SVOBODNA SLOVENIJA
USTO (ANO) L (44) Štev. (N°) 44
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 14 de noviembre -14. novembra 1991
Kdo zavira gospodarsko zakonodajo v Sloveni ji?
Odgovor je preprost. To delajo komunisti, ki še vedno obvladajo eno od treh zbornic slovenskega parlamenta. Na ta način ohranjajo nadzorstvo nad podjetji, kot so to delali že 45 let. Pri tem se sami kapitalizirajo, medtem ko podjetja hirajo.
Pred kratkim je očital predsednik slovenske vlade Lojze Peterle Zboru združenega dela (kakor se ta zbor imenuje), da je anahroničen. To je zelo mila sodba za to ustanovo, ki ni bila nikdar delo demokratično urejenega sistema.
Anahronično, zastarelo, je namreč lahko le nekaj, kar je bilo vsaj v preteklosti koristno. ZZD pa je bil vedno orodje partije in potemtakem v svojem bistvu škodljiv koristim slovenskega naroda.
Bliže resnici je bil minister Umek, ki je v enem svojih člankov označil ZZD za „nelegitimno“. To je res. Skoda le, da se je minister omejil in pokazal le na nelegitimnost enega dela državne strukture,
ki jo je zgradil totalitaren sistem.
Nelegitimen ni le ZZD, ki zdaj onemogoča vladi delo. Nelegitimna je ustava, pa celotna današnja struktura ter vsi zakoni, izglasovani pod nedemokratičnim režimom.
Če bi demokrtično izvoljeni poslanci in vlada od vsega početka zavrnili nelegitimno ustavo in zakonodajo, bi jim danes peščica komunitov ne speljala v nevarnost celotno gospodarsko preosnovo slovenske republike.
Hkrati pa bi lahko skoraj mimogrede popravili vse krivice, ki jih je storil komunistični režim v preteklosti.
Danes, ko čuti demokratična vlada na lastni koži sebičnost in narodno brezčutnost komunistične manjšine, je govoriti o nelegalnosti in anahronizmu le ene od parlamentarnih zbornic podcenjevanje slovenske politične stvarnosti.
P.T.
Deklaracijo ocenjujejo pozitivno
„Prišlo je do tega, kar že ves čas ponavljam. Jugoslavijo je možno rešiti le po kosih in pri tem je treba upoštevati različnost. Deklaracijo razumem tako, da kdor izpolnjuje pogoje, kdor ima državo urejeno in kdor je kooperativen, ta bo deležen ugodnosti,“ je v soboto, 9. novembra, na časnikarski konferenci po sestanku z nekaterimi gospodarskimi ministri in zunanjim ministrom povedal predsednik Izvršnega sveta RS Lojze Peterle.
Na sestanku so cenili pomen in posledice deklaracije, ki je bila sprejeta v Rimu. Ocenili so jo kot pozitivno, saj „končuje“ z Jugoslavijo.
„Sankcije so namenjene celoti, vendar je za nas bistvenega pomena tisti člen, ki govori o tem, da so članice za kooperativne republike sklenile uveljaviti pozitivne kompenzacijske ukrepe. Mi se seveda smatramo za tisto, ki je bila kooperativna, ki izpolnjuje pogoje za priznanje, ki ima urejene zadeve v zvezi z manjšinami, tako da danes nismo razpravljali o tem, kaj nas bo doletelo, ampak o tem, kako izkoristiti čas in zveze, da bi čimprej uveljavili to drugo možnost — navezavo direktnih stikov z Evropsko skupnostjo oziroma njenimi članicami, kako zmanjšati čas od formalne uveljavitve sankcij do teh novih odnosov, ki so za kooperativne republike možne. Že prej smo imeli različne stike z uradi Evropske skupnosti. Sedaj imamo v Bruslju dva naša predstavnika, ki čakata na naslednje seje posameznih teles. Kot sem obveščen, bo že v ponedeljek zasedanje Evropske komisije, po katerem pričakujemo natančnejše informacije o tehnični izvedbi in podrobnostih sklepov in tudi uradno seznanjanje republike s temi sklepi. Takoj ko se bo pokazala potreba, da zadeve urejamo naprej, bomo ekipo naših predstavnikov razširili. Velik pomen te deklaracije vidim
v spoznanju, da se formalna situacija spreminja, prav tako vidimo možnost, da Slovenija dejansko kot subjekt vzpostavi formalne odnose z ES. S to odprtostjo se približuje čas, ko bomo morali še z večjo intenziteto delati na projektu pridruževanja ES. Odločili smo se, da že v ponedeljek potrdimo komisijo za evropske integracije, ki je do sedaj delala v ožji sestavi v okviru Ministrstva za zunanje zadeve. K sodelovanju bomo povabili tudi GZS in nekatere druge. Komisijo bo vodil podpredsednik za gospodarstvo. Dogovorili smo se tudi, da bodo šli v Bruselj poleg te ekipe, ki naj bi formalno urejala zadeve, tudi predstavniki vseh resorjev, ki bi jih lahko uresničevanje te deklaracije zadevalo.
Kar zadeva politični vidik deklaracije, jé treba poudariti pričakovanje, da udeleženci zagotovijo ustrezne pogoje za takojšnjo nadaljevanje mirovne konference. Mi te pogoje izpolnjujemo in takoj v ponedeljek bomo lorda Carringtona še enkrat obvestili, da želimo, da se konferenca v Haagu čimprej nadaljuje. Menimo, da Slovenija izpolnjuje vse pogoje in da pri nas niso potrebni dodatni zakonski ukrepi, s katerimi bi zagotovili zaščito človekovih pravic,“ je dejal Lojze Peterle.
Dodal je še, da Nemčija in Italija ocenjujeta deklaracijo kot pozitivno in učinkovito. Treba je upoštevati, da v teh dveh državah obstajajo poslovni krogi, ki imajo veliki interes, da se vprašanje priznanja Slovenije čimprej reši, saj v tej situaciji posli ne tečejo tako, kot bi morali.
Kar zadeva možnega petrolejskega embarga, je Peterle povedal, da v uvedbo embarga ne verjame, da pa je Slovenija zgolj iz preventivnih razlogov povečala rezerve.
Slovenska tiskovna agencija (STA)
Kako plačati ljubezen do domovine?
Ena od stvari, ki v zadnjem času še posebej odmeva med slovenskimi intelektualci, je krajša polemika, kije trajala med Borisom A. Novakom, predsednikom slovenskega PEN centra, in ministrom za kulturo dr. Andrejem Capudrom.
Dnevnik Slovenec je pred časom objavil intervju z Novakom (z njim se je pogovarjal Pavel Fajdiga), znani pesnik pa je v njem tudi okrcal „uradne institucije“, ki so zadolžene za promocijo Slovenije in njene kulture, vendar po njegovem mnenju ne storijo dovolj. Novak pravi, da je prispevek ljudi, ki v teh institucijah prejemajo plače za svoje delo, neprimerno manjši od prispevka entuziastov, ki delujejo v Društvu slovenskih pisateljev, v slovenskem PEN-u, pri Novi reviji. Potem nadaljuje, kako pisateljem ni žal časa in energije za delo, vendar se slovenska nova oblast do intelektualcev obnaša na izrazito mačehovski način, saj jim noče povrniti niti dodatnih poštnih in telefonskih stroškov.
Takoj je na to reagiral minister za kulturo dr. Capuder, kije v svojem odgo-
voru pojasnil, kako je Boris A. Novak ministrstvu dostavil prošnjo za financiranje dejavnosti PEN-a v času vojne, vendar v njej ni šlo le za poštne stroške in telefon, temveč tudi za „avtorske horarje za sestavo strokovnih obvestil o stanju Slovenije in vojni, skupaj s prevodi v angleščino“. PEN ministru poleg tega ni dostavil niti enega računa, iz katerega bi bilo mogoče videti, kakšni so bili dejansko dodatni telefonski in poštni stroški. Minister pa ob koncu opozarja tudi na to, da so imeli take stroške tudi mnoge druge institucije in društva, vendar nihče ni izstavil računov. Če pogledamo v ozadje omenjene polemike, potem vidimo, daje Boris A. Novak v imenu slovenskega PEN-a zahteval kar 18 tisoč tolarjev za avtorske honorarje poslanic, ki so jih pisatelji v času vojne pošiljali po svetu. Naj ob tem omenimo, da je omenjena vsota zelo dobra plača za mesec trdega dela. Ameriški dolar na črnem tržišču znaša okoli 70 tolarjev.
Marko Jenšterle,
12.	novembra, po telefaksu
Na sestanku v Rimu so sprejeli Deklaracijo o Jugoslaviji v treh sklopih. Prvi govori o krizi v Jugoslaviji o tem, kako je mogoče na to krizo odgovoriti. Ta del vsebuje napovedane sankcije zoper Jugoslavijo: gre za takojšnjo prekinitev izvajanja Sporazuma o sodelovanju in trgovini z Jugoslavijo, obnovitev količinskih omejitev za tekstilne izdelke, izključitev Jugoslavije s spiska držav, ki so deležne ugodnosti sistema splošnih preferenc ter uradno izključitev Jugoslavije iz sistema ugodnosti iz programa Phare. Prav tako so sklenili, da Jugoslavije ne bodo povabili na prihodnje ministrsko zasedanje skupine razvitih držav G-24.
Drugi del Deklaracije o Jugoslaviji govori o tem, da lahko Slovenija skupaj z nekaterimi kooperativnimi republikami računa na izjemo, ker na miren način sodeluje v reševanju krize v Jugoslaviji.
Tretji del zadeva odnos konference do Jugoslavije, v katerem je izražena prizadetost nekaterih članic ES zaradi jugoslovanskih protiukrepov.
Minister Rupel je v petek komentiral Deklaracijo o Jugoslaviji: „Ukrepi nas niso presenetili, saj smo jih pričakovali in smo bili nanje tudi pripravljeni. Vsebuje namreč natančno tiste korake, ki so nam jih naši partnerji v ES in v bilateralnih pogovorih že povedali. Deklaracija nas postavlja v relativno kompliciran položaj, v katerem bomo morali biti zelo aktivni, glede na to, da se bo naše ministrstvo moralo na ta dokument odzvati. Tudi ostali resorji v slovenski vladi se bodo morali do tega opredeliti. Naši gospodarski resorji bodo morali natančno določiti, kje so tiste točke, na katerih Slovenija doživlja položaj izjeme.“
Minister Rupel je poudaril, da ima Slovenija z ES prvorazredno ekonomsko razmerje, saj je v letošnji blagovni menjavi vanjo izvozila 69% in uvozila 62%.
„Ugotavljamo, da sklepi ministrskega sestanka ne omenjajo krivcev za nastali položaj in vojno na Hrvaškem, čeprav je lord Carrington na zadnjem zasedanju napovedal, da bo v kratkem prišlo do imenovanja krivca. Slovenija je že večkrat obsodila ravnanje tako federacije kot Srbije in jugoslovanske armade. Četudi imamo zadržke do ravnanja v Hrvaški, se ne moremo izogniti dejstvu, daje Hrvaška v obrambni vojni,“ je dodal dr. Rupel.
Osamosvojitveni načrti Slovenije zaradi nastale situacije ne smejo biti kakorkoli ogroženi, jasno pa je, da si ministrstvo prizadeva tudi za globalno rešitev krize. Dr. Rupel upa, da bo haaška konferenca uspela, kar zanj pomeni razdružitev Slovenije od Jugoslavije in njeno mednarodno priznanje. Deklaracijo vidi dr. Rupel predvsem kot udarec proti federaciji, saj se z njo razveljavlja element priznanja Jugoslavije v svetu. Hkrati s tem pa se odpirajo vrata za drugačne odnose med jugoslovanskimi republikami in članicami ES.
Konferenca sama ne more sprejetih sankcij začeti uveljavljati, pač pa se bo v ponedeljek sestala posebna komisija, ki bo ukrepe operacionalizirala.
Glede embarga nafte in orožja je dr. Rupel dejal, da bodo skupnost in njene članice zahtevale od tistih držav članic, ki so tudi članice Varnostnega sveta OZN, naj pozovejo Varnostni svet, da sprejme dodatne ukrepe, s katerimi bi uveljavili naftni embargo.
STA
I J	Tone Mizerit
i IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
%
ZADNJI
POSTA
Od 4. novembra slovenska poštna služba deluje z ostalo Jugoslavijo kot s tujo državo in z mednarodnim prometom in tarifami. Beograjska služba PTT pa od tega dne dalje sprejema ali odpošilja v Slovenijo le navadna pisma in razglednice. V zadnjih dnevih so tudi dobili nekateri v Sloveniji vso zaostalo pošto iz tujine. Kako je z mednarodnim prometom iz Argentine, ne vemo; priporočamo, da se naslovi pismo: Slovenia ex Yugoslavia.
TOLAR
V	Sloveniji je dinar čedalje manj vreden, danes ga zamenjavajo v menjalnicah po 100 din za 70 tolaijev (SLT). Uradni kurz tolarja je še vedno 32 tolarjev za 1 nemško marko, ali 1 dolar 53,71 tolaijev. Na črni borzi na ljubljanskem trgu pa je treba plačati že 42 tolarjev za eno marko.
PONAREJENI TOLARJI
V	bližini Preševa na jugu Kosova so
29.	oktobra sežgali nekaj sto tisoč novih tolarjev, piše Politika ekspres in dodaja, da so bili jug Srbije, del Kosova in Meto-
Devetim tujim konzulatom v Sloveniji (avstrijskemu, dvema italijanskima v Ljubljani in Kopru, centralno-afriškemu, belgijskemu, nizozemskemu, norveškemu, tajskemu in finskemu) se od 7. novembra dalje pridružuje še nemški generalni konzulat. Novi generalni konzul v Ljubljani je dr. Günther Seibert, ki se je že srečal s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Poleg konzulov sosednjih držav smo do zdaj imeli v Sloveniji le častne konzule, to je državljane, ki zastopajo interese drugih držav. Dokaj hitro odprtje nemškega generalnega konzulata (ki pa so ga v Bonnu načrtovali že nekaj časa) ima za Slovenijo še poseben pomen ob dejstvu, da je dalo nemško zunanje ministrstvo jasno vedeti, dà bo to njihovo diplomatsko predstavništvo nižjega ranga takoj po
Cvetke iz ozadja jugoslovanske krize
Nabral jih je torontski dnevnik The Toronto Star (12. oktobra 1991). Žena sedanjega kanadskega predsednika Mila Mulroney je Srbkinja. Hčerka ameriškega predsednika Busha je poročena s Srbom. Hans van den Broeck, vodja zunanje politike Evropske skupnosti, je poročen s Srbkinjo. Lord Carrington, predsednik mirovne komisije ES za Jugoslavijo, je eden od glavnih delničaijev konzorcija, ki je tovarni Crvena zastava prodal patent za izdelavo orožja.
Avstrijska pomoč Adrii
Letala Adrie Airways bodo morda že prihodnji teden spet v zraku. Avstrijske oblasti so obljubile, da bodo dunajski inšpektorji nadzirali letala slovenske letalske družbe. Avstrijski nadzorniki naj bi Adrii letala pregledali v torek in sredo.
S tem bi bil izpolnjen pogoj, ki so ga postavili pristojni jugoslovanski organi.
DOGODKI
hije te dni preplavljeni s tolarji. Na ponarejenih tolarjih je slika nejasna, enako nejasne so tudi številke na teh bankovcih. Ponarejene tolarje naj bi po pisanju Politike ekspres menjali v Sloveniji za dinarje, s katerimi so na črnem trgu kupovali devize. Po informacijah naj bi po takšni poti v Slovenijo odšlo nekaj milijonov tolaijev.
POTNI LIST
Z novim slovenskim potnim listom lahko potujemo že v deset držav, od Baltika do Jadrana. Kot zadnja ga priznava kot dokument, s katerim lahko preidemo mejo, tudi Albanija.
KONCERT ZA MIR.
V soboto 2. oktobra je bil v Kirchbachu pri Gradcu koncert za mir v pomoč hrvaškim beguncem v Sloveniji. Organiziral ga je Nadstrankarski komite za mir in svobodo v Sloveniji in na Hrvaškem, sofinanciral pa ga je tudi Kmetijski zavod Ljubljana. Udeležilo se ga je okrog 50 kmečkih žena v narodnih nošah, slovenska slikarka Zora Brenčič-Zalokar pa je za akcijo poklonila svoje likovno delo.
mednarodnem priznanju Slovenije lahko preraslo v veleposlaništvo. V njem naj bi za začetek delalo kakih dvanajst ljudi.
Do letošnjega poletja Ljubljana ni bila med mesti, v katerih naj bi odpirali nemška konzularna predstavništva, pač pa se je nemška stran počasi pripravljala za odpiranje kulturnega centra oziroma izpostave Goethejevega inštituta. Potem, ko so jugoslovanske oblasti dale načelno soglasje za odpiranje konzularnega predstavništva, je nemško veleposlaništvo v Beogradu tudi že poprosilo slovenske oblasti za pomoč pri iskanju ustreznih prostorov.
Z odpiranjem konzulata naj bi nastajal vtis, da se Bonn resno pripravlja na priznanje Slovenije in Hrvaške in da je zdaj pripravljen zahtevo po priznanju z vso politično težo postaviti tudi pred dvanajseterico.
Predstavitev zbornika Domovina in svet v Gorici
H Hotelu Palace v Gorici je bila prejšnji petek predstavitev zbornika s simpozija o dr. Tinetu Debeljaku Domovina in svet. Prireditev je organiziral lastnik hotela Vinko Levstik, knjigo pa so predstavili urednik Marko Jenšterle, Ladislav Lenček (v imenu SKA), David Tasič (Karantanija) in Janez Rihar (Katoliško središče Slovencev po svetu), ki so dali tudi intervju za slovenski radio v Trstu.
Gostitelj Vinko Levstik je lani omogočil, da je simpozij v Škofji Loki dobil posebno dimenzijo, saj je Tinetu Debeljaku ml. sponzoriral letalsko karto, da je posebej za to priložnost lahko prišel iz Argentine. Tudi tokrat se je izkazal za gostoljubneža, saj je po uradnem delu za zbrane pripravil sprejem s pokušino odličnih rimskih vin.
M. J.
Vsa pozornost teh dni se bo sukala okoli potovanja predsednika Menema v Združene države in okoli sestanka, ki ga bo tam imel s predsednikom Bushom. Čudna ta krivulja v razmerju med sedanjo peronistično vlado in vodstvom ZDA. Ni skrivnost, da so na severu z velikim nezaupanjem gledali na riojanskega guvernerja, ko se je pulil za predsedniški prestol. Še bolj rastoče je bilo nezaupanje, ko je med volilno kampanjo govoril o sunkovitem povišanju plač, o neplačevanju zunanjega dolga in celo o uporabi sile v zadevi Malvinskega otočja.
OBLJUBA DELA DOLG?
Če je bilo argentinsko prebivalstvo presenečeno, ko se je pokazalo, da so bile volilne parole le to — besede, ni bilo manjše začudenje v svetovnih velemestih, ko se je argentinska diplomacija pričela truditi, da bi svet prepričala, da ta peronistična vlada nima nič opraviti s prizori, ki so si jih predstavljali v Wash-ingtonu, Londonu in po drugih prestolnicah.
Vendar če so se v Argentini delavci kaj hitro zavedli, da so znova nasedli obljubam, so se po svetu enako hitro prpričali o resnem namenu Menema, da vodi popolnoma novo zunanjo politiko in notranjo gospodarsko linijo. Zato ni čudno, da so bili tudi prvi odnosi bolj hladni in da prva dva sestanka s predsednikom Bushom nista rodila obetajočih si uspehov. Šele tretji sestanek, obisk predsednika ZDA v Buenos Airesu, je bil nekoliko toplejši in upoštevanja vreden. Bilo je ko v trenutku, ko je Menem s silo zatrl vojaško vstajo „pobarvanih obrazov“ in živel enega najsrečnejših trenutkov svoje vlade.
Odtlej se je mnogo spremenilo: prišel je nov gospodarski minister (Cavallo), delno uredil gospodarstvo, uvedel konvertibilnost, utrdil stabilnost in zlasti zagotovil lep volilni uspeh, ki ga bo sedaj Menem razkazoval po Združenih državah. Zlasti pa to, daje Argentina poslala bojne ladje v Perzijski zaliv, zapustila gibanje neuvrščenih in se dokončno popolnoma pridružila severnoameriški zunanjepolitični liniji.
V takem stanju se predsednika znova sestaneta. In Menema v prvi vrsti skrbi, da bi v ZDA zapustil čimboljši vtis. Gre za nove usluge Mednarodnega fonda in pa za vstop Argentine v plan Brady, ki bi znatno znižal argentinski zunanji dolg. Vse seveda na podlagi tega novega razmerja med obema državama, ki ga zgodovina ni doslej poznala in ki ga nihče ni upal pričakovati, najmanj od peronistične vlade.
DOMAČI OBLAKI
Menem odhaja tudi mirne vesti, ker je medtem doma vsaj nekoliko uredil položaj. Zaenkrat ni na izgledu večjih socialnih težav, ker je stabilnost potišala protestne glasove. Zadnja huda preizkušnja je bilo škofovsko zborovanje, ki je potekalo prejšnji teden v San Miguelu. Tam so prve dni odjeknili precej kritični glasovi. Jasno, mnogo je škofov iz notranjosti države, ki se iz dneva v dan srečujejo z obupnim stanjem zapuščenih predelov. Smatrajo, da se država premalo briga za najbolj prizadete vsled liberalnih gospodarskih ukrepov.
Razumljivo je, da so ti glasovi Me-
nema neprijetno prizadeli. Hitro je pod-vzel primerne korake: napotil seje v San Miguel in tam škofom razložil, daje vse, kar se dela, le za dobro naroda in da so nekatere žrtve potrebne, da vse poteče, kot je začrtano. Ko je potem dobil še močno zaslombo v samem predsedniku konference, primasu Quarracinu, ni bilo dvoma, da je predsednik izvojeval novo zmago na politično-socialnem področju; to pot na rovaš katoliške Cerkve.
Seveda ni posvečati večje pozornosti dejstvu, da se je te dni mudil v Buenos Airesu severnoameriški protestantski pridigar Billy Graham, ki se sicer „ne vtika v politiko“, pa je kljub temu našel priliko, da se je nadvse pohvalno izrazil o predsedniku Menemu. Seveda je bil potem pri predsedniku sprejet v posebni avdienci. Kot tukaj pravijo: vsakemu svetniku po eno svečo...
Seveda, eno svečo tu, eno tam. Treba je priznati, da je inflacija nadaljevala svojo padajočo pot, ko je porast cen oktobra dosegel komaj 1,4% (pravi rekord za Argentino) in ga računajo za november spraviti pod 1%. Pozitivno je reagiral tudi produktivni aparat in če se to doslej še ni jasno pokazalo v večji zaposlitvi, je zato, ker podjetniki čakajo nov delavski zakon, ki bo imel vidne ugodnosti za tovarnarje in mnogo manj kritja za delavce. Potem bo morda pričela obljubljena „produktivna revolucija“. Tako si vsaj obetajo vladne glave.
VOJAŠKA FRONTA
Medtem pa je prišlo tudi do sprememb v vojaških vrstah. V tem blaznem vrvenju privatizacij in restrukturaeij so se vojaške oblasti nekoliko preokorno sukale. Zato opazovalcev ni presenetilo, da je glavni poveljnik suhozemske vojske, general Bonet, odšel v „zaslužen“ pokoj, in ga je nadomestil general Balza, o katerem so že dalj časa govorili kot o možnem novem poveljniku. Takoj je napovedal, da bo deset generalov in 74 polkovnikov odšlo v pokoj, ker je treba varčevati in bodo strukturo argentinske vojske dokončno temeljito spremenili.
Za tem je prišla napoved sprememb tudi v vrstah vojnega letalstva. Do kje bo šla ta sprememba? Bodo vojaki, seveda tisti prizadeti, mirno gledali, kako jih porivajo ob stran? Očividno jim kaj drugega ne preostane. Uporni sunki so pojenjali. Predsednik, in vlada sploh imajo dovolj prestiža v družbi, da bi si nezadovoljneži upali na kak način pritiskati v obrambo tega, kar večina državljanov smatra kot privilegij. Poleg tega pa v nobenem izmed rodov oboroženih sil ni vidne osebnosti, ki bi se mogla postaviti na čelo nezadovoljstva. Polkovnik Rico si je nadel politično uniformo in po začetnem uspehu niti sanja ne o kaki vojaški avanturi. Seineldfn pa je žalostno pogorel po zadnejm puču. Vlada ima na tem področju zavidljivo kontrolo.
Za konec še „zgodovinska misel“. Peron je svoj čas smatral (po znani ideji drugega politika), da je neka vlada močna, če ima zaslombo vojske, sindikatov in Cerkve. Menemu je uspelo ukloniti glas Cerkve, kontrolirati vojsko in razbiti sindikalizem. Smatrati je torej, da je zaenkrat njegov položaj trden. Bolj trden kot pa bi mislili pred časom. Zlasti še, ker mu je res uspelo nasloniti se na „velikega brata“.
Priprava za veleposlaništvo
RAST XX V SLOVENIJI
Roju abiturientov srednješolskega tečaja ravn. Marko Bajuk-se je končno izpolnila želja. Dolgo smo se že pripravljali in nestrpno čakali, vmes pa je prišla vojna in tako ni bilo možnosti za naše skupno potovanje v Slovenijo. Vztrajali smo naprej in se odločili, da prestavimo potovanje za nekaj mesecev.
Res je, da smo se bali, kako se bomo razumeli in soživeli. Saj smo se do sedaj videli samo vsako drugo soboto in še to samo nekaj ur. Tako pa smo bili skupaj 25 dni. Ni bilo med nami ne prerekanja ne nesporazumov. To je ena izmed prvih točk, ki smo jih najbolj cenili. Izvrstno smo se razumeli in to je pomagalo, da smo bili dobre volje. Vsi smo držali skupaj in se zabavali. To je naredilo, daje bila vsaka pokrajina, vsak kotiček Slovenije še lepši. Saj sploh ni bilo časa za kaj drugega kot opazovati in gledati, gledati in poslušati razlage naših vodičev.
Med našim potovanjem smo spoznali neverjeto veliko krajev. Neverjetno za tako kratek čas. Zjutraj navsezgodaj smo se odpravljali na pot, zvečer pa se trudni vračali domov. Nekje so nas še snemali za televizijo; za konec oddaje smo mogočno zapeli pesem: Oče, mati.
Spoznali smo ljudi, ki smo zanje slišali le po revijah in časopisih ali pa smo jih videli od daleč ob njihovih obiskih v Argentino: tako predsednika vlade Lojzeta Peterleta, s katerim smo bili na pikniku pod Šmarno goro. Pri županu Strgarju smo bili na kosilu, dr. Dular in dr. Drobnič sa nas spremljala po lepi Dolenjski, z ministrom dr. Vencljem smo kosili v šoli
za gostinstvo in turizem v Ljubljani, kjer smo nastopili s petjem, recitacijami in plesi. To so tudi filmali in predvajali po TV. Bili smo pri proslavi petstoletnice župne cerkve in pri slavnostnem sprejemu na županstvu. Bili smo z nadškofom dr. Šuštarjem, pri škofu dr. Kvasu, v Kopru pri škofih dr. Pirihu in dr. Jenku in v Mariboru, kjer smo pomolili na grobu svetniškega škofa Slomška, pri škofu Krambergerju. Ob vseh teh priložnostih smo bili izredno prijazno sprejeti, mi pa smo zapeli in recitirali, kar smo se za te prilike naučili.
O nas so veliko pisali časopisi Slovenec, Delo, Družina in še drugi in objavili tudi naše slike in pogovore z nami.
Nekaj najbolj poučnega pa je bilo to, da smo stanovali po družinah. To nam je najbolj pomagalo, da smo spoznah bolj od blizu Slovence. Tako naše potovanje ni bilo samo občudovanje prekrasne narave, ampak tudi bolj intenzivni stik z ljudmi.
V vsakem glavnem kraju pa smo imeli srečanja s tamkajšnjo mladino, se z njo pogovarjali, zabavali in se tudi nasmejali.
Radi smo uživali v naravi in v lepoti pokrajin, saj zdaj vemo, da je res lepa zemlja slovenska.
Koliko posebnih krajev smo obiskali: Kočevski Rog se nam je zdel nekaj skrivnostnega in nepospisno posebnega; ali ko smo se ustavili pri brezjanski Mariji, o kateri so nam toliko govorili, bili smo v Vetrinju, kjer smo se spominjali vseh žalostnih dogodkov, ki sojih tu doživljali naši starši in dedje pred 46. letih. Videli smo slavni Dunaj, kjer se je toliko let
tkala tudi slovenska usoda, hodili smo po Celovcu, obiskali Mohorjevo družbo in Slovensko gimnazijo. Gospa sveta, Krnski grad, vojvodski prestol, priče slovenske državnosti pred davnimi stoletji, so naredili na nas mogočen vtis. Bili smo na Ljubljanskem gradu, kjer smo na Orlovem vrhu zmolili Očenaš na kraju, kjer je bilo nekoč pokopališče v boju padlih domobrancev, pa so ga komunisti po vojni v nerazumljivem sovraštvu uničili. Videli smo Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in „podobo raja“, Bled in „otoček sredi jezera“, kjer smo pridno zvonili z zvonom želja. Doživeli smo prelepi Bohinj, Vršič, dolino Trente in Soče. Nepozabno doživetje je bilo kopanje v Jadranskem morju pri Devinu. In še in še; spomini se vrstijo kot na filmskem traku in se nam ne bodo nikdar izbrisali.
Močno se nam je vtisnilo v srce, da smo lahko z vsakim govorili isti jezik, da nas je vsak lahko razumel in smo se lahko z vsakim pogovarjali.
In sorodniki... To je bilo veselja ob snidenju! Prvo, kar so nas spraševali, je bilo to, če nas lahko ogovarjajo kar po slovensko. Za tem pa se je razpletel gladek domač pogovor, ki ga je bilo največkrat pretežko končati.
...Stati pred atovo rojstno hišo in na maminem domačem vrtu, gledati zemljo slovensko, dihati sveži zrak, saj smo prej to samo poznali po knjigah, zdaj pa smo to sami doživeli.
Končno še beseda zahvale! Toliko je vseh dobrotnikov, ki so vsak na svoj način pripomogli, da so naše sanje postale re-
sničnost, da se bojimo, da bi na koga pozabili, če bi jih hoteli poimensko naštevati. Iskren boglonaj vsem in vsakemu posebej, naša hvaležnost vas bo spremljala!
Res je Slovenija postala delček našega srca, dobila si je prostor in tam tudi ostane.
Saj sije lahko predstavljati, kaj je bilo za nas biti v naši domovini.
Nikdar ne bomo pozabili: ko smo se peljali skozi tunel, ki pelje skozi Ljubelj, smo šteli od pet in ko smo našteli do številke nič, nas je spremljevalka pozdravila:
„Rast XX, dobrodošla v Sloveniji!“
RAST XX
Rast XX z nadškofom Šuštarjem pod sliko škofa Rožmana.
Z ministrom dr. Dularjem pred Turjakom.
S prof. M. Lobodom na Bledu
Rast XX s predsednikom prof. Lojzetom Peterletom pod Šmarno goro.
PISMO 0 LASTNINSKEM ZAKONU
Pismo, ki ga Delo ni hotelo objaviti
Več mesecev že traja pri vašem časopisju gonja zoper „Umekov“ predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ves ta vrišč me spominja na mlada leta, ko smo otroci brodili po mlakužah. Ko so vode odtekale, smo vzdigovali kamenja in opazovali, kako seje vsakršna golazen — no, bile so vmes tudi prijazne živalice, reševala pred nenadnim odkritjem. Nekatere so se zarile globoko v blato, druge so zbegano gomazele ali švigale na vse strani, da bi našle kako zavetje.
Mislim, da je bližajoči se lastninski zakon tudi vzdignil tak preplah. Sodeč po tem, kako so reagirali nekateri hudi nasprotniki vladnega predloga, je ta zadel žebljico na glavico.
Pisanj proti zakonu spremljamo že od avgusta dalje, pa vidimo, da se nekateri kar večkrat oglasijo, Veljko Rus pa se je razpisal v 3 nadaljevanjih. Vneto zago-vaija prejšnji Mencingeijev predlog. Vladi očita, da je njen predlog zgolj politične narave, ko naj bi menedžeijem in delavcem zavladali zunanji lastniki (mimogrede: menedžerjem res nihče ne vlada, delavcem pa predvsem oni sami, saj se že zdaj vedejo kot lastniki!). V. Rus meni, da gre za Demosovo plutokracijo in za Pučnikov in Peterletov antikomunizem. V. R. torej še misli, da je komunizem pozitivna kategorija, kljub gospodarski katastrofi, ki jo je povzročil po 45 letih vladanja? Umekov predlog naj bi po mnenju V. Rusa predstavljal anti delavsko in antimenedžersko politiko privatizacije in povzročil novo nestabilnost (hvala, V. R. za vaše priznanje, daje nestabilnost že tu in moramo s to staro nebodijetreba nadlogo dediči prejšnjega sistema kar živeti naprej!). V. R. se navdušuje tudi za Horvatov model „sklada socialnega kapitala“ (kakšen pa je ta?). Gre za nov pojem ali za inačico navadnega kapitala? Naj pustimo pojme pristojnim strokovnjakom, važno je le, da bo ta kapital ustvaril tržni nadzor (zakaj tržni nadzor, koga in kako kdo bo nadziral?). S tem naj bi se pridobil čas, da se z neodvisno (zopet politični pojem) skupino strokovnjakov izdela model lastninjenja, ki bo upošteval dosedanje (torej Mencingerjevega, Umekovega, Horvatovega in morda še katerega drugega?) modele in izkustva, ki se bo sproti kopičilo. Torej se nam ponuja nikomur podobna fantazijska brozga, ki naj bi jo izdelali neodvisni strokovnjaki (kdo so?).
V. R. še izvaja, daje glavni cilj Umekovega predloga likvidacija „rdečega menedžmenta“. Imamo zopet politični in ne strokovni očitek.
Članek je torej poln politike in tako V. R. sam dela tisto, kar po krivici očita drugim. O kaki strokovni oceni Umekovega predloga ni niti sledu. Pač pa smo dobili kar 3 neopredeljene pojme: socialni kapital, tržni nadzor in neodvisne strokovnjake. Izluščil pa se je le glavni problem V. R.-ja: „rdeči menedžment“ (sam ga tako naziva) predvsem pa ga obvarovati vsakega nadzora.
Prav zato hvali „eleganco“ Mencingerjeve privatizacije, „ki naj ne zatre »divje« privatizacije, ampak jo na produktiven način legalizira v obliki spontane privatizacije. Preiskovalni organi bodo zares veseli: hipoma bo ves ta grabež legaliziran; lovili bodo le tatove koles, zmikavte v samopostrežnicah, žeparje in kršilce prometnih predpisov!
V. R. je še iz trte izvil trditev, daje ta model legaliziranega ropanja v podjetjih naletel na splošno odobravanje pri menedžerjih (no, pri teh najbrž res!), delavcih, sindikatih, sociologih in celo nekaterih Demosovih strankah. Ne vem, kje V. R. živi in koga hoče imeti s to trditvijo za norca? Rada bi videla to anketo V. R.-ja!
Nadaljnji navdušenec Mencingerje-
vega lastninjenja je Peter Božič. Njegov članek v enih sobotnih prilog Dela: „Jezik prevare in jezik demokracije“ je prava apologija tega predloga. Mencinger naj bi namreč upošteval obstoječe stanje družbe, ne pa razmerje moči!
Tudi za tega pisca ne vem, kje živi. Svetujem mu, da kdaj stopi v kakšno podjetje in povpraša delavce za razmerje moči. Povedali bodo marsikaj, če jim boste zagotovili spovedno molčečnost. Tam namreč vlada strah za golo eksistenco; morda boste razumeli le, če ste sami kaj takega doživljali. Če bi P. Božič spoznal vse kršitve zakonitih in moralnih norm, bi se mu ježili lasje. Gre za prave grozljivke. Takozvani menedžeiji se požvižgajo na čl. 2 zakona o podjetjih: „podjetja morajo poslovati v skladu zakona, dobrimi poslovnimi običaji in poslovno moralo“. če lahko komu očitamo nasilje, rop in tatvino jo lahko ljudem, ki se udobno počutijo v popolnem razkroju vsakršne morale. Lačen delavec namreč nima smisla za eleganco in legalizacijo spontane privatizacije (beri: grabeža!) „TIK-TAK“ (izraz sem ukradla Emilu Milanu Pintarju iz naslova njegovega članka) bije grabežljivcem, ki skušajo izkoristiti prehodno obdobje in mislijo, da bo legalizacija vse prekrila.
Zdaj pa pojdimo k samemu avtorju „starega“ predloga, Jožetu Mencingerju.
V svojem „Pismu slovenskemu parlamentu“ (tudi ta članek je izšel v Sobotni prilogi „Dela“) zagovarja svoj predlog takole: „Rdeči direktorji bodo vse pokradli, je najpogostejši očitek staremu (to je, njegovemu — op. avtorice) predlogu. Na odgovor, da bodo morali, da bi postali lastniki ali solastniki, svoj del odkupiti, sledi očitek, da so si v preteklosti bogastvo nabrali z goljufijami, zato bodo zdaj postali kapitalisti — tisti, ki si bogastva nismo pridobili, pa ne bomo mogli. Popolnoma drži: tisti, ki nimamo denarja ne pravih sposobnosti, ne bomo nikoli postali kapitalisti!“ (J. M., ali sta goljufija, kraja element sposobnosti?) Vendar pa moram priznati, da J. M. vsaj ne zganja demagogije s sklicevanjem na pravice delavcev in njih koristi. Omenim še članek Silve Ceh „ZSSS zahteva vrnitev zakona o lastninjenju v fazo osnutka“ objavljen v Delu 29.8.1991. V tem zapisu sta v ospredju predsednik ZSSS Dušan Semolič in sekretar tega sindikata, Rajko Lesjak. Oba točita krokodilje solze za delavce, ki naj bi jih vladni zakon oropal vseh pravic.
Imam dokaze, kakšno nesebično pomoč nudi ta sindikat direktorjem in ne delavcem, kakor bi moral po svoji dejavnosti. Ko so kršene najpomembnejše delavske pravice, v najbojšem primeru molčijo, velikokrat pa so celo zagovorniki „mendežerjev“ in njihova prava potuha! Predlagam, da se njuna organizacija preimenuje v „Svobodni sindikat direktorjev“. Sicer pa: kam je dal ZSSS del članarine, ki smo jo plačevali vsi člani od leta 1945 dalje in je bil namenjen za brezposelno podporo? Ali si kdo lahko izračuna, kako velika sredstva so bila nabrana in bi morala biti naložena v ta namen? Včasih trdi ZSSS, da so neodvisni in da niso pravni nasledniki prejšnjega zloglasnega. Kako pa je s premoženjem? Imamo pogodbo, ki jo je dne 28.12.1990 sklenil sekretar Rajko Lesjak z DO Cestnim inženiringom o prodaji garažnih boksov sindikata za.znesek 218.250,00 din. S kakšno pravico razpolaga ZSSS s tem denarjem — črno na belem pa piše v
pogodbi, da je prodajalec — ZSSS — postal lastnik teh boksov v davnem letu 1976! In ti ljudje govorijo o ropanju in grozijo Peterletu, da delavci podjetij ne bodo dali! Tu pa res lahko stiskaš pesti in groziš s „tik-takom“.
Da ne bo ta moj zapis ostal brez dejanske podlage, pa nekaj primerov „spontanega lastninjenja“. Naj se imenovani direktorji ne jeze, da sem ravno nje izbrala iz bogate zaloge svojih — le enoletnih sindikalnih izkušenj. Po načelu pravičnosti bi morala vse, vendar moram nekaj prihraniti tudi za naše organe.
Prejšnja direktorica ZS Triglava, sedaj „črno“ ustanovljene d.d. Triglav, Ljubljana, Nada Klemenčičeva, si je še pred registracijo d.d. v decembru 1990 dala odmeriti plačo 60.000 din, po njenem zasluženih, saj si je revica skoraj izbrusila pete (njena lastna izjava) v skrbi za zavarovalnico. Ta pa se je kljub tej ganljivi skrbi razsula na več delov. Pomagala ni niti ganljiva, razkošna proslava 70-letnice 1. slovenske zavarovalnice ob Kučanovi asistenci. Tako si je sposobna ženska (po Mencingerjevem!) — Črnogorka, v borih 3 letih „olastninila“ slovensko zavarovalnico. Kdor zna, pa zna!
Lapajne Ivan, mag. oec., sije tudi lepo pomagal: najprej pri LUZ-u, nato pri Petrolu, nazadnje zaposlen kot namestnik direktorja pri KIP-u Ivančna Gorica. Podjetje je razpadlo, delavci so morali kot na Golem otoku prenašati kamenje iz enega konca na drugega, dokler po „uspelem“ stečaju niso ostali na cesti. Naš magister oec. Ivan Lapajne, pa je dobil toplo streho kot namestnik Jožice Puhar, ministrice za delo. Verjamete ali ne, postal je tudi predsednik komisije za pripravo zakona o soupravljanju delavcev v podjetjih! Kolikšna je njegova plača, ne vem, upam pa, da bo to razkrila javnosti sama ministrica za delo. Upam, da to ni tajen podtek, glede na mnenje skupščine, da v sedanjih razmerah to vzbuja nejevoljo delavcev, (saj res, sindikalista Semolič in Lesjak, nisem obveščena, kako ste dovolili tajnost plač!). Direktor Loterije Slovenije Tim Kocjan sije dal izplačati letos spomladi
40.000,00 din regresa — 13. plačo po splošni pogodbi za gospodarstvo (upam,
V torek, 22. oktobra, je na televizijski postaji PR2 dr. Evgen Bavčar, ki je slep, predstavil svoj katalog fotografij, ki je pritegnil pozornost celotne Evrope. V zadnjih mesecih so bile Bavčarjeve fotografije razstavljene v Nemčiji, Avstriji, Švici, Angliji, Španiji in v Franciji. Dr. Bavčarje našel v podobah nove dimenzije, ki so tokrat mogle prikazati s slikami tankov jugoslovanske armade vso sramoto in barbarstvo julijskega srbskega vdora v Slovenijo.
Spremembe, ki so preusmerile potek zgodovine na vzhodu, niso samo spremenile Evropo, temveč so tudi globoko pretresle ravnotežje v svetu. Evropa je danes prevzela dvojno odovomost, da doseže tržno gospodarstvo na vzhodu in vzpostavi enotnost na zahodu. Z namenom, da bi se temeljiteje razmišljalo o vprašanjih, ki se porajajo pri oblikovanju novega ekonomskega in političnega lika Evrope, je predsednik ustanove „Utemeljitev bodočnosti“, francoski poslanec Jacques Baumel,
daje ZSS dala kako pojasnilo, da Splošna koletivna pogodba glede prejemkov ne velja za direktorje ali da bi kdo drug v LS poznal te določbe). Vendar je T. Kocjan pohvalil ta sindikat, da z njimi (semoli-Čevci) lepo sodeluje, z novimi sindikati, KNSS (Tomšičevci) pa sploh ne! Zelo razumljivo!
Mislim, da je dovolj naštevanja, ker mi Bicer Delo tega prispevka ne bo objavilo.
Ne morem pa mimo tega, da vnete borce za delavske pravice: D. Semoliča, R. Lesjaka, P. Božiča, E. M. Pintarja, Sonjo Lokar in še nekatere druge prosim, da gredo po sledi naštetih uspehov „menedžerjev“ in drugih velikih sposobnežev. Tam pa se boste srečali z zares razkačenimi delavci, ki jim je znano, da vam za njihovo preživetje ni mar. Sicer bi že davno vprizorili gonjo, a ne zoper „vladajoče“ Pučnike, Peterlete in Umeke, pač pa zoper vnebovpijočo pohlepnost „spontanih“ samozvancev in sposobnežev. Veljka Rusa opozarjam, da njegov „tržni nadzor“ ne bo zadoščal. Potrebna bodo dejanja, bojim pa se, da so ti ljudje priliko že zamudili, demagogija pa ne vleče več. Končam s Solženicinom:
„Kako pa bi mogli pomagati rojaki, mladina?“
„Z nikakršnimi telesnimi dejanji temveč predvsem: z odpovedjo laži. Z osebno neudeležbo pri laži. Vsak mora odločno nehati z lažjo povsod, kjer jo sam opazi! Če mora govoriti, pisati navajati ali podpisovati, ali samo voliti, ali samo brati. Pri nas je laž postala ne samo naravna kategorija, temveč tudi steber države. Ko se odmikamo od laži, opravljamo s tem nravno, nepolitično dejanje. Vendar bi se to pri priči pokazalo v vsem našem življenju...“
Tako Solženicin: veljalo je za Rusijo, veljalo tudi za Slovenijo. Kam je prišla z lažjo Rusija, vidimo, kam Slovenija, čutimo.
Morebiti bodo te Solženicinove pretresljive besede le nagnile uredništvo Dela, da ne bo stalo na čelu umazane gonje proti zakonskemu predlogu, zoper katerega doslej nisem v tem časopisu prebrala niti ene same strokovne ocene, ki bi me prepričala, da ne gre zgolj za politično ozadje.
Irena Virant, dipl pr. pravna svetovalka KNSS
Ljubljana, 17. oktobra 1991
Posredoval Vinko Levstik
organiziral kolokvij pod šokantnimi naslovi „Sovjetska zveza: konec zveze, živela zveza!“ in „Balkanizirana Evropa“. Kolokvij se je vršil v ponedeljek 21. oktobra v prostorih francoske Skupščine in udeležilo se ga je nad 400 znanih osebnosti iz francoskega političnega okolja. Zadnji dogodki na prostoru bivše Jugoslavije so na tem srečanju prevzeli monopol pozornosti. Za častna predavatelja pa sta bila povabljena predsednika slovenske in hrvaške skupščine, dr. France Bučar in Žarko Domijan. Predsednik srbske skupščine je vabilo odklonil.
V torek, 22. oktobra, je slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder imel predavanje v Parizu na Francoskem institutu za mednarodno sodelovanje. Časnikarjem in profesorjem iz Instituta za politične vede v Parizu je dr. Capuder z neovrgljivimi dokazi predstavil zrelost slovenske državnosti in podal jasne argumente, ki dajejo Sloveniji značaj neizpodbitnega subjekta v novi Evropi.
SLOVENCI V FRANCIJI
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Hrvaški književniki go se sestali v Cankarjevem domu. Prišli : so: Nedeljko Fabrio, Ivan Aralica, Milan {Jirič, Branimir Donat, Zlatko Kramarič, flied drugimi. Povedali so, da so v Zagrebu formirali prostovoljno bojno enoto književnikov, kakih sto ljudi, od tega jih bo šla polovica v boj, polovica pa bo opravljala delo poročevalcev in kronistov. Slovenska skupina pisateljev pa je sestavila apel na svetovno pisateljsko javnost.
ITALIJA — V Etnološkem muzeju San Michele v Trenti so podelili slovenskemu etnologu Milku Matičetovu za njegovo delo na področju etnologije med mejami zlato medaljo „Michelangelo Mariani“. Slovesne podelitve nagrade, ki jo znanstveni svet omenjenega muzeja podeljuje vsakih pet let, so se udeležili tudi predsednik SAZU dr. J. Milčinski, minister za kulturo dr. Andrej Capuder in Julijan Strajnar, upravnik inštituta za slovensko narodopisje pri znanstveno raziskovalnem centru SAZU.
LJUBLJANA — Ansambel mariborske drame SNG je predstavil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Fausta Wolfganga Goetheja v režiji Tomaža Pandurja. Uprizoritev je dobila največ zlatih vencev za 31. festival jugoslovanskih teatrov v Sarajevu, in sicer najboljšo uprizoritev v celoti, Marko Japelj za scenografijo, Ljupčo Konstantinov za glasbo, i Ksenija Mišič za vlogo Margarete, Janez Škof za vlogo Fausta in Tomaž Pandur za režijo.
ROGAŠKA SLATINA — Tudi Slovenci imajo svojo „miss“. Osemnajstletna < dijakinja iz Ljubljane, Teja Skarza, je osvojila ta naslov. Drugo mesto je zasedla’ Maruša Rebernik iz Rakeka, tretje pa Irena Jama iz Ljubljane.
BOGENŠPERK — V litijski občini so slovesno odprli in posvetili obnovljeno grajsko kapelo na Valvasorjevem gradu Bogenšperk. Majhno kapelico, v kateri se je že poročil en par, je blagoslovil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je pri verskem obredu dejal, med drugim, da moramo nekatere korenine slovenskega naroda, ki so se v preteklosti posušile, znova oživiti tako, da bomo spet rastli v povezanosti s svojimi predniki. Otvoritve se je udeležilo preko petsto ljudi.
LJUBLJANA — V septembru so bile cene višje za 5 do 6 odstotkov.
KOPER — Škocjanske jame so večje, kot so doslej mislili. To sta odkrila jamska potapljača Janko Brajnik in Samo Morel iz koprske jamarske skupine Dimnice s Pomočjo še petih drugi’: ' 'ev. Odkritje že uvrščajo med r,v .	.... pomembne
jamarske dosežke.
LJUBLJANA — Ljubljanska tobačna tovarna je postala nemško-francoska last. Gre za trenutno največjo tovrstno transakcijo v Sloveniji, saj prehaja v tuje roke 76,5 odstotka vrednosti Tobačne tovarne. Z odkupom večinskega deleža bo Slovenija (sklad za razvoj) v petih letih dobila I 110 milijonov DEM.
BRUSELJ, Belgija — XI. Mednarodnega numizmatičnega kongresa se je Udeležilo 750 udeležencev iz 42 držav. Gdeležba iz Slovenije je bila šibka, saj je imela le eno predavanje; prav toliko tudi je bilo predavanj s Hrvaške, Srbi so jih imeli nekaj več. Numizmatično društvo Slovenije je Belgijskemu kraljevemu numizmatičnemu društvu, kije praznovalo stopetdesetletni jubilej, podelilo svojo Srebrno veliko društveno medaljo.
MARIBOR — V Mini parku za kavarno Astoria so pripravili prvo razstavo
pritlikavih dreves — bonsai. Gojiteljem zaenkrat še ni uspelo ustanoviti društva, ki bi jih združevalo, a se jim morda to posreči po tej razstavi, ki jo je pripravil Valter Čeh, sicer veterinar po poklicu.
LJUBLJANA — Umikajoča se jugoslovanska armada je do zdaj prodala ljubljanski Surovini že več kot tri tisoč ton raznega materiala, in sicer od odsluženih tankov in tovornjakov do železnih postelj in oblek. Kot pravijo odgovorni v Surovini, je material, večinoma neuporaben, tako da bodo železne ostanke predelali v jeklarske vložke. Sicer pa je škoda nekaterih vozil, za katere čakajo kupce, saj bi jih kakšna filmska družba lahko še uporabila, teritorialci pa zbirajo samo ekspo-nantne primerke.
LJUBLJANA — Kabelski razdelilni sistem prihaja v Center. Na začetku lanskega leta so predstavniki podjetja Meglič Telecom skupaj s predstavniki podjetja Kabelski razdelilni sistem (prej Stanovanjska zadruga Bežigrad) začeli širiti kabelsko omrežje za razdeljevanje televizijskih in radijskih programov iz občine Bežigrad tudi v severne krajevne skupnosti občine Center. Omrežje je že zgrajeno v (Krajevna skupnost) Kolodvor in Josip Prašnikar, napeljujejo pa omrežje tudi v KS Ajdovščina in Gradišče. Kabelski sistem omogoča sprejemanje 24 televizijskih in 12 radijskih programov.
LJUBLJANA — Dimnikarji so stavkali. Zahtevajo odstop direktorja Dimnikarstva Ljubljana in zagotovitev socialnih varnosti.
LJUBLJANA — Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Janez Milčinski je na slovesni seji akademije izročil članske diplome navoizvoljenim akademikom, dopisnim članom in zunanjim dopisnim članom. Novi akademiki so: prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Niko Kuret, prof. dr. Boštjan Žekš in Ivan Minatti; dopisni člani: prof. dr. Jože Krašovec, dr. Taras Kermauner, prof. dr. Jože Toporišič, prof. dr. Branko Stanovnik, prof. dr. Matija Gogala, Kajetan Kovič, prof, Lojze Lebič, prof. Drago Tršar in prof. dr. Jože Trontelj. Novi zunanji dopisni člani pa so: prof. dr. Arnold Feil, prof, dr. Georg Kossack, dr. Lojze Trofenik, prof. dr. Jože Pogačnik, Milan Herak, Zdravko Lorkovič, prof. dr. Rado Lenček, prof. dr. Karl Heinz Rechiger, Stevan Karamata in Vil Grimič.
LJUBLJANA — Madžarski „Nagyvi-läg“, revija za svetovno književnost, je v letošnji septembrski številki na vidnem mestu in s fotografijo objavil prevod štirih pesmi Kajetana Koviča, ki na Madžarskem že prej ni bil neznano ime. Pesmi Ocean, Poletje, Mon pére in Tihožitje je v madžarščino prevedel Laszló Lator. Koviča bodo bralci revije lahko spoznali tudi iz kratke oznake njegovega življenja in dela, v kateri so naslovi pesmi objavljeni celo v slovenščini. Za Madžare je Kovič pomemeben tudi kot soprevajalec njihove književnosti.
ČRNI KAL — Tretji del pasu ceste na Črni Kal so asfaltirali.
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali:
ga. Lojzka Dimnik A 200.000; ga. Marjana Dobovšek A 100.000; prof. Jana ^Tobovšek A 300.000; prof. Pavlinka Lenarčič A 200.000; France Šega 20 dol.; Katoliška ženska Liga Marije Pomagaj v Torontu 200 kan. dolarjev.
Hvala lepa!
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvi: Dne 2. oktobra je se je v družini Guillerma A. Garcia in ge. Ane Marije roj. Pleško rodil peti otrok Luka Danijel.
Dne 22. oktobra pa se je zakoncema Metki roj. Magister in Cirilu Oblaku rodila hči Katja Marina.
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Krst: Krščena je bila župni cerkvi sv. Miklavža v San Justu Lučka Marinčič, hčerka Janija in ge. Metke foj. Markovič. Botrovala sta Maijan Marinčič in Nežka Markovič por. Bergant. Krstne obrede je opravil župnik Matija Borštnar.
Čestitamo!
Liga žena-mati
V oktobru je pri Ligi predaval prelat dr. Alojzij Starc in sicer je združil dve predavanji: „Slovenska skupnost v Argentini v luči smernic papeža Janeza Pavla II. argentinskim škofom“ in „Nekaj misli o versko-moralni vzgoji mladine v Argentini v letu 1991“.
Zakonik cerkvenega prava, ki ga je izdal papež Janez Pavel II. 25. januarja 1983 pravi, da morajo škofje vsakih pet let poročati o stanju njihovih škofij papežu, državnezmu tajništvu, sodiščem in raznim ustnovam. Nadrobno je predavatelj razložil, kdaj so šli argentinski škofje v Vatikan in kako je papež z njimi govoril in jim nakazal smernice, opogumil in blagoslovil.
Sledil je drugi del predavanja, kjer je dr. Starc poudarjal besede sv. Gregorja velikega, da je vzgoja umetnost vseh umetnosti. Vzgojno delo je naporno, je dosledno in obsega vzgojo na telesni, umski, družbeni, kulturni, spolni in verski vzgoji. Lep zgled je življenje Antona Martina Slomška, kateremu so po tolikem času v Mariboru za 129. obletnico smrti postavili spomenik.
Predavatelj je nato govoril o naši skupnosti v luči papeževih smernic: živimo v Argentini in na vse vpliva sekularizacija in moralni relativizem in kriza vrednot; potrebna je nova evangelizacija.
Prihodnji sestanek Lige bo v četrtek 21. novembra.
SLOVENSKI DOM
SAN MARTIN
DEVETDESET LET
je dočakala 1, oktobra Tomazinova mama. Kljub visoki starosti se rada udeležuje vseh slovenskih prireditev, posebno še slovenske maše v Slomškovem domu. Bog jo je ohranil kljub vsem življenjskim preizkušnjam vedro in živahno v veselje svojih otrok in številnih vnukinj in vnukov, kar 22 ji razveseljuje njeno starost! Na prvi petek po sveti uri ji je v imenu vseh voščil župnik Jože Škerbec, odbor Doma pa ji je poklonil šopek nageljnov. Čestitkam se pridružuje tudi naš list, saj je Tomazinova mama dolgoletna razna-šalka slovenskih časopisov.
Še na mnoga leta!
DR. JANEZ ARNEŽ MED NAMI
V	nedeljo, 6. oktobra je obiskal Slomškov dom dr. Janez Arnež, dolgoletni vseučiliški profesor v Združenih državah, sedaj pa pobudnik inštituta Studia Slovenka v Ljubljani. Ta inštitucija je pod njegovom vodstvom v zadnjih desetletjih izdala v ZDA več del v angleščini o Slovencih in s tem seznanjala svetovno javnost o slovenskih problemih in težnjah. Danes ima inštitut namen zbrati tiske politične emigracije v posebnem arhivu in javni knjižnici, da bo na razpolago raziskovalcem slovenske zgodovine. V svojih izvajanjih je dr. Arnež nakazal potrebo tega arhiva v Sloveniji, da se ob poplavi komunističnega prikazovanja slovenske preteklosti v zadnjih desetletjih, da možnost dostopa slovenskim zgodovinarjem do virov, ki prikazujejo drugo plat medalje. Dr. Arnež je naprosil vse, ki imajo odvišni slovenski tisk preteklih desetletij, da ga zaupajo inštitutu Studia Slovenica v Ljubljani. Zbirno mesto je v Slovenski hiši v Buenos Airesu.
MATERINSKI DAN
V	nedeljo, 20. oktobra, je šolski tečaj A. M. Slomška pripravil materam in babicam svojih učencev prisrčno materinsko proslavo. Za uvod je učitelj v slovenski šoli Marjan Loboda voščil materam k njihovemu prazniku in z izbranimi besedami nakazal poslanstvo matere v naši skupnosti. V imenu mladine, odsekov SDO in SFZ je pozdravila matere predsednica Nancy Selan in jim voščila k njihovemu dnevu ter se jim zahvalila za vso ljubezen, ki so jo deležni. V znak zahvale jim je v imenu mladine podarila torto. Svoja voščila so podah tudi najmlajši, v imenu starejših učencev pa je spregovorila Saša Gelb. Ostali šolarji so pa nastopili v prisrčnem prizoru Kraljevič išče mamico, ki so jo pripravile učiteljice slovenske šole pod vodstvom ge. Vladi Selan.
Za zaključek je odbor staršev pripravil materam zakusko, ki se je spremenila v prijetno družabno srečanje.
SLOVENCI NA KOROŠKEM
ZILJSKA NOŠA: Izdana je bila knjiga etnografinje dr. Marije Markovič in slikarke Jane Dolenc pod imenon „Zilja“ ob projektu „Slovenska ljudska noša v besedi in podobi“. Knjiga je v slovenskem jeziku in bo izšla tudi v nemškem, ima 150 velikoformatnih strani in predstavlja podobo nekdanje in današnje noše ter obblačilne kulture. Risbe krojev so po originalih in slike noš po pripovedovanju domačinov, poleg tega so objavljene tudi podobe ziljske noše, ki je bila predvsem zaradi posebnega videza ženske obleke s kratkim krilom tudi večkrat upodobljena. Opis ziljske noše sega nazaj v 18. in 19. stoletje. Kòt vsaka nošnja je tudi ziljska spremljala življenje domačinov in tako bila življenjski mejnik v ženitvovanjski bali, plačilo, dar, zapuščina in del pteužitka. Noša je tudi dediščina, se podeduje iz roda v rod. Ziljska noša je tudi znak slovenstva, prav tako kot ziljsko narečje, saj stari zavedni slovenski Ziljani upirajo svoj pogled na obleko, če je prav izdelana in če odgovarja nedkanjemu izročilu: imeti mora tri trakove bela-modra in rdeča, če ena od teh barv manjka, izgubi noša na pristnosti.
Angleščina - Mila Hribar, AIL (The Institute of Linguistics Final Diploma) - Učni skupini od 7. do 10. let (osnovna) in 10. do 12. (priprava za srednjo šolo) - Tel: 651-5354 METKA - L. in F. Švigelj - Otroške obleke -Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754 - San Justo (Barrio San Nicolas)-Tel. 441-7496 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzul torij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 322S, 38 „M“— Capital—Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše
-	tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuteijih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel: 651-7459
-	Brandsen 2167 - San Justo.
SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 -San Justo - Tel: 651-2176.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“ - San Martin -Tel: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
LEGAJO N9 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino
informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265
LEGAJO N9 3545-82 Posredovanje turističnih storitev letalske, ladijske in železniške vozovnice H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arhitektka Ana Maria Sovič - .Načrti in vodstvo novih zidanj, popravil, dekoracija in načrti za opremo - Rodriguez Pena 336, P. 6S ofic. 64. T. E. 45-2623 in 651-4206.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro -Tel: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumän 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka o 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel -Tel: 664-1656.
ŽADOM
Matjja Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge -Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N- 3113 - (1663) San Miguel - Tel: 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M in H Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do
18.30	- Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 -(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SDO	SFZ
39. skupni mladinski dan
17. novembra v San Martinu
•	8. uri; pričetek
•	11. uri: dviganje zastav in sv. maša
•	13. uri: kosilo
•	19. uri: kulturni program
Vsi lepo vabljeni!
n. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV
7. decembra 1991 Slovenska Pristava
SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO STAREŠINSTVO
vabi člane in prijatelje na predavanje, ki ga bo imel
prof. dr. MILAN KOMAR
z naslovom
RAZPAD IN RAZPLOD MARKSIZMA
v petek, 6. decembra ob 20. uri v Slovenski hiši
Nova telefonska številka v Slovenski hiši
643-0241
Stane Kos
Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II
Na voljo v Dušnopastirski pisarni
	Cena: 22. dol ali A 220.000.-	J
		
li		1
PETEK, 15. novembra:
Družabno srečanje slovensko-latinsko-ameriške zbornice v Buenos Airesu.
SOBOTA, 16. novembra:
Sklep Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 16.30.
NEDELJA, 17. novembra:
Skupni Mladinski dan v Slovenskem domu v San Martinu.
ČETRTEK, 21. novembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30, predava dr. Jure Rode.
NEDELJA 24. novembra:
Sv. birma v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30. Birmoval bo koprski škof msgr. Metod Pirih.
NEDELJA 1- decembra:
VRožmanovem domu ob 11.30 sv. maša za vse žive in rajne dobrotnike Doma, nato skupno kosilo.
PETEK, 6. decembra:
SKAS — predavanje dr. Milana Komarja v Slovenski hiši ob 20. uri.
NEDELJA 7. decembra:
II. veselica Mednarodnih plesov na Slovenski pristavi.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
Cena največ štirih vrstic A 18.000.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— A 56.000.-
Odvetnik
dr. Andrej Fink
Uradni prevajalec za slovenščino. Pravne zadeve v Sloveniji. Larrea 929, PB „A“ Cap. Fed. Tel.:961-2163 Ponedeljek, torek, četrtek od 16. do 20. ure.
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Tako. 5. Brez. 9. Mrk. 12. Ukana. 14. Opatija. 16. Očitek.
18.	Tesar. 20. Umen. 21. Ponev. 22. Tur.
24.	Nova. 26. Klet. 28. As. 29. Natanko.
31.	To. 32. Lipa. 34. Emir. 35. Nič. 36. Himen. 38. Kača. 40. Paket. 41. Navada. 43. Stenica. 45. Arena. 47. Tir. 48. Lega. 49. Avar.
NAVPIČNO: 1. Tu. 2. Oko. 3. Kačur.
4.	Onim. 6. Rok. 7. Ep. 8. Zato. 9. Misel.
10.	Rjaveti. 11. Kar. 13. Atena. 16. Tenko.
17.	Enoten. 19. Stal. 21. Panika. 23. Usihati. 25. Vam. 27. Toča. 29. Namen.
30.	Krava. 33. Piker. 35. Nadev. 37. Etil.
39.	Čara. 40. Pst. 41. Nag. 42. Ana. 44. Ce. 46. Ar.
KONEC TITOVE CESTE
Izvršni svet mesta Ljubljane se je seznanil s predlogom za preimenovanje sedanje Titove ceste. V predlogu, ki so ga pripravili v posebni komisiji za preimenovanje ulice, piše, da naj bi Titovo cesto razdelili na štiri dele. Deli naj bi se imenovali Slovenska cesta (od Aškerčeve ceste do Bavarskega dvora), Štajerska (med Bavarskim dvorom in Smeltom), Dunajska (od Smelta do križišča z Zasavsko cesto) in Domžalska.
Slovesen sprejem slovenskega škofa msgr. Metoda Piriha
Koprski škof in vrhovni dušni pastir za slovenske zdomce in izseljence msgr. Metod Pirih bo prišel na Ezeizo, če Bog da, v sredo, 20. novembra, ob 10.30 z Aerolineas Argentinas, polet 115.
Dragega gosta bomo slovesno sprejeli in pozdravili na letališču. K udeležbi vabljena mladina in starejši, posebej še številne narodne noše iz vseh okrajev Velikega Buenos Airesa.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241 Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N5 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión Ns 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol. Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE“.
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
Stavljenje: MAIJVILKO Talleres Gräficos “VILKO” S.R.L., Estados Unidos 425
(1101) Buenos Aires - Tel.: 362-7215/1346
Dušnopastirski obisk F slovenskega škofa msgr. Metoda Piriha
V	sredo, 20. novembra, ob 10,30 prihod na Ezeizo z Aerolineas Ar-
"'gentinas, polet 115.
V	sredo, 20. novembra, ob 20. uri sveta maša v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj, molitve pri grobu raj. msgr. Antona Oreharja in pri spomeniku naših junakov. Pel bo SPZ „Gallus“. Po sv. maši srečanje g. škofa z odborniki naših Domov, organizacij in ustanov v veliki dvorani.
V	četrtek, 21. novembra, v San Justu: ob 20. uri sv. maša v stolnici. Pel bo Mladinski pevski zbor. Po sv. maši srečanje v Našem domu.
V	petek, 22. novembra, v Slomškovem domu: ob 20. uri prireditev, sv. maša, nato prijateljsko srečanje.
V	soboto, 23. novembra, srečanje škofa s šolskimi otroki v Slovenski hiši: ob 9,30 sv. maša, nato prireditev v dvorani.
V	soboto, 23. novembra, ob 17. uri srečanje s Primorskimi rojaki: sv. maša v cerkvi sv. Rafaela, ul. José P. Varela 5272, Villa Devoto, nato prijateljsko srečanje.
V	nedeljo, 24. novembra, ob 9,30 sv. maša, med katero bo sv. birma v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj, Ramón L. Falcon 4158, Capital Federal. Pel bo SPZ „Gallus“
V	ponedeljek, 2. novembra, ob 10.10 odhod v Bariloče. Vrnitev iz Bariloč v sredo, 27. novembra, ob 19,15.
V	četrtek, 28. nov., v Slovenski vasi.
V	petek, 19. novembra, na Slovenski pristavi. Ob 19.30 uri sv. maša, nato srečanje.
V	soboto, 30. novembra, ob 14,45 odhod v Mendozo. Vrnitev iz Mendoze v ponedeljek, 2. decembra, ob 18,35.
V	torek, 3. decembra, v San Martinu. Ob 19.30 sv. maša, nato srečanje,
V	sredo, 4. decembra, v Carapacha-yu.- Ob 19.30 sv. maša, nato srečanje.
V	četrtek, 5. decembra, ob 9. uri zahvalna sv. maša v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ob 16, vrnitev v Slovenijo z Aerolineas Argentinas, polet 146 .