Koroška deželna vlada in koroške politične stranke - poskus doprinosa k razumevanju razmer na Koroškem pred plebiscitom

slovenski

2021

letnik 29, številka 4

Koroška   koroški plebiscit (1920)   mirovne pogodbe   politične razmere   zgodovina

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Razmere na Koroškem po prevratu so bile zelo napete. Koroški Nemci so živeli v strahu pred zasedbo jugoslovanskih in italijanskih enot. Oblasti v Ljubljani so pričakovale, da bo mirovna konferenca izpolnila njihove želje glede meje z Nemško Avstrijo. 26. oktobra 1918 je bil v celovški deželni hiši skupni posvet predstavnikov nemško-avstrijskih koroških strank, na katerega predstavniki Slovencev niso bili vabljeni. Ustanovili so začasni deželni zbor po ključu izida zadnjih državnozborskih volitev leta 1911, določili sedemčlanski izvršni odbor, ki naj bi opravil vse potrebno za konstituiranje začasnega deželnega zbora. Ta bi do imenovanja novega koroškega deželnega odbora provizorično vodil deželo. Leta 1918 in na začetku naslednjega leta je bil mogoč dogovor med Narodno vlado za Slovenijo in koroško deželno vlado o priključitvi koroškega območja južno od Drave h Kraljevini SHS, vendar je slovenska vlada to odločno zavrnila. Končno je demarkacijska črta, ki jo je predlagala Milesova misija, mejo določila na Karavankah. Wilson se je zavzemal za plebiscit, to je podpirala avstrijska stran in taka je bila odločitev na mirovni konferenci v Parizu.

03.10.2022