Glas zaveznikov Leto II • Št. 356 orm&cijskii dneonik A. i. S. Cena 4 lire TRST, petek 16. avgusta 1946 UREDNIŠTVO l Via S. PeUlco 12 Telefon it 9S354 In 94442 OGLASI: Cena ra milimeter višine (žlrlna ena kolona): trgovski U 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni tn pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vitet Plačljivo v napiej. Oglase sprejema Izključno: S.PJ., Socleti per U Pubbllclti In ttalla. Trst ut Silvio PeUlco »t 4. teL 04044. Cena posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Bolgarija, Madžarska in Finska so obrazložile svoje slališče Ostra odgovora premierja Tsaldarisa in zunanjega ministra Masaryka Byrnes kritikom Združenih držav ODKRITJE VOHUNOV Hi KOREJI NAROČENE GOVORICE O BLIŽNJI VOJNI New York, 16. avgusta eReuters poroča, da so ameriške oblasti na ameriškem zasedbenem področju Koreje odkrile rganizira-no vohunsko skupino. Po vesteh iz koejske prestolnice §eoula fj,ma vohunska organizacija glavni stan na sovjetskem zasedbenem področju v severni Koreji. Ameriške oblasti so aretirale nekega 22 letnega korejskega mladeniča, ki je pri zaslišanju priznal, da so mu naročili, naj širi govorice o bližajoči se vojni med Sovjetsko zvezo in, Zdrulenimi državami. Vohunsko organizacijo so odkrili, ko je policija nenadoma preiskala stanovanje predsednika političnega odseka korejske ljudske (komunistične) stranke. Pri preiskavi je policija našla dokumente, ki so vsebovali podrobna poročila o edinicah, poveljstvih, o znakih, postojankah in o moči ameriške vojske na Koreji. K°t je znano, so ameriške vojaške sile zasedle južni del Koreje, medtem ko so severni del polotoka zasedli Sovjeti, PARIZ, 16. avgusta — V sredo in včeraj jo bilo plenarno zasedanje mirovne konference posvečeno obrazložitvi stališč preostalih bivčih sovražnih držav ter kritikam, ki so jih po govorih njihovih predstavnikov izrazili predvsem odposlanci sosednjih držav. Na dopoldanskem zasedanju v sredo je bolgarski zunanji minister KuliSev čltal govor ministrskega predsednika Kimona Georgi jeva, na popoldanskem pa je madžarski zunanji minister Januš Gyongyossi obrazložil madžarsko stališče. Georgijevu je v glavnem odgovoril gišld ministrski predsednik Tsaldaris, Gyongyossijcvega govora pa sc je v četrtek dopoldne obširneje dotaknil češkoslovaški zunanji minister Masaryk. Cetrktkovo popoldansko zasedanje je bilo posvečeno obrazložitvi finskega stališča.__________ Bolgarski ministrski predsednik Acheson o preletavanju jugoslovanskega ozemlja Washington, 16. avgusta Namestnika ameriškega zunanjega ministra Deana Aclic-sona so na tiskovni konferenci zaprosili za izjavo o protestu, ki ga je Jugoslavija poslala Združenim državam, in sicer zaradi preletavanja ameriških letal čez jugoslovansko ozemlje, kakor tudi o tem, da so Jugoslovani pridržali vso posadko nekega letala. Acheson je izjavil, da celotno vprašanje preučejejo. Zatrdil je, da je bil nekaj časa zelo neprijeten položaj zaradi dejstva, da leži majhen del jugoslovanskega ozemlja prav na direktni progi Dunaj - Rim. Severnoameriške oblasti so dale vsem svojim letalom točna navodila, naj ne letajo nad tem ozemljem; letalci ta navodila tudi izpoljnjujejo, kadar lahko spoznajo svojo smer. V določen,h atmosferskih prilikah pa. je težko vedeti, če letiš nad omenjenim ozemljem ali ne. Acheson je pripomnil, da bi se lahko izognili nasprotjem v teh vprašanjih, če bi jih hoteli obravnavati s pametno zmernostjo. BAKETE NA ŠVEDSKEM Stockholm, 16. avgusta Izvedenci švedske protiletalske obrambe skrbno preiskujejo številne vesti o domnevnih raketnih izstrelkih, ki padajo na Švedsko. Ena izmed domnev je, da delajo sovjetski tehniki v baltskih predelih in drugod poizkuse z novimi orožju Izstrelki prihajajo z jugovzhoda. Iz poluradnih krogov javljajo, da bodo takoj odločno protestirali, čim bodo zbrali zadostne dokaze, čeprav švedska suverenost ni bila namenoma kršena, Švedska lovska letala, ki krožijo nad južno in srednjo Švedsko ter osebje na tleh, ki je opremljeno z radarskimi aparati, stalno nadzirajo primere novih odmetov. Doslej so dejansko videli nad Švedsko le en izstrelek, hi pa je padel v močvirje. Malo je manjkalo, da ni zadel skupine izletnikov. Zdaj ga skušajo izvleči iz močvirja Vesti se strinjajo v tem, da imajo izstrelki trikotno konico, so črni, late z veliko hitrostjo in oddajajo žvižgajoč glas. nekateri izstrelki so se razleteli med poletom in padli na tla v majnih drobcih. Analiza je pokazala, da so iz običajne kovinske žlindre. HLINKOVCI NAPADAJO Praga, 16. avgusta Dopisnik «Tanjuga» iz Prage poroča: «Ves češkoslovaški tisk razpravlja o nedavnih zločinskih napadih, ki so jih izvedli fašistični elementi na Slovaškem. «Ob priliki partizanskega kongresa v Bratislavi so izzivači bivše Hlinkove garde in njene ljudske stranke skušali napasti poedine Žide. Ker napadi niso uspeli, so ffh fašistični elementi skušali izvesti v drugih manjših slovaških ‘mestih. Zločince so takoj aretirali ,r ‘1o Prišli pred sodišče. Ccšklo-«>°vaški notranji mtototer _ d JU U:*e dopisnik — je poslal svojega, zastopnic, ki bo skupaj z zas opni om slovaškega notranjega ministrstva izvedel preiskavo v pogledu organov lJudske varnosti, ki niso ukrenili potrebno, da bi preprečili napade in niso po evojl dolžnosti branili napadenih oseb.® Kimon Georgijev je v svojem govoru med drugim napisal: »Sramotno zavezništvo z Nemčijo, vojna napoved Veliki Britaniji in Združenim državam, preosnovanje Bolgarije v vojaško oporišče za Hitlerja ter žalostna dejanja pro-hitlerjanske' klike, kar je vodilo do sovjetske vojne napovedi Bolgariji, so bili zločini, za katere so bile odgovorne osebe strogo kaznovane. Vsekakor pa je naša dolžnost, da bolgarski narod oprostimo moralne odgovornosti.® Georgijev je iznesel, da se bolgarska vojska na nobenem bojišču nt bojevala proti protihitlerjevski koaliciji. Bolgarske čete so se 8 mesecev bojevale v Macedoniji, Srbiji, Madžarski in Avstriji in so imele pri tem 30 tisoč mrtvih in ranjenih. Bolgarija — pravi Georgijev — ima isto pravico, da jo imajo za zaveznico kot Italija. Georgijev je nato omenil grško zahtevo po zavarovanju pred nevarnostjo bodočega napada. Izjavil je, da zahteva Grčija ozemlje, na katerem ni niti ene grške vasi. Zahteval je dostop do Egejskega morja. Obala Egejskega morja, ki leži med rekama Marico in Mesto je sestavni del zemljepisno in gospodarsko važne pokrajine, ki obsega ne samo vso južno Bolgarijo, tfinveč tudi ozemlja, ki leži severneje. Bolgarija predstavlja zaledje egejske obale. Georgijev je izjavil, da grška vlada ne samo, da ne pokaže nobene pripravljenosti, da bi ugodila zakonitim ln življenjskim zahtevan: bolgarskega naroda po izhodu na Egejsko morje, marveč da ima še zahteve po drugih delih bolgarskega ozemlja. Georgijev je zaradi ozemeljskih zahtev na škodo Bolgarije, Grčijo obtožil šovinizma. Georgijev Je nato dejal, da Bolgarija ne more plačati vse vojne odškodnine Grčiji in Jugoslaviji. Izjavil je, da Grčija sama zahteva vsoto, ki je mnogo višja kot vsota, ki jo’ je Bolgarija leta 1919 plačala zavezniškim silam. Pristavil je, da so Nemci Bolgarijo izropali, O vojaških določbah osnutka mirovne pogodbe je Georgijev dejal, da je Bolgarija že iz lastne pobude zmanjšala svoje oborožene sile da pa bi bolgarski narod tolmačil prisilno zmanjšanje vojske^ in izročitev orožja kot nepravično kazen. Georgijev je dejal, da nova Bolgarija nima nikakih napadalnih in zavojevalskih načrtov. Poudaril je pravico Bolgarije, da sodeluje pri rešitvi podonavskega vprašanja. Po Georgijev! izjavi je poljski zunanji minister Rzyrnov-skl zahteval milo ravnanje za Bolgarijo, ukrajinski delegat Manuilski, ki je dejal, da novo demokratsko Bolgarijo lahko znova vzpostavijo kot državo, l oporiščih, izraženo v elegantni diplomatski obliki. Clankar je napisal: «Postaviti oporišča na ozemlju neke suverene države je isto, kot kršiti pravice in neodvisnost te .države. Zdi se, da je nagib, ki je sovjetsko vlado privedel do te zahteve duh, ki vlada v »ovjetski politiki ha splošno in ki sp je pokazal ob začetku druge Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je v sredo očrtal britansko stališče v pogledu revizije montreiiške pogodbe. Dejal je, da bi revizijo morala izvesti konferenca držav podpisnic. Poleg tega je dejal, da ne mora verjeti, da bi Velika Britanija sprejela sovjetski predlog, da bi bilo razpravljanje o vprašanju ožin omejeno samo na obalne države. V uglednih londonskih krogih menijo, da bi morale konferenci sil podpisnic montreuške konvencije prL sostvatl tudi Združene države, države pa, ki so se bojevale na strani osi, bi bilo verjetno treba izključiti. Sodelovanje Romunije in Bolgarije, ki sta bili sovražni državi, sta pa obalni državi Črnega morja bi bilo dvomljivo. »Times® piše, da bi bilo treba pri reviziji konvencije v glavnem* spraviti v sklad koristi Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav. BEGUNCI V AMERIKO Ženeva, 16. avgusta Glavni ravnatelj ustanove UNR-RA Fiorello La GOsrdia je izjavil včeraj na ,plenarnem zasedanju sveta ustanove UNRRA, da bo takoj na prihodnjem zasedanju Kongresa Združenih držav predložil pripustitev 100.000 beguncev v Združene države kot izredni ukrep in brez upoštevanja kvote, ki je zdaj v veljavi v pogledu priselitve. La Guardia je Izrazil mnenje, da bodo verjetno tudi Kanada, Mehika, Brazil, Čile, Bolivija, Venezuela, Argentina, Avstralija in Novi Zeland mogle pomagati s sprejemom določenega števila beguncev. La Guardia je tudi izjavil, da bo ZAHTEVA PO IZROČITVI IN BODOČI PROCESI Glavni tajnik jugoslovanske vlade Mitar Bakič je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Jugoslavija zahtevala izročitev jugoslovanskih državljanov, ki so jih obtožili vojnih zločinov in jih v odsotnosti sodili z generalom Mihailovičem ter jih obsodili. Ti Jugoslovani, ki se mudijo v inozemstvu, so pomočnik vojnega ministra v begunski vladi in vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske general Peter Zivkovič, beograjski odvetnik Mladen Zujevič (oba obsojena na smrt), ministrski predsednik beograjske vlade v letu 1942 Slobodan Jovanovič, bivši jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Konstantin Fotič ln bivši voditelj jugoslovanskih socialistov dr. Živko Topalovič (obsojeni na 20 let zapora), ministrski predsednik begunske vlade Božidar Purič (obsojen na 16 let), pravosodni min!ster begunske vlade Milan Gavrilovič (obsojen na 15 let), bivši vzgojitelj bivšega kralja Petra Ra-doje Kneževič in Sej kabineta begunske vlade Zivan Knele-ufč (obsojeni na 10 let) in bivši zunanji minister begunske vlade Ninčič (obsojen na 8 let). Glavni tajnik Bakič je odločno protestiral, ker zavezniške oblasti še niso izročile 415 jugoslovanskih državljanov, ki so jih zahtevali kot vojne zločince in ki se mudijo v Italiji in Avstriji Med temi je tudi bivši hrvaški diktator Ante Pavetič. Bakič je poleg tega izjavil, da je mnogo italijanskih vojnih zločincev, ki jih zahteva Jugoslavija, na visokih mestih v italijanski vladi. V kratkem bosta prišla pred beograjsko sodišče pod obtožbo sodelovanja z Nemčijo dva bivša. regenta bivšega jugoslovanskega kralja Petra dr. Ivo Perovič in Radenko Stankovič, ki sta zdaj zaprta v Beogradu. Menijo, da bodo istočasno sodili tudi tretjega in glavnega namestnika, kneza Pavla. (Poročajo. da je bil knez Pavle kot «politični jetnikv v Keniji, leta 1943 pa so ga iz zdravstvenih razlogov premerili v Johannesburg.) Verjetno bo istočasno tudi raz-prava proti nadaljnjim bivšim ministrom, nemškim poveljnikom in političnim predstavnikom v Jugoslavji med okupacijo. Danes so uradno sporočili, da je določena razprava proti slovenskim vojnim zločincem. Razprava bo 21. avgusta v Ljubljani. Med obtoženci bo bivši podpredsednik jugoslovanske emigrantske vlade dr. Miha Krek. POLJSKI PROTEST London, 16. avgusta Predstavnik zunanjega ministrstva je včeraj dopoldne potrdil, da je poljska vlada izročila britanskemu poslaniku u Varšavi protestno noto, s katero graja ukrepe, ki jih je izvedla britanska vlada za nastanitev 200,000 člcpiov poljske vojske generala Andersa v Veliki Britaniji. Poljska trdi, da so ti možje organizirani v vojaških edinicah in da niso izvedli prave demobilizacije. Verodostojni londonski krogi pra. vijo da so Andersovo moštvo porazdelili — kot je Bevin naznanil že v poslanski zbornici — v poseb-_ _ „ itn začasne oddelke, kjer bodo o- pa postal še I stali, dokler ne bodo mogli zanje I najti dokončnega bivališča in dela. ske vojske v Trstu in posebej napad na sedež koordinacijskega odbora v Trstu. »Vse te nota niso rodile do danes nobenega uspeha. Varnost življenja in lastnine jugoslovanski državljanov na področju «A» sta zdaj bolj kot kdaj koli ogrožena. Zavezniška vojaška uprava ni ničesar ukrenila, da bi spremenila to stanje. Ministrstvo zunanjih zadev na- 1200 do 1500 Zidov, ki dnevno pri- | glaša, da do zdaj ni PreJel° hobe-hajajo iz Poljske v Nemčijo, Je I nega zadovoljivega ali sploh kakr- nadalje uživalo pomoč ustanove UNRRA, razen če ne bi dobil od sveta posebnih temu nasprotnih navodil. La Guardia je dodal, da poljska vlada ni zapletena v preganjanje Zidov. «ZVEZA DEGAULLISTOV® Pariz, 16. ^vgusta V Franciji so osnovali novo politično organizacijo — eZvezo De-gaullistovz. Predsednik je bivši francoski prosvetni minister Renč Capitant. eZveza Degaullistov» ižjavilja, da stoji nad strankami ter zatrjuje, da so njeni smotri eboj za resnično republiko ter za zunanjo politiko in ustavo, temelječi na načelih, ki jih je obrazložil general De Gaul-le, v govorih, ki jih je imel v Bajeuiu in Bar Le Ducus. General De Gaulle je 16. julija v Bajeuru obsodil _ tekmovanje strank Snega koli odgovora na zgoraj navedene note in da Zavezniška vojaška uprava ni ničesar ukrenila, da bi ohranila red in preprečila nadaljnje izgrede na podroju «A». V vrsti teh dogodkov, jugoslovansko zurenje ministrstvo opozarja na sledeči dogodek: dne 9. avgusta okoli* 11. ure je prispel v Gorico tovorni avtomobil, ki pripada jugoslovanskemu odredu na področju «A». V avtomobilu je bil iJb-veijnilc odreda major Vlado Despot, skupaj z zdravnikom stotnikom dr. Rafaelom Dimnikom, avtomobil Je vozil vojak Josip Svalina. Ko Je avtomobil pripeljal v mesto, ga Je napadla množica 100 do 150 fašistov, toda po zaslugi in hladnokrvnosti voznika, Je avtomobilu u-spelo izogniti se napadu ter nadaljevati pot proti Jugoslovanski bolnišnici, kjer sta imela častnika službene opravke. Kmalu za tem so na surov način ustavili avto-mobil Jugoslovanske edinice zavez- niški vojfirtci in vojaška policija. To se je zgodilo na sledeči način: neki jeep Zavezniške vojaške uprave je Jugoslovanskemu avtomobilu zaprl cesto, nakar ga Je takoj obkrožilo 10 jeepov In tovornih avtomobilov vojaške policije. Vojaški policisti so se približali avtomobilu z nastavljenimi puškami in ročnimi bombami ter potegnili iz njega častnike Jugoslovanske'vojske in vozača. To dejanje so spremljale neo. kusne psovke ter udarci z ročajem samokresa in z guniijastim pendrekom. «Oba jugoslovanska častnika in vozač so bili zaradi teh, udarcev ranjeni. Zavezniška vojaška policija je krvaveča častnika naložila na jeep krateč jima svobodo ter ju skozi množico odpeljala na poveljstvo vojaške policije. Zdi se, da je postaj že običaj Zavezniške vojaške pol elje, da vozi na avtomobilih aretirane In okrvavljene častnike skozi fašistično množica Tako ravnapje so že večkrat uporabili pri drugih primerih tako, da iz tega sledi zaključek, da, zavezniški organi in vojaška policija s temi napadaln’mi in brutalnimi dejanji dajejo zadoščenje fašistični množici ter Ji omogočajo ponavljanje njenih napadov ln istočasno žalijo dostojanstvo in čast jugoslo. vanske vojske. «Namesto strogih ukrepov, ki bi Jih pričakovali proti častnikom ln članom vojaške policije ter proti vsem za ta dejanja odgovornim o-sebam, je general Harding izdal nove.stroge ukrepe proti častnikom in vojakom jugoslovanskega odreda.® Jugoslovansko zunanje ministrstvo na podlagi Leh dogodkov zaključuje kakor sledi: a) častnika jugoslovanske vojske, ki sta utrpela te žalitve sta bila major Vlado Despot, politični komisar jugoslovanskega odreda,^ ki je eden izmed najvišjih častniških činov za poveljnikom in dr. Rafael Dimnik, ki sta odpotovala v Gorico, Do službenih opravkih: b) napadla je fašstična množica, ne da bi jo izvala medtem ko ju Zavezniška vojaška policija ne samo ni zaščitila, marveč ju Je celo napadla; c) Zavezniška vojaška uprava Je nezakonito ustavila avtomobil jugoslovanskega oddelka. Član: vojaške policije so potegnili s silo z avtomobila častnika jugoslovanske vojske ter vozača avtomobila, Jih žalili in Jih tepli s samokresi in pendreki ter Jim tako povzročili poškodbe; d) zavezniška vojaška policija je jugoslovanska častnika odpeljala na poveljstvo vojaške polic je ter jima tako nezakonito odvzela svobodo; .____ e) dopustili so, da so z ajrtomo-bila strgali jugoslovansko zastavo in da so Jo člani Zavezniške upra-ve poteptali. «Zunanje ministrstvo je prislje-n0 opozoriti na obžalovanja vredno dejstvo, da so nekateri častniki Zavezniške vojaške uprave, vojaške policije in drugi organi uprave de-janstvo napadli člane Jugoslovanske vojske skupno s fašistično drhaljo ter se tako pridružili tistim ljudem, ki so se do včeraj bojevali proti Združenim narodom. »Jugoslovansko zunanje ministrstvo vlaga odločen protest zaradi ravnanja organov Zaveznike upra. ve in zahteva, da vladi Velike Britanije in Združenih držav sprejmeta nujne in učinkovite ukrepe, da zaščitita dostojanstvo, čast ter fizično in materialno nedotakljivost Jugoslovanskih državljanov na področju «A» Julijske krajine. »Zunanje ministrstvo pričakuje odlok o nujni preiskavi glede tega incidenta kakor tudi glede drug.h zadev, ki jih je omenilo ministrstvo v svojih prejšnjih notah, da bodo krivci strogo kaznovani in da bodo o vsem zunanje ministrrtvo obvestili.® IZKLJUČITVE IZ BOLGARSKE VOJSKE Beograd, 16. avgust« »Tanjugov® dopisnik poroda i* Sofije, da so objavili šesto In zadnjo listo Iz vojske izključenih častnikov, in sicer na podlagi zakona o poveljstvu ln nadzorstvu nad vojsko. NEMIRI V DELHIH Novi Delhi, 16. avgusta Pri nemirih, ki so v ponedeljek ponoči izbruhnili v prenapolnjenem okraju FaizbaZar v Starih Delhih, je bilo ranjenih U 0»eb, S iamed. njih težko. Pariška konferenca (Nadaljevanje s l strani) v »Želimo ravnali človeško" Ne da bi neposredno omenil zahtevo madžarske delegacije, naj bi konferenca poslala na lice mesta preiskovalno komisijo, Je Masaryk ponudil konfdfenci »vso ugodnost, da se sami prepričate, da želimo ravnati na človečki, odkrit in demokratski način. »Madžarska vlada — Je Izjavil Maaaryk — je do zdaj sprejela le delno rež it e v tega nujnega vpraža-nja in Je zadela ovirati dokončno reditev. »Demokratska Madžarska — je nadaljeval Masaryk — bi zelo verjetno sodelovala s avojo sosedo v upanju, da bi mogla a sodelovanjem na najboljši način zagotoviti pravica madžarske manjšine, poleg tega pa ustvariti ozračje, ki bi jih bilo treba izvesti na njeni meji. Vsekakor je nemogoče sestaviti tako madžarsko vlado, ki bi bila zmožna odpovedati se misli o reviziji trianonske pogodbe*. Masaryk je nato primerjal madžarsko inflacijo (ki so jo baje, kot je posnel jz uradnih krogov, želeli) z inflacijo, ki Je b|la po prvi eve-tovni vojni v Nemčiji. »Mnogo lažje je sklicevati se na velikodušne dobrotnike ter se Jim zahvaliti — je zaključil — kot pa truditi se v pcfu svojega obraza.« Sovjetski delegati so z živahnim ploskanjem pozdravili Mrsarykov govor. ’ Bj/rnnsnu odgovor Nato je pričel govoriti ameriški zunanji minister Byrnes, ki se je prvič udeležil spločne razprave o izjavah zastopnikov bivših sovražnih držav. Dejal je, da čuti dolžnost odgovoriti na nekatere kritike, ki so jih v teku razprave na račun ameriške politike Izrekla sovjetska ln druge delegacije. »Nekatere razprave, k| so sladile Izjavam zastopnikov bivših sovražnih držav — jg izjavil — niso olajšalo dela konference ter nam niso pomagale na poti k miru. »Amerika bi rade volje brez omembe prešla čez te kritike, če bi ji molk pomagal na poti do miru, Želimo sodelovati Z zavezniki v miru prav tako, kot smo se bojevali z njimi'y vojni, n - -a , ^ »Mir med zavezniki — je nadaljeval Byrnes — ne more biti trden, če zanemarjamo številne potvorbe resničnosti dejstev, izvršenih na tej konferenci v pogleda Amerike. Sovjetska vlada je hotela vzbuditi vtis, da so druge bivše sovražne države bolj demokratske od Italije, ker mnenje italijanske vlade ni v skladu z mnenjem sovjetske vlade. Na Molotovljeve trditve, po katerih naj bi nekatere zavezniške sile gospodarsko izkoriščale Italijo, Je Byrnes odgovoril: »Katera velesila pa se je obogatila med to vojno? Jaz ne poznam nobene. Upam, da se sovjetski odposlanec ni hotel sklicevati na Ameriko. Byrnes je nato Izjavil: »Zavrniti moram tudi trditev , sovjetskega delegata, po kateri naj hi gospodo raka določb«, ki so jih predlagale Združene države, bile del načrta za izkoriščanje bivših sovražnih držav v sebično korist Združenih držav. Menil bi, da bi ne bilo treba v obdobju, ki je že tako napredovalo v zgodovini Združenih narodov, porabljati časa te konference za obrambo načela enakosti gospo- [ času in kraju storila.* Očitki Višinskega d a rakih možnosti — načela, ki ga je proglasila atlantska listina iif ki ;e potrjeno v izjavah Združenih narodov. »Ali Je mogoče — Je vzkliknil Byrnes — da bi kdo resno predlagal, naj bi v mirovnih pogodbah uveljavili nasprotno načelo, to je, da bi Italija in balkanske države smelo delati razliko v ravnanju s kako zavoznlako državo? predlagamo, naj bi uvedli proti brezobzirnemu Izvajanju gospodarske in politične oblasti določene zaščitne ukrepe, «Združene države — je nar daljeval Bymes — so izjavile, da v tej vojni niso iskale ozemeljskih ali drugačnih koristi, polagajo pa veliko važnost nn vzpostavitev trajnega svetovnega miru. Združene države ne morejo ostati brezbrižne glo-de pogodb ali sporazumov, ki spreminjajo gospodarske od-nošaje v škodo velike večine Združenih narodov, miru hi svetovenega napredka. »N* tej konferenci so nekatere bivše sovražne države ter nekateri člani konference kritizirali Grčijo. To Je zelo krivično. V najbolj kritični uri ee je, še preden so se nekateri izmed nas zavedli pretečih nevarnosti, ta mali, toda hrabri narod z neprimerljivo hrabrostjo uprl silnemu zaletu napadalcev. Nlihiie izmed nas ne sme pozabiti, kaj dolgujemo grškemu narodu. »Poizkušal sem vse, da bi ta konferenca prispevala k dosegi miru, ne pa k zaostritvi obstoječih nasprotij do držav naših zaveznikov. Ne razočarajmo upanja in molitev narodov vsega sveta.« Nato je spregovoril Andrej Višinski, ki Je izjavil, da prepušča odgovor na Byrne»ova izvanjanja zunanjemu ministru Molotovu, »kar bo on brez dvoma v primernem Nato je izjavil, da bo govoril predvsem o madžarski Izjavi. »Združene države — je nadaljeval — pa ao nasprotno raje govorile (po mojem mnenju nekoliko kasno) o italijanski pogodbi ter napravile pripombe k postopku. Vsekakor pa se sovjetska, delegacija ne upira temu, da vsak izrazi svoje stališče. Mi ne bomo ugovarjali, če bi nam ameriške izjave pomagale napredovati pri našem delu.« O madžarskih Izjavah je Višinski dejal, da je značilno dejstvo, da so lahko dosegli v Svetu zunanjih ministrov sporazum o drugih vŽžnlh vprašanjih, nieo pa se nasprotno mogli sporazumeti o gospodarskih členih pogodb. «AU je mogoče — Je vprašal — da je stališče, ki so ga zavzele Združene države, ki jih kakor vedno podpira Združeno kraljestvo ter ostale nam prav dobro znane delegacije, edine pravilno ter predlagano kot edina rešitev? Imamo pravico zahtevati reparacije za škodo, ki Jo je povzročil sovražnik na naši zemlji. Nikomur ne bomo dovolili, da bi nam to pravico odrekal. »Nemci so izvozili iz Madžarske velike količine dobrin. Mnenja sem, da je velik del toga trenotno v ameriškem zasedbenem področju. »Prepričani smo — je nadaljeval Višinski — da je nujno potrebno sprejeti ukrepe, ki jih je predlagala Sovjetska zveza, če hočemo prispevati k gospodarski obnovi raz-nih evropskih držav. Mnenja smo, da je treba te predloge zelo natančno preučiti. Ce bomo to etorlli, ne bo težko doseči splošnega sporazuma.« Popoldansko zasedanje Popoldne je govoril finski zunanji minister Karl Enckell, ki je obrazložil finsko stališče do osnutka mirovne pogodbe s Finsko. Izjavil je, da bi Finska znatno lažje lahko izpolnila obveznosti, če bi vojno odškodnino, ki jo zahteva Sovjetska zveza (300 milijonov dolarjev v zlatu), znižali na 100 milijonov dolarjev. Enckell je dostavil, da bi bilo mogoče omiliti tudi ozemeljske pogoje premirja, če bi upoštevali gospodarske težave, k{ sledijo odstopu finskega ozemlja Sovjetski zveei. Izjavil Je, da so po osnutku mirovno pogodbe vzpostavili finske meje tako, kot so jih določili v mirovni pogodbi v Moskvi leta 1040, kar pomeni za Finsko izgubo največjega dela pokrajine Vijpuri, ta-kolmenovane finske Karelije, — ozemlja, ki meri približno 62 tisoč kvadratnih kilometrov. Mesto Vijpuri je veliko Izvozno pristanišče In prometno središče, ki služi ne aamo področjem, kj bodo po predlogih morali ostati izven meja Finake, ampak tudi važnim ozemljem, ki bodo ostala finska. »Lahko je razumeti — je rekel finski delegat — da Je dala velika važnost ozemelj, ki bi jih morali odstopiti, povod za upanje, da bomo lahko dosegli ozemeljske koncesije v končni mirovni pogodbi. General F. H. Theron (Južna Afrika), je toplo pozval konferenco, naj opusti vsako obdolževanje in naj se spominja samo skupnih žrtev. Vprašal se Je: »Ali ni pomanjkanje politike dobrega sosedstva glavni razlog tega ozračja sumničenj? To ozračje bi utegnilo ogroziti delo konference. Alt Evropa lahko še nadalje živi v tem ozračju sumničenj? Kakor Byrnes je tudi Theron posvetil tople besede Grčiji, »na račun katere — Je rekel — »o padle trde besede«. Alesandcr soglaša Nato je pozdravljen s ploskanjem spregovoril, britanski idposlance Alexander. Izjavil je, da Velika Britanija popolnoma soglaša a stališčem, ki ga je prej izrazil Bymes. Dejal je; «Poslušali smo vrsto govorov, ki imajo prej namen ovirati, kakor pa olajšati sporazum o vprašanjih, za rešitev katerih je sklicana ta konferenca.« Dodal je, da hoče govoriti, da ne bi molka z britanske strani tolmačili kot pristanek. Aleksander je Izjavil, da pred tem Velika Britanija ni hotela staviti nobenih pripomb, ker je raje molčala, da bi pospešila delo raznih komisij. Poudaril Je, da je naloga konference doseči sporazum s petimi bivšimi sovražnimi državami in vzpostaviti redne pogoje v teh delih Evrope. Nato Je dodal: »Popolnoma soglašam s tem, kar so ml rekli dopoldne, in sicer, da ne želimo delati z zvijačo. Ne želimo delati zahratno. Ce bodo ostale drža- ve hotele ravnati enako, Jim bomo bratsko ponudili roko. Besede severnoameriškega delegata so i-stovetne s stališčem britanske delegacije.« Alezander je nato govoril o »Izjavah z dne 13. avgusta« (dan, ko je Molotov govoril o Italiji). Dejal je: «Brez dvoma je bilo za konferenco presenečenje, ko Je slišala, da Italija ni 'demokratska država In da Je italijanska delegacija govorila s fašističnim glasom. Vsi vedo, da Je italijanski narod na popolnoma demokratični način odločil, da ima rajši republiko kakor monarhijo.« »Akcija Združenih narodov je s pomočjo vlad Združenih držav in Velike Britanije mnogo prispevala k materialnemu In političnemu vstajenju te države. Ne vidim, na kakšen način nas zaradi tega lahko obdolžujejo, da poizkušamo gospodovati nad Italijo ter jo obdržati v manjvrednostnem položaju. «Padla Je obtožba, da poizkušajo «določene sile« vzpostaviti monopolni položaj na Sredozemlju, ki nasprotuje koristim Italije in Francije. «To je Izredna trditev«, Je izjavil Aleksander. Dodal je, da v svoj-stvu šefa britanske admiralitete od pomladi 1940 dalje pozna življen-sko važnost, ki jo Je imelo Sredozemlje med vojno. «Na Sredozemlju — je dejal — smo postavili o-snove za končni napad, ki je uničil nemški vojni stroj. * ^ «Ko se Je Grčija Junaško upirala nacistični grožnji, Je imala Velika Britanija nalogo, da vodi konvoje po Sredozemskem morju. Rad bi poudaril, da smo se v tistem času bojevali sami. Britanski narod ne bo mogel nikoli pozabiti, da nam je grški narod ob naši strani dokazal, da sile osi niso bile nepremagljive. Ale bomo pozabili »Velika Britanija ne bo mogla pozabiti tesnobe tistega časa. Tega tudi ne bo moglo prebivalstvo Malte. Naprošam konferenco — je nadaljeval Alexander — naj se spomni pretekle dolge, strašne, toda slavne dobe, preden amo dobili podporo Združenih držav, Sovjetske zveze in ostalih, ki to te nam kasneje pidružlli. Ne pozabimo nikoli dela držav, ki so se že od vsega zadetka ne glede na nevarnost, uprle osnim napadalcem. Nedvomno Je zgrešeno — je nadaljeval britanski delegat — da bi Bolgariji dovolili, da postavlja ozemeljske zahteve do Grčije, ki je toliko trpela zaradi delovanja bolgarskega napadalca. »Presenetiti bi moralo, da ukrajinsko odposlanstvo s podpiranjem takih zahtev kaže, da je pozabilo junaško ponašanje Grčije, ki je bilo verjetno odločilne važnosti za zakasnitev napada na Sovjetsko zvezo sapo. Velika Britanija ne bo nikoli mogla pozabiti vloge, ki jo je imela v vojni s hinavskimi balkanskimi satelitskimi državami. Ne bodo se mogle odtegniti odgovornosti. »Kakšna je alternativa svobodne gospodarske oportunitete? Priznam, da ne morem videti nobene, razen v izjemi, ki so jo napravili v tistih blokih, v katerih zanikajo enotnost sveta in v katerih morajo močnejše države zaradi stvari same gospodovati nad slabotnejšimli TRŽAŠKA KRONIKA Požar na križarki “Hungtington,, /Požar, ki je nastal včeraj iz neznanega vzroka na 10.000 tonski lahki ameriški križarki »Hungtington«, ki Je pred kratkim priplula v tržaško pristanišče, je povzročil precejšnjo škodo v prostorih, kjer so jedilnice in uradi, preden ga je uspelo posadki s pomočjo gasilcev vojne mornarice pogasiti. Požar so opazili ob 19.30 url na levi strani drugega ladijskega krova in ladijskim gasilcem se je po-srešilo požar pogasiti v 45 minutah. Menijo, da so največjo Škodo utrpeli oddelki blizu kabin, ki so bile znatno poškodovane zaradi velike vrčine, ki jo Je pvzročal topeči se material. Nadaljnjo škodo sta po-vzroč la dim in voda. Uvedli so preiskavo o vzroku požara. »Hungtington« Je admiralska ladja kontreadmirala E. W. Bur-rouhga, višjega mornariškega častnika na Jadranskem morju in poveljnika 12 divizije križark. AMERIŠKI POROČNIK REŠIL OTROKA V torek popoldne je padel v morje triletni sin dr. Fausta Pe-corarija. Očetu in ameriškemu poročniku Abramu Hosnerju, adjutantu polkovnika Bowmana, ki je skločii takoj oblečen v morje, se je posrečilo rešiti otroka. Odeje, ki j h je dala v prodajo ZVU, zelo ustrezajo občinstvu Pred dnevi so časniki objavili vest, po kateri je Zavezniška vojaška uprava dala na razpolago vaemu prebivalstvu področja veliko količino odej iz čiste volne po ugodnih cenah. Prodaja teh odej, se je začela v se ponedeljek v trgovinah z manu-fa.kturnlm blagom in ki jih je zato nalašč pooblastila zbornica za trgovino in obrt; mnogo potrošnikov si je že nabavilo odeje e pomočjo odgovarjajočih odrezkov osebnih Živilskih nakaznic. Zelene odeje, ki so 2.10 m dolge in 1.60 m široke, so dvojne vrste: odeje prve vrste stanejo 945 lir, odeje druge vrste pa 735 lir. Medtem ko se v nekaterih trgovinah še nadaljuje prodaja, Je v drugih te v dveh dneh pošla vsa zaloga odej, ki ao jih dobili od trgovcev na veliko. Prodajalci na drobno ao jih prosili, da dvignejo ostalo blago, ki je spravljeno v skladiščih v prosti luki. Lastniki manufavvturnih trgovin so izjavili, da so v prvih dveh dneh prodali vso količino odej, ki so jo trenotno imeli na razpolago lr. pristavili, da so bile zahteve ob-šinstva, kateremu so te odeje zelo ustrezale, višje kot zaloge odej. Poročajo tudi, da daje občinstvo prednost odejam prve vr3te ia tp z namenom, da jih predela v obleke. Zares je mnogo ljudi, ki MIMOHOD PO KONČANEM ŠOLANJU . nosi kupljene odeje v barvarnice. Poročajo, da zlasti uspejo barve iz zeleno rjave mešanice. Zbornica za trgovino ln obrt je javila, da znaša celotna količina odej, ki so Jih dali v prodajo, trc-notno 50 tisoč komadov, a menijo, da bo mogla Zavezniška vojaška upravo dati na razpolago prebivalstvu novo količino, ko bodo popolnoma Izčrpali prve zaloge. Plin - 3 ure na dan Podpolkovnik J. E. Foden, načelnik odseka za »Industrijo in javne službe« pri Zavezniški vojaSki upravi, je nazniv nil, da bodo povečali dnevne oddaje plina s takojinjim učinkom, od 11.30 do 13.30 in od 19. do 20 ure. Opozorilo policije prebivalstvu Policijske oblasti sporo&do; »Policijski glavni stan ugotavlja, da zlonamerni ljudje črpajo lz dnevnega tiska imena aretirancev ter nato prihajajo k sorodnikom teh. Prosijo, da Jim Izročajo oblačila, denar ln živila, o katerih pravijo, da jih zahtevajo aretiranci. Prebivalstvo naj takim osebam ne zaupa ter naj Jih takoj prijavi policiji« s -y V ponedeljek je v policijski ŠOU v vojašnici nBclenoit uspešno zaključilo policijski tečaj 229 pripravnikov. Zaključni slovesnosti je prisostvoval tudi višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Botvman, pred katerim so novi strainikl izvršili strumen mimohod. Molotov zavrača Balkanske pogodba »Zdi se mi, da sem odkril znake razširitve teh sistemov v današnjem svetu, ker naj bi nekatere balkanske države podpisale dvostranske pogodbe različnega značaja, če so informacije, ki jih imam, točne. «Lahko že vidimo, kako bi se konferenca obrnila, če bi zavrnili politiko, ki smo jo mi predlagali«. Alexander je nato ponovno govoril o mirovni pogodbi z Italijo ter izjavil, da britanska vlada želi, da bi bila Italija sprejeta med Združene narode, čim bodo to dovoljevala pravila, Italija lahko upa, da bo sprejeta, čim bo ratificirana njena pogodba. Britanska vlada bo uporabila ves vpliv, da b; bil sprejem mogoč čimprej. «Po mojem mnenju — je nadaljeval Alexander — ja ena izmed bistvenih značilnosti razprav, ki smo Jih vodili doslej, v dejstvu, da sta nas po vsem videzu nadvladovala sum in strah. «Dokler bo trvjalo takšno stanje, prav gotovo ne bomo mogli bistveno napredovati k miru in varnosti. Nasprotno, države se pripravljajo na ponovno oborožitev in vojno. »Gospodje, v preudarjanju ln presoji bodočnosti ne smemo zatajiti ničesar, ker je enotnost možna le v svetu odkritih ljudi. »Zdaj pa brez ostalih nepotrebnih zamud nadaljujmo podrobno obravnavanje in odobritev petih pogodb, da bi tako lahko napravili krneč vojnemu stanju s temi državami. Sodelujmo popolno in odkritosrčno drug z drugim, da bi se Združeni narodi lahko uveljavili ln ohranili mir, pravičnost ter svobodo«. Za Alexandrom Je govoril fran-c> skl delegat Bidauit, Za Bidaultom je govoril Molotov. Izjavil je, dl so med razpravlja*, njem pripisali sovjetski delegaciji Izjave, ki jih ni nikoli dala. Nato jc zavrnil finsko zahtevo po reviziji ozemeljskih členov mirovnega načrta a Finsko. »Kar se tiče finskih reparacij, smo jih preračunali na način, da ne ovirajo obnove finske industrije- So celo nižje od škode, ki Jo je utrpel sam Leningrad«- O vprašanju »enakosti gospodarskih oportunltet«, ki ga je sprožil Al:xandcr, je Molotov iz j ar vil: «Rad bi vas vprašal, zakaj avtorji tega načela predlagajo, naj bi ga uporabili le za 18 mesecev. Ce j« tako dobro, zakaj ne bi ostalo v veljavi dalj časa? Tega ne predlagajo, ker bi se male države uprle. Velika Britanija in Združene država sta z veliko vzstrajmostjo predložili to načelo, jaz pa mislim, da Velika Britanija no bi' pristala, da bi ga uporabili v njenem imperljb — recimo v Indiji. Italija, Bolgarija, Romunija ln Finska so temu načelu ugovarjale. Vprašajte jih, če so ga pripravljene sprejeti. Odgovorile vam bodo negativno. Jasno je, da gre to načelo lahko v korist edino tistim silam, katerih kapital lahko gospoduje v državah, ki so oslabljene«. Ko se je pridružil pohvalnim besedam Grčiji, ki jih Je izgovoril Alexander, Je Molotov nadaljeval: »Ali ni naša dolžnost gleda tega, da se spomnimo tudi gibanja EAM v Grčiji, ki se je izkazalo kot najboljše in najbolj borbeno v naši skupni stvari? Pozabiti ga, bi pomenilo pozabiti 'precej važno stvar. «Ker pa so zastopniki Grčije v svojih priključi tvenih načrtih zahtevali celo razdelitev Albanije, bi Jih molk o teh načrtih le opogumil. Priznati moramo prispevek Grčije ter ga ceniti, moramo pa kritizirati pustolovsko politiko tistih, ki jo vodijo«. V pogledu ve3tt, ki jih je objavilo časopisje o možnosti preložitve zasedanja konference, je Molotov izjavil: »Sovjetska delegacija Je mnenja, da moramo vsi delovati v vzajemni harmoniji, da bi čimprej dokončali konferenco. Zasedanja konference zato ne bi smeli preložiti. Sovjetska delegacija meni, da bi morali preučiti ukrepe, da bi pravočasno dokončali delo. Sovjetska delegacija misli, da je naša dolžnost zgraditi trajan mir, ki ga pričakujejo narod.! sveta«. Predsednik, Je nato objavil, da bo ves današnji dan posvečen zasedanju odborov. POROTNO SODIttCE BO SPET POSLOVALO Redno porotno sodišče bo začelo spet poslovati 17. t. m., in sicer v sodni palači. Primeri, ki Jih bo obravnavalo sodišče v drugi polovici avgusta, so nasladnji: 17. t. m. razprava proti Jožefu Amabileju, obtoženemu zločina izsllljevanja; 19. t. m. razprava proti Ivanu Žagarju, Danilu Komacu in Francu Muzniku, obtoženim umora, odstranitve trupla ln 'drugega; 20. In 21. razprava proti Jožefu Zarliju, obtoženemu umora, poškodbe in ropa; od 22. do 24. t. m. razprava proti Mariji Ga-ronazzi, Karmelu Buttignonu, Beni tu Tosolinlju in Antonu Straga-pedeju, ki so obtoženi tatvine in ropa; 28. t. m. razprava proti Mariju Bollettiju, Constatinu Ger-goletu, Aldu Dipauliju, Jožefu Selanu, Brunu Rosinu, Karmelu Bu-tignonu, Luigiju Vittoriju, Kateri-ni Dujmovič in Angelu Doimiju, ki so obtoženi sodelovanja pri zločinski, roparski in izsiljevalm družbi. Svetnik prfzvnega sodišča dr. Faustlno de Franco Je Imenovan za predsednika rednega porotnega sodišča, pri teh razpravah. Aretacija moža, ki je odpeljal Zarottlja Policija je v preteklih dneh pripeljala v zapore 25 letnega Teodora Zocchija, stanujočega v Lonjer-ju št. 378 in obtoženega, da je skupno z drugimi aretiral prve dni maja 1945. pomožnega stražnika javne varnosti Adriana Zarottija, katerega truplo so noJii pretekli torek v Gropadski jami. Do aretacije je bil Zocchi v službi pri civilni policiji Julijske krajine, in sicer kot gozdni stražnik. Med jugoslovansko zasedbo je znova prevzel svoje prvotno ime Cok; v tistem času je bil komisar ljudske milice v Lonjerju. Zarottija, ki se je vrnil po 1. maju 1945. k svojemu poklicu kot Uslužbenec cestne železnice, je aretiralo več oseb med službo v nekem vozu cestne železnice. Njegovi sorodniki so izvedeli, da so ga odpeljali nato v Lonjer in ga nato odvedli v neznano smer. Pri nadaljnjih raziskavanjih so člasl njegove družine dobili v roke listek, ki ga Je napisala neka bivša partizanka in ga je naslovila na nekega »Do-reta«. Jasno je označila »Doreta« za vodjo Zaroltijeve aretacije in ga prosila nato, da ji preskrbi o tem podatke. , Po dolgih preiskavah so odkrili, da je bil človek, kateremu je bil namenjen listek, Teodoro Zocchi in kot posledica tega je bila njegova aretacija. Za zdaj je obtožen ugrabitve osebe. Policija Je na sledu tudi ostalim osebam, ki so bile soudeležene pri dejanjih. POPRAVKI K SPLOŠNEMU UKAZU 91 S Splošnim ukazom št. 91 B, ki je stopil v veljavo 1. avgusta 1946, so glede nadomestnega davka za kolek in register dodali nekaj popravkov k Splošnemu ukazu št. 91 z dne 24. oktobra 1945. Prizadete ustanove in osebe se zn morebitna pojasnila lahko obrnejo do registrskih uradov*. IZGINOTJE TREH MLADENIČEV Policijsko poveljstvo Javlja, < so izginili trije mladeniči, ki so odšli z doma v sredo popoldne in se niso več vrnili. To so: Valfrido Del Vecchio, star 17 lit, stanujoč na S.M.M. Inferio-re it. 343, visoke postave, plavolas, oblečen bil v hlače rjave barve in rdečo srajco; Manilo Spazzalt, star 16 let, stanujoč na istem naslovu kot prejšnji, majhne postave In plavih las; oblečen je bil v bele dolge hlače in barvasto srajco z belimi in sivimi črtami; Riccardo Baccotta, star 16 let, stanujoč na S.M.M. Inf. št. 385, visoke postave, kostanjevih las; bil Je oblečen v rjave hlače ln vetrni jopič modre barve. ROČNA BOMBA Včeraj se je javil na policiji Livio Plaminez, stanujoč v ulici Aplarl 27 ter je izjavil, da so včeraj okrog' 2.15 zjutraj vrgli neznanci na streho njegovega bi- vališča ročno bombo. Pokazal je uradnikom varnostno zaklopko tipa «Breda», ki jo ■ je našel v bližini svoje hiše. Policija, ki je odšla na kraj dogodka, je ugotovila, da Je eksplozija uničila nekaj opek in napravila luknjo v strehi. Žrtev ni in prav tako ne kake druge škode. V teku je preiskava. Aretaclla razpečevalca PONAREJENIH DINARSKIH BANKOVCEV Dva policijska agenta »ta prišla v gostilno Mozzo, v ulici Fratelli Nordlo, ker sta izvedela, da dva neznanca prodajata tujo valuto. Med osebno preiskavo je eden pobegnil iz gostilne. Agenta sta ga zasledovala ter ga dohitela pri »Porticl di Chioz-za». Prodajalec tuje valute se je med begom skušal iznebiti valute ter je odvrgel 20 bankovcev po 1000 dinarjev. Agenta, ki sta denar pobrala, sta ugotovila, da so bankovci ponarejeni. Aretiranec Je Canziano Romano, stanujoč v ulici Costalunga št. 261. Bil je že enkrat aretiran zaradi 1000 lirskega ponarejenega bankovca, toda zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili. Odgoditev zasege v ulici Beccaria Zasego stanovanjske hiše v ulici Beccaria št. 7 so odgodili, medtem ko nadaljujejo s preučevanjem protesta odbora stanovalcev, ki so ga izročili okrožnemu komisarju H. P. P. Robertsonu. V odboru so bili zastopani tudi stanovalci ostalih treh stanovanjskih hiš v isti ulici, k so bile prav tako določene za zasego. Ukaz za zasego hiše na ulici Beccaria 7 bi moral biti izveden danes. General Moore na skavtski prireditvi V telovadnici tehničnega zavoda Je goriška sekcija skavtov priredila slovesnost, katere so se udeležili poveljnik divizije »Modrih vragov« general Moore, vojaški duhovnik podpolkovnik Hale, go-riški upravnik major James E. Long ln predstavniki krajevnih oblasti. Po izmenjavi pozdravov je general Moore navzoče zagotovil, da bodo «Modri vragi« nudili sekciji vso podporo in ji dali na razpolago inštruktorje — častnike ln potrebno orodje. Obsodbe pred zavezniškim sodiščem Višje zavezniško sodišče Je v soboto obsodilo na 30 dni zapora, od tega 20 dni pogojno, Josipa Staku-la iz Zagrada, ker Je v istem kraju imel nedovoljeno zborovanje. Zaradi nezakonite posesti oblačil zavezniškega Izvora je bil obsojen Romano Fabian na 2 meseca zapora, od tega «n> mesec pogojno. Cvetko Lutman iz Standraža ln Izidor Brumat iz St. Petra sta bila zaradi udeležbe pri nedovoljeni manifestaciji 24. julija v Geriči in zaradi dejanj na škodo javnega reda obsojena na 30 dni zapora pogojno. Na en mesec dni zapora, od tega 25 dni pogojno, je višje zavezniško sodišče obsodilo Franca Kladnika Iz Črnega vrha pri Idriji, Franca Košuto iz Dolenj v Brdih in Petra Vuka iz Mirna zaradi nezakonite posesti jugoslovanskih lir. Časnike odnašajo Na postajališču na cestnem križišču v Mirnu sta v soboto popoldne dva neznanca splezala na streho avtobusa Trst-Gorica, kjer sta vzela dva zavoja lista «La Vo-ce libera« in ju odvrgla na neko njivo ob cesti. Pri padcu sta se zavoja odvila in močan veter je v nekaj minutah odnesel 2.500 izhodov lista, ki so bili namenjeni za razpečanje v Gorici. Goriško uredništvo lista je kmalu poslalo v Trst avtomobil, ki je pripeljal nove izvede, k.1 »o bili ob 19. uri naprodaj. V Gorico nista dospela niti nedeljska številka lista «Avanti» in torkova števila lista «L'Unlt&», ki »o Ju poslali iz Milana in so ju neznanci odnesli iz železniških vozov. EKSPLOZIJA BOMBE V noči na soboto so neznanci vrgli ročno bombo proti hiši št. 17 v ulici Rossini. Menijo, da je bila bomba namenjena proti stanovanju Borisa Mozetiča. Eksplozija ni povzročila ne škode, na žrtev. Policija je aretirala neko osebo sumljivega vedenja, katero Je zalotila kmalu nato v neposredni bližini eksplozije. Nevarna igra Pred nekaj dnevi je skupina otrok na Travniku, v bližini predora pod Gradom na prekopani zemlji našla ročno bombo znamke «Breda», Otroci so »e začeli z bombo igrati, toda njihova igra se na srečo ni tragično končala, ker Je stvar opazili neki mimoidoči, ki je vzel otrokom bombo in jo odnesel na policijo. ' Istega dne je neki delavec zaposlen pri delih v predoru našel neko gx-anato. Na kraj najdbe je prišla policija, ki je odstranila nevaren naboj. RADIO TRST II «11 m - 7S1 ko PETEK, 16. AVGUSTA 17.15 glasbeni program; 18. slavni violinisti; 18.15 radijska univerza; 18.30 ljudska glasbena ura; 19. zdravniško predav.: Čuvajte se griže; 19.15 vokalni duet; 19.45 predavanje; 20. napoved časa, slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 plesna glasba; 20.45 obnova sveta; 21. zaključek. WILLTAM SAROYAN ČlOlfISKA ROUIDIIA V času, ki je bil potreben, da so vsi zasedli svoja mesta, je Churchill izrekel troje stvari, ki so povzročile splošno navdušenje tako pri članih kanadskega parlamenta, kot tudi pri občinstvu kina v Ituci. Vojak z Imenom Debeluhar se je sklonil k Bettini Mdcauleyjevi in ji dejal: »To Je naj večji človek naših časov; vrhu vsega je tudi velik Američan.« «Mlslil sem, da (e Churchill Anglež«, je pripomnil Vojak Konjiček. »Gotovo — je dejal Debeluhar — ampak je tudi Američan. Odslej bom imel vse poštene ljudi ra Američane.« Nekoliko se je približal deklici Mariji Areni, ki je se. dela na drugi strani in ji je dejal: »Prav lepa hvala, ter ste nam dovolili, da smo smeli z vami v kino. Človek se boljše počuti v bližin! kakega dekleta. Vedno tleti zoprn duh po vojakih...« «Pa Jih vendar kljub temu vedno toliko prihaja v kino«, je pripomnila Marija. Zdaj pa se je na platnu prikazal Franklin Roosevelt, presednlk Združenih držav, v trenotku, ko je govoril po radiu državljanom iz svoje hiše v Hyde Parku. Govoril Je s svojo običajno zgovornostjo, ki Je nihala med svečanostjo in veseljem. Vsa petorica je pazljivo poslušala in vse občinstvo Je .ploskalo, ko je nehal govorit-. »Tale je pa največji Američan, kar jih je kdaj bilo«, je rekel vojak po imenu Konjiček. V tem trenotku se je prikazala na platnu ameriška zastava in vsi so spet pričeli ploskati. »To pa je najlepša zastava na svetu«, je pripomnil vojak Texas. »Ne vem — je rekel Debeluhar Bettini — kako je to, da človek popolnoma vzljubi svojo domovino šele takrat, kadar je v nevarnosti. Do takrat običajno na domovino niti ne mislimo dosti; prav podobno je tudi z demačo družino.« «Vselej kadar vidim našo ameriško zastavo, se mi zdi, kot da bi Imela kak vozel v grlu — je dejal Bettlna — prej sem ob njej vedno mislila na Washlngton ln na Lincolna, zdaj pa mislim na svojega brata Marka. Tudi on je vojak.« »Tudi vi imate brata pod orožjem?« je povprašal Debcluhar- »Da — Je pritrdila Bettlna — bil je nekje v severni Carollnl, ko smo prejeli njegovo zadnje pismo.« »Ze — Je spet dejal Debeluhar — ob pogledu na zastavo vsakdo pomisli na stvari, ki so mu najdražje in najljubše. Jaz na primer ob njej pomislim na Chicago, oziroma na vse tisto, kar je v Chicagu, dobro in slabo. Na svojo družino in na svoja dekleta — to ao same dobre stvari. Na uboštvo in politiko — kar je oboje enako slabo. Toda -£s t* stvari ljubim v enaki meri. Nekoč se bomo prav gotovo rešili tako uboštva kot tudi politike.« »Ne verjamem, da bi moglo biti v Itacl pravo uboštvo — je pripovedovala Bettlna — vsi ao samo manj premožni ljudje. Sicer imamo tukaj neki posebni občinski svet, toda o p-*.«i Politiki tu niti ne govorimo. V na5': družini pa ca z-i takšne stvari sploh ne zanimamo. Ljubimo glasbo? Skoraj stavila bi, da v tem trenotku moj brat Marko, pa naj bo že kjer koli, igra harmoniko.« Njen brat Marko je v tem tre. iiotku res sedel v baru »Bombar-der* v majhnem mestu v severni Carollnl. Z njim so blU v baru njegov prijatelj Tobey George in še trije drugi vojaki. Marko Je igral pesem »Sen«, Tcbey pa je pel. Dva vojaka sta v dvorani plesala z dvema dekletoma, ki sta bili precej podobni Bettini in Mariji. Po pesmi je Tobey sedel bliže k Marku in ga prosil, naj mu še kaj pove o Itaci in o Macauleyjih. Medtem ko je Marko Tobeyju pripovedoval o Itacl, sta šla preko kinodvorane «Excelslorja» Thomas Spangle.r in Diana Steedova. Zdaj so že pričeli vrteti pravi film. Gledalci na platnu še nieo videli' slik, ampak same napise. Ti napisi so pripovedovali, kak naslov ima film iu kateri umetniki ao sodelovali pri njegovi izdelavi. Bilo je veliko besed in mnogo imen. Za glasbeno spremljavo eo igrali neko skladbo, ki jo je nekdo uglasbil pra--’ za to priliko. Spangler ln Diana sta sedla v tretjo vrsto zelo blizu platna in nekako deset vrst pred Marijo. Bettino in vojaki. Svoji mesti našla ravno v sredi sta malimi Glavni urednik: _ PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S. dečki zasedene vrste. Zdaj se jo na platno prikazal hodnik bolnišnice, ki je bil zelo svetal ln pokrit z linolejem. Iz zvočnika s konca hodnika je bilo slišati rezek glas bolniške sestre, ki Je govorila z zelo zanosnim glasom. »Doktor Cavanagh — je kričala — kirurgija. Doktor Cavanagh, kirurgija.« -Takoj potem ho je Thomas Span-gler zaslišal te besede, je vstal. Nekoliko je prej pU in večer je bil; pomemben ln prijeten, dasi poln skrbi, ki so se mu zdaj vse zdele razrešene; čutil je neko nujnost, da se mora vesti drugače kot dečki, ki so sedeli poleg njega. Pojdi, pojdi — Je dejal — kako slab film,« Prijel je Diano za roko in rekel: »Pojdiva«. «Toda dragec, saj film še nd končan« je zamrmrala deklica. Spangler jo jo potegnil za seboj Iti rekel: «Zame je končan. Pojdiva.« Sla sta mimo nekega dečka, ki kot zamaknjen buljil na platno. »Tl boš šel pa res v nebesa -— ja dejal Spangler najprej dečku, nato pa svojemu dekletu — pojdiva, ali ne vidiš, da dečku zakrir vaš pogled na platno.« (Nadaljevanje prihodnjič)