrajšan rok. I. L. Najmlajši sin je potrjen k mornarici za 2 leti Dva sta preti njim služila po 18 mesecev, tretji pa je bil potrjen na dijaški rok, a ga ni odslužil, ker je bil vsled bolezni predčasno odpuščen. Ali more najmlajši doseči skrajšan rok? — Ne more, ker vpliva nanj vojaška služba onega brata, ki je pred njim služil dijaški rok in ga m odslužil. Smatra se v tem slučaju da diiak ni odslužil polni rok Pri dijakih se namreč računa devetmesečni rok za skrajšanega, a 14 mesečni za I polnega. Zaščiten dolg. K. F P Ce je M. S. roj. K. lela 1930, ko ste Vi za njo plačali dolžni prevžitek njenemu očetu, bila kmetica v smislu uredbe o zaščiti kmeta, to je, če ie takrat sama ali pa s svojimi družinskimi člani obdelovala zemljo in je svoje obdavčene dohodke predvsem črpala iz poljedelstva, potem je Vaša lerjalev proti njej zaščitena in je ona dolžna, da Vam jo izplača v smislu uredbe v 12-letnih obrokih. Lahko jo daste na pečat poklicati pred sodišče; lak opomin nič ne slane, morda se : pa le kako zgovorite. Nakup breje kobile. K. 1. O. Kupili ste kobilo . pod pogojem, da je breja, kar Vam je prodajalec j izrečno zajamčil. Po dveh mesecih ste se prepričali, da kobila sploh ni bila breja. Vprašate, če lahko zahtevale odškodnino od prodajalca. — Tekom šestih mesecev po prevzemu kobile ste opra-: vičeni, da tožite prodajalca »breje« kobile za odškodnino, ker ni bila breja. Višino te škode bork> i pač ocenili zvedeuci. Morda se pa izvensodno po-I botate i (Dalje prihodnjo nedeljo.) CITATELJEM ZA NEDELJO iiobc.rt Saitsohick: Diktator Stalin Od konca leta 1930 jo Stalin pravi diktator Rusi je, neomejen gospodovavec 100 milijonskega naroda, čegar' volja je v vsem še vse drugače nie-rndajna, kakor je bila volja prejšnjih samodržcev. Preobrat v krogu osel), ki kot komisarji vodijo Sovjetsko Rusijo, to je v vladi in upravi, je tako oster, da bi se v njem Ljenin sam komaj še spoznal: doiualega vsi tisti, ki so stali za njim, ki so ga obdajali v Mih, ko si je prisvojil oblasl, so zdaj z majhnimi izjemami potisnjeni v stran. Stalin je znal polagoma dobiti vajeti v svoje roke in se tudi splošno čuti, da je to vseniogočnik, kateremu se mora vse uklonili. Л sam pa hoče veljati le za »vrednega Ljeninovega učenca-; in za ila je pač usoda boljševiške stranke, da jc v tihem boju z,a oblast zmagal ravno Stalin. Jožef Džugašvili, ki nosi ime Stalin, je bil rojen leta 1879 v Gori ju na Kavkazu kol sin čevljarja: po rodu je Georgijec. Njegov ofo je bil kmetski sin. Jožef je bil četrti olrok svojih staršev in edini, ki je ostal živ; oslali so bili umrli, še proden je prišel na svet. Oče bi ga bil najraje naučil lastnega rokodelstva, a je umrl, ko je bilo sinu enajst lei. Mali pa je želela, da naj bi postal pobožen duhovnik pravoslavne cerkve in tako je prišel štirinajstleten v duhovsko semenišče v Tiflisu. Ali je moral po štiriletnih naukih zapustiti semenišče iz zdravstvenih ali drugih razlogov? Sani se, kakor se zdi, niarno prizadeva, da bi pokril svojo življenjsko pot s skrivnostnostjo. Naglasa le »jezuitske metode , ki da so v semenišču izzivale njegov revolucionarni odpor: ni mogel prenašati strogega nadzorstva in posebno :>vohunstva<. Kakor pa kažejo dejstva, se mu te metode, ki so se mu tedaj z.dele nesprejemljive, zdaj ne zde samo dopustne, marveč celo koristne. Takrat jc začenjal marksizem prodirali med dijaško mladino v Rusiji, pri kateri je polagoma zavzel »socialno-revolucionarno«; razumevanje. Stalin je že petnajstleten vstopil v socialno demokratično delavsko zvezo, se udeleževal njenih prepo-vodnnih shodov in započel kasneje hudo agitacijo po tovarnah in med železničarji v Tiflisu. Po svojem prostovoljnem ali prisiljenem izstopu iz semenišča se jo popolnoma vdal zarotništvu, postal »boljševik«-, to je pravoveren marksist. Da bi se izmuznil preganjanju policije, si jc nadel različna imena (Koba, Cičikov itd.); ime Stalin pa mu je DANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinitć 81-74 — Telef.: Trinitž 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg. Na gahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. baje dal Ljenin in so nanaša na njegovo neomajno energijo. Spominjajo?, se lot svojega trpljenja, jc kasneje pripovedovala njegova mati: -Stara sem 71 let, toda brez tistih dvajsetih let bi bila danes znatno mlajša. Najhuje je bilo, da nisem nikoli vedela, kje je. Vedno po ječah in sibirskem pregnanstvu, slednjič celo v arktičnem ozemlju.: Ko je bil star približno 23 let, so ga v Ba-lumu aretirali; bil je dve leli v preiskovalnem zaporu, nakar so ga za tri leta pregnali v lrkutsk. Toda kmalu se mu je posrečilo ubežati: zopet se je pojavil v Tiflisu, kjer je započel revolucionarno propagando, izdajal nekaj časa eelo svoj list, ki so ga na skrivnem tiskali in v katerem je branil svoj »boljševiški marksizem.' proti menševikoin, to je proti zmernemu krilu ruske socialne demokracije. Za »razlaščevanje«, ki ga je Ljenin odobraval, da se prazna boljševiska blagajna napolni, je veljal ravno Stalin kol najbolj sposoben. In v resnM'i je poslalo ime Koba na Kavkazu po akti-vističnib nasiljih splošno znano in jn vzbujalo strah. Rop v tifliški državni blagajni leta 1907 sta zamislila Ljenin in Krasin, izvršil pa ga je Stalin; ob bombnem atentatu je padlo približno petdeset mrtvih ali ranjenih. Pien je. znašal približno 310 tisoč rubljev; številke bankovcov so spretno iz.pre-inenili in jih potem po mestih;na zapadu zamenjali. V Parizu je opravil ta posel Litvinov (Vlah) in bil od francoskih sodišč obsojen v ječo. Na glavnih zborovanjih v Tammerforsu na Finskem in pozneje v Stockholmu in Londonu je nastopal potem Stalin kot dosleden boljševik. Gn-spodstvo Ljeninove stranke med revolucionarnimi socialnimi demokrati v Bakuu je bilo sad Stalinove prapagande. Lela 1008 j(! prišel zopet v roke sovražnikom, prebil približno osem mesecev v preiskovalnem zaporu in bil nato izgnan v Vologdsko gubernijo na sever. Pa tudi od iod se mu je posrečilo pobegniti in zopet se je pojavil v Bakuu. Dve leti natn so ga znova zaprli in pregnali ua sever, a zopcl je našel sredstva in pota za beg. Leta 1912 se je udeležil strankinega kongresa v Pragi. Kmalu nato so ga zopet zaprli in izgnali v Narym v Sibirijo, odkoder je pa ubežal v Petro-grad in se odpeljal na strankino konferenco v Krakov, Carska policija ga je zasačila in topot so ga izgnali v daljno in samotno vas ob sibirski reki Jeniseju, kjer je prebil štiri leta do februarske revolucije 1917 Po osvoboditvi je prišel v Petro-grad in se tu boril za boljševizem. Ko je prišel Ljenm na eblast, je poslal Stalin komisar z.a narodne manjšine v Sovjetski Rusiji. Leta 1923 je bil izvoljen za generalnega lajnika komunistične stranke. Postave je Stalin srednjevisoke, giblje se jio-časl in na vsakogar napravlja vtis zbrane, trdne volje. Pevec šaljapin poroča: »Po njegovih, zame nejasnih, a energičnih besedah sem dobil vlis, dn se s tem Slbvekoin ni šaliti. Ce jc treba, more biti nav dez ravno lako mehak, kakor so tilii njegovi koraki; vodil bo plesni venček ali pa pognal v zrak Odrešenikovo katedralo ali pa poštni in brzojavni urad ali kaj drugega. Njegove kretnje in gibanje., njegov glas in njegov pogled kažejo tako. Ne da bi bil zločinec, ampak taka je njegova prirojena narava.« Stalin je nezaupen in zaprt 'n v svoji bližini ne pienaša samostojnih ljudi. Glavna poteza njegovega značaja je brezobzirnost in volja za oblast, ki se zna uveljaviti z vsemi sredstvi. Dasi je hladen ;n zaprt, mu je vendar nekaj lastno, kar ga z mnogimi veže: to je njegova »proletaričnosk; nič drugega noče, kakor lo, kar hoče vsak poprečen proletarec. Ves je zraščen z boljševizmom, iz njega je zrasel. Tati, ki se zbirajo okrog njega, po naravnem nagibu čutijo, da jo Stalin neomajen izraz, ajih sauiib in njihovega dostikrat omahujočega stremljenja. Staliti ni ne govornik ne obsežen uui — v lo je preokoren in morebiti tudi pretežkokrvon: kakršna je njegova boja, tako ie tudi njegovo mišljenje. Sposobnosti, da b' vezal, kaj šele skladal misli in besede, nima; zato ga pa tudi ne more globoke misli, lastna mu je nagonska orientalska pre-kanjenost in pri odločitvah se drži ravne črte. Vedno misli, kar reče in mojster je v tem, da misli in govori s svojo okol'co — v sivih enostavnih besedah, katerim manjka vsakega protistavka. Da hi zavzemal duhovito stališče nasproti stvarem, se mu po v.sej priliki zdi pod častjo pravega komunista. Ljubeznivosti v občevanju z ljudmi menda pač nikoli ni poznal, inače bi mu Ljenin, ki v lakih stvareh pač ni bil prestrog sodnik, ne bil očital robatosti; tudi ni izbirčen v izrazih in se po-! služuje v občevanju tudi najkrepkejših besed. Njegovo zaupanje vase ne poz.na nobenih ovir, njegova odločnost nobenega spoštovanja pred vrednostjo človeškega življenja: ko so mu brzojavili, da je v Tiflisu avto do smrti povozil njegovega prija-i telja iz mladih let Petrosiana, je brzojavil Čeki v Tiflisu, da naj krivega šoferja nemudoma ustrcle; vsaka preiskava se mu je zdela odveč. Njegova nenaklonjenost vsaki odkritosti in iskrenosti mora pogosto vzbujati bojazen. Sam svojih namenov in preudarkov nikomur ne zaupa. Njegova premočrt-nosl ne poitienja ravne poti, kajli ta bi bila v nasprotju z njegovo prekanjenostjo, ki je doslikrat navezana na ovinke. Smelega zagona ne mara in tvega le tam, kjer vc, da bo mogel o pravem času najiele vajeti popustiti. S cilji boljševizma je tako zraščen, da čuti vsebino teh ciljev kot veličino in vsebino lastne osebe. Ravno z,nln, ker je njegovo častihlepje sinotrovito, ga na zunaj ne kaže. Kljub vsemu radikaliz.mii se pa zna Stalin tudi prilagoditi: previdno lavira med brzicami in mimo nevarnih čeri, izkrca iz svoje ladje vse, ki so mu ijepriličnl in drji sovjete trdno na vajetih, da izvede. kar se mu zdi potrebno. Ker velja pri njem dobrohotnost za slabost in se zvijača in preudarek pr njem tesno prepletata, ume ljudem, ki ga obdajajo in ki nikakor niso duševno posebno razviti, narekovati svojo voljo. On občuje s svojim Častihlepjem. nc s svojimi soljudmi in je hladen nasproti vsemu, kar ga je od mladosti spremljalo kot njegova veroizpoved. Ker ni rojen Rus, najostreje ' opaža slabosti nediscipliniranega značaja tistih, ki i ga obdajajo, če je bil Ljenin od mladosti zvezan z ruslvom in duhom njegove književnosti, pozna Stalin zgolj v ruščino prevedeni marksizem, ne pa ruske duše. Kakor je prosi vsake tradicije, lako ga ne obremenjujejo niti nobene vrednosti izobrazbe: brez vseh zvez, je z, zapadno kulturo. Ni si mogoče predstavljati, da bi bil v sibirskem pregnanstvu ponovno prečital modroslovna dela kakor Ljenin, ali pa Ilerzenove, Turgenjeve ali Tolslo jeve spise. Neki opazovalec iz njegove bližine pripoveduje: »Kar ubilo me je, ko sem odkril, da je Stalin zgolj neizobražen Kavkazijec, ki nima nobenega pojma o literaturi in tujih jezikih, ki ne le skoraj nič ne razume o gospodarskih in finančnih stvareh, marveč se tudi le s težavo spozna v večini velikih političnih problemov.; Znanost in umelnost ne moreta imeti zanj nobene lastne vrednosti, marveč -da mu samo sredstvo v dosego cilja. Bolj-Seviško mišljenje in strankarsko pripadništvo sla za n i mnogo važnejši in tako da je dolgo vrsto vele-| nadarjenih iti znanstveno globoko izobraženih ljudi, med njimi ugledne strokovnjake, iz neutemeljenih razlogov zapreti v ječo, z,a dolga leta pregnati v koncentracijske tabore na prisilno delo ali pa celo usmrtili. Ker je orlodokSni nauk -revolucionarnega marksizma': zanj zadnja, izčrpna in neomajna resnica, ne popušča v njem niti za pičico. Naučenega marksističnega mišljenja mu ni treba znova predela-vali: prešlo mu je v kri in meso kot matematična formula, tako da ne razume, kako bi se mogel kdo od njega oddaljiti. Letiinizmu jc vdan kot nezmotljivi dogmi, kakor na drugi strani zahteva od drugih, da se pokore njegovim ukazom. Njegovo vla-dnhlepje zahteva, da je le sam in edini dirigent sovjetskega orkestra. Slabosti Trockega je nagonsko spoznal in jili porabil v lo, da je v pripravnem trenotku svojemu tekmecu zavezal jezik. S pomočjo Ljeninovih učencev Zinovjeva in Kameli jeva je umcl orkester prepričati, da je on boljši zborovodja, a kmalu nalo si je tudi ta dva spravil s poti; kasneje je odstranil še prava Rusa in stara boljševika Rykova in Buhariua. Svoje premoči kot R. F. Magjer: jfj^ Molgo se je. boril sani s seboj, ali hi ali ne bi. Biti poslanec je lepa čast, samo da so tudi dolžnosti. »Veš, vse bi šc šlo, samo kako naj jaz delam zakone, kakor pravijo?« Njegov drug se zasmeje in se ne more nehati smejati. ••Ti se lahko smeješ, ampak daj, odgovori mi!< ln je odgovoril: УГо je najlažja stvar..: j Kako najlažja?* •Tako. Zakon dobiš že izdelan v roke, a poleni je Ivoja volja, da ga sprejmeš ali ne.c »Kako to?« Tako. Vstaneš in praviš: jaz sem za la in ta zakon ..л Ej, ljudje božji, čc hi videli lo veselje.! Zdaj j jo vprašanje samo še mandat. Prva polovica jc I rešena: mož je voljan. Г Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogala zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) nagonski človek, kar je kljub vsemu marksizmu vseskozi ostal, nad doktrinarnimi revolucionarji in neposrednimi Ljeninoviiui učenci, se je popolnoma zavedal. Sam obvlndujo slvari zgolj empirično — ne dn bi slal nad njimi ali jim podlegal. Raznolikost križajoči!! se pojavov iu poti mu ne dela preglavice. Ali in kdaj so more -svetovna revolucija«: uresničiti, zanj ni nikak vznemirjujoč problem, pač pa ii i ii je pred očmi uresničenje boljševiških ciljev veni deželi, odkoder naj sc širijo drugam. Kakor je Ljenin v glavnem poznal sodelavce in sobojevnike, tako pozna Stalin samo pokorno sluge boljševizma. No pozna no spoštovanja — prav za prav niti do svojega učitelja Ljenina no — ne umevatija z^i tuja čuvstva. Njegovo čtivslvo-van.je jo prav lako trezno kakor način njegovega življenja. Pod >prolclarskim • čutom razume samo sirovo nezlomljivost volje: proletarec si nc snu-dopuščati luksuza d u š e v n e g a življenja, marveč kvečeniu tovarištvo, zadovoljitev spolnega nagona in iz tega izvirajoči preprosti odnašaj do žene in otrok. Stalin je v tretjo ožonjen iii ima "d prvih dveh žena otroke; njegova druga, z.a desetletja mlajša žena Nadežda Allilujevna, ki je umrla ko nec 1932, je bila hči nekega boljševika iz, Ljeninovega kroga; njegova tretja žena je sestra strankinega člana Knganoviča. Njegovo zasebno življenje nekoliko odkriva neki neposredni opazovalec: »Jedilnica je precej majhen, podolgovat prostor, ki ga skoraj vsega izpolnjuje velika miza. Gospoda je ravno za mizo. Iz sovjetske restavracije ljudskih komisarjev so ji pravkar prinesli obed. Kakor večina oženjenih prebivalcev Kroniki, si dajo tudi Stalinovi prinašali kosilo in večerjo iz restavracije. Posodjo je pa prvovrstno: saj nosi carsko ime Sodeč po opremi steklenic, vino ni najslabše vrste. Za Georgijca Bacchus nima skrivnosti. Pohištvo je kar se da preprosto. Takoj vidiš: beli platneni za-stori na oknih tu niso nikaka meščanska udobnost, marveč imajo predvsem namen, da luč komunizma previdno zakrivajo pred radovednimi pogledi. Iz. sosednje sobe se oglasi olroški krik. To jo spalnica, edini prostor, kjer se odigrava Stalinove intimno življenje. Petletni deček jo iz. Stalinovega drugega zakona. Njegov najstarejši sin .laška, iz prvega zakona, spi v jedilnici na divanu. Med obodom ne govore. Gospodar ni zgovoren. Po obedu si privošči < rdeči payož» — docela tako kakor vsak malonieščan v Manchestru ali Lyonu — pipo toba ka v udobnem stolu ob oknu. (Dalje prihodnjo uedelju.) R. F. Magjer: Mož Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokolos v prostorih domače tovarne „TRIBUNA" F. Batjel, Ljubljana. Karlevška e. 4 Nnjniije cene! — Cenik frnnho. Garal je dan in noč, ko pa jo spravil skupaj nekaj par, io kupil to in kupil ono in tlaka se je začela znova. Žena ga je imela rada in je prenašala križ, kakor je pač mogla. Potem je prišlo prvo navskrižje. Pijan ko kla da je začel razsajati. Lonci so leteli, pohištvo pokalo, udarci so padali od obeh strani. Kajpak je ostal njej krajši konec, on pa je prespal noč in Se ves naslednji dan. Ko se je prebudil, jo. opazil, da joče iu jo začol tolažiti. »Nisem storil namenoma, verjemi ... Po pravici ti povem, da niti nc vem, kako je prav za prav do lega prišlo. Opravičevanje. Odpuščanje. Življenje se je začelo izpočetka. čez dva. tri ledno se jo vihar ponovil in potem redno v daljših ali krajših presledkih. Zakaj ga pa ne pustiš? Ona samo žalostno pogleda in ima solzne oči »Ni sam kriv ... Ljudje sc na skrivaj muzajo in si mod štirimi i očmi šepečejo, kako ona nori za njim. On da jo mož na svojem mestu, ker plača tudi za druge in da, če je treba, tudi srajco s telesa. Od drugih pa ničesar ne zahteva. 1 Mož, ki sam nosi hlače... i INSERIRAJTE V »SLOVEINCL«! Ivan Zatluka: Vohun (Iz zbirke: U osoju iu prisoju.) Nh vrhu gozdnato planine Psu nje, pod košatimi hrasti, je zboroval svet »Zelenega kadra';. Sedem vojnih begunov, starejših mož, obraščenih z gosto brado, z dolgimi brki, je tvorilo zadružni svet in sodišče. Ti •— in mimo njih stotino drugih — so se zatekli v goro in goste goztlovo, ker so bili siti. vojnih tegob. Svet ima dolžnost, da skrbi za vso to družino, ki se je razpršila na vse štiri strani sveta, kjer je divjala vojna pošast. Poveljnik »Zelene zadruge« jc bil |«hotnii vodja Tomo lvaniševič, mož petdesetih let. razborit in izobražen kmet, ki .ie svoj bližnji dom z dvajset jutri zemlje prepustil skrbi svoje mnogoštevilne družine. Mimo njega je bila v svetu še po to ri ca prav tako resnobnih kmetov in pa en intelektualec: pravnik. Ta .ie bil organizator in duša Zelene zadrugo«, svetovalec v svelu in nčitelj vseh. Krog njega so se, zbirali podnevi in ponoči; nanj so se obračali z ne-Slelinii vprašanji, dostikrat ludi s takimi, tla so je ves Iabor stresal od smeha. Pni jc vstajal, zadnji je legal, dajal odredbe za razne opravke. l>a bi bilo v taboru tudi ka.i zabave, je čital gospod »jurist , kakor so ga splošno imenovali, šale in burke iz nemških knjig Ier jili prevajal v hrvaščino. Predsednik sveta ukaže službujočemu možu tistega dne. e jn vzpel tia stopnico po 011 oborožen mož kot spremljevalec. Dasi jo bila pol slaba in strma, se je kočija vendar pomikala iki hribu navzgor. Upehani in spenjeni konji so so iKiganjnli. kolikor so jim dopuščale moči. Ženi sta ilr getali od razburjenja in se krčevito prije muli za glavo. Kočiji je prišla nasproti močna izvidnn straža. Moža na kočiji sla ji ilnla znamenje. Izvidnica se je razdelila in dala potnikom prosto pot do poveljnika, ki jo stal nedaleč s celokupno posadko, pripravljen na boj in bran. Kočija jo obstala. Iz nje sta zlezli dvo strti in prestrašeni ženi, obupno jokajoči in Mihael Erdody: Btanhina možitev Ljubi Ernest! Ne bodite žalostni zaradi teh vrstic. Saj ste pameten človek in boste sprevideli, da si morava dati slovo. Najino nedolžno prijateljstvo se da izlahka pozabiti; kajti — da odkrito in pošteno povem — ne čutim do Vas ljubezni. Kot dober dušeslovec in poznavalec ženske duše boste to poslovilno pismo gotovo sprejeli kot nekaj docela naravnega. Zbogom, Ernest! V četrtek me ne čakajte več pri operi, ker me ne bo. Sicer se pa še ta teden odpeljem domov. Če bi mi hoteli morebiti še odgovoriti, naslovite pismo tja. * Ljuba Blankn! Lepo ste me odslovili, zares! Čeprav mi izjavljate, da me ne ljubite, Vam moram pa jaz odvrniti, da Vas — nad vse ljubim. Ljubim Vas z večnim, neusehljivim hrepenenjem. Ko se vrnete v mesto. Vam bom sledil kakor senca. Kar se tiče Vašega ironičnega namiga vanja na moje dušeslovno znanje, pripominjam: Dasiravno mi sedaj pišete, da me ne ljubite, sem vendar že danes prepričan, da me boste še kdaj s sladkim, omamnim smehljajem poklicali nazaj! Da', Blanka, nekoč... Poljublja Vam roko Ernest. * Jezno je Blanka raztrgala pismo. Tak predrzen domišljavec... Stopila je k odprtemu oknu. »Zaslužil bi robat odgovor!« Skomignila je z rameni. »Sicer pa...« Smehljala se je. »Ko bi Ernest vedel, ko bi le samo slutil, zakaj sem ga odslovila!« Z vrta je prihajal hladen veter. Blanka je globoko vdihavala dišeči vonj po cvetju. Zaprla je oči in sanjala o tistem srečnem popoldnevu, ko je prvič srečala onega drugega, zaradi katerega je morala slednjič razdreti vezi z rdečeia-sim, kratkovidnim lekarniškim pomočnikom. Kako je že bilo? Sedela je bila v slaščičarni, kjer je navadno čakala na Ernesta. Deset minut je bila prišla preje kakor običajno. Dolgočasila se je. Iznenada jc izza sosednje mize vstal mlad mož in prišel naravnost k njej: »Na zdravje, Metka, knj pa kaj Anica?« Blanka je zardela preko ušes. Veliko je že slišala o predrznih načinih vsiljivcev, da sc približajo dekletu; toda privlačni mladeničev glas ji je šel tako do srca, da je v prvem trenotku docela pozabila na jezo in ogorčenje. Zmedena se je obrnila v drugo stran. »Toda Metka, ali me ne spoznate?« Pri tem je pogledal Blanko tnko pošteno in iskreno, da nikakor ni mogla biti huda nanj. Malce plaho je odgovorila: »Zamenjujete me... nisem Metka...« »Oprostite, to ni mogoče...« »Prosim... ne poznam vas...« Neznanec sc je vljudno priklonil: »Ernst Kassai...« »Ernst?« Mislila je na onega drugega Ernsta z roženimi očali, na katerega je čakala. Brž je primerila drugega z drugim in prišla do prepričanja, da je prav za prav ta Ernst tukaj pravi, in ne oni drugi. Usoda se je SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. >j < T. os £ o NUDI PO IZKKDNO UGODNIH OKNAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE i moraln pomotiti, ko ji je poslala na pot rdečelasega lekarniškega pomočnika in naključje hoče zdaj to pomoto po vsej priliki popraviti. Tega poravnanja nikakor ni smela odbiti. Hitro je pogledala na uro. Imela je samo še pet minut časa. »Ali koga čakate?« »O ne! Ravno sem hotela oditi...« »Potem, če dovolite...« V naslednjem trenotku sta bila že na oesti. Sedla sta v avtobus. Ko se je Blanka ozrla skozi okno, je na drugi strani ceste opazila Ernsta, kako je zložno stopal proti slaščičarni. »Ubogi fant..«, je pomislila za trenotek; a hipno si je premislila: »Kdor tako samozavestno, skorajda na sekundo točno prihaja na sestanek, zasluži svojo usodo.« * Draga Blanka! Najlepša hvala za Vaše ljubeznive vrstice. Odpustite moj odgovor v. nafflici; toda hiteti moram na izkušnjo za koncert; niti dihati nimam časa. To je moj zadnji koncert v tej seziji, potem bom popolnoma prost. Komaj čakam, da bi Vas zopet videl. V štirinajstih dneh se odpeljem doli k Vam in Vas zasnubim. Najino srečanje v slaščičarni in popoldanski izprehod na bastiji mi ostaneta nepozabna. Prosim, sporočite Vašim roditeljem moj rokopoljub, dasi sem jim še neznan. V zvestem spoštovanju Vaš Ernst. Po mestecu se je hitro razširila vest, da ho umetnik na goslih Ernst Kassai poročil lekarnarjevo hčer. Blanka je bila vsa blažena. Le staršem cela reč ni bila povsem po volji. »Ko bi imel vsaj kak drug poklic. Kaj pa naj človek počne z gosli?« Tedaj je nekega dne zopet prišlo pismo. Z drhtečimi rokami je Blanka raztrgala ovitek. V naglici je prebrala kratke vrstice in j prebledela. Zvrtelo se ji je. V pismu je brala: * Ljuba Blanka ! Pišem v veliki naglici, v pol ure odide moj vlak. Ko prejmete te vrstice, bom že v Parizu. Povabili so me na inozemsko turnejo s triletno pogodbo. London—Amsterdam —Neapelj—Newyork. Iz vsakega mesta Vam pošljem razglednico. Zdravstvujte! Ernst. * Blanka se je slednjič zopet zbrala. Raztrgala je pismo na drobne kosce. Potem je zopet sedla za pisalno mizo. Jok ji je stiskal grlo. Vrata so se odprla. Prišla je mama. »Pismo si dobila?« »Da---« »In?« Blanka je sunkoma dvignila glavo. Posili se je nasmehnila: »V nedeljo pride.« i »Kdo ve, ali pride zato, da te zasnubi?« »Seveda zato.« Mama sede in de: »Odkrito ti moram povedati... S papanom nikakor nisva navdušena za tvojega bodočega ženina ...« »Zakaj ne?« »Če bi imel vsaj kak drug poklic, po-j šten, resen poklic...« I Blankine oči so se zameglile: »Glej mama, I odkriti ti moram tajnost.« »Tajnost?« »Da. Ernst čudovito igra na gosli, vendar ni pravi umetnik... prav za prav tudi ne živi od gosli...« »Od česa pa živi?« »____Lekarniški pomočnik je...« Mama je skočila pokonci: »Kaj? Ernst je lekarnar! Saj to je krasno! Mu bo mogel papa vsaj izročiti lekarno...« Pogledala je hčeri v oči: »Blanka, ali je res, kar praviš?« Blanka je povesila pogled. Mama bi bila kmalu vriskala od veselja. Precej je tudi letela v lekarno, da bi povedala možu veselo novico. Blanka je pa vzela polo pisemskega papirja in načečkala par vrstic: ■K Ljubi Ernst! Imeli ste prav. Izvrsten opazovalec ženske duše ste. Zdaj, ko sem daleč od Vas, šele , čutim, kaj ste mi liili. V nedeljo popoldne Vas počakam na kolodvoru. Prinesite s seboj tudi svoje gosli, da bo bolj veselo. — Na j svidenje! P. S. Samo Vaše rodovinsko ime mi ne ugaja posebno. Krupiček! Ljubi Ernst, ali ne bi mogli izpremeniti svojega imena? Na primer v... Kassai... Ernst Kassai bi zvenelo veliko lepše... da, to ime mi zelo ugaja... Solze so jo zapekle v očeh, ko si je tiho I ponovila: »Zelo... zelo mi ugaja...« ihteči; zgrudili sta se pred poveljnikom na kolena in obupno zavpili: »Milost! Milost! Imejte usmiljenje! To ni vohun! Vse bomo priznali! Ne ubijajte!« Poveljnik jim je šel hlndno nasproti: »Kdo ste, kaj želite, govorite jasno!« »Jaz sem žena nesrečnika, ki ga sodite na smrt. Ta gospa je njegova mati. Mladec sin. Moj mož ui vohun. Nedolžen je, begunec. Glejte pismo, ki mi ga je pisal s poti. Prinesli sva mu, kar zahteva od naju. Usmilite se!« Poveljnik je vzel pismo in dejal mrlo: »To je vse lepo, toda odkod ima toliko denarja? To ni čista stvar. Ne more se opravičiti.« »Denar sem mu poslala jaz« — de mati; žena pa nndaljuje: »Saj v pismu potrjuje, da je vsoto prejel in da bo denar hranil za najtežje čase; svetuje mi, naj vzamem na pot samo toliko, kolikor nujno potrebujem.« Poklicali so »jurista«, da poda svoje mnenje. To je bilo ugodno — že zato, ker je bila mlada žena izredno odločna in pri- Kupna. Odredili so, da se nemudoma snide preki sod in postopanje obnovi. Straža je privedla mladega desetnika. Ko je zagledal svoje drage v bližini v najbolj kritični uri svojega življenja, je omahnil. Žalost se mu je izpremenila v nepričakovano srečo, v nova radostna čuvstva in iz objokanih oči so se mu znova usnle solze — topot solze veselja. Ženama so bili ukazali, da se mu ne smeta približati pred zvršetkom razprave: n ko sta ga zagledali, se jima je izvil iz prsi bolesten krik. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Dons pa morš jt mal na lit, sm s misle-la sama pr seb, ke sva z možem pukusila in sni kastrola, ke se je kaša not kuhala, pu-mila in jo u špajsko-stn puspraula. Mož se bo zdela lepu mal dol ulegu in zadremu, jest s bom pa ta čas lase nabrenala, de ga bom bi pihlna. Greh b biu, de b u takinule dneve, ke tku lepu sonček sije, duma sedela in brundo toukla, pa z grižo s glava ubijala. Nej gre dokler gre, ke na bo več šlu, bo pa konc. Sej men je nazadne useglih. Sodninu dneve tku veni, de na bom tru-bila. Moj mož s taka reč bi h src žene. Kedr je kašn nou obcug, pride tak dam, de b se ga kamen usmilu. Kar vidn dol jemle, tku, de ga je zadn čas sam še kust pa koža. Oh, če se zmislem nazaj, kašn lejst fant je biu, ke sva se uzela. Res, kar vesela sm ga bla, ke sm ga pugledala. Pumi-slie, triinosemdeset kil pa tri Terkelce dobre vage je biu težek, tak hrust je biu. Zdej je pa tak škrpindl, de še oseminšterdeset kil več čist na putegne. Sevede, Ide, ker sa ga preh puznal in ga zdej vidjo, prauja, de ga baba dol nese. Pa lu ni res. Nkar na verjemte. Sam obcugi so tega uržah. Sevede, pohaneh pišk mu res na morm upoune na miza pustaulat. Kaše, fižola, krumpirja se pa lohka usak upoune du sitga naje. Tulk že gledam najn. Te večn obcugi sa mu pa tku želodec pufrderbal, de take težke košte sploh več na prenese. Zdej s pa pumagi člouk, če s morš. Če se spounem tkula nazaj na tiste zlate čase, ke je ukul naše hiše še tku lepu dišal, kokr (J,on-dons tam ukul Slamiča, se m ud žalost kar srce krč. Pumagat pa le na morm. Sevede, dons s Ide, ke jh pot zanese mem naše hiše, nusove mašejo. Zadnč sm clu slišala, ke je ena babnea rekla pre-ke drugi: »Ti, al na diši tlela čist pu uradnšk menzi?« Astn, al sm jest pol uržah, če moj mož tku dol jemle? Veste, moj mož je preveč meužast, de b se znou kam prštult, de b kašn krajcer pusebi zaslu-žu. Tkula zvečer ma čas. A b na hodu lohka u Radio časupise brat? Učaseh se najdejo u kašnem časupise tku fajn članki, de b jh Ide, pusebn ra-dio-kumari, z ušeseni in ustni puslušal. Vite, ne-mu b pa le neki nesl. Če več ne, b mou saj za tašngelt, de b s lohka učaseh kašn prbulšek prvo-šu. Pa veste, kua on prau? »Za tak brajne maja u Radio drgačne gespude, ket sni jest.« No, pol s pa pumagi. Meuža je meuža. Jest sni pa drgačnga temperamenta. Jest b šla pa prec u Radio, če že za druzga ne, pa za kukuea, če prou ma kukuea še ta nar bi naporna služba. Pa kua b vam tlela prpoudvala kuku in kaj. Sej sami dobr veste, kuku je zdej na svet. Tku je holt, de nisma več ne krop ne voda. Ke se je moj mož mal nadremu in udšou u kancelarijo, sm pa jest hitr smuklna preke Zvejzd, ke sm bla namenena, de b stupila tud mal gor pud Tibuli kukuea poslušat. Scer sm kukuce že duma sita, ampak kukuea not u kišt, al pa gor na drevee je le use kej druzga. Ta peru, ke sm pršla u Zvejzda, sm stupila h tist hiše, ke ja penzjunisti prou ubrajtaja, de b vidla, kuku kej ureme kaže. Ke sm vidla, de bo mal dežja, mal. sonca, sm pa še u lft pugledala, kuku kej kustajni letaš cvetejo, ke maja pubifri-zura. Pa ni blu nč videt. Ket kašn šparglni u lfl štrleja, druzga nč. Senca delaja sam tekat, kedi gre dež. Noja, pa punoč mende tud. Scer pa tu ni napačen. Tu je čist prou, ke člouk se tku usake rči hmal naveliča. Če b sonce zmeri naprej sjau, b ga bli hmal sit. U senc b pa tud prou douh na zdržal. Ke tkula premešlujem, se pa kar naenkat nabere tam ukul univerze in kino Matice tulk Idi, de se je use kar tri. Tu boja pa gvišn spet kašne demunštracije, sm s mislela. Oh, ta mladina pa res na da nkol gmaha. Še kri bo tekla dons. Pa še babe so umes Pa kulk jh je, za božja vola. Sam tu se m je pa le mal čudn zdel, ke sin vidla sam enga pulcaja tam umes. Pa še ta se je tku gemitlih držu, kokr de b ga ceu svet nč na brigu. Pr demunštracijah je pa punavad več pul-caju zraven, koker demunštrantu. Sam Buh ve, kua se je zgudl, de Ide tku skp derejo. Mene je tku lerbec niartru, de sm mogla stopt ke h en gespe, ke je tud ke u drejn rinla. »Gespa, kua se je pa zgudl, de se je tulk Idi tle skp nabral?« sm jo prašala. »A je spet kašna nasreča?« »Greta Garbo bo dons nastupila,« m je u nagle udguvarila in se kar iz sila zarinla u tist drejn. K. N. Sah Mati je kakor da bi bila ob pamet vpila: »Sam Bog nas je privedel še o pravem času!« Žena je glasno molila: »... zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji...« »Jurist« je proglasil obnovo pravde; javno je prečital pismo in izjavil, da je podan zadosten dokaz o nedolžnosti desetnika, zato predlaga, da ga sodišče oprosti krivde. Sodniki so predlog sprejeli, nakar je sodnik izrekel zadnji sklep: »Huzarski desetnik ni kriv vohunstva in se mu daje popolna svoboda »zelenega tovariša«. Odreja se, da se s svojci umakne v eno izmed praznih kolib na pogovor med štirimi očmi. Ako namerava še dalje ostati v »Zeleni zadrugi, pogovor ne sme trajati dlje kakor eno uro. Ako sc pa hoče izločiti in zapustili Zeleni kader, potem mora položiti prisego, da bo večno molčal o dogodkih v taboru!« — Zaključil je s pozivom: »K molitvi!« Sneli so čapke in molili. Pogovor je trajni polno uro. Desetnik je izjavil, da ostane v zadrugi. Straža je orl-praviln potnike do bližnje vasi in v taboru je nastalo zopet redno življenje. Desetniku je ostalo ime »Vohun«. Pod tem imenom je bil do konca vojne v taboru »Zelene zndruge« skladiščnik, ki je za svoj denar nabavljal za zadrugo živež Turnir v Ujpestu je končal zadnjo nedeljo z nepričakovanim rezultatom. Na prvem mestu ni Flohr, ampak Lilienthal, ki je neporažen dosegel 11 točk. Mladi madžarski mojster, ki je že tudi prej dosegel lepe uspehe, se je 6 to zmago premaknil v vrsto najboljših šahovskih mojstrov. Na drugem mestu vidimo samo za pol točke razlike našega mojstra Pirca, ki nas ie prijetno iznenadil s svojo svežo in močno igro. Pire je v zadnjem času zelo napredoval in ga bomo mogoče kmalu videli kot prvega na še močnejšem turnirju, kot je bil ta turnir. Flohr na tem turnirju ni uspel. Da bo moral, dve točki za zmagovalcem, deliti e Fryd-mannom 3. in 4. mesto, tega pač nihče ni pričakoval. Frydmann, ki se je na tem turnirju pokazal izbornega kombinatorika, je dosegel lep uspeh, ki mu bo odprl vrata k še nadaljnim turnirjem. Peto, šesto in sedmo mesto si dele Avstrijca Eliskases in Griinfeld teT Šved Stahlberg z 8 in pol točke. Od Stahlberga, ki ie letos tako sijajno premagal velemojstra Njemcoviča, je bilo pričakovati, da bo dosegel lepše mesto. GrOnfeld je dosegel še dosti lep usph in s tem vsaj nekoliko rešil čast starejših mojstrov. Popolnoma pa je odpovedal naš velemojster dr. Vidmar, ki je dosegel samo sedem točk. To seveda nikakor ne odgovarja njegovi moči in pričakujemo, da se bo v prihodnjem turniriu pošteno revanžiral. Ostali mojstri so dosegli sledeče rezultate: Rethy, dr. Treybal in L. Steiner 6 in pol, Havasi, A. Steiner in dr. Tartakower 6, Sterk 5 in pol in Thomas 5 točk. Iz mateha za svetovno prvenstvo popravljamo, da se je Bogoljubov v petnajsti partiji z zelo dobro igro rešil in je partija končala remis. Pač pa je Aljehin dobil šestnajsto partijo, katero danes prinašamo. Aljehin : Bogoljubov 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl—f3, Sb8—c6; 3. Lfl— b5, a7—a6; 4. Lb5—a4, Sg8—f6; 5. La4Xc6! (To je moderno nadaljevanje. Črni je že razvil skakača na f6 in ne more kriti pešca e5 s potezo f7—f6) d7Xc6; 6. Sbl—c3, Lf8—d6; 7. d2—d3, c6—c5; 8. h2—h3, Lc8—e6; 9. Lel—еЗ, h7—h6; 10. a2—a4 (S to pretvezo zadržuje beli črne pešce na dam-skem krilu. Takojšnja rokada bi omogočila črnemu napad z g5 i. t. d.) c5—c4 (Tukaj je bilo Dd8—e7 na mestu. S tem bi ei Bogoljubov obdržal možnost manevrirati na damskem ali na kraljevem krilu. Za potezo c5—c4 je imel še čas); 11. d3—d4, e5Xd4; 12. Le3Xd4, Ld6—b4, 13. 0—0, c7—c6 (Bogoljubov namerava napasti na kralievem krilu); 14. e4—e5, Sf6—d5; 15. Sc3—e4, Sd5—f4; 16. Ld4—c5! (S to Eotezo uniči beli akcijo črnega na kraljevem krilu) b4Xc5; 17. DdlXd8+, Ta8Xd8; 18. Se4Xc5, b7 —b6 (Potrebno je bilo Le6-c8); 19. Sc5—b7!, Td8 —d7; 20. Sb7—d5+, Ke8—e7; 21. Sf3—d4, Le6—d5; 22 g2—g3! (Žrtvuje pešca za napad) Sf4Xh3+; 23. Kgl—h2, Sh3—g5; 24. f2—14, Sg5—e4; 25. Sd6 —f5+, Ke7—d8? (Tukaj je bila edina poteza Ke7— f8); 26. Sf5Xg7, f7—16; 27. Tal—dl! (To je Bogoljubov spregledal) Kd8—c8; 28. Sd4—15, f6Xe5; 29. I4Xe5, Th8—g8; 30. e5—e61 (Sijajna kombinacija!) Td7Xg7; 31. Sf5Xg7, Tg8Xg7; 32. TdlXd51, c6Xd5; 33, Tfl— f8+, Kc8—c7; 34. Tf8—17+, Kc7 —d6; 35. Tf7Xg7, Kd6Xe6; 36. Tg7—g6X, Ke6— e5; 37. Kh2—g2, b6—b5; 38. a4—a51, d5—d4; 39. Tg6Xa6, b5—b4; 40. Kg2—{3, c4—c3; 41. b2Xc3, b4Xc3; 42. Tab— еб + l, Ke5Xe6; 43. Kf3Xe4 in črni se je vdal. Problem it. 18. (Johann Scheel) Črni: Ka8, Sc5 (2fg). a b c d e f g h 8 |ШШ ШШ jjp 8 7 Ш Ш& ■ jjj 7 0 H s §§§ mm Ш JJJ 6 5 ■ Ш m H m 5 4 mm шШ. Ш ШТ «1® JJJ 4 3 ш Ш {§§ 'ШШ ШШ 3 2 §JJ Ш wm lil ■ 2 1 Ш ■ Ш ■ 1 a b c d e f A h Beli: Kg4, Tb4, Sc8, P:c6 (4 Kg.). M a t v t r e h potezah. Rešitev problema št. 16: 1. Tg5, Kd4; 2. Tg3, Kd5; 3. Tgl, Kd4; 4. Tdl, Kd5; 5. Tal, Kd4; 6. Ta3, Kd5; 7. Ta8, Kd4; 8. Td8 mat. Prav so rešili gg.: Čadež, Ljubljana, Černič, Ljubljana, Detiček, Šmarje, Frančič, Stožice, Govekar, Jeeenice, Hudopisk, Mežica, Jeromen, Mala vas, Majcenovič, Radmirje, Nachtigal, Ljubljana, gdč. Sever Marica, Dolnja Lendava, Anton in Andrej Sterle, Vrhovci. 7 A П. ПМА vence, obleke in svilo L A D KrlU poeen dobite r Trpinovem bazanu. Maribor Vetrinjska ulica 15 XVI. TRIVENETSKI VZORČNI SEJEN PADOVA 9.—24. junija 1934 Najvažnejše italijansko tržišče za trgovino poljedelskih proizvodov med Italijo, Podunavjem in Balkanom. Visoki popusti na železnicah in ladjah. Obiščite Padovo in udeležite se sejma kamor bodo prišli milijoni posetnikov bodisi rudi sejma kakor tudi radi CCrhVt- niii svečanosti sv Antona R. F. Magjer: Moda Navaden kočijaš, a poštenjak in močan ko medved. V hoji in govoru je počasen ko polž. Zadovoljen je z malim in živi iz dneva v dan. Njegova žena mu je rodila deset otrok, po-strežnica je v dveh hišah, a ves zaslužek izginja v lačnih želodcih. Nekega dne zajoče ko hudo leto. Mož jo je zapustil. »Kako ste mogli kaj takega storiti na stare dni? To ni lepo ne pošteno...« Nem stoji pred menoj in vrti klobuk v svojin velikih tacah. »Torej kaj je vzrok?« »Gospod, veste ...« Šiloma prekine odgovor in začne zbirati misli. »Ona, veste ...« Zdaj je pritisnil prst na čelo in slednjič naše) zaključek. »Ne nosi... nočne obleke.« To imaš. Tedaj se domislim in mu pravim: »A ona druga se nosi .švabsko', kaj?« Tišina je bila napeta, potem šepet, ki se je trgal in cedil od zadovoljnosti: »Nosi; dobro ji pristoja.« Zapuščena žena je kmalu nato umrla. Kdo bo dal zadoščenje za to življenje? Napredek Marica, zakaj ste danes tako dobre volje? Pomislite, danes sem prvič sama kuhala in mož ni pri kosilu prav ničesar opazil. Zakaj si odpustila služkinjo? Pomisli vendar, mojemu možu je dajala ključ hišnih vrat. Gospodarstvo Zborovanje slovenskih vinogradnikov Maribor, 26. maja. Ob lepi udeležbi članov-dclegatov vinarske podružnice iu vinarskih strokovnjakov, sc je vršil danes popoldne v /gornji dvorani hotela »Orel« občni zbor vinarskega društva zu Slovenijo. Med drugimi so mu prisostvovali ravnatelj 1'oskuševnlišča dr. čo.šič i/. Belgradu, ravnatelj mariborske vinarske ia sadjarske šole Priol, ravnatelj vinarske in kmetijske šole na Grmu, inž. /upunič, ravnatelj kmetske družbe Ferlinc, zastopnik Zbornice /u TOI ravnatelj Krejči. Občni /bor je vodil predsednik Lovro Petovar, ki se je ob otvoritvi dotaknil vseli perečih vinogradniških vprašanj. Podrobnejše poročilo o delovanju. društvu jc podal tajnik in blagajnik, upok. inšpektor Zabavnik. Društvo jc podalo doka/ živahnega dela v uspehih, ki jih je doseglo. Društvenim intervencijam gre zasluga za znosno rešitev trošarin tega vprašanja, za oljušuvc v vinskem prometu ter prodaja vina na malo po produccntili. Uspehi lii bili vsekakor vidnejši in lepši, če bi slovenski vino- Spod Javna dela Iz statističnega letopisa za 1931 posnemamo, da je bilo to leto potrošenih za tehnična delt 486.7 milj. Din, od tega v Sloveniji 30.95 milj. Din in je bila samo še v primorski banovini potrošena vsota manjša: 26.26 milj. Din, po vseh drugih banovinah pa večja. Za nove zgradbe je bilo potrošenih po vsej državi 264.4 milj. dinarjev, od tega pa v Sloveniji 20 milijonov dinarjev, za popravila pa v vsej državi 222.36 milj. Din. od tega v Sloveniji 10.9 mil . Din. Toda v teh številkah so bila vpoštevana tudi dela banovin ter samouprav. Sama državna dela so povzročila 250.4 milj. Din stroškov, od tega v Sloveniji 13.7 milj. Din. L. 1930 je država potrošila za tehnična dela 455.5 milj. Din, od tega v Sloveniji 31.45 milj. Din. Ljubljanski proračun Službeni list objavlja dne 26. maja razglas o proračunu ljubljanske mestne občine za 1934. Od finančnega ministra odobrena proračunska vsota znaša 47,792.234 Din, dočim je znašal predlog proračuna 47,314.474 Din. Poleg običajnih odredb, ki so v zvezi z izvrševanjem proračuna, vsebuje uredba tudi nekatera določila o mestnih uslužbencih. Med drugim navaja v čl. 14. V mestno službo more biti sprejet največ le po 1 član ene družine, iz družin mestnih uslužbencev pa samo še 1 član tc družine. Nadalje določa čl. 15, da je odpovedati službo onim pogodbenim uslužbencem (dnevničarjem), ki so člani družin, v katerih znašajo skupni mesečni brutto dohodki nad 4.000 Din. Od določil tega člena pa so izvzeti oni uslužbenci, ki so nastavljeni le začasno kot pogodbeni, a bodo pozneje prišli v pragmatično stanje. Cl. 16 določa, da v mestni službi ne sme nihče opravljati več plačanih mest, ako so ista posamezno honoriraita z več ko 300 Din mesečno ali skupni honorar za več službenih mest presega 15% temeljne plače in stanarine. Cl. 17. pravi: Mestni uslužbenec (pragmatični ali pogodbeni) ne sme opravljati nobene druge službe ali izvrševati poslov izven službe, ako skupni mesečni prejemki iz naslova mestne službe dosegajo 1500 Din mesečno. Izjema velja za inženerje, kolikor je to po zakonu dopustno za poobl. inženerje (idejni načrti po javnem razpisu). Izjema je dopustna za zdravnike, kolikor je to dopustno za zdravnike v državni službi v snitslu naredbe min. za soc. pol. in kolikor s tem mestna služba ne trpi. Vsak mestni uslužbenec je dolžan javiti vse postranske zaslužke. Vse privarčevane vsote na ta način je porabiti izključno le za zaposlitev brezposelnih duševnih delavcev. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke t a 22. maj kaže tele j>ostavko (vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. maj): Aktiva: zlato 1.764.8 (plus 1.24, valute 0.23 (plus 0.2), devize 102.3 (— 6.25), skupno podlaga 1.867.3 (— 4.8), devize izven podlage 42.8 (plus 12.0), kovani denar 307.46 (plus 18.45), posojila: na menice 1.598.7 (— 1.95), na vrednostne papirje 102.3 (plus 0.8), prejšnji predujmi državi 1.718.4 (plus 0.16), razna aktiva 121.0 (plus 3.3). Pasiva: bankovci v obtoku 4.069.5 (plus 23.6), drž terjatve 1.8 (— 0.3), žiro računi 507.7 (plus 13.15), razni računi 671.9 (— 4.4), skupno obveznosti po vidu 1.181.4 (plus 8.4), obveznosti z rokom 956.54 (plus 5.4), razna pasiva 259.9 (plus 37.85). Obtok bankovcev in obveznosti jro vidu 5.250.87 (v prejšnjem izkazu'5.366.0 milj. Din). Če vpoštevamo še devize izven podlage, se jc naš zlati in devizni zaklad v tretjem poročilu za maj povečal za 7.2 milj. Posojila izkazujejo nadalje tendenco k zmanjšanju razen lombardnih, ki .iih sedaj daje Narodna banka na novo. V ostalem pa priča izkaz, da se ,je likvidnost z ozirom na bližnji ultimo maja povečala. "A" Poravnalna postopanja. Poravnalno postopanje je uvedeno: Sire Ljudcvit, trgovec v Kranju. Poravnalni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik dr. Kimovec Ivan, odvetnik v Kranju. Priglasni rok do 26. junija, poravnalni narok 2. julija v Kranju. Ponuja poravnavo v 6 zaporednih, enakih, četrtletnih obrokih. — Stanko Lenarčič, posestnik iu trgovcc v Novi vasi na Blokah. Poravnalni sodnik Kajlež Anton, starešina okrajnega sodišča v Ložu. Upravnik Poznik Viktor, notar v Ložu. Oglasni rok do 27. junija, poravnalni narok 3. julija v Ložu. Ponuja 40%, plač-ljivih v štirih obrokih v enem letu. Statistični letopis 1931. Splošna državna statistika ie doslej izdala dva statistična letopisa: za 1929 in' 1930. Sedaj pa je izšel tretji za 1931, ki vsebuje le malo uovih tabel. Zal letopis ne prinaša bolj podrobnih statistik o popisu prebivalstva dne 31. marca 1931 in bomo morali do definitivnih številk še nekaj časa počakati. V uvodu pravi letopis, da bodo detajli tega popisa izšli v posebnih publikacijah, od katerih bo prva šla kmalu v tisk. Kolikor smo mogli zaslediti, so doslej objavljeni za 1. 1931 nekateri podatki o veroizpovedih ter o državljanstvu. Zanimivo je, da je število tujih državljanov narastlo od 103.898 1. 1921 na 140.766 I. 1031. Cena Statističnemu letopisu je 100 Din, obsega pa 475 strani. Vpisi v trgovinski register: Specia, trgovska koinanditna družba P. Kozatnernik, Ljubljana, Gustav Weilgunv, tekstilna industrija, dr. ž o. z. v Ljubljani (200.000 Din poslov, Weilguny Gustav). gradniki poka/ali več zavednosti in zanimanja za svojo organizacijo. Ta šteje sicer 2788 članov, od tega pu samo 323 izvršujočih ali od celokupnega števila slovenskih vinogradnikov. število podružnic jc 15. Premoženjske razmere društvu so ugodne in znaša premoženje 42.000 Din. Živi pa društvo v glavnem od jiod-1)0r. Referent je poročal še o društvenem glasilu. Upokojeni vinarski nadzornik C kini bač je priporočal, naj lii sc posvečalo več pozornosti propagandi za vinarsko društvo med vinogradniki potom predavanj. Predlog, ki so gu toplo pozdravili, je hil soglasno sprejet. Sprejeli so se tudi številni drastični predlogi posameznih v inarskih podružnic, nato pa so bile volilve, pri katerih je obdržal svojo funkcijo v glavnem dosedanji odbor. /. volitvami se je občni zbor zaključil. Jutri v nedeljo se vrši dopoldne v dvorani hotela Orel« vinarski kongres s predavanjem vinarskih strokovnjakov, popoldne pa bodo izleti v Tršnieo v Pekrali in okoliške vinograde. Uredba o nagradah v Poštni hranilnici Ministrski svet jc na predlog prometnega ministra predpisal uredbo o nagradah in postranskih prejemkih v Poštni hranilnici. 1. Člani nadzorstva sprejemajo kot letno nagrado pol odstotka čistega dobička. Ta nagrada pa ne more biti večaj kot 30.000 Din za vsak. člana. Poleg tega prejemajo člani nad- j zorstva za udeležbo na sejah mesečno nagrado 1000 Din. Te nagrade pa ne prejme oni član nadzorstva, ki izpusti pet sej v do-tičnem mesecu. Ravnotako bo prejemal glavni ravnatelj za honorar na udeleževanje pri sejah nadzorstva 1000 Din mesečno, glavni tajnik kot delovodja pa 800 Din mesečno. 2. Uslužbencem Poštne hranilnice jiri-l>ada kot letna nagrada 2.5% čistega dobička. Razdelitev nagrado se izvrši po pravilniku, ki ga predpiše prometni minister po zaslišanju nadzorstva. Za glavnega ravnatelja, glavnega tajnika, ravnatelje podružnic in vršilce dolžnosti inšpektorje, glavnega upravitelja _ prometa, gTavnega knjigovodjo in šefe knjigovodstva, šefa hranilnega prometa glavne blagajne kot tudi za šefe in samostojne feronte centrale in podružnic se poleg tega odreja, da višina njih letne nagrade ne sme prekašati polovico zneska letne nagrade, katero so prejeli za 1933. K tej uredbi ,ic pripomniti, da ,ic znašala doslej nagrada nadzorstvu 1% čistega dobička (torej za leto 1933 513.656 Din na 6 članov), če vpoštevamo, da .je nagrada omejena na 30.000 Din letno, bi znašala 180.000 Din, polog tega še 72.000 Din sejnin in 22.000 za vodilna uradnika, skupno torej 274.000 Din, je vsoto prihrankov ceniti na 240.000 dinarjev. K temu je še pripomniti, da tvorijo razen dveh izjem nadzorstvo višji državni uradniki. Ravnotako je znižana na polovico nagrada osobju: od sedanjih 5% čistega dobička na 2.5%, prihranek znaša 1.280.000 Din, skupno z zgoraj navedeno vsoto okoli 1.5 milj. Din, za kar se lahko poveča delež države pri čistem dobičku Poštne hranilnice. Upravni odbor Mestno hranilnice ljubljanske. Na petkovi seji je izvolil upravni odbor Mestne hranilnice naslednje funkcionarje: predsednik g. Rado Hribar, podpredsednik g. Josip Turk, za člane ravnateljstva gg.: Ivana Freliha, Josipa Olupa in Miroslava Urbasa; za njih namestnike pa gg.: Janka Jovana in dr. Ivana Modiea. Konkurz jc razglašen o imovini Športnega kluba ua Bledu. Prvi zbor upnikov 1. junija, oglasiti se je do 15. junija, ugotovitveni narok 2. julija, dalje je razglašen konkurz o imovini »Korotana«, lesne industrijske d. d. v Prevaljah. Prvi zbor upnikov 9. junija, oglasiti se je do 20. julija, ugotov. narok 13. avgusta. Družba ie bila ustanovljena leta 1922 in ima glavnice 2. milj. Din. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem XIV. ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija. Zastopani bodo izdelki naše države, deloma pa tudi inozemskega izvora. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice. čistilnice, slamoreznice, pluge za okopa-vanje in osipanje, traktorje, lokotnobilc, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih ž lokomobitami, motorji in električnim tokom. Pomoč za nabavo oblek uslužbencem finančne kontrole. Finančni minister je odredil, da se izplačuje pripomoč za nabavo službene obleke uslužbencev finančne kontrole za proračunsko leto 1934-35 v denarju, vsakemu 975 dinarjev v 12 mesečnih obrokih obenem z ostalimi službenimi prejemki. Zadnji in odločilni dan v lahki atletiki Pod pokroviteljstvom bana dr. Marušiča danes ob pol i? nn Primorju. Danes ob pol treh popoldne sc nadaljujejo nad vse zanimive borbe luhkontletov za drž. prvenstvo moštev. Celo šuiuo atletov sta jiosta-vila vodilna kluba Ilirija ia Primorje. ki se borijo zu barve svojih klubov ia mesta Ljubljane. Včerajšnje tekme so pokazale dn razpolaga naša lahka atletika z velikim številom atletov, ki so tudi kvalitativno na taki stopnji, du jili lahko vsak čas pošljemo na mednarodne tekme. Nad vse zanimive borbe bodo dosegle svoj višek danes, ko so nu sporedu zanimive in zelo napete točke, Že včeraj sc je kljub delavniku nabralo lepo število gledalcev, ki se mora danes potrojiti, kajti uspehi, ki jih dosegajo mladi in zagoreli fantje, zaslužijo veliko pozornost vsega našega športnega občinstva. Zato naj danes nihče ne zamudi ugodne prilike ter naj si ogleda naše funte, ki bodo na letošnji balkanski olimpijadi zastopali našo državo. še enkrat: Pridite in oglejte si jili! Tekma Čakovečki SK : Ilirija odgodena Današnja prvenstvena nogometna tekma med Cakoveckim SK in SK Ilirijo jc odgodena na poznejši čas. Radi tega odpadejo tudi ostale pred-tekme, ki ti se imele vršiti danes na Stadionu. Svetovno nogometno prvenstvo Danes se prične v osmih itali janskih mestih prvo kolo letošnjega svetovnega turnirju v nogometu. Ves športni svet gleda nu Italijo in težko pričakuje začetnih borb. Jesno, da vlada za finalne tekme izredno veliko zanimanje in ugiblje se vsepovsod, kdo pride v finale in kdo bo izšel iz te finalne borbe kot svetovni prvak. Težko je vnaprej prorokovati zmagovalca ii, to tembolj, ker bosta dva glavna favorita izmed najrevnejših kandidatov za svetovnega prvaka t. j. Avstrije, Italije in Madjarske žc v predtekinovanjih izločena. Kdo bo to, se danes še ne da reči. Drugo kolo, ki sc odigra 31. tnajh. bo jia že pokazalo jasnejšo sliko, kajti tedaj se srečata po vsej priliki Avstrija in Madjarska in eden bo moral izpusti. Zmagovalec i/, tc skupine pa naleti 3. junija najbrže na Italijo in zopet bo izpadel en favorit. Pa počakajmo, ker bi nas ugibanja morda le predaleč zapeljala ter si oglejmo tabelo letošnjega svetovnega prvenstva : Razpored: __ 27. maja: 1. Belgija—Nemčija v Florenci; 2. Argentina—Švedska v Bologni; Nizozemska—Švica v Milanu; 4. Češkoslovaška—Romunija v Trstu; 5. Avstrija—Francija v Turinu; 6. Egipt—Madjarska v Neaplju; 7. Brazilija— Španija v Genovi; S. Italija—Amerika v Rimu. 3i. maja: 9. Zmagovalca iz 1. in 2. skrtpine v Milanu; 10. Zmagovalca iz 3. in 4. skupine v Turinu; 11. Zmagovnlca iz 5. in 6. skupine v Bologni: 12. Zmagovalca iz 7. in 8. skupine v Neaplju. 3. junija: Zmagovalca i/, 9. in 10. skupine v Rimu; 14, Zmagovalca i/. II. in 12. skupine v Milanu. junija: V Ritnu zmagovalca 13. in 14. skupine za prvo in drugo mesto: v Florenci premaganca 13. in 14. skupine za tretje in četrto mesto. Zadružna matica v Splitu ,ie imela 24. t. m. občni zbor. število njenih članic .ic v preteklem letu naraslo od 116 na 130 in še nadalje narašča, kar velja posebno za kon-zumne in proizvodne zadruge. Število včlanjenih zadrugarjev je naraslo na 14.015, deleži pa so narasli na 5.2 in rezerve na 6.55 milj. Din. Padle pa so hranilne vloge za 1.5 na 65.9 milj. Din, ravnotako pa tudi posojila na 65.2 milj. Din. Nova delniška družba je osnovana v Belgradu z glavnico r>ol milj. Din: »Rakost« za izvrševanje gradbenih poslov, kamenolomi itd. Znižanje in zvišanje glavnice. Parna pivovarna d. d. v Skoplju predlaga občnemu zboru dne 26. junija za odpis delniške glavnice v znesku 9 milj. in vpis nove za 3 milj. Din. Borza Dne 26. maja 1934. Denar Ta teden je bil promet na ljubljanski borzi znaten, znašal je 4.024 milj. Din v primeri s 2.931 milj. Din v prejšnjem tednu. Največ prometa je bilo v devizah Newyork, Curih, Dunaj in London. Curih. Pariz 20.295, London 15.655, Ncvvyork 307.25, Bruselj 71.925, Milan 26.155, Madrid 42.10, Amsterdam 208.50, Berlin 120.90, Dunaj 73.02 (57.20), Stockliohn 80.70, Oslo 78.65, Kopenhagcn SK Jugoslavija v Ljubljani Na praznik, 31. maja, gostuje v Ljubljani SK Jugoslavija iz Belgrada, ki bo nastopila v revanžni tekmi proti ASK Primorju. O odličnem gostu iz naše prestolnice kakor tudi o postavi našega zastopnika bomo še poročali. Kolesarshe dirke na Hermesu V nedeljo 3. junija bo otvoril Hermes svoje nanovo preurejeno dirkališče s kolesarskimi dir-kališčniini dirkami. Dirke, na katere se še jiovr-aenio, bodo nekaj prvovrstnega, saj se jih bodo udeležili poleg naših »kanonov tudi inozemci. Današnji nogomet v Celju. Ob 10 bo na igrišču pri Skalni kleti tekina med člani celjskega Merkurja in oldboy SK Atletikov. — Ob 17.80 bo aa istem igrišču prvenstvena drugorazredna nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Atletiki. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi danes klubsko dirko na progi Celje—Rimske toplice—Laško. Start ob 14 pred gostilno Radej na Bregu pri Celju, cilj okrog 15 pred hotelom tlenko v Laškem. tOlimpijulci eport.e Izšla jc ilrunn Stovilk« strokovnega športnega lista ln nicer tn pni v razširjenem obsegu ua 211 straneh. Zanimiv j v zlasti članek o potrebah našega športu, ki не bavi med drugim z aktualnim vprašanjem o organizaciji spori«. Želo poučen in izčrpen je članek o inaratouskem teku na 42.201) m kol o najtežji športni panogi. Vprašanje dihanja pri tokih, kakor tndi drugi pojavi so obdelani ua lahek ln zelo razumljiv način v posebnem članku. Opisani so vsi važnejši športni dogodki poslednjega časa, ki so opremljeni s številnimi slikami, ud katerih omenjamo zlasti one od novih svetovnih rekorderjev ,laek Tor-rancea in \V. МаНујп. Omenjeni lisi vsakomur priporočamo, ker je zelo koristen in intereunntcn športni list. - Olimpijski spori ie dobili v trafikah Ier se naroča v upravi v Zagrebu, Praškovičevii 2,1—ITI. Naročnin« znašli za pol let« Diu 20, z.u celo leto Diu ali, Čekovni račun št. a8.71li. Mednarodni olimpijski odbor je zboroval v Atenah Na tem zborovanju so obravnavali tudi zadevo glede prevzema nogometnega turnirja v program olimpijskih iger, ki se vrše leta 1930 v Berlinu. To vprašanje je bilo žc rešeno o priliki zasedanja izvršilnega odbora v Bruslju, delegatje so vzeli poročilo na znanje ter so soglašali z njim. Zadnjo besedo v tej zadevi bo imela seveda Fifa, ki bo zborovala danes v Rimu. Če bo podana dovolj velika garancija, da se bodo amaterska pravila upoštevala, se tudi mednarodni olimpijski odbor ne bo pro-tivil izvedbi nogometnega turnirja na berlinsk' olimpijadi. Predlog mednarodno hokej zveze, da bi sc turnir odigral že spomladi ia ne v glavnih olimpijskih dneh, je bil odklonjen in se bo odigral v glavnih dneh v avgustu. Zadnji dan so se precej dolgo bavili ■/. ženskim programom. Sedanje panoge in siceri lahka ntleti-ka, sabljanje, plavanje in drsanje ostanejo kot doslej, leta 1080 pa pride zraven šc smuk in slalom". Po zadnji seji so se zbrali udeleženci na Akrp-jioli h posebni svečanosti. Na razvalinah Olimpijfe, kjer so se nekdaj vršile olimpijske igre, so prisostvovali dirkam v starem stilu, nato pa so odkrili spominsko ploščo v spomin na 40 letnico, odkar so so zopet vpeljale olimpijske igre. Na tej plošči so vklesana imena vseli onih mest, kjer so so vršile dosedanje olimpijske igro, zraven pa pridejo ša mesta bodočih olinipijad. 69.00, Praga 12.8025, Varšava 58.10, Atene 2.92 Carigrad 2.50, Bukarešta '3.05. Hmelj Brasiovče, 25. maja. Radi zgodnjega obrezovanja hmelja in skrbnega gojenja ter radi precej ugodnega vremena je letos hmelj že dosege! velikost, kakršna ie zelo redka ob lem času. Tudi ni prišlo doslej še posebnih bolezni nanj, tako, da je bil doslej v veselje hmeljarjev. Zadnje čase pa so začeli hmeljarji opažati že celo cvetje, dasi še nc bo kmalu dosegel velikosti, ob kateri je navadno cvetel in je doslej cvetcl šele okrog srede julija. Krivda prezgodnjemu cvetenju je bržkone prezgodnje obrezavanje in letošnje pretoplo aprilsko solncc Hmeljarji s strahom premišljujejo, kaj bo s tem prezgodnjim cvetjem. Žalec, 25. maja. Trg je nadalje živahen. Cent so prav čvrste. Danes sc plačuje 1475—1600 Kč. Rastlina se ne razvija zadovoljivo. Rast je neenotna. Nekje dosega 3 metre, nekje pa pol metra. Živina Mariborski sejem. Na svinjski sejem, dne 25. maja 1934 je bilo pripeljanih 344 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prešički 5—0 tednov stari 70—90; 7 9 tednov stari Din '.20—130; 3 -1 mesece stari Din 200—220 ; 5—7 mesecev stari 250—300 Din: 8—10 mesecev stari 350 450 Din; I leto stari Din 500- 600; t kg žive teže Din 6—6.50; 1 kg mrtve teže Din 8.50—10. Prodanih je bilo 169 svinj. Ш ZAHVALA. Za premnoge izraze sočustvovanja in tolažbe ob prerani. bridki izgubi naše predobre soproge, mamice, tašče in stare mamice, gospe BARSCE RADAJ izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm naj-prisrčnejšo zahvalo. V prvi vrsti se moramo najlepše zahvaliti gospodu prhnariju brežiške bolnišnice dr. Cholevvi in ostalima dvega gg. zdravnikoma, ki so se kar najbolj potrudili, da bi nam našo predrago ohranili; enako tudi častitim sestram usmi-ljcnkam, ki so ji tako požrtvovalno stregle v njeni bolezni. Nadalje se najtopleje zahvaljujemo č. g. župniku na Čatežu ob Savi, ki je našo preblago pokojnico tako lepo spremil k večnemu počitku, domačim pevcem za krasne, v srce segajoče žaloslinke, domačim gasilcem in vsem, ki so našo preljubo pokojno tako mnogoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči vsem, ki so našo predrago pokojnico obsuli z mnogoštevilnimi krasnimi venci in cvetjem. — Bog Vam bodi plačnik! Čatež ob Savi, dne 24. maja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Zakaj jokate? Starši mi nočejo naročiti vzorcev od Stermeckija, čc ravno gre glas po vsej državi, da je pri njem ogromna izbera, dobro blago in nizke cene. Vzorcc volne, svile, delena, cefirja in drugih modernih Ikanin za ženske obleke pošilja IBGGVSKI • DOM IVAK1A-PEPILA ■ 1П OBLEK Celje št. IS poštnine prosta! Cenik z več tisoč slikami zastonj. III I ИШМИЈЈ J --- 4- asi V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50, Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko* Služba občinskega delovodje Uprava občine Koroška Bela, srez Radovljiški, razpisuje službeno mesto občinskega delovodje. Pogoji: 1. Srednješolska izobrazba; 2. Varščina; 3. Pogojenaredba kr. banske uprave čl. 7., 8. in 10. Dokazilo je priložiti. Rok za vlaganje prošenj je do 24. junija 1034 pri podpisani upravi. Uprava občine Koroška Bela, dne 23. maja 1934. Predsednik: Soberl Virgilij. Tudi Vaša obleka bo kakor nova зко jo pustite kemično čtsiHi in barvati v tovarni JOS, REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica Prireditve V kavarni »Stritar« vsak večer koncert. (h) Službe iičejo Inteligentna gospa ki govori perlektno nemško, išče službo gospodinje, družabnicc ali k otrokom v Ljubljani ali na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Inteligentna« št. 6024. a Kuharica samostojna, zdrava, snažna, išče stalno službo. Naslov: Ljudmila Viziak, Zagorje ob Savi, Rajnar. (a) Poslovodjo (-kinjo) za samostojno vodstvo trgovine, s kavcijo 15.000 do 25.000 Din, iščemo. -Strokovno znanje ni pogoj. Ponudbe pod »Zanesljiv« št. 6036 na upravo »Slovenca« v Celju. (b) Prodajalka s kavcijo, vajena nekoliko gospodinjstva, dobi stalno službo v trgovini mešanega blaga na dc želi. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Preprosta« št. 6025. (a) Pletiljo z lastnim strojem sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 6046. (b) Mlekarja mlajšega, neožetijenega, absolventa mlekarske šole v Škof ji Loki, sprej-mem,takoj v službo. Avgust Kovačič, Šmarje pri Jelšah. (b) Mesar, pomočnika sprejmem. Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Pe tra cesta 61. (b) Mlado dekle z dežele pošteno, ki se nekoliko razume pri šivanju, in za pomoč pri gospodinjstvu, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »I. začetnica« 5992 upravi »Slovenca«. (b) Majer ki zna dobro molzti in zdraviti, išče službo. Gre tudi na manjše posestvo, ker zna dobro obdelovati polje. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 5834. (a) Mlad zakonski par išče službo hišnika ali kai sličnega. Zmožen je vseh del. Naslov v upr. »Slov.« pod št, 5836. (a) Šafar z lepimi spričevali, vešč nemškega jezika, želi službo. Nastop s prvim junijem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5952. (a) Trgovski pomočnik galanterist, z večletno prakso - išče primernega nameščenja. Cenj. ponudbe upravi »Slov.« pod mačko »Vesten« 5850. a Dekle vajeno kuhanja in vseh gospodinjskih poslov — želi službe. Naslov: Angela Skrbiš, Makole. (a) Trgovski pomočnik prost vojaščine, z dobrimi spričevali, vešč italijanskega, nemškega jezika, želi službo v trgovini mešane ali špecerijske stroke. Zmožen kavcije. M. Klavžar, Ponikve, Dolenjsko. (a) Deklo sprejmem za vsa kmečka dela. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5986. (b) 1 tlužbodobe Zdrava služkinja ki bi slabovidnemu duhovniku brala, deloma pisala in pomagala pri gospodinjstvu, se sprejme v službo v župnišče. — Lastnoročno pisane ponudbe upravi »Slovcnca« pod št. 5869. (b) Sezonska kuharica perfektna. se sprejme za restavracijo. Plača po dogovoru. Ponudbe po slali do 15 iunija upravi »Slov.« pod »Zmožna« št. 5845. (b) Organist veSč pevovodja, fant — dobi takoj službo na Vi-nagori, postaja Rogatec Prodajalko pošteno, verno in pridno sprejmem v mešano trgo vino na deželi. Ponudbe upravi »Slov.« pod štev 5851. (b) Vajenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt, takoi sprejmem. Oskrba v hiši. Ivan Homar, slikar, Kamnik, Novi trg 34. (v) Učenko pridno in pošteno, sprejmem. — Alojz Pibernik, trgovec, pošta Šmartno v Tuhinju. (b) /enitbe Obrtnik 44 let star, mirnega značaja, želi znanja z gospodično ali vdovo do 40 let, ki poseduje malo posestvo, lahko na deželi. Resne ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovlje pod »Zenitev« št. 5965. ž Otroka od 4 do 12 let starega, sprejme boljša družina na gorski zrak z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 5918. (r) Izjava! Podpisani Kumer Albina in Marinko Frančiška, iz Ljubljane, Posavskega 5 I. n., iskreno obžalujeva najin žaljivi nastop dne 17. maja t. 1. napram gdč. Krže Mariji iz Ljubljane, Kolezijska 13; preklicuje-va vse najine trditve in obdolžitve kot izmišljene in neresnične, ter se zahvaljujeva gdč. Krže Mariji, da je odstopila od kazenskega pregona proti nama. Ljubljana, 26. maja 1934. — Kumer Albina, Marinko Frančiška. (o) Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana. (r) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeljavo, vodstvo, revizije t.etowššča V Begunjah pri Lescah na Gorenjskem, se odda za poletno sezijo večje opremljeno stanovanje. Informacije: Ljubljana, Tabor št. 3, pritličje. (L) IŠČEJO: Stanovanje sobo, kuhinjo, iščeta dve odrasli osebi v Ljubljani. Prazna soba solnčna, se odda v Du-kičevem bloku. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro -2057-10« št. 5897. (s) ^RTfl IŠČEJO: Bullet ali vinotoč s kletjo in stanovanjem, iščem v Ljubljani. Ponudbe pod »Prometna točka« št. 5935 upravi »Slovenca«. (m) ODDAJO: Kolarsko delavnico na prometnem kraju, na električni pogon, z vsem orodjem, oddam v najem zaradi odhoda k vojakom. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 5876. (n) Več stavbnih parcel na Selu prodam. Prevzamem tudi vložne knjižice naših denarnih zavodov. Josip Oražem, Moste pri Ljubljani. (p) Enonadstropna hiša s tremi stanovanji, v Vod-matu, nova, naprodaj. — Plačljivo delno z vložni-mi knjižicami tukajšnjih hranilnic. — 1. Oražem, Moste. (p) Damske obleke za poletje vsakovrstne svilene, volnene, platnene, fro-tiraste, iz krepa, cel'irja, ripsa in delena, bluze od priprostih do najfinejših svilenih, damska boljša iu navadna krila, poletne plašče in kostume, otroške oblekce za dečko in deklice v vseli velikostih, zelo veliko izbiro po jako nizkih cenah nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra 29 Oglejte si veliko izbiro blaga in nizke cene tudi v naših izložbah! Stavbno parcelo in hišo za hranilno knjižico prodam v Celju. -Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod št. 5959. (p) Hiša z dobro vpeljano pekarijo, v predmestju Ljubljane, se proda oziroma se da dat V5onoiomDinebposoii,a: Dvostanovanjska hiša z vrtom poceni naprodaj. Novak Franc, Brdo 78, Vič. (p) I Kupimo oziroma kavcije. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Spomlad 1934« št. 5896. Gostilna na prometnem kraju v Ljubljani, z lepimi lokali in vrtom - se odda v najem. Naslov v upr. »S1.« pod št. 5911. (n) Fotografski atelje v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 13, oddam v najem. Pogoji zelo ugodni. (n) Pritlična hiša na zračnem in solnčnem kraju, ali pa enonadstropna hiša, na lepem, solnč-natem kraju — naprodaj. Več se poizve: pri Fr. Pelko, krojač, Novo mesto, Sv. Florjana trg 3. p in stalno' nadzorstvo knji- Ponudbe upravi »Sloven- Dekle zdravo, krepko, pošteno, štiri mesece staremu otroku, pripravno za hišna dela, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5985. (b) Potnike in zastopnike sprejme proti dobremu honorarju ali mesečni plači »Karitas«, Maribor — Orožnova ulica 8. (b) Kmečko dekle do 25 let staro, se takoj sprejme. Dravlje 15. (b) gb- jsa»OSS8ESS8TB I Potnikom zanesljivim, mudimo dober, trajen zaslužek. Ponudbe pod »Družba« št. 6041 upravi »Slovenca«. (z) I Vajenci ii Vajenca v špecerijo, delikateso in vinotoč, sprejmem takoj. Vider, Ljubljana, Dunajska cesta 55. (v) ca« pod »Točni plačniki« št. 5976. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje visokopritlično, se odda s t. avgustom. Poizve se: Resljeva cesta 26, I. nadstropje desno. (č) Trisobno stanovanje elegantno, s kopalnico, se takoj odda za 600 Din. Vprašati v trafiki Nebotičnik. (č) Stanovanje . ... . sobe in kuhinje oddam s clamc Zadružne zveze, v , ;,,„:;„„ i i- „„ „„„ r-.. . . II. junijem. Kožna dolina cesta VI. št. 4. govodslva. sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko-obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesiio-nirani komercijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi kn|i-govodski strokovnjak — Ljubljana. Gledališka ulica št. 7/1. (d) Vlogo znesku 80.000 Din. kupim proti mesečnemu odplačilu in garanciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« št. 5870. (d) Vlogo 10.000 Din Zadružne gospodar, banke v Mariboru — kupim. Ponudbe pod šifro -50%« št. 6028 upravi »Sloven- ' garska 17 ca«. (d) (č) Lepo stanovanje soba in kuhinja s pritik-linami se odda. Savlje 50 ! ^јј^Гсе^а'V (č) Trgovci pozor! V večjem trgu na bivšem Štajerskem se oddajo v najem trgovski prostori s stanovanjem in inventarjem po zelo ugodnih pogojih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Redka priložnost« št. 6021. (n) Gostilno oddam v najem na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 50/6018. n Domačija blizu Pohorskega doma, 28 oralov, se proda. Njive, travniki, gozd, stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Pojasnila se dobe v Mariborski koči. Vila tik cerkve-podružnice, se odda v najem. Najraje kakemu upokoj. župniku. Mihael Salobir, Sv. Jakob, Kalobje. (n) Trgovski prostori in stanovanje v hiši št. 140 v Kočevju, v katerih se nahaja sedaj lekarna, se oddajo s 1. septembrom 1934 v najem. Hiša se eventuelno tudi proda. Interesenti nai se iavijo pri gospodu dr. Hansu Arkotu, odvetniku v Kočevju. (n) Skladišče lepo, suho, pripravno tudi za delavnico, oddam. (n) Enosobno stanovanje suterensko se odda. Bol-(č) Knjižico Hranilnice in posojilnice v Kranju 52.000 Din — proda proti gotovini: Fric ve se v upravi »Sloven Smuk, Retnje pri Tržiču, ca« št. 6015. (č) (d) V vili v centru mesta se odda stanovanje treh sob. kuhinje in kopalnice. Poiz- UIIIIIIIIUHIIUUUIIUIIIPUIIIIIIIIIIIIIII L)roben oglas v •t,lcvencu-oosestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem nai kupca ti jt kniiiirn dn liiiimiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimi'iiiimiiiiiiiiii Posestvo 15.000 Din posojila na 10 krat tolikšno vrednost, proti vknjižbi na prvo mesto, iščem. Na- Enosobno stanovanje , 70 oralov, 7 km od Ma- oddam. Vprašati v trgo- ] ribora, gozd, sadonosnik vini: Povšetova 22, Ko- ; lep razgled, 2 zidani po- delj (č) slopji za bivanje in gospodarsko poslopje. Ide- Vajenca za kleparstvo in vodovodno inštalacijo — sprejme Gustav Puc, Tržaška cesta, Ljubljana. (v) Pekovskega vajenca krepkega — sprejme parna pekarna Ornig, Ptuj. sIo,v .v, uPr*vi »Slovenca« I Dvosobno stanovanje ^тГ- ^Грго^Гро pod st. 5WU. t"' z vsemi pritiklinami. Dr- j ugodnih plačilnih pogo- telova 8, Moste, se odda. iih. — Marstan, Maribor Poizve se: Vel. Čolnar- Slovenska 22. (p) ska 20. (č) Enosobno stanovanje pritlično, oddam maio- Kot vajenka v trgovino bi rada vstopila absolventka nižje gimnazije z malo maturo. Je pridna in poštena. — Ponudbe pod »Krščanska hiša« št. 5848 na upravo »Slovenca«. (v) Učenec (učenka) priden, delaven, pošten In dober računar, z do-voljno šolsko naobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Razen obleke vsa oskrba zagotovljena. Ponudbe upravi »Slovenca« št. 5968. (v) Kako postaneš šoler? Ako se vpišeš v J če- j (brez vsakega mrčesa) hovo šoler. šolo na Tvr- Naslov v upravi »Slovcn-ševi cesti 36 ki Ti pošlje j ca« Pod št. 5983. (č) na zahtevo prospekt za Hiša pri morju Novi, Hrvatsko Primorje poceni naprodai ali se da stoni (u) Akademik instruira vse gimnazijske predmete takoj in med počitnicami. Gre tudi na dom. Ponudbe na upravo Slov.« pod Akademik« št. 5877, (u) Fotoainatcrji! članski rodbini s stalnim I v najem z vso opravo zaslužkom. Pogoj čistota Sestoji iz 6 sob, 2 velikih teras za solnčenje, kuhi nje in pritiklin Vpraša nja na naslov: Ga. Anica Ježič, plača Kralja To-mislava, Dubrovnik l. (p) Enonadstropno hišo s tremi trisobnimi in enim enosobnim stanova njem — prodam. Velikost Opremljena sobica se odda gospodični. — Sv. Petra cesta 52. (s) Opremljena soba deckctfV rZ stavbišča 622 m- Donos I žico. Novak Ignacii, Sa- decKega cesla 5. Cena % 0()0 Djn Mno Cena I hovec. p. Dobrniče pri 380.000 Din. Naslov v Trebnjem. (p) upravi »Slov.« št. 5960. p Novo hišo z velikim ograjenim vrtom in elektriko, blizu kolodvora, cerkve in šole v Dev. Mar. v Polju — prodam za 69.000 Din. Informacije daje gospod Franc Zaje, Polje 6 pri Ljubljani. (p) Priprosto hišico na deželi prodam. Cena 18.000 Din. Ponudbe pod »Nižji sloji« št. 5998 ma upravo »Slovenca«. (p) Za gotovino 27.000 Din prodam novo-zidano enodružinsko hišo z vrtom 930 m'"'. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5991. (p) Stavbno parcelo 300 do 500 m5, v predmestju ali v mestu, kupim. Kralj, Ciglerjeva 29, Ljubljana-Moste. (p) Tri krasne parcele ob Tyrševi cesti na Brinju — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5979. (p) Ugodna prilika za naložitev kapitala! — Prodam veliko trgovsko hišo v Kranju na najpro-metnejši točki na Glavnem trgu, zelo ugodna za trgovino na debelo. Nadalje v Ljubljani: novo trgovsko hišo, zelo prometna točka, obrestuje se 10 do 12%; tri stanovanjske vile v ugodnih, sončnih legah, dve stanovanjski hiši, hiša z gostilno. kakor tudi več stavbnih parcel. Za plačila se vzamejo deloma tudi hranilne vloge. Pojasnila daie Ivan Sušnik, Ljubljana, Krekov trg 10. Dvostanovanjsko vilo z vrtom, novo, prodam v najlepšem delu Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5997. (p) Parcela na Viču, Cesta na Brdo, po ugodni ceni naprodaj. Poizve se v čmučah v opekarni. (p) Trgovsko hišo srednje veliko, v Mariboru ali v okolici, iščem. Eventuelno tudi posestvo ca. 10—12 oralov v bližini Maribora. Plačam v gotovini. Ponudbe poslati pod »Rentabilno« 5964 upravi »Slovenca« Mari-bor._(p) Majhna vila v Ljubliani, se ugodno proda. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Solidna« št. 5927, (p) Nova vila se proda za 130.000 Din. Polovica lahko hranilne kniižice. Leopold Florjan, Celje, Dečkova cesta, (p Nova hiša pripravna za penzijonisla, 3 sobe, kuhinja, s toplo vodno napravo, shramba in obsežen obdelan vrt, se ugodno proda. Pol ure iz mesta Celje. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod »Ugodno« št. 5957. (p) Manjše tkalnice za bombaž ali posamezne statve kupim. Ponudbe pod »Statve« št. 6031 upravi »Slovenca«. (k) Zlato, srebro, nlrlfin kuPuie piUIIII po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Orognova ul. 8, Bukov in mešan gozd kupim. Ternek, Maribor, Slovenska ulica 6. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vbod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Čajno maslo prvovrstno, rabim vsako količino za stalno dobavo. Ponudbe z navedbo cene in možnosti tedenske dobave takoj na Avgust Kovačič, Šmarje pri Jelšah. (k) Trgovino na deželi, dobro idočo, na orometnem kraju, oddam. Potrebno ca. 50.000 Din. Ponudbe na upr. »Slov.« v Celju pod šifro »Redka prilika« št. 5926. (p) Parcela 900 m-, na križišču nasproti kolodvora v Litiji, se proda. Dopise je poslati na Boris Samsa. Litija._(p) Posestvo sestoječe iz njiv, gozdov in travnika, v izmeri ca. 25 ha. prodam Posestvo leži skupaj v enem kosu, ie blizu farne cerkve in eno uro od železniške postaje. Proda se tudi samo polovico posestva. Za polovico kupnine se pre-zame tudi hranilno knji 150 Din. (s) Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, oddam. Friškovec št. 6. (s) Hiš' Stavbne parcele I najlepše, po 600—800 mJ o „:___i . . ograjenim vrtom - pro- 2 priprosta gospoda dam za 120000 Din s petimi stanovanji, elek- I krasan, solnčna lega, na triko, kletjo in velikim j Poljanah ob Zarnikovi in lici Stare pravde, na Lepi posnetki zimskih dobita stanovanje s pe- Eventuelno prodam po- molivov — v velikosti i rilom zastonj od 15. VI.. lovico hiše z vrtom, stro- 10 x 15 ali 9x12 — se 1 če plačata za celodnevno go separirano z dvema dobro honorirajo. Infor-| hrano 54 Din. Naslov v Haiiovanjema za 50.000 macije: papirnica M. Ti-1 upravi Slovenca« pod Din. Kranjc Mara, Spod Nova hiša 2 njivi in sadni vrt, pol ure oddaljeno od Viča -naprodaj. Cena 25.000 D. Pojasnila daie gostilna Brdenk na Brdu. (p) Novozidana hiša gospodarsko poslopje, K orala vrta, se proda po nizki ceni. Gotovine Din 25 000. Dev Marija Brezje 44 pri Mariboru, (p) Tristanovanjska hiša nova, ob avtobusni postaji, pod Kamniškimi planinami, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5938. (p) Parcela nad 800 m- — naprodaj. Frančiška Sluga, Vič 75. (P) 9 oralov posestva z lepim sadnim vrtom, s pridelki in orodjem — zaradi selitve prodam. Kmetec Štefan, Gorica, Pragersko. (p) čar, Ljubljana. Ir) I št, 5996. sproti cerkve-samostana 00. jezuitov, naprodaj. -Enako je naprodai več Marcel v Rožni dolini. — Vprašanja na: F. P. Vi-dic & Comp., Ljubljana, j Avgust Robežnik, gosfil- Hiša z gostilno v Mariboru z lepimi prostori, velikim prometom, se zaradi smrti z vsem inventarjem poceni proda. Dopise pod »Velik promet« št. 5953 na upravo Slov.« v Mariboru. (p) Poceni prodam novo dvostanovanjsko hišo z 2000 m2 vrta, drvarnice, vodnjak — na Viču pri Ljubljani, 10 minut oddaljeno od tramvajske proge. Cena samo 60.000 Din. Polovica se plača v gotovini, ostalo se lahko prevzame hipoteko. — Poizve se pri Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubl ana Wolfova ulica št. 3. Fotomayer Maribor, Gosposka ul. 2. Dragi časi: ceneno slikanje! Za legitimacije in brzoslikanje - takoj! — 6 autofot 15 Din. Pozor dame! Krasno valovito glavico v eni uri brez bolečin za 80 Din naredi frizerski salon »Jurman«, Miklošičeva cesta — poleg sodnije. (t) Posteljne mreže izdeluje in jih sprejema v popravilo najceneje — Alojz Andlovic, Komen-skega 34. (t) Couch zola. oto mane. spalni fotelji, vseh vrst modroci po najnižjih cenah in solidni izdelavi FKANC JAGER, tapetnik Ljubljana Sv. 1'otra uasip -'9. telel' 20-4S Izbera najmodernejših vzorcev. (s) nje Radvanje 6, Maribor. I Prešernova ulica. (p) na na Viču. (P) Cepljenje vrtnic Vam izvrši strokovnjak. Pišite dopisnico. Polše, Malavas 40, Jezica. (tj Mojstrica kozmetike Slava Gril, Ljubljana — Beethovnova 15, neguje po najboljši metodi s specialnimi kremami. Cene zmerne. (t) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morske trave, žime, cvilha ra modroce in blaga ia prevleke pohištva. IZKORISTITE ŠE HITRO TO EDINSTVENO PRILIKO! Vi dobite Din pri nakupu novega aparata KODAK JUNIOR 620 z anastigmatom F.7,7 Vsakomur je sedal izpolnjena želja, ker ima edinstveno pr liko za nabavo take prekrasne kamere. Posvetujte se z Vašim folotrgovcem glede odplačevanja na obroke. Ta naša edinstvena ponudba velia samo do 9. junija 1934! Ne zamudite radi tega te prilike; Proti izročitvi izpolnjenega kupona plačate meno Din 490 . samo Din 390'- Odrežite ta kupon, izpolnite ga, ker Isti velja Oin 100 -pri пакири aparata Koda* 3unlor 620 F. 7 7 •i i Izročitev tega kupona pooblašča podpisanega ze popusi KOD21K л VERICHROME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSr ETKE! pri nakupu aparata Kodak Junior 620 Velja »emo do 9. juniju 1934. IME ........................................................ NASLOV , 7,7 Obhajilne slike v največji izberi in po najnižji ceni nudi Prodajalna H. NIČMAN, Ljubljana li Pohištvo i Skoraj nova spalnica z modroci, naprodaj v Ljubljani, ■H. 2. Živinozdravska (š) 1ИШЕИ Klavirje pianino prvovrstnih inozemskih znamk nudi nai-cenejc, tudi na obroke Uglašuje in popravlja: M u z i k a . Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. (g) Klavir Kratek, prodam za 6500 Din. Poljanska cesta 54, vrata 19. (g) li« ШШШШ1ШШШ1ШШ11.....uinunut Ce avto svo/ stari prodajaš aP motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev na i man/s' inserat .................................... Otroški vozički najnovejši modeli, nizke cene. — M. Tomšič, Sv. Pelra cesta 52. (1) Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1} Najceneje se oblečete pri: Tomšič, Sv. Petra cesta 38. Obleke Vam iz tjolovimo tudi po meri. Opeko Moško kolo in pogrezljiv šivalni stroj, prvovrstne znamke, poceni prodam. Dvorakova ulica 3, I. nadstr. levo. (1 vseh vrsl kupite po nizki ceni v opekarni J c r k o , ' Črnuče. ! VINA p r vrstna, bela in črna Vam ugodno nudi od 50 1 naprej Belokranjska klet vinarska zadruga LJUBLJANA VII Gasilska ulica 3 Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. Vrtne stole zložljive, proda T r i b u č , Glince, Tržaška 6, telefon 26-05. (1) Prodajamo ua obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparilni-ke za krmo I Spmnipnir, |»ni»ikr! „Te h na" 11U SLI AN Д, Mestni trg št. 25/". Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Obiščite našo razstavo otroških voziOkov Celovška C. 2«. Ljnbljana Vil KUCLER & CO. tovarna oLroških vozičkov. Zelo poceni se oblečete pri Preskerju, Sv Petra cesta 14. Naraven malinovec limonado, oranžado - po brezkonkurenčni ceni — vsako množino, dobavlja Iioman, Sv. Petra c. 83, Ljubljana. (1) Košnjo 6 travnikov oddam. Poizve se 28. maja od 12 do 14 na Sv. Petra cesli št. 79. (I) Reklamna cena! Otročje in moške nogavice po Din 3,— dainske, kratke Din 4.— nudi — Nogavice >Bem-berg«, družba z o. z., v Ljubljani, Miklošičeva 14, VINA Za tožko delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani. Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove ( pod Dolenj skim kolodvorom in nad »Zelenim hribom«), se odda. — Razpisuje se istolam dobavka 60 m3 drv. Pogoji so na vpogled pri hišnikih O. D. D. na »Zelenem hribu« in v Wotfovi ulici št. 12. Pismene ponudbe sprejema uprava Oražnovega dijaškega doma na tukajšnji univerzi, glede košnje do 8. junija, . glede drv do 20. junija 1. 1. Prodam iz konkurzne mase: 1 avtomatično tehtnico Schcmbcr«, 1 decimal-ko. — Konk. npravilelj dr. Lulik, odvetnik, Frančiškanska ulica 4. (() Suhe gobe povzorčeno, kupuje slalno po najvišji ceni Artur Nachbar, Radeče. (1) Če najdete v Vaših kolih ležati kakršnekoli rabljene predmete, ki so Vam v na-polie, jih pošljite dobro prodati na Napoleonov trg h tvrdki »Promet* (nasproti Križcvniške cerkve). Istotam ugodno naprodaj: Otroški vozički, skoraj novi, motorji, kolesa, šivalni in drugi stroji, foto, radioaparati, glazbila, pohištvo, gospodinjske potrebščine in šc vsakovrstne druge predmete stalno na zalogi. (1) Voz-lincer z gumijastimi kolesi — ugodno proda H. Kriwa- nek, Maribor, Loška ul. št. 2. (I) OTEL »POSTA5 TRZIC Ciste in udobne tuiske sobe. Prvo vrstna restavracija. Solidne cene i Priporoča se vsem gg. turistom in potnikom Krava s teletom mlada, dobra mlekariea -naprodaj. Peruzzijeva 131, na Barju. (1) Prodam zofo in novo, črno obleko. Delelova 6, Zelena ; jama. (I) i Košnja sena in lucerne naprodaj. — Maljan Frančiška, Vodnikova cesta 57, Zgornja ; ku, na Šiška. (I) i farne cerkve. Dom in Svet 1923—1932, trdno vezane, prodam po 50 Din, najraje skupaj. Zbornik za umetnostno zgodovino, vezane po 35 Din. Ponudbe upravi Slov.« pod št. 5916. (1) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamni-Sutni, nasproti (D Manufakturnc stelaže j povsem nove, višina 2.80, l globočina 0.38, dolžina i i2.50 m — zelo poceni j •naprodaj. Ponudbe upr. | »Slov.« pod S. D. Ljub liana« št. 5913. Zahvala Ob nenadni izgubi našega predragega soproga, očeta, starega očeta, očma, brata, strica, tasla, gospoda Franca Demšarja posestnika in trsrovra nam je došlo toliko izrazov iskrenega sožalja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Iskrena zahvala predvsem čč. duhovščini, posebno domačemu gosp. župniku Ani. Hribarju, zdravnikoma gg. dr. V. Strnadovi in dr. L, Merčunu, »Sokolu« iz Železnikov in Škofje Loke, Ciril-Metodovi družbi, Hranilnici in posojilnici, Bralnemu društvu, Sodarski zadrugi, Gasilnemu društvu — vsi iz Železnikov, Gasilnemu društvu Sorica, Trgovskemu gremiju in cestnemu odboru Kranj, gostilniški zadrugi, zastopnikom oblasti, pevcem »Sokola«, darovalcem cvetja in vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so blagopokojnika spremili na njegovi zadnji poti. lil ^.'iiciu^is iu, I\J nu uirt^ufiuM Železniki, dne 26. maja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. VINO fl) i lastnega proizvoda, letnik 1933, izvrstna kvaliteta, proda VINCENC TAMM v Ptuju. Nogavicc, rokavicc ia pletenine Vara nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka (Car! Prelog, Ljubliana, Židovska ulica in Stari trg lil Vrtno utico novo — poceni prodam, Močnikova ulica 4. (1) Za pokositev sena prepustim brezplačno približno 4000 kg olavc. Poizve se v lovarni Golob & Ko., Vič pri Ljubljani. Paviljon pripraven za prodaj-slaščic ali za trafiko, naprodaj po ugodni c:eni. Pojasnila daje A. Slini, kopališče, Ježica (1) Moške srajce dobile najceneje pri: Tomšič, Sv. Pclta cesla št. 38. Oglejte si cene! (1) Konja Graščina Čemšenik p. Dob ima naprodai: nekaj montafonsluh čistokrvnih telic od 5- 16 mesecev starih; kosilni st.oj znamke Doring, v popolnoma dobrem, takoj, uporabljivem stanju; o t r >šk i voziček zapravljivčel — Ponywagen Cene pc dogovoru. (1) Košnja na morostu naprodaj. Streliška ulica št. 33. (1) in kočijo, prodam. Naslov _ ... , , v upravi Slovenca pod 2 vel,ka v,nska soda št. 6047. (D Dva vagona apna dobrega, po 23 Din za 100 kg franko vag. Trebnje, prodam. Dobava v 14 dneh. — Mihael Lah, Malavas, Trebnje. (I) Velik štedilnik in umivalniki naprodaj. Poizve se v hotelu »Balkan«, Sv. Petra cesta 25 pri vratarju. prodam. Kollmanu, Mcst-ni trg.__(I) Triletna oslica pohlevna, z vso opremo, priporočljiva za olroke, ugodno naprodai. Uprava graščine Ortenek. (I) Šivalni stroj čevljarski, malo rabljen, naprodaj za 2000 Din. — Pevec Alojzija, Praprol- (1) niča, p. Mirna. (f Rekordna vožnja 20 Ozračje že ni bilo več lako čisto in vedro ko prej. Skoro neopazno so lazile bliže tankim pajče-vinam podobne drobne proge megle. Samo mornarjevo oko jili je moglo zaznati. Pri brzini '2H vozlov ne bo trajalo dolgo, ko bodo številnejše. Tekom pol ure bodo že sredi goslo_ kaše. Naslonil je komolca na ograjo. Tam ga je malo pozneje srečal Haynes, ki ga je neprestano čuvanje gnalo na moslič. Drugi kapitan se je več nego deset minut sukal okrog poveljnika, ne da bi si upal nagovoriti ga. Nazadnje je vendar obšla! ob njegovi strani. O, lo ste vil ga je ljubeznivo ogovoril poveljnik. Da. DavisU Prišle so gotove ure, ko ga je lako imenoval. »Megla jc tu." Res je. Pridite, »rova v sobo za zemljevide.« Ko je stal ob svoji delovni mizi, jo izvlekel iz žepa obe papirnati kupi, ju razgrnil, pomolil drugemu pod oči in vprašal: • Kaj bi storili vi?« llaynes ni bil izmed onih, ki brez premisleka odgovore, /.lasti ne. v tako kočljivem položaju. Začrtal jc na karti jutranjo in popoldansko lego lo lenih gora. premeril razdaljo med njima, da izračuna Ii i trosi, s katero so plule proti jugu. Narisal je ludi pol. ki sc je bodo predvidoma držale, in »mer .Morske zvezdo'. Urez nestrpnosti ga je Daviš opazoval pri delu. Vedel je, da sn nasveti drugega kapitana dobri. Ta je dovršil svoje račune in še nekiij časa nemo vrtil konico svinčnika med ustnicami, nato pa dejal: Jutri ob enajstih bi krenil pet in dvajset stopinj na levi bok.« »Kako to?« /Vzemite svoj kotomer in računajte. V polin-dvajsetstopinjskem kotu pri brzini osem in dvajset vozlov lahko v dveh urah plovete dobršno južneje mimo ledenih gora.« ln izgubljeni čas in daljša pol? In ukaz. naj dospemo za vsako ceno? S pogledom, srepo uprtim v Davisove oči. je Ниупее odvrnil: •Prihaja to za vas v poštev? Bolj od vaše ladje? Bolj od vaših ljudi?« Daviš je skoiniznil z rameni, okrenil Haynesu hrbet iu stopil nekaj korakov po sobi. *Ni mi bilo potreba nikogar, da bi mi lo povedal. Računam lako dobro kot vi. Ne da bi ga lo užalilo, je Havnes nadaljeval: »Daviš, do enajstih jutri dopoldne ni treba, da zgubimo en sam palec, kar moči lahko drvimo ... Ko bi se dalo pridobili še vozel, bi ne bilo ničesar izgubljenega. »Le pojdite v strojnico in povejte, če hočete, da vas vržejo ven ...« Toda šel je nevlegoma sam in da bi ga vodja mehanikov slabo nc sprejel, sc je poslužil zvijače. Stopil je v strojnico, ko da gu lomi divja ihla. Zadrega, ki gu je stiskala, mu je olajšala nadeti si ta videz. Ko je pa odprl ueta, je bil resnično jezen in je sam verjel, kar je govoril. Presenetil jo (irajsona, klonecoga nad pisalno mizo. Postava mu je bila nekam ponosita, večja. Trjr> kol sicer so udarjale noge ob pod in glas mu je bil neobičajno poln ... Kaj naj lo pomeni? — Se norčujete z menoj? In ne da bi puslil Gra.vsonu čas, da odgovori, je nadaljeval: .Brzina je че popustita za vozel. Premičeiuo se nalik želvi. Se je kaj pokvarilo?. Grayson je počakal, da je plaz zdrvH mimo, nato je pobaral: »lz česa to sklepale?« »Iz naših točk.« »In čo so napačne?« »Vi me ne bosle učili mojega poklica!-. Pri teli besedah je stopil v Oraj'soflovo sobo inžrrner. Daviš se je lolil njega. »Vsem bomo v zaatneh. Ni bilo umestno, da sle delali lako reklamo. Predajali ste kožo medveda, ki je bil še v brlogu. Najhitrejša ladja sveta? Ha! Smejal bi se!« Inžener ni razumel ničesar. Bil je presenečen, da so od moštva zahtevali tak neprestan napor. Sam tudi ni imel ni za hip oddiha, mogel si ni privoščili niti poštenega obeda. Shujšal ie leh 36 ur. Občudoval jc može, ki jim je ukazoval. Delali so desetkrat več od njega, jedli liki ljudoirci, padali v globok spanec, čim so legli, ле neprestano šalili in godrnjali. Zagotavljam vam, naredimo naredijo vse, kar morejo.« »Dobro. Stvar je kar preprosta. Recite možem, naj zaspe: pustite, naj pogasnejo ognji. Jaz grem leč in dospeli bomo v Nevvvork — kadar bomo mogli.« »No,-: je vprašal inžener Gravsona, kaj pravite na to?« »Poskusili bomo, toda ljuhi Bog. pri nas bo vse frčalo. In v Nevvvorku bom moral dobiti sveže moštvo. Moje bo do kraju izčrpano.■ Dvignil se je in se podal k strojnikom, da jili obvesti o Davisovem obisku in jim ponovi njegove besede. Ko so li povedali mnzačem. da sn zgubili vozel in ga morajo zopcl pridobili, ji' vscui v strojnici za trenotek upadel pogum. -Ne, to ne more biti!« Nad svoje delo sklonjeni možje so majali z glavami, s ko migal i z rameni. Mislili so na napor zadnjih dveh ur, na neprestano skrb. ki so jo posvečali aparatom, iir v ušesih jim je zvenel vedne naglojši ritem strojev. »To no more biti!' »Če je ros, je bolje, da vse pustimo!« Povejte lo kurjačem! Огаувоп sam jo prevzel to nalogo. Spušlil sr je v kurilnico po lestvi, ki je od strojev vodila * spodnje nadstropje. Za hip je nepremično obstal in gledal na|>ol gole može, ki jim je s hrblov. od j potu oblilih, odsevala svetloba plamenov. Kako ga sprejmo? Prsi so jim žvižgale nalik piščalkam m j ob hipih najhujšega napora so so njihovim grlom izvijali zamolkli kriki, ki so boleli v srcc. Graysoti jc okleval. Nečloveško bi bilo jih šc , bolj priganjati. Tu je bil pravi pekel. Porogljivo j se? je zasmejal, ko so je spomnil, da je drugod čul. ■ kako so se kurjači pritoževali nad svojim dolom in J zmučenostjo. Kuj naj bi šole li-lo rekli! Navezan ' je bil nanje, čutil jo. da so iz enakega mesa kot on. in zdelo so mu je, dn bo lahko ž njimi govoril, da j ga bodo razumeli', kol da jo eden izmed njih. Sai i jo bil kol oni človek, ki ga jo zmagoval napor iu jo zasledoval isli smoter. Opogumil se jo in stopajoč od enega do dru goga jim jo vpil v uho: •Naprej, dečki!« Sprva ne.zaiipni. sovražni, so kurjači drzno obračati k njemu obraze z ožganimi očmi. Toda lo jo bil Gravson, ki jim je govoril. Pri Transoccanaki ; je bil znan kot dober delavec in vodja, ki jo ljubil 1 svoje moštvo. Kljub temu je nekdo dejal /Ne!, iu t \i-ka I zasadil lopato v kup premogu UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE! MILOZAZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA Vois&lcusite! P01ZKUSNA ŠKATLA 3- DIN Potniki! Stenice Vas motijo v spanju po hončanem napornem delu NAJDOLJ&I ŠIVALNI STROJi ADLER IN .GRITZNER Večletna garancija! Pouk v umetnem vpz'nju brezplačen! pokromana kolesa .GRITZNER* po izredno nizkih cenah samo pri tvrdki JOSIP PETI1INC LJUBLJANA blizu Prešernov«« spomenika, za vodo. Telefon št. 2913. Vlaqo v stanovanju-hišno gobo in vse slične nedostatke odstrani zanesljivo in za vedno, potom specijalne izolacije, stavbeno podjetje HUGON SCHELL, Ljubljana VII Maurerjeva ulica 29 — Telefon 2191 Zahtevajte neobvezen strokovnjaški pregled in proračun! GRATZOR 34 W SUPER n.............................................................um.....i.................... HOTEL LONCARIC SELCE (pr! Crikvenici) .... toda stenice uniči samo „FLIT" Ubod sterlcf ni sam-1 neugoden ampak tudi nevaren. Stenice prenagajo najhujše bolezni od hiše do hiše. Stenice so odporne, s slabimi sredstvi se ne morejo uničiti. Zahtevajte zato izrecno »FLIT« in ne zadovoljite se z imitacijami. Zahtevajte rumeno ročko s črnim robom in s sliko vojaka. — (Za izlete in potovanja vzemite potno kombinacijo: malo ročko z malo brizgalko). «FLIT« je originalen samo v zaprtih ročkah. [•III i • ЖТЖ®Ј Mflllfl Pazi: „FLIT" sedaj pnjetneje diši! PIRJE HS PO Din T'—. IO*—. skublieno Din 16 —, 24 —, belo skubljeno Din 44'—. belo gosje skubljeno s puhom kg Din 36—, 4S-—, 64 —. 84 —, bel puh Din 150- VZfilflVnlCe polntene 40X50 Din 10 —, b0X80 Din 27 —, 35 —. -Pernica polntei.il 120X180 Din 90 —. 135 —z rožastim ali plavim inletom. Vzorci brezplačno. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko Odeje prvovrstne in najcenejše v veliki izbiri. Pošlje se po povzetju Neprmerno blago zamenjamo ali vrnemo denar. — »POSIELJINA« П. WciSV ZAOllED. lllCA 76 ZAHVALA Ob bridki izgubi nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica, gospoda JOSIPA KOSTANJEVCA vadniškega učitelja v pok. in pisatelja se najtopleje zahvaljujemo za izraze iskrenega sočutja in so-žalja ter za obilno darovano cvetje. — Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, Slovenski Matici, Klubu književnikov v Mariboru, zdravniku g. dr. Mariniču; za ginljive poslovilne besede gg. dr. Sorliju, dr. Tominšku. Reharju in Petcrlin-Petruški; dalje zastopstvu mestne občine mariborske gg. Rodošeku. Grčar-ju in Hedzarju, pevskemu zboru pod vodstvom g. Laha, kakor tudi vsem, ki so od blizu in daleč spremili dra nika na zadnji poti. Maribor, dne 26. maja 1934. iragega pokoj- ŽALUJOČI OSTALI. Na obali blizu kopališča nasproti parka, 24 sob s teraso tekočo vodo, elektriko, parketi itd. Odlična renumirana domača in duuajNka kuhinja Popolni peneion Din 65—75 po legi sobe Prospekte in informacije daje lastnik DRAGUTIN L0NČARIĆ ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII INSEKIRAJTE V »SLOVEINCU«! Za stare za-1 puščene rane na nogah (ulcuscruris). Po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah je dokazano, da „FITONIN" zanesljivo ln sigurno zaceli tudi najstarejše kronižne rane Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 stekl. 50 Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagieb 1-78 Reg- pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933. preJ0 Prava Sedaj uteha za živčno bolne! Tako nenadno i/premembo v prav za prav kratkem času - že v neka) tednih povzroči samo naše preizkušeno redilno sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje bolezni, je izredno veliko Pišite še danes na spodaj navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto: Ernst Pasternack Berlin S. 0., Michnelkirchplatz 13. Abt. 123. je najmodernejši hexoden 4 elektronski aparat — Valovi 18—2000 m. — Absolutna selektiviteta. — Avtomatična regulacija fadinga 1 : 500. — Prvovrstni polnodynamični zvočnik, kateremu se lahko priključi še drugi. — Skala z imeni postaj. — Elegatna izvedba — kras vsakega stanovanja. Dobi se pri elektro-tvrdki A. Verbais, Liubliana (poleg Slamiča). Prospekti na razpolago. — Tudi na obroke. Lfudsho posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njel naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. Opozarjamo na JHali oglasnih' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki prilki Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena sestra in teta, gospodična MANCA ŠUŠTER tobačna upokojenka dne 26. t. m., po dolgotrajni težki bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 27. maja 1934 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti. Cernetova ulica št. 17, na pokopališče k Sv. Križu. > V Ljubljani, dne 26. maja 1934. Žalujoči ostali Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni sin itd., gospod Dovč Franc Pogreb nepozabnega se bo vršil danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Savlje št. 7, na pokopališče v Stožicah. S a v 1 j e, dne 27. maja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 22. maja 1934 ponoči nenadoma, a dobro pripravljena, zapustila naša predobra, od vseh spoštovana in ljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Tereztia Balon posestnica v Bcligorici, Bizeljsko Pogreb nepozabne rajnice je bil v petek, 25. maja, ob 9 dopoldne iz hiše žalosti. Vsem, ki ste poznali njeno blago srce in jo ljubili, io priporočamo v blag spomin! Bizeljsko, dne 23. maja 1934. Žalujoče rodbine: BALON, SEKORANJA, HUDINA. ZAHVALA. 7.a vse izkazano nam sožalje ob težki izgubi naše nepozabne soproge, mamice, hčerke, sestre in tete, gospe ALOJZIJE PAVŠIČ ROJ. MEDVESCEK izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam stali v teh težkih urah ob strani, nas tolažiili in delili z nami preveliko bolest. Zahvaljujemo se tudi cenjenim darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvala! Jesenice, Gorica, Ljubljana, 27. V. 1934. 2 a I u j o £ i ostali. ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane in bridke izgube naše ljubljene hčerke, sestre, tetke in svakinje MARE izrekamo ob tej priliki vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. prim. dr. Neubauerju in f. dr. Furlanu za vso požrtvovalnost v zadnjih trenutkih trp-jenja. Enako se zahvaljujemo vsem darovalcem za poklonjene vence in cvetje. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Kranj, dne 20. maja 1934. Žalujoča rodbina Blagne in ostali sorodniki. S Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CeC, Izdajatelj: lvau Kako vee. Urednik: Lope Golobii.