Naročnina mesečna 12 Lir, ta Inozemstvo 20 Lir — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, u Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. LJubljana 10.650 ta naročnina ki 10349 za inaerat«. Podrutnioal Novo meato. Izključna poohlaSSenka ca oglalevanje Italijanskega Ia tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milan«. Abbonamentl: M«.* 12 Lire; Estero, mete 20 Lir«, Edizlone domcnica, anno 34 Lir«, Estero 50Lir«. C. C. P.« Lubiana 10.650 per tfll abbo-oamenti: 10.349 per le fauerzloni. Flllalal \ Noto mwto. Concesslonarfa e»c!n«Ive per la pnbbllctl* dl provenlenza Italiana ed esterai Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Izhaja nak daa r)ntra| rana ponedalfka la daava po prasaflra. 8 Uredništvo la apravai Kopitarjev« 6, L|nbl|ana. g _ Redazlon«, Ammlnlatraiion«) Kopitarjeva 6, Lablaaa. I i Telefon 4001—4005. g II Bollettino No 751 1'assedio di Tobruch Le truppe dellAsse sono a contatto delle difese esterne di Tobruch - Un migliaio di nuovi prigionieri II Quartier Generale delle Forze Armate comu- nica: Le truppe delPAsse sono a contatto delle difese esterne della piazza di Tobruch. Nel corso di vittoriosi combattimenti, tendenti all'eliminazione dei superstiti nuclei della resistenza nemica nelle zone recentemente occupate, abbiamo preso un migliaio di prigionieri, distrutto dieci carri armati, catturato abbondante materiale di ogni specie; ci siamo inoltre impossessati di quin-dici aerei dislocati in campt d'aviazione occupati con azione di sorpresa. In numerosi scontri dieci velivoli sono stati abbattuti dalla caccia tedesca. Un* 1111 i ta della nostra llottiglia di MAS ope-rante nel Mar Nert Ita silurato e affondato un altro sommergibilc sovietico nelle acque di S e b a-s t o p o 1 i. Obleganje Tobruka Osne čete so v stiku z zunanjo obrambo Tobruka — 1000 novih ujetnikov — Italijanski hitri čolni so zopet potopili sovjetsko podmornico pri Sebastopolu Vojno poročilo it. 751 Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja: Osne čete so v stiku z zunanjo obrambo trdnjave To b r u k. Med zmagovitimi boji za očiščenje zadnjih odpornih središč v pred nedavnim zasedenih predelih smo zajeli 1000 ujetnikov, uničili 10 tankov in zaj-li velik plen vseh vrst; polastili smo se tudi 15 letal, razpostavljenih po letališčih, ki smo jih nenadoma zasedli. Nemški lovci so v številuih spopadih sestrelili 10 letal. Enota iz skupine naših hitrih čolnov (MAS), ki deluje v Črnem morju, jc torpcdirala in potopila že drugo sovjetsko podmornico v Ssbastopolskih vodah. Lizbona, 18. jun. AS. Opazovalci poročajo, da sta angleška bojna ladja »Malaya< in letalonosilka Odločilni uspehi pri Sebastopolu Nsmške čete dosegle zaliv Severnjaja — Po desetdnevnih bojih je bilo zajetih 7885 ujetnikov, 20 tankov, 68 topov, zavzetih 1288 bunkerjev ter odstranjenih 46.239 min Hitlerjev glavni sfan, 19. junija. Nemško j tonska trgovska ladja. Neka druga velika tovorna vrhovno poveljstvo objavlja Napad na Se bas topol je imel na lfi. dan odločilne uspeh?. V severnem odseku utrjenega bojišča stoječe nemške nehotne dl vizije so 7. močno topniško in letalsko pomočjo vdrle v zadnje nasprotnikove obrambne črte in v široki fronti dosegle zaliv Severnjaja nasproti m~stu Scbastopol. S tem je po dva-najstdnevnih trdih bojih padel v naše roke celotni severni del trdnjave. Zavzetje tega zadnjega oporišča bo v kratkem sledilo. Sovjetski obupni protinapadi so propadli. Na južnem delu trdnjave so romunske čete po trdih bojih vrele sovražnika iz važnih postojank. Število ujetnikov in plena v času med 7. in 17. junijem se je zvišalo na 7585 ujetnikov 20 tankov. 68 topov in 1 tankovsko baterijo. V težkih posa-meznih bojih je bilo zavzetih 1288 podzemnih in betonskih bunkerjev ter odstranjenih 46.239 min. Na ostalem vzhodnem bojišču napreduje čiščenje zaledja. Več sovjetskih krajevnih napadov je bilo odbitih. Na obali Ledenega morja sta bili s težkimi bombami napadeni pristanišči M u rm a n s k in J o h o n g a ter je bila pri tem potopljena 6000 ladja je bila poškodovana. V Severni Afriki je bil sovražnik vržen dalje proti vzhodu. Berlin, 19. junija. AS. Nemški tisk prinaša danes zjutraj pregled zadnjih zmag osnih armad na različnih bojiščih, to je pri Sebastopolu, v Marmariki in v Sredozemlju ter poudarja, da je danes bolj kakor kdaj prej iniciativa v rokah italijanskega in nemškega poveljstva. »Lokalanzeiger« pravi, da armade osi žanjejo neprestane uspehe na bojiščih, dočim se bogataško boljševiška diplomacija posvetuje in sklepa pogodbe. Kopcnhagen, 19. junija. AS Narodno-socia-listični danski list »Foedrelandet« poroča o zanimivem govoru z nekim visokim sovjetskim častnikom, ki je zdaj v vojnem ujetništvu. Rekel je, da Sovjeti nadaljujejo imperialistično zamisel o veliik Rusiji, zaradi tega pa ne morejo trpeti sosedstva malih držav na severni meji. Ko bi si Rusija osvojila Finsko, bi smatrala Švedsko in Norveško za svoj življenjski prostor in bi morala zasesti tudi ti dve državi. Da bi Sovjeti svoje cilje dosegli, so razoroževali severne narode s protimilitaristično propagando, sami pa so se do zob oboroževali. »Eagle« pripluli v Gibraltar močno zdelani, težka križarka »Liverpool« pa je dospela tja napol potopljena. Vrh tega so morali dva rušilca takoj po prihodu dati v popravljalnico zaradi poškodbe, ki «ta jo dobila Rini, 10. jun. AS. Ameriški piloti, ki so sodelovali v bitki na Sredozemskem morju, so začeli svoje delo z vrsto kar najbolj fantastičnih bajk. Govore, da sta bili dve italijanski oklepni-ci zažgani, da sta bila dva rušilca potopljena, ameriški tisk in radio pa tekmujeta, kdo bo te pripovedi ltolj množil v inačicah, ki šaljivo nasprotujejo druga drugi. Fantastične trditve o italijanskih Izgubah so obdane z izredno živahnimi popisi o »peklenskem odgovarjanju« italijanskih lovcev ter protiletalskega topništva z italijanskih ladij. Iz vsega tega in iz zmede laži o uspehih, ki nnj bi jih bili dosegli, je pri ameriških začetnikih razvidno razburjanje novincev. Sami Angleži ne odobravajo zmedenih zmagoslavnih krikov svojih ameriških tovarišev in v čmernosli človeka, ki je pretrpe1 nepopravljive izgube, razločno izražajo svoje pomislekejn tudi 6vojc nezadovoljstvo z ameriškimi tovariši. »Amerikanci« brzojavlja v London lz Kaira angleški dopisnik pri ameriškem letalstvu na Srednjem Vzhodu,« so po pravici ponosni, da so sodelovali pri tako važnih nastopih. Vsekakor pa je pri vseh njihovih trditvah glede udarcev, ki so jib zadali, treba potrdila, ki ga jc seveda težko dobiti.« Neki letalski poročnik, ki je poveljeval angleškemu letalu vrste »Liberator« in je sodeloval pri nastopih ameriških letalskih oddelkov, brzojavlja iz Kaira agenciji Reuter: »Amerikanci so Nemški tisk o tajnih določilih v angleško-sovjetski pogodbi Berlin, 19. junija. AS: Nemški tisk se danes zjutraj bavi s poročilom, ki ga je prinesel švicarski list »Basler Nachrichten« glede tainih določil v pogodbi med Anglijo in sovjetsko Rusijo in ki vse; buje nekaj ozemeljskih koncesij v prid Sovjetski Zvezi po vojni. »Borsen Zeitung«, glasilo nemške armade, slika usodo, ki bi zadela nekatere balkanske države in Madžarsko, če bi 6e te zlobne nasprotne utvare uresničile. Glasilo nemške vojske pesebej omenja vprašanje Dardanel in pravi: Po tajnih določbah pogodbe med sovjetsko Rusijo in Anglijo bi sovjetska Rusija dobila v Ia6t zahodno obalo Črnega morja in bi 6e fiojavila istočasno tudi na Egejskem morju, ne da bi 6C odpovedala uresničenju 6tarih ruskih imperialističnih 6anj, da bi dokončno prišla v posest Dardanel. »Volki6cher Beobachter« pa pripominja 6 svoje 6trani. da je v pogodbi med sovjetsko Rusijo in Anglijo tudi vrsta tajnih pogodb, ki predvidevajo anek6ijo neke 6kupine držav oziroma delov držav na zemljepisni črti, ki gre od skrajnega 6evera pa do skrajnega jugovzhoda Evrope. Dejstvo, da jc londonska vlada zaradi ostrih kritik celega sveta, kakor tudi 6 6trani dela 6ame angleške javnosti skušala zanikati obstoj teh tajnih določil, v polnosti potrjuje njihovo resničnost. 114 Prebivalstvo Italije v maju Rim, 19. junija AS. Uradne statistike o gibanju italijanskega prebivalstva v mesecu maju 60 naslednje: zakonskih zvez je bilo sklenjenih 22.492. rojstev 77.792, presežek rojenih nad mrtvimi pa znaša 32.671. Dne 31. maja letošnjega leta je štela Italija brez novo priključenih pokrajin 45,485.000 prebivalcev. Horthy 74 letnik Budimpešta, 19. jun. AS. Po vsej Madžarski so včeraj slovesno praznovali 74. rojstni dan državnega upravitelja admirala Hortyja. Predsednik vlade Kallay je za to priliko imel po radiu govor, da navdihuje madžarsko ljudstvo ena sama volja: zmagati. Promet med Turčijo in Evropo Carigrad. 19. junija AS. Kakor jx>ročajo, bo Jutri obnovljen železniški promet med Carigradom in Adrianopolom. Poskusi z obtežitvijo mostov preko Marice in A rde so se dobro obnesli, tako da bo promet lahko v redu vršil. Odstop vlade v Kubi Buenos Aires. 19. junija. AS: Iz Ilavane poročajo, da je odstopila celotna vlada v republiki Kubi zaradi odločitve predsednika vlade Carlosa Salandriga, ki je prvi odstopil. Niso še točno znani vzroki te krize, vendar pa sc zrli, da je posledica velikih notranjih trenj, ze od maja so trajali hudi spori med komunisti, ki so podpirali sedanjo vlado in prijatelji bivšega predsednika Grajve. Bilo je nešteto polemik v listih in pretepov /ra shodih, kjer je bilo več oseb ranjenih, nad 4«0 ljudi pa je bilo zaprtih. Pred nekaj dnevi je bila važna debata v senatu, kjer so razpravljali o nekaterih gospodarskih zakonih. Po mestu so nastali veliki nemiri, v katere s« posegle oblasti. Globok vtis je vzbudilo dejstvo, da so bili aretirani tudi številni policijski agenti, ki so pomagali demonstrantom, ki so 6kušali napasti zgradbo senata. Strašen požar v angleškem pristanišču Rim, 19. junija AS: Li6t »Piccolo< je objavil brzojavko iz Stockholma, ki pravi, da ie včeraj v r^kem 6evernoaugleškem pristanišču izbruhnil ve-liK požar. Na stotine gasilcev 6e še vedno bori z ognjem, ki je razdejal V6eh 20 ladij, ki 60 6e nahajale v pristanišču. Ne ve 6e še. kakšen je bil vzrok te velike nesreče, verjetno pa je, da gre za sabotažo od 6trani mornarjev, ki nočejo več na morje. Drug, precej zabaven dopis nekega angleškega časnikarja pa popisuje stavo, pri kateri se je pet angleških ln prav toliko ameriških pilotov potegovalo zn čast, da so zadeli neko italijansko bojno ladjo. Piloti pripovedujejo, kako so leteli skozi kar se da gosto protiletalsko zaporo, kakor je še niso videli na morju. Vsak trdi, da je bojno ladjo zadel in pravi, da ie zadelek čutil, ko so se letala vračala ml napada, w • * * Kaj pripovedujejo rešeni mornarji Nekje v Sredozemlju, 19. iunija AS. Posebni dopisnik agencije Stelani poroča, da sta italijansko letalstvo in mornarica še zaposlena t reSevanjem preživelih brodolomcev iz letaUko pomorske bitke. Številni brodolome!, zlasti sovražni so bili rešeni in nudili so jim zdravniško pomoč: najprej težko ranjenim, nato pa lažje ranjenim. Vsi ujetniki soglasno potrjujejo silovitost bilke, ki je divjala zadnjo nedeljo in ponedeljek Angleški brodolomilct, med katerimi je tudi več častnikov, so enodušnega mnenja, da sta bila ta dva dneva bitke »dva dneva pekla«. Vsi tudi priznavajo, da so sicer od italijanske strani pričakovali napade niso pa pričakovali tako mogočnih, skrbno pripravljenih in ponavljajočih se napadov kakor »o jih morali doživeti. Ko smo bih tretji dan na morju — tako pripovedujejo, — nas ie začelo tolči italijansko letalstvo in dva dni zaporedoma so letala in ladje bruhale na nas brez prestanka ogenj, tako da so se naše posadke čisto zgubile Celo angleški ujeti častniki pripovedujejo, da je bilo moštvo na ladjah med bombardiranjem včasih popolnoma zmešano. Nihče ni ničesar razumel ter nikogar ni bilo, ki bi poveljeval ali povelja izpolnjeval. opravili dobro delo, toda jaz zase bi bil rajši videl, če bi bili bombardirali z manjše višine.« V Marmariki je zmagal odločnejši duh Stockholm. 19. jun. AS. Angleški list »Tribune« takole piše o dogodkih v Marmariki: »Ze po zimski kampanji je bilo jasno, da ne moremo postaviti naših lahkih tankov, naših majhnih topov in ne naših protitankovskih topov proti orožju, ki ga uporabljajo osne sile. Spretnost Italijanov in Nemcev pri uporabljanju tankov je upoštevanja vredna in po številnih znakih hi odgovorni krogi morali sprevideti, da Italijani in Nemci pripravljajo nastope velikega uspeha. Toda že po začetku sedanje bitke so bila vojna poročila iz Kaira polna pretiranega optimizma in v Londonu niso hoteli verjeli, da je Rommel v resnici močan in nevaren nasprotnik. Ritchie itna tanke »Grant« in nove protitankovske topove, ki bodo uničili nasprotnika*, so govorili na vseh straneh. Toda kmalu so začela prihajati čudna poročila, ki so rodila razočaranje. Kmalu nato so zvedeli, da je bilo tankov vrste »Grant« zelo malo in da so Nemci uporabljali mnoge protitankovske topove, ki so boljši in hitrejši od angleških topov ter so imeli poleg tega veliko letalsko oporo. »Zmote in zopet zmote,« zaključuje list, »in na nesrečo vedno iste zmote.« Napredovanje na Kitajskem >Tiho morje je dovolj veliko, da lahko sprejme na dno nove ameriške letalonosilke,« je dejal Tomokazu Hori Tokio, 19. jun. AS. Z južnega kitajkega bojišča je prispelo poročilo, da .Japonci zasedajo važno .strateško mesto Lupao na reki Peh v severozahodnem delu province Kanton. Japonski oddelki so v sodelovanju z letalstvom že zasedli Vongtong, ki leži nekoliko južno od mesta Lupao. Tokio, 19. jun. AS. Uradno poročajo, da so v sredo zvečer japonske čete zasedle mesto Hoh-kienčeng, ki je bilo sedež 42. skupine kitajskih armad. Mesto Hohkienčeng le|i v severnom delu province Hondan. Tokio, 19. jun. AS. Po padcu čučova je Čang-kajšek prispel na bojišče v Čekiangu, da bi zopet uredil razkropljene čete svoje vojske. Njegov obisk v Čekiangu je trajal nad 14 dni. Peking. 19. jun. AS. Poveljstvo japonskih sil, ki nastopajo v severni Kitajski, je javilo pregled svojih uspehov v mesecu maju: ubitih je bilo 19.574 Kitajcev, ujetih pa 20.892. Japonske čete so se borile proti 219.000 vojakom v nič manj kakor 1324 spopadih. Tokio, 19. jun. AS. Japonski govornik Tomokazu Hori je komentiral poročila, ki pravijo, da bodo Združene ameriške države spremenile program za gradnjo vojnih ladij in da ne bodo zgradile petih velikih bojnih ladij, ki bi imela vsaka 60.000 ton, ampak bodo naredili za 500.000 ton več letalonosilk. Tomokazu Hori je k temu pripomnil: Četudi bi Združenim državam uspelo narediti toliko ladij, je vendar Tiho morje tako veliko, da lahko sprejme na svoje dno še 500.000 ton letalonosilk. Sprememba načrta za gradnjo ameriških ladij pa je po njegovem mnenju jasen dokaz, da so bile ameriške izgube izredno velike in so Združene države posredno le morale priznati japonsko premoč. Heydrichovi atentatorji prijeti in ubiti Mestna policija jih je našla v neki praški cerkvi, kjer so se skrivali Berlin, 19, jun. AS. Iz Prage sporočajo uradno, da 60 našli ubijalce namestnika nemškega državnega pokrovitelja za Češko in Moravsko, policijskega generala lleydricha. Našla jih je državna policija s pomočjo obsežnih 6ledov in sicer v neki mestni cerkvi, kjer 60 6e že dolgo časa skrivali. Ustavili 60 jih in med prijemanjem ubili. Hkratu so spravili s 6veta tudi njihove neposredne sodelavce. V6i so češke narodnosti in 60 jih spravila angleška letala v protektorat, da bi naredili atentat. \V, Anglija in Amerika v veliki stiski Zaradi vedno večjih uspehov osnih podmornic v Atlantiku in zaradi vedno bolj grozečega napredovanja Japonske je moral Churchill odpotovati v Washington Lizbona, 19. junija. AS: Uradna angleška poročevalska agencija senzacionalno poroča, da je nenadoma prišel v Washington angleški ministrski predsednik Churchill v spremstvu načelnika gener. štaba sira Alama Brookeja, generala Ismava in drugih zastopnikov vojaških oblasti ter da je bila za jiopoldne sklicana konferenca v Beli hiši. Diplomatski urednik agencije Reuter pravi, da je ta obisk padel v čas, ko stoje Združene države pred važnimi vojnimi odločitvami. Agencija Reuter poroča nadalje, da so predmet teh pogovorov predvsem vpra:anja pomorskih prevozov, ker jc zaradi neprestanih napadov osnih 'ietaiskih po- morskih sil plovba po morju postala silno nevarna. Agencija Reuter dodaja, da bodo ponovno preučili tudi angleško-ameri^ko strategijo v Vzhodni Aziji, kjer je Japonska vedno bolj nevarna in l>odo zato morali natančno preučiti vprašanje ameriških dobav. Diplomatski urednik označuje srečanje meti Churchillom in Rooseveltom za »strogo poslovni« obisk in dodaja, da Churchill ne bo govoril ne v javnosti, ne po radiu in da se tudi ne bo udeležil nobene javne manifestacije. Svoje poročilo zaključuje s skrivnostno in preroško napovedjo, da je treba pričakovati bliskovitih odločitev. Budimpešta, 19. junija. Poluradni »Pester Lloyd« poroča iz Prage, da so češki in nemški li6ti v ponedeljek prinesli od 6talnega namestnika nemškega pokrovitelja, državnega tajnika dr. Franka podpisano uradno sporočilo. Sporočilo pravi, da osebe, ki bi mogle jx>magali pri iskanju atentatorjev na Ileydricha, pa še niso sj»oročile jx>-liciji 6vojih podatkov, ne bodo ustreljene, če bodo te podatke do 18. junijja ob 8. zvečer sporočile Gestapu. Kdor bi pa po tem času dobil kake važne podatke, jih mora sporočili v 24 urah oblastem in bo zato dobil odgovarjajoče plačilo, kdor pa ne bo tega tvoril, bo s svojo rodbino vred ustreljen, njegovo imetje pa zaseženo. Češki in nemški listi so se s tem sporočilom ob6ez.no bavili in pravijo, da je narodna dolžnost pripeljati Heydrichove morilce do pravične kazni. Kam bi peljalo nadeljne podpiranje in skrivanje morilcev, kaže najrazločneje usoda občine Libice. V6i listi 6e ujemajo v sodbi, da češko ljudstvo ni v 6voji zgodovini nikdar preživljalo tako težkih ur kakor ravno dandanes in da je življenje, usoda in bodočnost češkega ljudstva v vsakem oziru odvisna od prijetja llcydrichovih morilcev. Razburjenje v Rio de Janeiru Buenos-Aires, 19. jun. AS. Iz Rio de .laneira so izvedeli, da je te dni brazilska prestolnica doživela hudo vojno razburjenje. V pristanišču so po trditvah nekaterih prebivalcev iz nekega nebotičnika videli sovražnikovo podmornico. Dan je bil alarm. Po natančnih preiskavah se je pozneje pokazalo, da v pristanišču ni bilo podmornice, pač pa je plaval sanio crknjen kuni. ) Morilec fašistinje Arielle Rea prijet Zločinec je 22 letni dijak Milan česnik, ki je kot komunistični voditelj vzdrževal zvezo med ljubljansko komunistično centralo in oboroženimi tolpami po pokrajini Ljubljana, 19. junija. Z naglico, s kakršno se navadno razširjajo dobre novice, se je predvčerajšnjim pozno popoldne zvedelo, da je neki vojak, ki pripada obveščevalni službi poveljstva Grenadirske divizije, ujel komunista, ki je vrgel bombo o restavracijo »ltaliana pri čemer je bila smrtno ranjena fašistinja Ariella Itea, laže ranjeni pa še štirje drugi Italijani. Novica je bila sprejeta z iskrenim zadovoljstvom. S tem ni bil samo prijel nevaren zločinec, pač pa je tudi pravica položila svojo krepko roko na barbarskega morilca, ki se je po zdravem preudarku spravil nad nedolžne, eno od žensk ubil, drugo pa ranil. Potek lova na tega zločinca in dejanja, ki jih je morilec, o katerem so že prej ugotovili, da je nevaren komunist, govore že sama po sebi o težkih grehih, ki so težili njegovo dušo. Takoj, ko je eksplodirala bomba, je bilo ugotovljeno žalostno dejanje in preiskovalni organi so šli na delo. Pričevanje tistega, ki je bil v trenutku napada v bližini gostilne, kakor tudi druge preiskave so po enem tednu zanesljivo dognale, da je moral hiti tisti, ki je zagrešil ta kruti zločin, 22 letni dijak, neki Milan Česnik, ie prej znan kol nevaren vodja neke teroristične »trojke« in kol človek, ki je vzdrževal zvezo med komunistično centralo v Ljubljani in oboroženimi lolpami, ki nastopajo v pokrajini. Posrečen nastop, ki so ga izvedli obveščevalni organi Grenadirske divizije, je dal možnost, da so dobili v roke dve zločinčevi sliki. Nekemu vojaku, ki je opravljal omenjeno službo in je nosil s seboj *no tistih slik, se je posrečilo po skrbnem zasledo-mju ugotovili, kje Česnik stanuje. Ko je pred-'.erajšnjim okrog 17 popoldne spet opravljal svojo službo, je nenadno zagledal pred seboj človeka, čigar sliko je imel pri sebi. Komaj ga je videl, ga je ie spoznal in ustavil. Pri preiskavi so našli pri razbojniku ponarejeno osebno izkaznico, glasečo se na ime Ivana Brklja, poleg tega pa tudi fotografijo, popolnoma enako tisti, ki jo je vojak imel pri sebi v žepu, in prav takšno, ki so jo nekaj dni prej našli in zasegli v nekem uradu, kjer je bil nek uslužbenec prijet zaradi ponarejanja osebnih izkaznic Vojak je velel arelirancu, naj gre z njim v bližnjo vojašnico Viktorja Emanuela. Oba sta se podala tja, ko je po nekaj korakih in ko sla bila v bližini vhoda v neko hišo, komunist nenadno sunil s pestjo vojaka, smuknil skozi vrata, skočil po stopnicah in izginil vojaku izpred oči. Črna srajca pa n« izgubila prisotnosti duha i« se je takoj, čim si je opomogla od udarca, vrgla za Česnikom in ga dohitela, ko je pravkar hotel stopiti v neko stanovanje. Vojak je dvakrat ustrelil nanj in razbojnika zadel ter mu velel, naj stoji. Česnik je tedaj dvignil roke kvišku ter s tem hotel pokazati, da se vda. Toda to je bila samo finta. Čim se mu je vojak približal, je česnik ie spustil roke in vojaka spel sunil, nato pa zbežal naprej v drugo nastropje. A drugi beg je bil kratek. Vojak je večkrat ustrelil nanj. Razbojnik je padel ranjen na tla in čez nekaj trenutkov so ga ie pripeljali v vojaško bolnišnico, kjer so končnoveljavno ugotovili njegovo teroristično delovanje in njegovo zadnje zločinsko dejanje. Vojaka so njegovi predstojniki in tisti, ki so bili priča dogodka, zelo pohvalili. Ko je Visoki komisar zvedel, da je napadalec prijet, je izrazil svoje zadovoljstvo nad briljantnim dejanjem ter določil nagrado vrlemu vojaku. Gospodarstvo Uradni razglasi Ustanovitev Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je Izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Naslednja društva železničarjev Ljubljanske pokrajine i. s.: 1. Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, Z Društvo železniških uradnikov Ljubljanske pokrajine, 3. Društvo železniških strojevodij Ljubljanske pokrajine, 4. Društvo železniških vozovnih preglednikov Ljubljanske pokrajine. 5. Vzajemno podporno in prosvetno društvo železniških kurjačev Ljubljanske pokrajine, 6. Društvo železniškega vlakospremnega, premrikal-nega in kretniškega osebja Ljubljanske pokrajine, 7. Društvo železniških upokojencev Ljubljanske fx>krajine se spojijo v eno samo društvo, imenovano Društvo železničarjev ljubljanske pokrajine. Člen 2. Imovina društev, spojenih po prednjem členu, se prenese na Društvo železničarjev Ljubljanske jx>krajine, 06tane pa pridržana prvotnemu namenu. Pri prvi uporabi te naredbe ostanejo v veljavi prispevki, ki so jih dosedaj obstoječa društva že določila za tekoče leto. Clcn 3. Društvu železničarjev Ljubljanske pokrajine načeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila društva; pomagajo pa mu drugi organi, ki jih prav tako določajo pravila, v katerih jim je tudi odrejeno področje. Predsednik se j>ooblašča. da predloži pravila društva, ki jih sklene začasni predsed6tveni odbor, sestavljen iz predstavnikov sjx>jenih društev in jijt je treba predložiti Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem li6tu za Ljubljansko jTokiajino. Člen 4. Pri prvi uporabi določb te naredbe poslujejo predsednik in začasni predsedstveni odbor iz čl. 3. ob podpori zaupnika, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima pravico, da jKispešuje, prekliče ali spreminja ukrepe; zato mu je treba te predložiti v odobritev. Dodatek k naredbi o cenah vin Visoki komisar za Ljubljansko jKikrajino je odredil naslednje: Člen t. Vrstam iz člena 6. naredbe z dne f>. maja t942-XX št. S3 se dodajo tele sorte vin: Vrsta 1. Bela vina: Torre Gulia. Succo Rivado-ro. Rdeča vina: Termeno. črni burgundec, istrsko — Vrsta 111. Rdeča vina: kraški teran, re-fošk (Udine-Pola). Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora objavljata: Dne 12. t. m. so našli truplo neke slovenske žene, ki so jo uporniki jMijirej odvedli, ker se je upirala njihovim zločinskim namenom. Izvajajoč naredbo z dne 24. aprila t. 1. in ker je bil jx>tekel čas, določen za izsleditev zločincev. je bila odrejena ustrelitev ene osebe, ki je zanesljivo kriva terorističnega in komunističnega delovanja. Usmrtitev je bila izvršena 17. t. m. ob 9.10. Ljiubljana, dne 19. junija 1942-XX. Iz zadružnega re^tatr«. Vpisana je bila Nabavna zadruga urarjev in zlatarjev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Člani uprave:, jazbec Janko, Vilhair Jakob, Fuchs Alojzij, Žein Rastislav in Bazelj Franc. — Pri Stavbni zadrugi »Delavski dom« v Ljubljani sta bila izbrisana člana uprave Jaklič Ladislav in Blaj Jernej, vpisana pa Červan Peter in Osterc Ludvik. Vpis v trgovinski register: Gradbena komercialna družba z omejeno zavezo v Ljubljani, glavnica 76.000 lir, poslovodja inž. arh. Brodnik Jože v Ljubljani. Borza za ladijske prevoznine se bo po zgledu drugih mest osnovala tudi v Genovi kot največjem italijanskem pristanišču. ltalijansko-švicarska trgovinska pogajanja se bodo začela te dni, ker poteče s koncem tega meseca dosedanja trgovinska in plačilna pogodba. Nove kmetske hiie. Po uradnih podatkih iz Rome je bilo v prvih petih mesecih t. 1. zgrajenih z državno finančno pomočjo 878 novih popolnih kmetskih stanovanjskih hiš za 964 oseb, za kar je bilo potrošenih 64.1 milij. lir. Nadalje je bilo povečanih 112 h£š za sprejem novih družinskih članov za 6.24 milij. lir in končno je bilo izvršenih popravil na 426 hišah za skupno vrednost 26.7 milij. lir v korist naseljenih 465 družin. Sintetični bencin v Urugvaju. Agencija Štefani poroča, da so začeli v Urugvaju izdelovati sintetični bencin. Slovaški les za Italijo. Nedavno so bila zaključena italijansko-6lovaška pogajanja, zaradi česar je pričakovati večjih dobav slovaškega lesa za Italijo. Kontingent je za tekoče leto določen na 75.000 kub. metrov. Zamena starega gumija za nov gumi v Srbiji. Tvornice gume v Srbiji so dobile nalog, da smejo prodajati gumaste plošče in čaše ter podplate za oj>anke samo proti oddaji stare gume in odpadkov od gume. Za 1.7 kg stare gume ali odj>adkov ee dobi 1 kg gumastih plošč ali čaš. Regulacija Drave pri Varaždinn. Za regulacijo Drave pri Varaždinu je bilo odobrenih 4.1 milij. kun. Reja ostrig na Hrvatskem. V kraju Mali Ston, južna Dalmacija, bo hrvatsko kmetijsko ministrstvo ustanovilo poseben poizkusni zavod za rejo ostrig. Prihranki srbskih delavcev v Nemčiji. Srbsko ministrstvo za socialno politiko m ljudsko zdravje sporoča, da 60 v Nemčiji zaposleni srbski delavci dc«lej podali 50.2 milijona din svojih prihrankov v i Srbijo. Industrializacija Slovaško lepo napreduje. — Leta 1939 je bilo v kmetijstvu zajtoslenega 53% prebivalstva, zdaj pa samo še 47.4%. Industrija zaposluje že 23% vsega prebivalstva. Narodni dohodek izvira 82.6% iz donosa kmetijstva in 25% iz industrijske proizvodnje. Industrijska proizvodnja je v primeri z letom 1939 narasla za 10%. Lani f*> znašale investicije slovaške industrije 1.2 milijarde kron. V doglednem času hoče Slo- vaška les, ki je njen glavni proizvod, izvažati samo v obdelanem stanju. Vojne izgube druihe Shell. Znana petrolejska družba Shell je v primeri s predvojnimi časi izgubila veliko vrelcev in tudi odjemalcev za svojo nafto. Računajoč po proizvodnji iz leta 1938 je znašala izguba v proizvodnji 8.8 milij. ton nafte letno. To pomeni 29-5% vse proizvodnje družbe in 11% vse svetovne proizvodnje. Švicarska zunanja trgovina. V prvih 5 mesecih letos je znašal uvoz v Švico 859 milij. frankov (lani v istem času 758.6), izvoz pa 592.9 (553.2) milij. švic. frankov. Beseda nabavnim zadrugam >Narodni gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, piše: Časi se menjavajo. Tej menjavi so podvržene z gospodarstvom tudi gospodarske zadruge. V danainjih časih imajo svojo konjunkturo nabavne zadruge, dočim je pri kreditnih zadrugah bolj zastoj. Toda tudi blagovne zadruge imajo kljub konjunkturi svoje težave. In'zaradi teh težav je potrebno, da preberejo in premislijo naslednje: a) Ni samo bodrilna beseda, ampak je življenjska izkušnja to, da pogumnemu Bog pomaga. Zato nasproti težavam, ki se pojavljajo, velja imeti pogum in velja zavihati rokave. Kakor plavača vsak sunek potisne naprej tako tudi v poslovanju vsak najior rodi sadove. Pa tudi ne obuj>avati, če sadov ne vidimo takoj. Pravilno uporabljene energije ne bodo šle nikoli v izgubo, ampak bodo vedno pokazale svoje učinke, uspehe. Poslovodje, člani upravnega odliora, bodite jiogiimni in bodite neumorni v delu. Zavedajte se, kakšne dolžnosti ima zadruga. Zadruga pa bo te svoje dolžnosti izpolnila le toliko, kolikor boste Vi kot funkcionarji zadrug izjx>lnili svoje dolžnosti. b) V službi ljudstva je vsaka zadrug«. Tega •se premalo zavedamo. Pravi blagoslov za svoj okoliš pomeni ona zadruga, ki se svoje službe med ljudstvom zaveda in temu primerno dela. blagor krajem in prebivalcem, ki imajo dobre zadruge, dobre poslovod je in dobre člane upravnih odborov, ki se s pogumom, vnemo in neutrudno brigajo za njih prehrano, oskrbo, gospodarstvo. c) Pomen naših nabavnih zadrug še od meseca do meseca raste. Čim težje postajajo naloge v gospodarstvu, tem pomembnejša je glede na to vloga zadrug, ki so poklicane ne glede na ovire, te naloge reševati. Bodočnost našega ljudstva temelji v znatno večji meri na zadružništvu, kot je bilo v preteklosti. Vsaka družina, vsaka kmetija se mora zavedati, da je glede prehrane, obskrbe, gosjjodarstva, uspeh odvisen od zadruge in mora zato biti član zadruge. — Novi red v družbi in gospodarstvu bo prinesel toliko več blagoslova, v kolikor večji meri bo to zadružni red. bo ureditev družbe zadružna ureditev in osnova gospodarstva. zadružno gospodarstvo. Če smo uvodoma omenili, da je pri kreditnih zadrugah danes zastoj, moramo pa takoj dostaviti, da se tudi za kreditne zadruge že kažejo nove in važne naloge. Če bo novi red v družbi in gospodarstvu zadružni red, bodo morale zlasti kreditne zadruge igrati najvažnejšo vlogo 'kot organizatorji in upravitelji ljudskih prihrankov, ljudskega kapitala. Zaradi tega naš poziv k jjogumneniu, vztrajnemu delu velja prav tako kreditnim zadrugam, njihovim tajnikom in njihovim članom upravnega odbora. Pomislite le na eno! Če bo ljudske prihranke zbiral in organiziral privatnik-kapitalist, bo on tudi požel vse sadove teh ka-pitalov, ljudstvo pa bo imelo komaj najipiSlejše obresti. Če boste pa te prihranke zbirali in organizirali v kreditnih zadrugah, ki jih sami vodite in upravljate, bodo pa kreditne zadruge v jrodjioro in pomoč ljudstvu, bodo blagoslov svojega kraja in prebivalstva. Z vsega sveta Španija V Madridu je bila pod predsedstvom generala Franca važna seja vlade, katere so se udeležili vsi ministri, razen zunanjega ministra Serrana Sumera, ki je v Italiji. Na seji so odobrili mnogo ukrepov upravnega značaja. Tovarn« in večji obrati na Kanarskih otokih že dalj časa niso mogli obratovati, ker ni bilo petroleja. Sedaj pa je bilo objavljeno, da bodo tovarne v začetku juli; . zopet začel« z delom, ker je bilo sporočeno, da bo prišlo dovolj petroleja iz Venezuele in Mehike. Francija V Parizu j« bil posvet med nemškimi gozdarskimi oblastmi in francoskimi gozdarskimi strokovnjaki. Na seji »o bili navzoči tudi zastopniki nemških lesnih družb. Na seji so zlasti obravnavali vprašanje uporabe lesa v tekstilni industriji ter vpliv gospodarstva na proizvodnjo kemičnih izdelkov. Francoska vlada je pred kratkim izdala ukrep, ki razširja državno nadzorstvo nad vsem zasebnim gozdarskim imetjem. Objavljeno je bilo, da se bo obnovila izmenjava blaga med Združenimi državami in Severno Afriko. Francoska vlada pripravlja novo zmanjšanje obroka kruha, ker je začelo primanjkovati žita, novo žito pa še ne more priti v poštev za prehrano. švedska V švedskem vrhovnem poveljstvu je prišlo do važnih sprememb. Švedska vlada je namreč sprejela načrt petletke na področju »vedske vojne pripravljenosti. Madžarska Število madžarskih rojakov, ki so jih pripeljali domov iz Bosne, znaša nad 6000 oseb. 64 madžarskih družin se ie naselilo v vasi Horthyfalva v Bački. V prihodnjih dveh tednih se vrne še 138 družin. V tretji skupini se vrne 120 družin. Romunija Med Nemčijo ln Romunijo je bila podpisana nova trgovinska pogodba. To pogodbo sta po pogajanjih sklenila za Nemčijo dr. Clodius, za Romunijo pa podpredsednik vlade Antonescu. Argentina Vlada |e objavila celo vrsto ukrepov za zatiranje komunističnega gibanja. Policija j« uvedla stroge preiskave zlasti v severnem delu Chaca. Tako je policija odkrila delovanje velike komunistične organizacije in je bilo aretiranih 39 oseb. Komunistična organizacija se jc skrivala pod imenom »poljedelska družba«. V družbo jc bilo vpisanih nad 9000 delavcev. Argentinski minister za javna dela je zanikal, češ da bi bila ustavljena dela pri gradnji železnice z obale Atlantika na obalo Tihega morja čez argentinsko ozemlje in skozi Ande. Dela se nadaljujejo, dasi so težave z dovozom potrebnega gradiva. Portugalska Portugalska vlada je objavila ukaz, s katerim omejuje avtomobilski promet v mestih Lisbona, Oporto, Coimbra in Braga. Omejen je promet vsem vozilom, ki niso v zdravniški ali javni državni službi. Ukrep se naslanja na, ugotovitev, da ima Portugelska premalo bencina. Irska Irska vlada fe omejila prodajo oblačilnih predmetov. Med prebivalstvo so razdelili oblačilne izkaznice, ki imajo 52 točk na leto. Moška obleka znaša 40 točk, moška srajca pa 13 točk. Prav tako so tudi zmanjšali dnevni obrok kruha. Japonska Japonski zunanji minister Togo je sprejel skupino čilskih časnikarjev, ki so ostali na Japonskem po izbruhu vojne. Izjavil jim je: »Čilska politika, ki se je do sedaj uspešno razvijala, se bo lahko nadaljevala, če bo Čile ohranil svoje dosedanje stališče. Kronika diplomatskih zgodb in spletk: DUNAJSKI KONGRES Toda že dolgo prej, preden se je kongTes začel, ee je na Dunaju že vedelo, da bo glavno tisto, kar se bo godilo izven sej in uradnih posvetov. Vedeli eo, da bo kongres velikanska plesna prireditev, veličasten karneval, na katerega so vt vse Evrope prihitele najlepše zvezde kakor muhe na med. Po svojem položaju in po svoji vzgoji je na kongresu v ženskem zboru bila na prvem mestu ruska carica Elizabeta. S svojim zasanjanim obličjem je le še bolj jiodčrtala vladarski sijaj svoje osebnosti med drugimi vladaricami. Njeni nastopi so bili dejansko kraljevski in o njej se iz prvih dni kongresa pripoveduje naslednja zgodba: Med plesom na dvom se je carici pretrgala nit, ki je vezala najlepše bisere v ovratnico. Takoj so se najodličnejši državniki in najslavnejši ministri z najvišjimi generali iz vseh držav vrgli na tla, da bi pobrali dragocene bisere. Samo carica Elizabeta je ostala mirna, kakor da se za"nesrečo sploh ne zmeni in je sočutno z nasmehom razlila naslednji vzklik nad sklonjenimi lasuljami: »Saj se ne splača!« j Nekaj milj od Dunaja pa je živela v cvetu let še ena cesarica, kateri so bile zadeve kongresa zelo pri srcu: to je bila Marija Luiza. ki je bila še pred nekaj meseci cesarica vseli Francozov. S svojim sinom, rimskim kraljem, se je umaknila v grad Schonbrunn, ki leži v sredi sijajnega parka, polnega vodometov. Toda bivanje v Franciji je nanjo vplivalo tako, da ni dovolj upoštevala dramatičnega poteka dogodkov in da se ni mogla dovolj jasno zavedati, da je ločena od moža, ki so ga ji nasilno odpeljali. Ko je prva Napoleonova žena Jožefina Beauharnals izvedela, da je njen nesrečni mož poslan na Elbo. je izbruhnila v jok in vzkliknila: Sedaj, ko je Napoleon nesrečen, bi tako rada šla k njemu in se z njim zaiprla na njegov otok, če bi ne bilo tam njegove druge žene!« MARIJA LUIZA, francoska cesarica, je bila najstarejša hčerka avstrijskega cesarja Franca. L. 1810. se je poročila z Napoleonom I., leta 1811. pa je rodila Na-jioleonu sina, ki je pri rojstvu dobil i,me »rimski kralj«. Po porazu Napoleona ga je morala zapustiti in je od 1816 do 1847 vladala kot vojvod i nj a v Parmi. Leta 1822 se je poročila z grofom Neippergom s katerim je imela dva otroka. — Po Neippergovi smrti se je leta 1834. tretjič poročila z grofom Bombellesom Tako je vzkliknila žena, polna čustev, ki je ljubila Napoleona in bi bila srečna biti ob njem v njegovi nesreči. Marija Luiza pa je bila popolnoma drugačna. Napoleonova nesreča jo je gotovo zadela in ko je zbežala n Pariza, je preživela mnogo težkih dni. Ko pa se je vrnila v svojo domovino, se ie kmalu znašla v Schonbrunnu, kjer se je spominom veličastja pridružila mi.rna lepota kraja, kjer si je cesarica prav hitro organizirala svoj dvor brez velikih predpisov in brez posebne izbire. Njen zgodovinar Menoval piše, da e vsak dan sprejemala vodilne osebnosti dunajske aristokracije. K njej eo prihajali kraljica Marija Karolina, njena teta, ki je vladala včasih v Napollju in je bila sestra nesrečne kraljice Marije Antoanete. sprejemala je svojega očeta Franca I. in1 svojo mačeho, avstrijsko cesarico, vojvodo Albert^ Saškega, nadvojvodo Karla, princa Trautmans-dorfa, Metternicha, grofico Coloredo, grofe Kinski, Taffe, Harrach, kneza Esterhazyja, nadvojvode Ludvika. Antona, Rudolfa in druge. Prirejala je bogata kosila, na katera je vedno vabila mnogo gostov in svoje spremstvo. Na kosila so prihajali ministri, častniki, dvorne gospe in prosluli knez de Ligne, ki je bil še star znanec cesarice Marije Terezije in ruske carice Katarine. Ta mož je bil silno duhovit in še, ko je bil 80 let star, so ga v družbi povsod radi poslušali. To mirno življenje so motila samo pisma Napoleona z Elbe. Napoleon je tedaj pisal: »Mislim, da boš morala čimprej priti v Toskano, kjer je mnogo toplic, ki so vse tako dobre, kakor toplice v Aixu. Tam !>oš imela tudi mnogo ugodnosti. Večkrat bom lahko prejemal tvoja pisma. Bližje boš Parizu. Ob sebi boš lahko imela sina in nič ti ne bo povzročalo skrbi.« Toda cesarica za take stvari že ni imela več posluha. Sklenila je ie, da bo šla v Aix in Napoleonovi nasveti je niso mogli več prepričati. Metternich pa ni bil ne za eno, ne za drugo. Ni želel, da bi Marija Lui«a zopet prišla pod nesrečni Napoleonov vpliv, bal pa se je tudi, da se Marija Luiza po odhodu z Dunaja ne bi več vrnila pod njegov vpliv in je tako ne bi mogel več nadzorovati. Tedaj se ,je spomnil, da bi ob Marijo Luizo postavil »varuha«, kateremu tii popolnoma zaupal. Najprej je svojemu cesarju Francu I. nasvctoval, da naj Mariji Luizi določi za varuha in spremljevalca princa Nikolaja Esterhazyja, vendar pa se je Metternich kmalu prepričal, da je Esterhazy nekoliko prestar in bi ne mogel držati na vajetih mlado žensko, kakor je bila Marija Luiza. Zato so tedaj pomislili — vlada in dvor —, da bi Mariji Luisti dali za spremljevalca generala Neipperga. Kdo je bil ta Neipperg? Orof Adam Alberig Neipperg se je rodil na Dunaju dne 8. aprila leta 1775. Njegov oče je bil francoski častnik grof Leopold Jožef Neipperg, diplomat in veleposlanik, ki je umri leta 1792 Ta diplomat je bil potomec starega fevdalnega plemiškega rodu, ki je redpisih. O pravi skrbi za redno aprovizacijo jubljanskega prebivalstva pa moremo govoriti šele po potresu. V predpotresni dobi so bile ljubljanske tržne razmere kaj preproste. Uniformiran stražnik brez znanja živilsko-policijskih predpisov in brez smisla za higijeno je nadziral živilski trg le zato, da je vzdrževal policijski red. Pisarniške tržne zadeve je reševal mestni gopodarski urad. Takoj prvo leto po potresu je nastala važna sprememba. Osnoval se je poseben tržni urad in bilo je določeno, naj vrši službo tržnega nadzornika strokovno usposobljen tržni nadzornik v smislu prav tedaj izdanega zakona o živilih. Pridelje-ni so mu bili tržni stražniki, ki naj bi vzdrževali tržni red in — posebno važna določba — pazili, da ne bi razni branjevci pripeljanega blaga pre-kupovali pred 10. uro dopoldne. Prvotno je bil živilski trg na sedanjem Mestnem trgu. Ko pa je bila speljana cestna železnica in se je tudi trg zaradi rastoče Ljubljane vedno bolj širil, so morali trg prenesti kam drugam. Ostalo je po podrtju bivšega gimnazijskega poslopja prazno lepo zemiijšče — sedanji Vodnikov trg. Živilski trg je tam od 1. 1901. Že 1. 1903. je mestni občinski svet na predlog župana Ivana Hribarja sklenil, da dovoli 700 tisoč zlatih kron za zidavo novih tržnic. Ako bi prišlo do izvedbe tega predloga, bi Ljubljana torej letos imela skoraj že 40 let tržnice, tako pa jih je dobila šele leto«. Že tedaj pa so dobili mesarji maksimalno tarifo pri prodaji mesa. Ta tarifa, cenik, se je v teku zadnjih 40 let pogosto menjal, najbolj v letih 1914 do 1918, pa tudi pozneje v letih inflacije in pa gospodarske krizje, ki je tako močno udarila našega kmeta ter je cena živini padla na najbolj možno nizko mero, namreč 1. 1933 in 1934. Sedaj določa cene mesu pač Visoki kotnUariet s pomočjo Prehranjevalnega zavoda. Konje pa ljubljanski mesarji koljejo šele od 1. 18%. To klanje je bilo uvedeno, da se omogoči tudi revnim slojem cenejše meso. Dandanes pa radi segajo po konjskem mesu tudi bolje situirani sloji. Prvotni predsodek proti konjskemu mesu, češ, daje gnusno, je med Ljubljančani že deloma izginil. Enako je izginil tudi predsodek proti mesu domačih zajcev in še nekaterih drugih živali, kakor recimo odraslih ovc, koz in slično. Druga važna ustanova za aprovizacijo mesta je klavnica. Potres tedanjim kfavniškim prostorom ni skoraj nič škodoval. Vendar je široko modernizacijsko gibanje po potresni dobi načelo tudi vprašanje klavnic«. Najprej so po potresu asfaltirali dvorišče ter odpravih iz klavnih prostorov ves smrad ter uvedli najstrožjo čistoet. Pred potresom je klavnica zajemala vodo kar iz Gruberjevega prekopa. Prebujena Ljubljana je ta grobi nedostatek odpravila in uvedeno je bilo, da dobi klavnica vodo naravnost iz mestnega rezervoarja. Vsa voda, ki se danes uporablja na klavnici, je izključno iz mestnega vodovoda. Tedaj je bila uvedena tudi električna razsvetljava v klavnici in izboljšana kanalizacija. Klavnica se je stalno modernizirala, vendir je postala za čase po prvi svetovni vojni tudi že zastarela. Sedanja klavnica je bila zgrajena pred 15 let' ob precejšnjih finančnih naporih mestne občine — vendar se v redu amortizira ter daje občini celo neko priznavalnino. Sedanja klavnica je na višku moder- nih zadev. Ima vse moderne naprave, kakor promet na žerjave in tire, hladilnice, zmrzovalnice, ločene shrambe za vsakega mesarja, ima lasten železniški tir itd. Klavnica izdeluj« tudi umetni led iz vodovodne vode. Zanimivo je, da so Ljubljančani imeli vojno z mlckaricami že leta 1905 Okoliške mlekarice so se namreč kar uprle in stavile ljubljanskemu prebivalstvu nekakšen ultimat glede dobave mleka. V tej kratki »vojni« pa ni zmagala tedaj Ljubljana in nieni prebivalci — temveč mlekarice, ki so bile pač boljše organizirane. Danes se moremo nasmehniti tedanjemu sporu med prebtvalci in mle-karicami. Preskrba z mlekom za naše meščanstvo sc je znatno zboljšala, ko so se pridelovalci mleka organizirali na zadružni podlagi ter so tudi naše zadruge pričele pošiljati v Ljubljano mleko Dandanes ima Ljubljana naravnost vzgledno nadzorstvo nad prodajo živil Vsi obrati morajo biti do skrajnosti snažni in na višku higijene. Poleg Državnega higienskega zavoda ima posebne laboratorije tudi mestno tržno nadzorstvo, kjer preiskujejo kakovost živil, zlasti mleka, pa tudi mesa, mesnih izdelkov, celo mila in sličnega, posebni strokovnjaki s fakultetno izobrazbo. Kakšen napredek od 1. 1S95 do 1942. Nekoč je predstavljal vso skrb za aprovizacijo v Ljubljani stražnik v uniformi, danes pa več zdravnikov, živinozdrav-nikov in inženirjev I Podgorci, kakršne je videl Janez Trdina Koščku dolenjske zemlje, ki leži med Gorjanci >n Krko, med šentjernejskim poljem in dolenjsko železnico, torej najbližjo novomeško soseščino na desnem bregu Krke, imenujejo Dolenjci Podgorje, prebivalcem pa, ki se > trdim delom ubijajo na tem prostoru, Podgorci. Zemlja je tod taka, kakor po večini ostale Dolenjske. Vsa je posejana z vzpetinami, presekana z mnogimi dolinicami in jarki in tudi njo marsikdaj tepe pomanjkanje vode. V dobrih letinah, ko je dovolj moče ljudje še kar živijo. Hudo pa nastane, če pritisne suša, ker takrat pomanjkanje rado potrka na vrata podgorskih domačij. Zlasti se Podgorčani v dobrih letinah pohvalijo z ajdo in pšenico, o kateri pravijo, da je boljša od one v ostali novomeški okolici. Le z vinom je v Podgorju bolj slaba, česar so se bližnji gostilničarji že nekdaj dobro zavedali, pa so podgorsko kapljico svojim odjelamcem ponujali kot tržkogorsko, da so jo tako mogli za boljše denarje prodajati. Tudi z lesom je v Podgorju že slaba. Nekdanji gosti gorjanski gozdovi so močno izsekani, na njih mestu pa poganja navadna hosta, ki ne da prida lesa, pač pa je po njih dovolj paše za drobnico, ki je pa danes tudi ni toliko, da bi mogla podgorskemu kmetu olajšati življenje in mu dati kak večji dohodek. V to Podgorje je pred več ko 30 leti rad zahajal Janez Trdina, ljubitelj Dolenjske in poznavalec njenih prebivalcev. Nemalokrat se je spravil na pot v Podgorje in se tam bolj ko kdorkoli drugi približal Podgorcu in ga spoznal do dna duše. Žejna Ljubljana v poletnih časih in pivo Ljubljana, 18. junija. Znano je ln 3!e dostikrat dognano, da postaja Ljubljana v vročih poletnih mesecih sila žejna in takrat so vsi radi Bpravijo na zlatorumeno pivo. Ko je začela v prvi junijski polovici letos pritiskati huda vročina, so vsi hiteil k točilcem piva, da bi si gasili hudo žejo. Težave so bile, ker je pač pivovarna »Unione primerno racionirala raz-pečavanje piva na posamezne točilnice in gostilne. Nekateri so točili pivo opoldne, drugi zvečer. Sedaj, ko je postalo razmeroma hladnejše vreme, dobi žejen človek v nekaterih lokalih pivo ob vsakem času in mu ni treba tekati po Ljubljani, da bi si privošči, vrček piva. Omejitve točenja piva odnosno začasne za-branitve pridelovanja piva iz žita niso šele posledica novejših gospodarskih in splošnih razmer in novejšega datuma, pojavljale so se take omejitve in prepovedi tudi že v 6tarejših dobah in v raznih stoletjih. Točenje piva v Ljubljani ln na Kranjskem datira tako-le od leta 1600 naprej. Dobra tri stoletja torej Ljubljana pije pivol Kadarkoli so se pojavile slabe letine in je nastopilo pomanjkanje žita oziroma je pretila nevarnost draginje in lakote, so oblasti izdajale prepovedi o izdelavi piva. Tako je bil za vse notranjske avstrijske dežele decembra 1712, ko je pretila huda lakota, izdan cesarski ukaz, ki je kratko veleval: >Da 6e prepreči draginja, smejo zvariti v pivo samo tisto zalogo sladu, kolikor je imajo že dejansko v predelavi. V bodoče pa se mora ustaviti sleherna kuha pivu razen, v kolikor ^ne zah-. teva nujna potreba vsake posamezne dežele.« Vicedom Kranjske je na ta cesarski ukaz Erav izogibajoče in premeteno odpisal cesarju na 'unaj, poudarjajoč: »Mislim da nisem ravnal proti najmilostlji-vejši nameri cesarskega Veličanstva, če sem pustil, kakor je, ker ti maloštevilni pivovarji (štirje so bili takrat na Kranjskem) v tej vinski deželi ne morejo povzročiti nobene draginje ali pomanjkanja žita.« In vicedom ni oviral takrat varen ja piva. Pivo je bilo v starih časih za polovico cenejše ko pa dolenjski cviček ki ga stari Ljubljančani niso kdovekako čislali. Bil jim je sila pre-kiseL Čislali pa so takrat vipavca in černikalca ter muškatelca. Neki cenik, hranjen v mestnem arhivu iz leta 1651, določa cene raznim takrat določenim pijačam. Bokal piva je bil takrat 3 krajcarje, bokal dolenjca pa 6 kr, bokal terana 9, bokal vipavca pa 12 kr. Gotova leta je Ljubljana popila veliko več piva ko vina. Že pred prvo svetovno vojno so ljubljanski časopisi letno objavljali statistiko, koliko je Ljubljana popila in pojedla v kakem letu. Zanimivi podatki so bili n. pr. objavljeni za leto 1897. Takrat je Ljubljana štela okoli 30.000 prebivalcev, ko so jih 1. 1880 našteli nad 24.000. To leto je Ljubljana popila 23.318 lil piva, vina pa samo 17.390 hI. Popila pa je Ljubljana takrat tudi 20.023 litrov ruma, likerjev in rozolje. Posebno rozolja je bila takrat zelo priljubljena in neka vesela pesem je pela: »Liter rozolje...« Tudi druga prva predvojna leta izkazujejo, da je Ljubljana popila mnogo piva, primerilo se je, da ga je n. pr. 1. 1913. popila Ljubljana veliko več ko leta 1937. Toliko o pivu in žejni Ljubljani 1 V tridesetih letih, odkar je Trdina v svojih spisih opisal našega Podgorca, se je seveda marsikaj spremenilo, nas pa vendarle zanima, kakšni so bili predniki sedanjih Podgorcev. Revščina je bila prva, ki jo je Janez Trdina opazil med Podgorci. Taka revščina je po mnogih krajih Podgorja vladalo v tistih časih, da mu je na njegovo vprašanje, kdaj da Podgorec misli, da dobro živi, nek krčmar odgovoril, da takrat, kadar se mu lahko kuhajo za vrstjo tri jedi: krompir, kislina, sočivje in ječmen ali kaša. Revščina, v kateri je živel, mu ni dovoljevala večjih želj. Krepko se je Trdina zavzel za Podgorce, ki so jim sosedje radi očitali nepoštenost ter jim je v tem oziru dal prednost pred vsemi drugimi Dolenjci. Zlasti se je zavzel za čast tistih Podgorcev, ki so dalje od mest in do katerih ni segal vpliv velike ceste, po kateri so med nje prihajali tudi slabi vplivi gospodarsko in prosvetno bolj razgibanega življenja. To Trdinovo mnenje so Podgorci sami potrdili ob raznih prilikah, ko jim je nastavljal pasti, v katero bi se vsak, ki nima spoštovanja do tuje lastnine kaj hitro ujel. Ob Trdinovem času je bilo med Podgorci malo tatvin, ča se je pa kaka dogodila, se je največkrat izkazalo, da jo je zagrešil kak tujec ali pa vsaj kak domačin, ki ga jc potikanje po svetu izpridilo. Ker je bil Podgorec pošten in se zato za svoje borno imetje ni bal, je imel duri in skrinje noč in dan odprte v dobri veri, da se mu zaradi poštenosti svojih sosedov ni treba bati za svoj imetek. Tudi pobožnost je Podgorcu Trdina potrdil, le to mu je očital, da svoje pobožnosti le preveč opravijo brez misli in da je versko premalo izobražen. Kot zanimivost je med Podgorci opazil, da so od svetnikov najrajši častili sv. Feliksa, pač zato, ker jim je stara pripovedka pavila, da je bil njihov rojak, ki je luč sveta zagledal na Potovrhu. Kar izobrazbe tiče, pa Trdina svojih Podgorcev ni mogel pohvaliti ni ni nič tajil, da so v tem oziru za ostalimi Dolenjci, ki so imeli več šol in več stika z izobraženim svetom. Z nizko stopnjo izobrazbe je pri njih odkril močno razvito nagnjenje do vražarstva. Ob njegovem času je namreč med Podgorci bilo še vse polno starih vraž in še nove so med njimi nastajale. V coprnice so verovali vsi, mladi in stari. Trdina pripoveduje, da je nekoč govoril z možem, ki mu je zagotavljal, da more s prisego potrditi, da mu je čarovnica vrgla uzdo na usta in da ga je hotela zajahati, da bi se z njim vzdignila v zrak. Neka starka mu je zopet pripovedovala, da je sama bila zapisana čarov-niškemu krdelu in da je večkrat pohitela na Klek, da se udeleži hudičeve pojedine, dokler je ni posebna božja milost rešila iz teh peklenskih spon. Poleg te najobičajnejše vraže o copernicah, je bila med Podgorci najbolj razširjena ona o duhovnikih, ki znajo delati točo. Tej vraži, pravi Trdina, so bili podvrženi tudi razumnejši možje, ki jih ni bilo mogoče prepričati o brezmiselnosti teh vraž. Tudi v zmaje so Podgorci za Trdinovega življenja še verovali, prav tako v hudobneže, ki ljudem na-pravljajo bolezen in dajejo zdravje in v spretneže, ki morejo s posebnim božjim dovoljenjem storiti vse, kar hočejo Teh vraž so se Podgorci držali trdno kakor pred davnimi leti, bolj trdno in z večjim prepričanjem kakor resnic in naukov krščanske vere. Lahkovernost je nekdanje Podgorce tako prevzemala, da so verjeli vsako laž, svojo in tujo, Čimbolj je kaka stvar bila čudna in nenavadna, tem raje so ji verjeli, medtem ko so resnične do- Glas zadnjih papežev (Misli k verski obnovi) Vsi zadnji papeži soglasno in z močnim poudarkom kažejo na Zveličarjevo Srce kot na srečo obetajoče božjo znamenje, v katero »aj stavimo vse svoje upe In od kalerega naj pričakujemo rešitev sveta. Besede Kristusovih namestnikov pa morajo biti nam katoličanom sveto. Leon XIII. je 11. junija 1899 posvetil ves človeški rod božjemu Srcu in jo v okrožnici »Sveto leto« lepo razložil pomen posvetitve. Pij X. je odredil, nal se la posvetitev vsako leto na praznik Srca Jezusovega po vseh cerkvah obnovi. V avdienci leta 1907 je rekel apostolu presv. Srca p. Maleu: »Ti me prosiš za dovoljenje, jaz pa ti kot Kristusov namestnik zapovedujem, da obhodiš ves svet in pridobiš za Srce Jezusovo svetišče vsake družine.« Benedikt XV. je to delo pohvalil in v posebnem pismu p. Mateu 27. aprila 1915 zapisal, »da za sedanji čas ni primernejšega apostolstva, kakor jo delo za posvetitev družin«. Ob drugI priliki je rekel: »0, ko bi se vse družine posvetile presv. Srcu in izpolnjevale dolžnosti, ki jih ta posvetitev obsega, potem bi bilo kraljestvo Jezusa Kristusa na svetu zagotovljeno« Pij XI. govori o posvetitvi družin v okrožnici o Kristusu Kralju (Quas primas, 1925) takole: »Vsakdo ve, kako jo priznavala Kristusovo kraljestvo oblast in Čast tista pobožna navada, da so se neštevilne družine posvetile presv. Srcu Jezusovemu.« S to okrožnico je papež prenesel vsakoletno slovesno obnovo posvetitve božjemu Srcu na praznik Kristusa Kralja. V veliki okrožnici o zadoščevanju presv. Srcu spet pohvalno omenja posvetitev družin. Pij XII. takoj v prvi okrožnici posvečuje svojo najvišjo pastirsko službo božjemu Srru in nam z vznesenimi besedami priporoča češčenje presv. Srca vprav s posvetitvijo temu Srcu. Zlasti pa je priporočal posvetitev družin Gospodovemu Srcu pri znamenitih sprejemih novoporo-čencev meseca junija 1939 in 1940. Glas zadnjih papežev nas mora prepričati, da je posvetitev družin res sodobna katoliška pobožnost, važno moderno dušnopastirsko sredstvo, ki naj se z njim v družinah utrjuje propadajoče Kristusovo kraljevanje. godke in zlasti pametne nasvete sprejemali z neverjetno nezaupnostjo in kritičnostjo. Trdinov prijatelj si je nekoč za poskus dovolil šalo, da je v neki gostilni pripovedoval izmišljeno zgodbo o nekem krčmarju izpod Gorjancev, ki se je preoblečen iz krčmarja v berača podal v mesto, da bi tam dvignil pol milijona, ki ga ]e zadel v loteriji. Tega berača je nekaj dni zatem videl nekaj ur od kraja, kjer je nastala izmišljena zgodba oddaljeni krčmar, ki ga ni bilo mogoče prepričati, da ie vendar vsa zgodba izmišljena, češ, da je preoblečenega krčmarja dobro spoznal in da ga oči niso mogle prevarati, ker ga je vendar videl v svoji gostilni in se z njim pogovarjal. Tako je sodil Trdina o svojih sodobnikih Podgorcih. Vendar je že sam jel opažati preokret na boljše, ki mu ga je potrdila ugotovitev, da se Podgorci svojih vraž pred tujci sramujejo, dasi v nje verjamejo, ker se pač zavedajo, da ves svet z njimi v tem oziru ne soglaša. Zelo se je Trdina veselil napredka šolstva v Podgorju, 6aj je takrat že stala šola v Smihelu in Stopičah, zidali so jo v Podgradu, v Brusnicah pa je priprost kmet za majhno nagrado otroke učil prvih temeljev znanosti. Velik del mladine je takrat že znal čitati in pisati in knjige Mohorjeve družbe so že jele prihajati v podgorske domačije. Velik napredek je Trdina videl tudi v tem, da ima vsak premožnejši posestnik že uro, da v Podgorju ni bilo niti ene vasi več, v kateri ne bi bila vsaj ena ura, ki bi vaščanom odmerjala delo in čas. Trdina je opazil tudi gospodarski napredek in počasno dviganje kmečkega in delavskega st andarda. Ob opazovanju tega napredka se je Trdina zagledal v bodočnost in si od tovarn, ki se bodo gradile po Podgorju in od omenienega kmetijstva za svoje Podgorce obetal lepših časov. Iz hrvatskega gospodarstva Naita na Hrvatskem. Hrvatski petrolej, d. d. v Zagrebu sporoča, da je našla pri Ludbregu zemljišče, v katerem se gotovo nahaja mnogo petroleja. Hrvatski parniki na Donavi. Na Dunaju je bil izročen hrvatskim oblastvom novi donavski parnik Zagreb, izdelan je bil leta 1940 v Nemčiji. Zvišanje cen tobačnih izdelkov na Hrvatskem. Hrvatska monopolska uprava je zvišala cene tobačnim izdelkom za okoli 50%. Tako bo najcenejša vrsta cigaret (20 kosov) stala 20 kun, doslej 13 kun, najdražja pa 34, doslej 24 kun. KULTURNI OBZORNIK Kristin kralju]! Molitvenik, ki ga je s sodelavci uredil dr. 1. Vrečar. 2. izdaja. Pred leti je izšel molitvenik z značilnim naslovom Kristus kraljuj!, ki ga je uredil s sodelavci dr. Ivan Vrečar ter ga je z vinjetami okrasil arh. Pengov, založil pa Škofijski ordinariat. Ze tedaj je ta izredno popolni liturgični molitvenik predstavljal najboljši slovenski molitvenik, namenjen predvsem dijaštvu in izobražencem, združujoč »misale« s pravo zbirko najpotrebnejših cerkvenih pobožnosti in molitvenih obrazcev. Kako je postal molitvenik priljubljen in potreben, se vidi že iz tega, da je sedaj izšla že druga izdaja, precej izpopolnjena ter v novi opremi prof. Kregarja in arh. Gajška. Po obsegu je to edea naših najobširnejših molitvenikov, saj obsega 906 strani, poleg 8 strani kazala ter ima v dodatku še 218 strani pesmi s sekiricami. Torej v celoti 1132 strani, kar je gptovo izredno veliko. Da pa kljub temu ni videti preobsežen, je tiskan na lepem »brevirekem« papirju, nekoliko rumenkastem, da je lep za oko ter trpežen, kakor ga terja vsakdanja raba. Molitvenik je predvsem namenjen dijaštvu ter ustreza gotovo vsem potrebam duhovne spremljave cerkvenega leta ter notranjim razgovorom človeške duše s svojim Bogom. Svoj čas smo dijaki uporabljali znano tujejezično zbirko mašnih in obrednih molitev »Oremus«, ki je imela podoben značaj in pomen. In podoben molitvenik je postal ta Vrečarjev Kristus kraljuj 1, ki z omenjenim ne samo tekmuje, temveč ga tudi previša. In da Slovenci postavimo notranje urejen ter zunanje tehniško na taki višini izdelan molitvenik kakor veliki narodi, je že velik uspeh naše nabožne književnosti ter zlasti napredka našega lilurgičnega gibanja. Gibanje, ki ga je svoj čas sprožilo med dijaštvom ,kri-žarstvo* z izdajami Doklerjeve Sv. maše, ali Guardi-nijevega Sv. križe vega pota, .Vodnikovega Miaalft in Pogačniikovih Postnih maš, je doseglo v nadaljnjem razvoju nekak višek prav s tem Vrečarjevim molitvenikom, ki združuje tako misal kakor molitvenik v eni obliki ter je tako za praktično pobožnost izrednega pomena. Molitvenik Kristus kraljujl so rodile verske potrebe novega katoliškega človeka in nove evba-ristične mladine, kakor pravi urednik v uvodu k prvi izdaji, ponatisnjenem tudi v tej drugi izdaji. Verski nauk, ki ni samo razumski nauk, je bilo treba postaviti tudi z vajo v življenje. Tako je nastal ta molitvenik, ki naj bo molitvenik, maina knjiga in še pesmarica obenem. Zato tudi razpada v več delov. Začenja se z molitvenikom, in sicer najprej i razlago molitve ter kako je treba moliti. Nato slede najvažnejše molitve, ki spremljajo katoliškega človeka skozi vse življenje (poglavitne molitve: Oče naš, sv. rožni venec itd.), jutranja molitev (navodila za lastno molitev ter liturgična jutranjica), molitve čez dan, na večer, molitve osebnega značaja (za napredek v učenju, popolno ke-sanje, duhovno obhajilo, za srečno izbiro poklica itd.) ter molitve za 6kupne in javne zadeve (za širjenje kraljestva božjega, za starše, za domovino itd., itd.). Glavna vsebina molitvenika ter njega osrčje pa je sveta Daritev, mašne molitve, kjer je najprej razložen obred 6vete maše, nato je priob-čena v celoti zborna maša s petjem v čast presv. Srca Jezusovega, hvalospevi za vse glavne praznike, potem pa še ena ljudska zborna maša po liturgič-nem besedilu. Po zahvalnih molitvah pa sledi razlaga cerkvenega leta ter koledar za izbiranje maš. Če priporočamo vsakdanjo mašo, je tu dovolj izbire za skoraj iste molitve, kakor jih moli mašnik, ali pa vsaj sorodne. In ta misale, spremenljivi teksti pri posameznih mašah, je razdeljen po spremembah cerkvenega leta v božičnem in velikonočnem času, posebej pa 60 dodane še maše na razne praznike, za Marijine godove ter za razne svetnike, mučence in nemučence. Zaključujejo pa ta dei prošnje sv. maše za razne zadeve, zlasti za rajne. IPo tem osrednjem delu, ki vadi religioznega človeka, da najtesneje zaživi s cerkvenim letom ter A Cerkvijo, pa elede molitve, pri raanih zakramen- tih (sv. krst, sv. birma, sv. pokora, ev. Rešnje Telo) ter molitve pri umirajočih. Končni oddelek pa je posvečen raznim cerkvenim poboinostim (k Jezusu, Materi božji, svetnikom) in pobožnostim ob posebnih prilikah (v začetku šolskega leta in ob sklepu, na potovanju, ob tabernaklju itd.). Tak je molitvenik, ki se v marsičem razlikuje od prve izdaje. Tako je navajanje odpustkov urejeno po najnovejših razpisih, dodana je duhovniška sobota, razširjen misal (skupne svetniške maše), uvodi k posameznim praznikom so nekoliko okrajšani, dodane 60 mašne molitve za mir. Tehnično posrečena je združitev obeh sv. križevih polov (portomavriškega in izvirnega), dodane pa še molitve k sv. Antonu Pad., ki se pri nas veliko časti. Zadnji oddelek pa so cerkvene pesmi, najprej mašne, potem pa za razne prilike s tekstom in na-pevi v sekiricah. V6eh pesmi je 177 ali 218 strani, kajti pesmi so posebej paginirane ter se lahko kupujejo posebej. Prejšnja izdaja je imela manj pesmi, dodane so predvsem daritvene pesmi ter je številka prejšnjih dodana v manjši obliki pod sedanjo, da se pri skupnem petju lahko rabita obe izdaji. Kakor pravi uvod, so pri ureditvi pesmarice sodelovali prof. Kramolc, kanonik dr. Kimovec, dr. L. Puš ter prof. M. Tome. Pesmi so zelo pevne. Važna novost je napev pri skupni molitvi sv. rožnega venca, ki se tudi že uvaja pri nas. Ta zbirka cerkvenih pesmi je doslej gotovo najpopolnejša zbirka z notami ter bo dobro služila za organizacijo ljudskega petja po šolah, zavodih in v cerkvi. Tako je torej razdeljen ta molitvenik, pri katerem moramo omeniti tudi lepo ikonografsko izvedeno naslovno sliko prof. Kregarja, kakor tudi njegove uspele vinjete k posameznim oddelkom in liturgičnim skrivnostim. Ta plat je od prejšnje izdaje tudi pridobila, kakor tudi celotna oprema, kf je delo arh. Gajška Ze hrbet vezane knjige hoče na zunaj poudariti Kristusa Kralja s krono nad Kristusovim monogramom (XR). c-bdanim z dvanajstimi križci, apostoli. Tako je poudarjen Kristusov apostolat že na zunaj ter s tem označena notranja izbrana vsebina ta namen knjige, ki je plod ve-likeoa nanora in liubezni do Boea in mladine. Jezikovno Je molitvenik na višku. V celoti je to molitvenik, brez katerega naj bi ne bilo slovenskega dijaka in ne izobraženca. Primeren je tudi za lepa darila. Cena za molitvenik brez pesmarice: vezan v platno z rdečo obrezo 40 lir, v umetno usnje z rdečo obrezo 42 lir, z zlato obrezo 52 lir, v celo usnje z zlato obrezo 68 lir. S pesmarico pa je zaenkrat na razpolago samo v platneni vezavi za ceno 44 lir. Založba: Škofijski ordinariat v Ljubljani. td Marija Remčeva: Domača kuha Mohorjeva družba je izdala novo kuharsko knjigo priznane gospodinje in pisateljice kuharskih navodil Marije Remčeve pod naslovom Domača kuha. Remčeva je že svoj čas izdala Varčno kuharico pri Ljudski knjigarni ter dve izdaji Mohorjeve kuharice, ki se je v najširših plasteh zaradi 6voje praktičnosti in preizkušenosti zelo priljubila. Ker je zaloga te Kuharice že zdavnaj pošla ter sedanji čas terja vse drugačnih kuharskih navodil kakor sicer, je vodstvo Mohorjeve družbo naprosilo Remčevo, ki je ves ta čas pisala kuharske recepte v Mladiko, da prav za sedanje razmere napiše knjigo skromnih kuharskih navodil, po katerih se rlž prirejati dobra domača jed e hranili, ki so 6edaj na razpolago. Tako je nastala Domača kuha s 355 kuharskimi navodili za sedanji čas. Prirediteljico je vodilo predvsem načelo, kako se tudi v sedanjih dneh z mokami, ki so na razpolago (enotna moka, koruzna itd.) ter s čim manjšo količino mesa dajo napraviti izdatna jedila. Zato priporoča predvsem razna mešana jedila (predvsem juhe) ter priloge, še posebej pa se ozira na ostanke jedil ter njih uporabo za druga nova jedila. Taki recepti so označeni še posebej z zvezdico. Tako je obdelala juhe, samostojna jedila z mesom, še več pa samostojnih jedil brez mesa, priloge (solate, prikuhe itd.), razne pečenjake. narastke in ocvare ter močnate jedi, pri katerih uporablja enotno ter koruzno moko itd. Končuje pa z navodili, kako se hranila shranjujejo ter konservira jo. Stvarno kazalo po abecednem redu zelo olajšuje gospodinjam najti in izbrati ied, ki si ^Aa^te novice Koledar Scbota, 20. junija: Silverij I., papež in mučenec; Prakseda, devica; Novat, »poznavalec; Fiorentina, devica: Timotej, spoznavalec. Nedelja, 21. junija: Alojzij, spoznavalec; Evze-bij, škof in mučenec; Marcija, mučenica; Alban, tnučenec; Terene, škof in mučenec. Lunina sprememba: prvi krajec: 21. junija ob 21.44. Herschel napoveduje spremenljivo in vetrovno vreme. Pazite na živilske nakaznice Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino ponovno opozarja vse prebivalstvo, naj pazi na svoje živilske nakaznice. Ce jo kdo izgubi, ali mu je bila ukradena, ne more na podlagi določil člena 3 naredbe Visokega komisarja št. 78 z dne 23. aprila t .1. v nobenem primeru dobiti duplikata in so vse tozadevne prošnje na Prevod ali na Mestni preskrbovalni urad odveč, oziroma bodo rešene negativno. Du-plikat živilske nakaznice je dovoljen edino v primeru, ko je nedvomno in z verodostojnimi pričami dokazano, da je bila nakaznica uničena po višji sili (požar, povodenj in podobno) in da še ni bila \zrabljena. Novi grobovi ■f* Gospod Ivan lutkar, nadučitelj v pokoju v Ljubljani, je v četrtek mirno v Gospodu zaspal. Za njim žalujejo trije sinovi in dve hčerki. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 20 jun. oh pol petih popoldne od kapelice z gradu Ko-deljevo na pokopališče v Stopanji vasi. -f- Gospod Roger Bassin, višji finančni svetnik v p., je v četrtek zvečer v Ljubljani izdihnil svojo dušo. Pogreb bo v soboto, 20. junija ob pol šestih popoldne z Zal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Tiskovine za izp:ske iz matičnih knjig- Izpisek iz rolstne in krstne Knjige Izpiseh iz porotne knjige izpisek iz mrliške knjtge dobite v LJ5J3StfI HNJiGADN J V LIUDLIAN1 Pred Škofijo 5 Cena vsaki tiskovini 15 cent. ve I — Ustanovitev občinskega sindikata delojemalcev gradbene stroke v Novem mestu. Na ustanovni skupščini, dne 14. junija t. 1., ki se je vršila v Novem mestu, je bil ustanovljen sindikat delo-emalcev gradbene stroke za novomeško okrožje, V smislu sklepov skupščine posluje tajništvo sindikata vsako nedeljo od 10—12 dopoldne za članstvo sindikata na sedežu okrajnega namestitvenega urada. — Bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani opozarja občinstvo, da mora v smislu člena 12. t. b. »Ureditve o racioniranju živil« (Služb, list .št. 78-35 z dne 2. maja 1942) vsaka bolnica izročiti pri sprejemu v bolnišnico živilsko nakaznico. Ob odpustu iz bolnišnice se živilska nakaznica vrne, ustrezni odrezki za čas oskrbe v zavodu pa se pridržijo. _ Duhovne vaje za učitelje iz vse Dolenj ske bodo v šmihelu pri Novem mestu v dneh od |Q. do 23. julija. Učiteljice, ki se žele udeležiti duhovnih vaj, naj se do 12. julija javijo predstojništvu samostana. Hrano za tri dni je po možnosti prinesti s seboj. — Vsak dan nekoliko dežja. Splošen vremenski pregled za čas od 1.—20. junija kaže, da so bili prvi junijski dnevi tja do 12. izredno lepi in vroči, nato pa je nastopila doba ohladitve zraka in sporadičnega dežja. Od 13. junija naprej zaznamuje vremenska kronika dnevno dež, ki traja le nekaj minut in nato se pojavlja primerno hladno vreme. Bilo je že 7 deževnih dni, toda z razmeroma nizkimi padavinami. Dnevna temperatura se ta teden nikakor ni mogla po-vzpeti nad 25 stop. C. Najvišja je bila 22 stop., jo želi pripraviti. Praktično v tej knjigi je tudi to, da je pred vsakim receptom posebej naznačena vrsta in količina hranil, ki so potrebna za dotično jed, katere priprava je opisana takoj nato. Kakor vsa kuharska navodila, ki jih je napisala Marija Remčeva, so tudi ta v domači kuhi preizkušena, kar je velike važnosti in vrednosti za gospodinjo. Kakor je Mohorjeva kuharica našla dober sprejem pri naših gospodinjah, tako bo tudi Domač a kulia, ki je v neki meri dodatek in nadaljevanje Mohorjeve kuharice, gotovo zeio dobrodošla ter bo gospodinjam olajšala v današnjih dneh izbiro in pripravljanje jedil iz sredstev, ki so na razpolago. Cena 16 lir (str. 150) omogoča nabavo kuharske knjige vsem gospodinjam. v. d. r, Nova glasbena novost L. Mav: Tri Marijine za moški zbor. 1. Ti naj-,epša. 2. Zdrava Marija. 3. Ave, o čista ti! Tri ne težke, pevne, s prisrčnim čustvom pisane skladbe. Najlepša je pač Zdrava Marija, ki ima za pevce še to prednost, da je drugega dela prva polovica natančna ponovitev začetka. In na vso moč blagoglasna je, kar božajoče se prelivajo mehke harmonije. Hkrati je pa mogočna, zelo veličastna. Pisane so vse v takem obsegu, ki ga količkaj dobri tenoristi in basisti zlahka zmorejo. Kjer bi tenoru višina le delala preglavice, more na tretji strani v prvem taktu prvi tenor — na zlogih: tvo-je namesto gis-fis gis peti nižje tone: cis-dis fis, drugi bas pa obakrat lahko kar gornji fis, na zlogu: sa oba basa zgornji /is; na zlogu Je prvi bas polovinko dis, drugi pa vezani četrtinki dis-gis. Tako se obseg brez večje škode more zožiti, da bodo učinkovito skladbo mogli peti prav vsi naši moški zbori. Tako se je globoko zajeti Premrlovi »Zdravi Mariji« — v Cerkvenem glasbeniku — pridružila še Mavova, ki bo pevcem poslušalcem segala v srce in jim zaupanje v Marijino pomoč prav gotovo poglabljala. — Skladbe našim moškim zborom prav toplo priporočamo. Saj opazujemo, da se moški zbori, ki so precej časa skoraj zamrli, po naših cerkvah vedno uspešneje obnavljajo — veselje so poslušalcem, hkrati pa božjo službo delajo bolj mikavno. K. ko je drugače padla pod 20 stop. C. Jutra so zelo hladna. V četrtek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura 18 stop. C, v pelek najnižja jutranja 12.2 stop. C. Barometer se je ta teden splošno gibal med 760 in 763 mm. Vsak dan je variiral. En dan je padal, drugi dan se dvigal. V petek je dosegel 763.5 mm. Od četrtka do petka zjutraj je padlo v Ljubljani 0.7 mm dežja. Deževalo je v četrtek popoldne. Zemlja je sedaj že primerno dobro namočena. Ker je bila poprej močno izsušena, Je sedaj v dobi deževja vsrkavala ves dež in zato tudi niso vode naraščale. - Prva letošnja žrtev obiranja češenj. V ponedeljek smo obhajali pra/nik sv. Vida. o Katerem pravi 'ljudska govorica, da je češenj sit. Tokrat se kmečki pregovor ni uresničil. Češenj na novomeškem trgu še skoraj videli nismo, kaj da bi se jih s sv. Vidom tudi nau-/ili. Dejstvo, da so v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov pripeljali že prvo žrtev obiranja češenj, pa nam priča, da se čas obiranja češenj že močno približuje in da vendar letos ne bomo brez njih. Ta prva žrtev letošnjih češenj je 9letni Ivan Kocjan iz Potovega vrha pri Novem mestu. Fant je zlezel na češnjo, da bi se naužil okusnega sadeža. Veja pa njegove teže ni vzdržala in funt se je znašel na tleh t zlomljeno roko. — Neroden konec svatovanja. V neki neapeljski restavraciji sta dva mlada novoporočenca praznovala svatbo. Okrog 80 gostov se je veselilo in pilo, dokler ni malenkostna nezgoda pokvarila vso veselje. Neka svatinja je po nerodnosti zlila vino na svojega soseda. Ta se je razburil in začel robantiti. Proti njemu so nastopili drugi svalje, dokler se niso vsi razdelili na dve skupini in se prepirali. Gotovo bi bilo prišlo do kaj hujšega, če ne bi iz bližnje vojašnice prihiteli vojaki, ki so svate razgnali. - Mnogo zasejanih sončnic. Lani in letos spomladi so naši časopisi, zlasti naš list, zelo priporočali kmetovalcem saditev sončnic, katerih seme daje izvrstno olje. Včasih, pred leti, so v naših krajih le malokje sadili toliko sončnic, da bi mogli seme oddati v oljarno, že lani pa je bilo v tem oziru boljše, letos pa bo še boljše, zakaj povsod po deželi, pa tudi v Ljubljani, je letos število sončnic izredno veliko in dajejo te cvetlice sedaj, ko krepko poganjajo kvišku ter mole nad krompirjeva polja, poseben izrazit značaj. Včasih so naši ljudje posadili kako sončnično seme v zemljo najbrž samo zato, da so sončnice služile kot nekak okras vrtovom in njivam ter spreminjale enoličnost nasadov v pestrost, na izrabo semena pa ni nihče mislil, dasi je bilo že prej zuano, kako izvrstno krmilno zrnje je za perutnino. Letos je temu drugače: mnogi predeli zemlje so se spremenili v nasade sončnic, ki zahtevajo približno toliko nege kakor koruza. To velja zlasti za Barje, kjer je bila pozimi prav živahna propaganda, ki se je deloma tudi obnesla. Kakor kaže, bo letos letina sonč-nic prav ugodna in med rastlinjem najbrž nobena kultura ni bila tako žejna dežja kakor sončnice. Za letos seveda ni misliti, da bi naša pokrajina pridelala toliko semena, da bi krila svoje potrebe po olju. Za to ho treba še velike in dolgotrajne propagande. Pač pa so kmetje med krompirjem letos zasadili zato mnogo sončnic. ker potrebujejo pač izvrstno pičo za kokoši, ki jo dajejo sončnice več in boljše od koruze. Iz istega vzroka vidimo tudi po malih ljubljanskih vrtovih mnogo več sončnic, ker pač vsak računa na to, da bo imel zrnje doma. Tudi otrokom in celo odraslim, ki žvečijo seme od sončnice, nadomešča to pogosto druge maščobe. Ne kateri pametni sadilci so šli celo tako daleč, da so sončnice pričeli celo presajati, podobno kakor zelje. Baje dajo take sončnice večje glave semena. Med raznimi vrstami sončnic, ki jih pri nas goje in ki so se najbolj obnesle, je najboljša besarabska, ki ima samo en cvet in belo zrnje. Glava take zrele sončnice daje izredno veliko lepega zrnja. Upajmo, da bo prihodnje leto pri nas zasajenih še več sončnic — tudi za oljel - Poletna sečnja lesa. V naših krajih razlikujemo dve vrsti sečenj lesa — zimsko in letno Sedaj je čas poletne sečnje, ki se prične tedaj ko pride les v poln sok, to je ko postane mu ževen. Muževnost lesa nastopi v naši pokrajini konec meseca maja. V visokih, goratih legah moramo poletno sečnjo lesa dokončati, če le mogoče, že do konca meseca julija, tako moremo pridobljeni les ob pravem času spraviti v doline in ga predelali v hlode, trame, droge. To mora biti dovršeno že pred nastopom hude zime Ako posekamo debla v poletnem času, potem jih moremo z lahkoto omajiti ali olupiti. Ker je toplo vreme, se debla, ki so posekana poleti dajo lepo sušiti in to prav hitro. Vendar pa zaradi hitrega sušenja nastanejo v lesu luknjice skozi katere uhaja deževnica, ki utegne les po kvariti, ako ga ne spravimo ob času v varna skladišča. Posebno pozornost moramo pri sekanju drevja posvetiti iglastemu drevju, ki ga moramo čimprej obeliti, to je olupiti, ker s tem preprečimo množenje raznih škodljivcev, predvsem lubadarja. Tudi čreslovina gre letos dobro v denar, ker jo potrebuje razna industrija, zlasti usnjarska. Uvoz čresiovine iz drugih krajev je namreč že lani prenehal ter pride domača tembolj do veljave. Kaznovani obrtniki Urad za kontrolo cen na Visokem IComisa-riatu objavlja: Kr. Kvestura je od 1. do 15. junija kaznovala nadalje sledeče obrtnike zaradi prestopkov: Za prodajo kruha brez živilskih nakaznici Novak Ivan, pek, Sv. Petra cesta 76, mora zapreti svojo prodajalno za 30 dni in je bil prijavljen sodnim oblastem; Mole Mihael, pek, Staničeva 17, na zaprtje trgovine za 30 dni in je bil prijavljen sodnim oblastem; Pavletič Vladimir, pek, Sv. Petra c. 25, prijavljen sodnim oblastem; Pretnar Al., Pek, Vodnikova 69, prijavljen sodnim oblastem; retnar Josip, pek, Podmilščakova 57, prijavljen sodnim oblastem, Bizjak Ivan, pek, Gosposvetska 7, prijavljen sodnim oblastem. Ker je nabavljal meso ob brezmesnih dneh: Rajčevič Aleksander, gostilničar, Vidovdanska 2, na 1000 lir globe. Prepovedan nakup telečjega mesa: Derganc Heda, posest-nica, Via Petrarca 4, na 500 lir globe. Za neprijavljeno nabavo svinjskega mesa: Borštnik Marija, posestnica Gostilničarska 4, 500 lir; Pust Viktor, posestnik, Kraška ulica, 500 lir; Kržišnik Leopold, hišnik, Trdinova 7, 500 lir; Kretič Ivan, upokojenec, Cankarjeva, 500 lir. Ker niso izstavili cen na blagu: Košir Ana, trgovka, Kožarje, 400 lir; Ko-kalj Ana, trgovka, Ježica 56, 400 lir; Novak Frančiška, trgovka, Zalog 93, 400 lir; Carman Ivana, gospodinja, Prešernova 3, 400 lir; Strah Amalija, gospodinja, Sostro 29, 400 lir; Somrak Ana, trgovka, Zaloška 143, 400 lir. Za prepovedan nakup in predplačanje moke: Salami Pasquale, restavrater, Gosposvetska 16, prijavljen sodnim oblastem. Prodaja blaga brez predpisanih ceni Lapajne Ivan, izdelovalec kemičnih produktov, Predovičeva 26, prijavljen sodnim oblastem. Za nezakonito porabo faktur pod drugim imenom: Bergant Benjamin, trgovski zastopnik, Mahničeva 8, prijavljen sodnim oblastem. Zaradi zlorabe živilskih nakaznici Ro-škar Ludvik, gostilničar, Florjanska 13, kaznovan z zaprtjem lokala za dobo 3 mesecev in prijavljen sodnim oblastem. Ljubljana Služba božja ljubljanske mladine cb počitnicah Na željo prezv. g. škofa dr. Rožmana se za letošnje velike počitnice vpelje v vsaki ljubljanski župniji posebna mladinska maša, ki naj sleherno nedeljo in zajvovedan praznik združi okrog oltarja, kar mogoče, vso mladino tiste župnije. Otroku, mladostniku, ki sta morala med šolskim 'etom zahajati k »šolskim« mašam, bo na ta način vsaj v počitnicah omogočeno, da 'e okleneta svoje župne cerkve in se tako z drugimi svojimi vrstniki prav ob Gospodovih dneh spoznata in organsko uvrščata v svojo farno družino. Mladinske maše po župnijah se prično v nedeljo, 21. junija, na god sv. Alojzija, zaščitnika mladine. Vršile se bodo te mladinske farne službe božje v posameznih cerkvah ob tehle urah: V Stolnici ob 8, pri sv. Petru ob 8, pn Frančiškanih ob 10. pri sv. Jakobu ob 9, v Trnovem ob 8, na Viču ob 8, pri sv. Cirilu in Metodu ob 9, v Šiški ob pol 9, v Mostah ob 8, lri Uršulinkah ob 8, na Rakovniku ob 9, v Jravljah ob 8. Pri farni mladinski maši bo pel mladinski zbor, zato naj se vsi oni, ki imajo veselje do zborovega petja, oglase v svoji cerkvi kot se jim bo še sj>oročilo. Med mašo bo mladini dana prilika za sv. spoved. Klopi pri tej maši so rezervirane, v kolikor bo potrebno, mladini- deklice in dijakinje na ženski strani, dečki in dijaki na moški strani. Cenjeni starši, prosimo vas. da s svojim vzgojnim vplivom pomagate pri dušnem pastir-stvu mladine. Čim ilepše bodo vaši otroci obhajali Gosjrodove dni, toliko bolj bodo zavarovani pred slabimi vplivi ulice in slabe druščine! — Ljubljanski župniki in kateheti vseh ljubljanskih šol. Ob razstavi Lojzeta Perka Kljub brigam za 6novne dobrine, ki so v tej dobi nekako središče vsega hotenja in gledanja, pa te le preseneti tu in tam ko« lepote, in sicer take, ki je nenavadna in ki kar sili vate. Tak občutek sem dobil, ko sem se slučajno mudil v pasaži nebotičnika in tam v Kosovem razstavišču zagledal Perkove najnovejše ustvaritve. Videl sem že njegove prejšnje stvari, toda s temi najnovejšimi deli pa preseneča. Tu se je pokazal krajinarja velikega formata, bistrega opazovalca narave in najditelja lepot, ki jih navadno oko niti ne sluti. Predvsem me je zamaimila slika Cerkniškega jezera. Je to slika v velikem obsegu, pa tudi v veliki zamisli. Iz slike diha resničnost in ljubezen do tega čudežnega kraja in kot je kraj sam skrivnosten, je tudi skrivnostna in svojstvena spojenost barv na platnu, kar je za Perkovo umetnost nekaj posebnega in čisto lastnega in že v tem vidim v slikarju velikega umetnika. Poleg Cerkniškega jezera je dvoje manjših krajin, pa tudi iz te okolice, in sicer dva potočka. Po tehnični izvedbi prav nič ne zaostajata za Cerkniškim jezerom, obema se pozna, da sta nastali ob isti ustvariteljski moči in navdahnjenju in da je v teh barvah življenje, kakršnega zmore priklicati le resničen umetnik. O tem priča tudi slika španskega bezga, nekako tihožitje, zasnovano po svoje. Perkoia bi jaz imenoval realista, oblikovalca resničnega, s prirodnimi očmi zajetega sveta in da je ves tak in da mu je nadevek realist prikladen, najbolj glasno pričajo portreti starčkov in deklice. Izlepa že nisem videl tako precizno izdelanih portretov in ki bi bili tako naravni in neprisiljeni, pa naj bo po kompoziciji ali pa barvni strukturi. , Vtis i-maim, da je Perko našel pravo pot in da se bo na tej poti resničnega sveta in zdravega gle-ganja razvil v odličnega umetnika. Predvsem v krajini nam bo znal odkriti neslutenih lejiot in nam ustvarjati bisere, kakršne skriva slovenska zemlja. Že dalj časa nisem videl tako harmonične razstave ali vsaj take ne, ki bi dihala tolikanj zdravega in sočnega življenja. Perkove krajine živo govore o zdravju, o sili in moči slovenske zemlje in so živ izraz občutja resničnega umetnika. Ker Perko razstavlja sam, izložba zasluži še večjo pozornost. Umetniku bi bilo želeti obilo uspeha tudi v gmotnem pogledu, zlasti spričo razmer, ki jih preživljajo umetniki vprav sedaj. Jan Plestenjak. 1 Sv. maša zadušnica za pok, prof. dr. L. Ehr-lichom ter akademikom V. Rojcem bo v soboto, 20. junija, ob 7 v frančiškanski cerkvi. Prijatelji .pokojnih vabljenil 1 Borci Krteta-kralja/ Danes, v soboto ob 5 pofHildne sestanek pri frančiškanih. 1 Notranja kongregacija pri uršulinkah ima zadnji shod v tem poslovnem letu v nedeljo, 21. junija ob pol 3 popoldne v kongregacijski kapeli. 1 Sklepne produkcije Glasbene akademije. Prva sklepna produkcija bo v nedeljo, 21. t. m., ob 10.30, druga v ponedeljek, 22. t. m., ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Na programu so skladbe za petje, klavir, violino, violončelo in rog. Programi, ki veljajo kot vstopnice se dobe v Matični knjigarni (cena 3 lire, za dijake 1 liro). 1 Vse delojemalce kovinske stroke (mehanike, kleparje, instalaterje, strojne ključavničarje, monterje, strugarje, kotlarje itd.) vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 21. junija 1942 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c 22, pritličje. Na sestanku bo referent oddelka poročal o mezdnem gibanju in kolektivnih pogodbah. Pokrajinska delavska zvezo, Oddelek industrijskih delojemalcev. 1 Pozor pred sleparji! Nekdo pobira po mestu nože in škarje, da bi jih brusil — in jih ne prinese več nazaj. 1 Prijave zn sprejem v 1. razred vadnice. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani sporoča, da bo sprejemalo prijave za 1. razred vadnire v ravnateljevi pisarni na učiteljišču v soboto, due 20. in ponedeljek, dne 22. t m. od 9 (io II. Nekateri starši so svoje otroke že prijavili; tem ni treba več priti. Vsi prijavljeni otroci bodo imeli zdravniški pregled v Higienskem zavodu (Šolska poliklinika), Aškerčeva cesta: dečki v sredo, dnp 24. in deklice v četrtek, dne 23. t. m„ obakrat od 8 dalje. V soboto, dne 27. junija bo na oglasni deski v veži 1 deške ljudske šole na Ledini nabito, kateri dečki in deklice so sprejeti v 1. razred deške, oziroma dekliške vadnice, 1 Vedno več domačih češenj na trga. Druga leta je bila o sv. Vidu, ki le ta teden godoval, najlepša sezona za domaČe češnje. Letos so češnje nekoliko pozneje dozorele. Prve domače češnje so se pojavile v sredo na trgu. Vsak dan jih je sedaj vedno več na trgu, V petek je bil prostor ob stolnici močno zaseden. Z Orlega, od Sv. Lenarta, Češnjice in od drugih sostrskih krajev so kmetje pripeljali velike košare lepih in sočnih češenj, ki so bile po 6 lir kg. Vse češnje gredo dobro v kup. 1 Dela na ljubljanskih cestah in ulicah. Ljubljanska mestna podjetja sedaj v poletnem času v polnem obsegu izvajajo razna popravljalna dela, kjer so potrebna. Tako vidimo na raznih krajih Ljubljane delavce, ki kopljejo tam. kjer je potreben pregled vodovoda, kanalizacije in plinske napeljave. Tudi delavci mestne elektrarne pregledujejo napeljave ter jih popravljajo. Kakih posebnih novih napeljav ni. ker je omrežje vseh teh napeljav že do skrajnosti izpolnjeno, da Je povsod, kjer je bilo potrebno ln možno, že vse napeljano, kar velja zlasti za vodovod in za elektriko. Plinarna pa novih napeljav ne izvaja več. V novo priključenih predmestnih krajih pa sta važni predvsem elektrika in voda, ki so ju ti kraji imelei po včini tudi že pred priključitvijo. Manjša obnovitvena dela na cestah opravlja tudi mestno cestno nadzorstvo. Največje letošnje delo — ureditev prostora pred novimi tržnicami, pa je že dovršeno. 1 Revna družina s sedmimi šoloobveznimi otroci lepo prosi kakršnokoli podporo v hrani ali denarju. Darove na upravo »Slovenca«, kjer je tudi naslov ravo, siposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti a>1 i nezadostno sočnati. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto b^-iga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. . 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega-mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelslva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje jia mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. . . 6. Kršitelii tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8. SI. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Ljubljana, dne 18. junija 1942-XX. Visoki komisar: EMILIO GRAZIOLI Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sobot«. 20. junija ob 17.30: »Kralj nn Betajnovi«. Prvič v letošnji sezoni. Red premierski. - Nedlja. 21. junija ob 17: »Romeo in Julija'. Izven. Znižane cene 0(1 12 lir navzdol. — Ponedeljek. 22. junija; Zaprto. _ , Opera: Sobota. 20. junija ob 16.30 :»Carmen« Red A. Gostovan ie Elze Kariovčeve — Nedelja 21 111111.1« ob 15: 'La Boheme« Izven. Gostovanje Zlate Rjung.ien-čeve. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljk, 22. junija: Zaprto. RADIO. Sobota. 2«. junija. 7.30 Poročila v slovenSčini — 7.45 Pesmi in napevi. V odmoru (S.00): Napoved časa — 8.15 Poročil« v Italijanščini — 12.15 Pia-nistlčni duo Seifert-Demšar — 12 40 Koncert sopranist-ke Sigride Richthofen - 13 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenSčini — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirieent D. M. Sijanec Operetna glasba. — 14.45 Poročila v slovenSčini — 15 Pokrajinski vestnik — v slovenSčini — 17.10 Nove plošče Cetra — 17.55 Dr. Maja Rupert: Zdravje Gospodinje — predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert tereeta sester Stritarjevih — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Voiaške peRmi — 20.45 Lirična prireditev družbe AIAR: Arlezanka — opera v treh dejanjih in štirih slikah L. Marenka. Glasba F Cilea. V odmorih: Predavanje v slovenščini. — Zanimivosti v slovenščini. — Po operi: Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43, mr. Trnkoczjr, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. POIZVEDOVANJE. Gospodična, ki Je 17. t. m. v Slomškovem domu pomotoma zamenjala dežnik, naj ga vrne v Skofji ulici St. 7-1 levo, kjer dobi svojega. Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se: Čer-netova ulica 8. Ljubljana VII. V torek sem izgubil na poti od Oražmovega doma do Ljudske kuhinje srebrno uro znamke »Remontoir«. Ker sem reven dijak, prosim poštenega najditelja, da jo vrne na upravo »Slovenca«. Uila je zelena papiga. Prosim najditelja, da obvesti na naslov: Knafljeva (prej Dvorakova) 10III, telefon 46-36, Povrnem stroške, nagrada. S Spodnjega štajerskega Iz lovskih krogov. Lovski mojstri so lastnikom revirjev že dostavili načrt za odstrel. Ker je pretekla zima med divjačino povzročila težke žrtve, je letos dovoljeno streljati le malo divjačine. Vsak odstrel je treba v teh dneh sporočiti lovskemu mojstru. Huda prometna nesreča. 16-letna služkinja Roza Kovač se je peljala s kolesom po Mariboru. Ko je hotela na nekem križišču ulico prečkati, je v tem hipu privozil motorni tricikelj, ki je butnil v Kovačevo in jo vrgel s kolesa. Pri padcu si je Kovačeva razbila desno koleno in se tudi na drugih delih života precej poškodovala. Prepeljati so jo morali v bolnišnico. Na cesti je padla. Gastilničarka Jožefa Kuder iz Maribora je na cesli padla tako nesrečno, da si je zadala hudo rano nad levim očesom in se močno opraskala po obeh rokah. Dobila je tudi pretres možganov. — V nekem podjetju na Tez-nem zaposleni mehanik Štefan Fink ie imel nesrečo, da mu je med delom padel težak kos železa na desno nogo in mu jo zmečkal nad kolenom. Krvavi dogodki dne 11. junija 1903 v Belgradu Nov« podrobnosti umora zadnjih Obronovliov Pred nekaj dnevi so prenesli v Belgradu trupli obeh Obrenovičev, glavnih žrtev krvave noči 11. junija 1903, iz stare v novo cerkev sv. Marka. Ob tej priliki je izšel v »Donauzeitung« članek z nekaterimi zanimivimi podatki glede na umor članov tedanje vlade, zlasti te'danjega ministrskega predsednika ——n-. arkc generala Dimitrija Cin-car- Mark oviča, čigar sin Aleksander je bil več let jugoslovanski poslanik v Berlinu in pozneje zunanji minister v Belgradu. Tedanje dogodke »Donau Zeitung« popisuje tako-le: Na večer 10. junija 1903 je gospa Cincar-Markovičeva še ostala pokoncu, do bi pričakala svojega moža. Proti polnoči je najprej zaslišala žvenket sablje in nato rožljanje ključa pri železnih hišnih vratih. Gospa je šla možu naproti. Ko je pripomnila možu, da ni nič slišala voza, ki bi se bil pripeljal z njim, ji je mož dejal; »Saj sem peš prišel, ker se mi je zahotelo, da bi se malo shodil; veš, tako imenitno mi je . . .« »Res? Saj sicer nisi tak, kadar prideš domov ...« »Že, toda pomisli: Nocoj sem ustno zaprosil za odstop in bil je sprejeti Hvala Bogu! Sklicevali so se na mojo vojaško pokorščino — ki sem jo pa zmeraj držal — in sem užil veliko nehvaležnosti. Pa ima vse svoje meje. Mislim, da sem zvesto služil.« Nato je dodal: »Zdaj bova vendar lahko uživala malo miru.« Tedaj se je na stekleni šipi glavnih vrat, ki se vidi skozi njo v stransko in hlevsko poslopje, pojavila neka senca. Ali je hlevar? Nemara je kakemu konju slabo? Pa ne — hlevarji nimajo epolet, ki so se zdaj zalesketale v mesečini. Ali je kak častnik? Pa kako bi bil prišel noter? Kdo je pustil železna vrata odprta? General Cincar-Markovič je odprl steklena vrata. Oni je strumno stal pred njim. V mesečini se je prikazal bled obraz. Preden je prišlec spregovoril, je dejal general jako tuje, vendar mirno in vljudno: »To ste pa menda vi, gospod major Rada-kovič?« »Tako je, gospod general!« »Pa počemu prihajate zdaj opolnoči skozi stranska vrata v mojo hišo?« »Imam nujno naročilo, gospod general.« Nato je povzel dalje: »Gospod general, prosim vas, sledite mojemu naročilu. Spotoma vam bom vse razložil. So res izredne zadeve.« »... ki mi jih pa morate razložiti, če hočete, da se zmenim za vaše besede...« »Gospod general, še enkrat lepo prosim..., gospod general, pomislite na svoje otroke!« General je vedel, kam to meri. Brž je segel v žep svoje spalne halje, kjer je imel zmeraj samokres — bržkone zato, ker je bil prejel že več grozilnih pisem in podobnega. Toda z bliskovito naglico je Radakovič prehitel generala in je ustrelil. General Cincar-Markovič se je mrtev zgrudil na stopnice. Gospa je vsa preplašena stekla nizdol. V poslopju na Cvetnem trgu so ob dveh ponoči zbudili nekega najemnika težki koraki na stopnišču. Nato je bilo slišati odpiranje vrat in glasno besedovanje. Najemnik je vstal in šel pogledat, kaj da je. Ta najemnik je imel pravico izpraševati , saj ni bil nihče drugi kot polkovnik Sisojev, ruski carski vojaški pooblaščenec. Nad njim, v stanovanju, odkoder je prihajal hrup, je stanoval general Milan Pavlovič, vojni minister. Polkovnik Sisojev je odprl vrata in je zagledal pred seboj nekega poročnika, ki je strumno stal pred njim. »Kaj pa je? Kaj pa to pomeni, gospod poročnik?« je polkovnik precej osorno vprašal v mešanici ruščine in srbščine. »Gospod polkovnik,« je oni poročal, »prav nujno in vljudno vas prosim, da greste v svoje stanovanje. Za vašo osebno varnost je poskrbljeno...« Sisojev je hotel z vso svojo mogočnostjo nastopiti, po ni več mogel, zakaj na vrhnjem stopnišču so zagrmeli streli Tedaj je Sisojev odhitel v svoje stanovanje in se je hotel koj obleči, vzeti orožje, zvedeti, kaj da je in še to noč oditi v palačo in poročati... Da, kar naravnost h kralju — h kralju, pa čeprav ga bodo morali poklicati iz postelje. Saj nI vedel, de kralj ni bil več živ... V neki pritlični hiši na Aleksandrovi cesti — blizu vogala, kjer zavije cesta na Terazije, sta stanovala poročnika Nikodije in Nikola Lunjevica, brata kraljice, ki sta bila zaradi svojega razuzdanega življenja tudi izven armade zasovraiena. Zaradi lažnivih vesti, po katerih naj bi bil kralj Aleksander zaradi jalovosti svoje žene podelil prestolonasledstvo Nikodiji Lunjevici, je mimo vsega drugega pospešilo konec njegovemu nesrečnemu vladanju. V imenu te vlade se je v oni noči t nekaj vojaki pojavil podporočnik Tankosič pri obeh bratih, rekoč: »Oblecita se — pa ne preveč pražnje. Pot ne bo dolga.« Ta dva sta najprej od osuplosti ostrmela, nato sta se naglo pokorila. V srajci, hlačah in nogavicah so ju odvedli na dvorišče. »Tako,« je dejal Tankosič: »Zdaj se pa poslovita drug od drugega.« Oba brata sta se objela. Nato je Tankosič izprožil samokres in je ustrelil oba brata. »Slovenčeva« športna posvetovalnica Značilnosti lepe hoje — 0 velikih in malih atletih — Izpiti za reševalce iz vode — Katere igrače so priporočljive za otroke pred šolsko dobo? P. Š. Lj. — V Jem se razlikuje športna hoja od navadne hoje pešcev? Značilno za športno hojo je, da je hitrejša število korakov se suče med 135 do 160 v minuti. Korak je daljši, stopala pa postavljamo skoraj vzporedno. Drža telesa ni čisto pokončna ali navpična; posebno pri zelo hitri hoji je telo nagnjeno nekoliko naprej. Mahanje z rokami je izdatnejše, korak sam pa izdaten in prožen. Svetovni rekord v cnourni hoji znaša 13.;i0it m. 1. K. Lj. — Poročate, da citate v naši športni posvetovalnioi večkrat o velikih in malih atletih. Merite 1.75 m in Vas zanima, ali spadate med prve ali druge. Med visoke tekmovalce prištevamo veslače, skakače v višino, metalce diska in krogle, igralce košarke in podobno. Po ugotovitvah na amsterdamski olimpiadi (dr. Koblrausc.h) merijo prvaki teh panog športa čez 1.80 m. Atleti nižje rasti pa so sposobni za dviganje uteži, tek na dolge proge, boks in rokoborbo. Le-ti merijo povprečno od 1.66 do 1.70 m. Tekači na kratke proge so za malenkost višji, tekači na srednje proge pa merijo že okrog 1.75 m. S športnega vidika bi Vas torej prištevali med srednje visoke, med katere spadajo razen že omenjenih tekačev še skakači v daljino in s palico, metalci kopja, nogometaši in plavači. To | so splošne ugotovitve, ki pa ne izključujejo uspehov tudi v drugih vrstah športa. S. V. — Veliko veselje imate s plavalnim športom in zdi se Vam tudi, da boste lahko v plavanju dosegli lepe uspehe. Čeprav imate šele 14 let, boste morali veliko trenirali, štiri- do petkrat na teden po poldrugo uro do dve uri. Da bi dosegli na 50 m dober čas, se morate uriti zlasti v počasnem plavanju s posebno pozornostjo na izboljšanje »loga. Ce ne trpite pomanjkanja v prehrani, svetujem, da plavate dnevno po 300 do 600 m. Učna slika posameznega treninga naj obsega približno tale spored: 100 do 200 m samo z nogami (z desko v rokah), 100 m samo z rokami, 200 m počasnega plavanja, 50 m hitro. O nadarjenosti za to vrsto športa se Italijanska bojne ladje spremljajo konvoje po Sredozemskem morju. Domovi nemških vojakov na Laponskeiri Potnika spremljajo v teh krajih najdelj pritlikave breze, ki prihuljeno rastejo pri tleh, kakor bi se bale, da jih bo prvi vihar podrl in izruval. Potem postane pokrajina še bolj pusta, obronki gora in gričevje ob cesti pa so še bolj goli. Reke pošumevajo ob svetlem kamenju, ki se dviga na bregovih iz vode in jasno, modričastobledo nebo se skoraj opira na skale. Tjakaj me je vodita pot — piše dopisnik lista »Frankfurter Zeitung« — kajti ondi so bili nemški in finski vojaki, ki so se v polmraku poletnih noči in v črnini teme neznansko dolgih zimskih noči žilavo borili in se še borijo. Le če si človek predstavlja podobo te, sicer veličastne, toda neusmiljene pokrajine, spozna, kaj pomeni zimska vojna v tej puščavi s sovražnikom, ki je sestavljen iz sibirskih polkov in je vajen tega podnebja, in sicer taka vojna, ko sovražnik ni utegnil obdržati niti pedi finske zemlje. ..... Vojakov, kl Izpolnjujejo ondi svojo dolžnost — in še več ko dolžnost — domovina ni pozabila. Več kilometrov daleč od polarnega tečajnika so strežnice nemškega Rdečega križa v ledu in mrazu, kot hrabre tovarišice vojakov ln časih prav v bližini fronto ustanovile vojaške domove. Z največjim trudom so pripravile ondi vojakom košček domovine in so v to otožno samoto prinesle svetlobe, toplote in udobja. Že lani v začetku septembra so začeli ustanavljati prve domove za vojake na Finskem. Domove so pripravile deloma čete same, nato organizacija Tod t in še delavske kolone. Ti domovi imajo poleg stanovanjskih prostorov še sobe za pisanje in čitanje in jedilnice, dalje so v njih prostorne kuhinje, pritikline in bivališča za pomočnice. Oprema domov je jako okusna, vse pohištvo je trpežno in lepo, razsvetljava je obilna in ne manjka tudi ne slik in radijskih aparatov. Zdaj je ondi več ko 20 takih domov In za slehernega so morali po težavnih potih priskrbeti material in ga obdelati. Sleherni korak v tistih krajih je korak v divjino, v pustinjo brez drevja in materiala. Ondi so se izkazali vojaki s svojo rokodelsko izurjenostjo, ko so žagali, strugali, rezljali, kovali, slikali in so jim povsod pomagale sestre Rdečega križa in tako privabile čar domovine v barake, ne glede na led in sneg in polarno noč. Kadar gredo ti vojaki na oddih, so jim ti domovi na razpolago. Ob tej priliki si tudi lahko kaj privoščijo, saj so cene jako nizke in dobijo za nekaj grošev že toplo jed. Sestre Rdečega križa morajo poskrbeti tudi za duševne dobrine svojih »gostov«, čeprav imajo dela zmeraj čez glavo. V domove finskih vojakov so prišle tudi Norve-žanke, ki so bolj prilagojene podnebju in vsem ondotnim pokrajinskim neprilikam. Zaradi vedno večjega števila vojaških domov in njih izredno močne zasedbe — povprečno je na dan ondi po 1000—1500 vojakov — je bilo potrebno, da so prišle tudi take pomočnice, ki so bile neposredno iz tozadevne šole v Lužicah in so prejele še poslednja navodila v glavnem mestu Laponske. Kako blagodejno vpliva na vojake, ko pridejo po težavnih, zasneženih in mlakužastih potih v takšen dom in dobijo toplo domače ognjišče in sestre Rdečega križa, ki imajo zanje pripravljena tudi« darila iz domovine — knjige, cigarete in priboljške. Gostinske knjige v vseh teh domovih pričajo z resnimi in šaljivimi besedami, s poezijo in prozo in z risbami o duhu dobre tovarišije. prijazne pripravljenosti za pomoč in vedre požrtvovalnosti. Kopice pisem j>a izražajo hvaležnost tistih vojakov, ki občutijo pomoč domovine v taki bližinL boste prepričali šele takrat, ko boste prišli na 30 sekund v e.ravvlu na 50 m B. J. R. — Boksali bi radi, pa nimate rokavic; vprašujete, če so dobre tudi doma izdelane rokavice. Vsekakor! Za moške je to zelo primeren šport, ki pospešuje posebno lepo lastnost — srčnost, razen tega pa je tudi odlične telesnovzgojne vrednosti. Domače boksarske rokavice so podobne smučarskim. Če le mogoče, jih izdelajte iz kože, da bodo trpežnejše. Vsekakor pa poskrbite, da bo tisti del rokavic, s katerim udarjate, tako podložen in mehak, da bodo pesti v vsakem pogledu zavarovane. Č. Ž. Lj. — Katera leta so najboljša za leke na dolge progef Uriti se morate že v letih dozorevanja, vendar ne na tekališču, še manj na trdih cestah, temveč najbolje po mehkih gozdih in poljskih stezah. Dobre uspehe v tekih na dolge proge (5 km in več) dosežejo atleti šele po 25. letu sta rosti. Z rednim življenjem, ki izključuje kajenje in pitje alkoholnih pijač, ohranijo tekači telesno zmogljivost vse do 40. leta. J. M. N. M. — Uiite se erau-la, ni Vam pa jasno, kako je z dihanjem. Za plavalce crawla je značilno, da izdihujejo pod vodo. To pa zaradi tega, ker ležijo z obrazom v vodi, katero režejo z glavo. Ker pa veslajo z rokami izmenoma, zdaj z desno, zdaj z levo, se sučejo tudi — sicer komaj vidno — okrog dolžinske osi trupa. Ko je na pr. desna roka spredaj, obrnejo glavo v levo, vendar samo toliko, da lahko vdahnejo skozi usta, ki se pojavijo tik nad vodo. Za tem zasučejo obraz spet v vodo, med tem potegnejo z levo roko in izdahnejo. Takšna je torej tehnika dihanja pri crawlu. Prizadevati si morate, da je dihanje izdatno in ritmično, sukanje glave pa mora biti tako neznatno, da ga laiki sploh ne opazijo. leti; Knjiiica »Cravf, pnsno in hrbtno plavanje« je izšla leta 1936. Izčrpna je glede crawla, prsni in hrbtni slog pa je le na kratko obdelan. Obsega 72 strani s številnimi risbami in fotografijami, ki jionazorujejo razlago in opis plavalne tehnike. Cena knjižici je 8 lir, dobi se pa v Ljudski knjigarni. D. L. Lj. — Kakšna naj bo športna vzgoja štiri letnega fantilka? Da bo odgovor splošnejšega pomena, omenjam, da veljajo naslednja navodila za vse otroke od 3. do 6. leta. Te otroke je treba za posliti na dobrem zraku, o športu v pravem pomenu besede še ne more biti govora. Pač pa lahko govorimo o športnem slogu razvedrila in »dela« Za to je potrebna lahka (delavna) obleka, pa tudi nekaj orodja in igrač: lopatica za pesek, kocke, žoga, grabljice, motika, voziček, kad vode, čolniček in poadel ta naslov 4krat Bologni, 2 krat Ambrosiani, 4 krat pa Juventu-su. Lanski državni prvak je bil nogometni klub iz Bologne. — Zdaj, ko je prvenstvo v prvem razredu končano, čitamo tudi o najboljših strelcih. Prvi na tabeli je Boffi, ki je zabil 22 golov. Sledita Gei in Piola z 18, Amadei in Ispiro s 17 in Gabetto s 16 zadetki v mrežo. Pred kratkim ustanovljena mednarodna zveza, poklicna hoksarskn zveza (APPE) bo organizirala prvo profesionalno prireditev 28. junija v RomL Ob tej priliki se bosta borila Ur- binati (Italija) in Ortejja (Španija) za evrotpsko prvenstvo v mušji teži. Jesenice — Celovec ?:0. Pomladansko sero-no nogometnega prvenstva so zaključili Jeseničani i visoko zmago nad KAC iz C elovra. O Gorenjcih smo čitali že nedavno, da so v izvrstni formi — ko so premagali Beljačane- — v nedeljo pa so to le potrdili proti močnejšemu nasprotniku. V moštvu Celovčanov je igralo sicer več rezervnih moči, /m«?a 3 0 pa je kljub temu visoka. V enajstorici Jeseničanov sta se posebno odlikovala Strumbl in Jnncžič. Iz Hrvatske Delavska »lavnost v dvorani zarrrhškP Delavske zbornice. V dvorani Delavske zbornice v Zagrebu je bila v sredo velika slavnost, katere so se udeležili zastopniki vseh hrvatskih oblasti in nemški poslanik v Zagrebu von Ka-sclie. Slavnost je priredila Delavska zbornica ob priliki odhoda nove skujiine delavcev v Nemčijo, s čemer se je število hrvatskih delavcev, zaposlenih v posameznih nemških industrijskih obratih, ftovzpelo na 100.000 Položitev temeljnega kamna za nemški dom v Osijeku. V nedeljo so v Osijeku položili temeljni kamen za dom nemške narodnostne skupine na Hrvatskem Pri slavnosti je bil navzoč tudi šef hrvatske državne projiagande dr. Riegor, zastopniki ustaških oblasti in vodstvo nemške naroonostn na čelu. e skupine z dr. Altgayerjem Hrvatsko-nemška poštna konvencija. Uradni list hrvatske vlade objavlja besedilo poštne konvencije, sklenjene med neodvisno Državo Hrvatsko in Nemškim Reiehom. Gospodarsko zborovanje v Bjelovarn. Pred dnevi se je mudil v Bjelovarn hrvatski gospodarski minister dr Toth ter je imel daljšo gospodarsko konferenco r vsemi tamošnjiini gospodarskimi krogi. Minister je v svojem daljšem govoru poudarjal potrebo popolne sloge med vsemi sloji ter je pozival gospodarske kroge na boj proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom hrvatstv« in njene svobode. Ostro je napadel tudi vse tiste, ki prikrivajo-razne življenjske potrebščine. Zanje je dejal, da so največji sovražniki hrvatskega narodn. Nemški poslanik na obisku v Donjem Ml-holjcu. Nemški poslanik v Zagrebu von Kasche je v spremstvu podanilkcga svetnika ter jio-glavnega župana županstva pri Poglavniku dr. Ive Balena obiskal te dni Donji Miholjac, kjer je bil njemu na čast velik lov. Iz Srbije Razširitev Dečansk? ulice v Belgradu V zvezi z ureditvijo in razširitvijo terazijskeea in gledališkega trga v Beljradu, je belgrajska mestna občina sklenila tudi razširiti Dečansko ulico. Načrte za razširitev te ulice predvideva že generalni regulacijski načrt, ker bo nova, razširjena ulica prometno znatno razbremenila omenjena trga. Z deli bodo pričeli v kratkem ter bodo podrli vse stare hi-^e in stavbe, ki niso v regulacijskem načrtu. Akademija vseučfliščnih obveznikov nacionalne službe v Belgradu. Dne 3i. maja so imeli vseučiliščni obvezniki srbske obnovitvene službe akademijo v narodnem gledališču v Belgradu. Na vsporedu je bilo predavanje, pevske. glasbene in dramatske točke. Prireditev je bila dobro obiskano. Ureditev razmer n« belgrajskih trgib. Belgrajski policijski šef je izdal naredbo, s katero je branjevcem prepovedal postavljanje stojnic na uličnih pločnikih pri posameznih trgih. Stojnice smejo branjevci postavljati samo na prostoru, ki ga je mestna občina določila za posamezne trjre. Deset milijonsko posojilo občine v Leskovem Zaradi ureditve občinskih finac in preskrbe prehranjevalnega urada s potrebnim obrtnim kapitalom ie občina v I.eskovcu razpisala desetmilijonsko dolgoročno brezobrestno posojilo. Uredba o obveznem deponiranju vrednostnih papirjev. Nemški vojaški jioveljnik v Srbiji je izdal naredbo o obveznem deponiranju vrednostnih papirjev. Vse te papirje so morali lastniki deponirati pri določenih denarnih zavodih. Za razpolagan je z njimi je potrebno posebno dovoljenje glavnega opolnomočenca za gospodarstvo v Srbiji. Nove cene "lektričnemu toku v Trslenikn. Občina v Trstcniku pri Vrnjački banji je določila nove cene električnemu loku. Po tej naredbi stane zdaj I kilovat električnega toka za razsvetljavo stanovanj 17 dinarjev, za urade 18 dinarjev, za industrijske svrhe pa 13 dinarjev. Za župana v Petrovgradn je jsostavljen Mihael Dietrich. T* i x «4 r 1 — «00» «S ^ 'S 6L = Stefan je pustil mene in Davorina na preži. Tam sva bila, dokler niso prišli Turki in se ondi utaborili. 221. Proti večeru je sovražnik na vse strani razposlal svoje čete, le v Rožno dolino nobene. Bila sva brez skrbi, toda na preži sva vseeno ostala. Ob cestnem grmovju sva privezala vsak svojega konja in se vlegla v rov ne daleč drug od drugega. Bog ve, kako se stvar še lahko obrne. 222. Bilo je pozno ponoči. Malo me je že posilil spanec. Tedaj me vzdrami Davorinov vik in krik. Skočim na konja in hitim tovarišu na pomoč. Pa v tistem trenutku mi prijezdi turški konjik nasproti in me udari s sabljo po obrazu. Vse se mi je zvrtelo, vendar sem mu še utegnil pognati sulico v prsi, da se jc zgrudil na tla. Dobro in poceni žeti biti vsak p o stre žen! Vse to Vam nudiio radovotino naši inserenti! LJUBLJANSKI ATOGRA IHKiajLUUflifcUJ Predstave ob de-avnikih on le m 18.15. ob ne-deltah m »urnikih »b 10.30. K.30. 1t.?P 'r 1>.?l Največji artraotinskl 'Um. Pretresljiva ljubezenska drama Zavržena V crl. vlneab nn Jsl-rneHi ercHntin*fI nm»tpikl: LIBERTAO HMAHQE, ATGUSTIN IRU-TA SEBASTiAN CHLOLA. Hei ta: 8aM,AI'8KY dilV i M4iiCk ■ lEL. Vsea vrst »pnrta v zvezi 7 ljubeznijo prikazuje »anlmiv film Nesrečna Hubezen V Ki. vi.: Krmililo Rnalla, Evi Mnltagliati, Mariella I.olti In drugi KINU tINIOM - III. 22*21 Car lep » meloilii, omijev ite, ti*nipetamentue ljubezni in drzne bikoborbe v filmu Toreadorleva ljubezen Cousuelo Franco in Carlos Lope?. kino sloma . tel. 27-30 DARMOL najboljše odvajalno sredstvo UMRL JE NAŠ NADVSE SKRBNI, DOBRI OČE, STARI OČE, TAST l. T. D., GOSPOD IVAN LOKAR NADUČITELJ V POKOJU. POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SOBOTO, DNE 20. JUNIJA OB POL 5. URI POPOLDNE OD KAPELICE V GRADU KODELJEVO NA POKOPALIŠČE V ŠTEPANJI VASI. SV. MAŠA / \DUŠN1CA BO V SOBOTO, DNE 27. JUNIJA OB 6. URI V CERKVI PRI BOŽJEM GROBU V ŠTEPANJI VASI. LJUBLJANA, 19. JUNIJA 19*2. ŽALUJOČI: JANKO, ANTON, FRANCE, SINOVI; GIZELA OM. ZEN, ZORA OM. ČERČEK, HČERI IN OSTALO SORODSTVO. Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! B Poizvedbe j za živali Ušla je zelena papiga Prosim najditelja, da obvesti na naslov: Knaflje-va (prej Dvoržakova) 10, III. nadstr. telefon 46-86. Povrnem stroške, nagrada. i B Oblairri Naznanjam da sem začasno zaprla gostilno v Podutiku. — Katarina Vodnik. o | suižuc B Sodar posten tn zanesljiv« ee takoj sprejme. Hrana ln stanovanje v hISl. Plača po dogovoru. Ivan Ogrln, Laverca. UMRL NAM JE NAŠ ISKRENO LJUBLJENI MOZ, OCE, STARI OCE, TAST, STRIC IN SVAK, GOSPOD BASSIN ROGER .VIŠJI FINANČNI SVETNIK V POK. J ~ DNE 18. T. M. OB f/ill. URI ZVEČER, PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE. :: BLAGOPOKOJNI LEZI DO POGREBA NA DOMU, STROSSMAYERJEVA 16. :: POGREB BO V SOBOTO, 20. JUNIJA 1942, OB V«fl. URI POPOLDNE Z ZAL, KAPELICE SV. NIKOLAJA, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. :: PROSIMO TIHEGA SOZALJA. SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO V SOBOTO, DNE 27. JUNIJA T. L. OB OSMIH ZJUTRAJ V CERKVI SV. PETRA. LJUBLJANA, DNE 18. JUNIJA 1942. BASSINOVI IN SORODSTVO Selma LagerlBf: 13 Zaklad gospoda Arneja Nepomirljiva. Drugega dne se je vihar polegel. Nastopilo je milo vreme, toda 6negu ni mog-kažeš kot predvčerajšnjim? Saj vendar veš, da bom rada storila V6e, kar bo v moji moči, da ti bom f>06ušila solze.« Čakala je na odgovor, toda ni ga bilo. Slišala je le, kako je jjokojnica jokala poleg nje. Elsalilla je jioskušala poslušati, kar je govoril duhovnik na prižnici. toda ni mogla slediti njegovim besedam. In jx»tala je nestrpna in je šepetala: »Poznam dekle, ki ima še več vzroka, da joka kot kdo drugi in to sem jaz sama. Ce bi mi moja sestra ne razodela morilca, bi jaz danes sedela tukaj vesela in mirna.« Medtem ko je poslušala to jokanje, 6e je vedno bolj jezila, tako da je mislila: »Kako more moja sestra zahtevati od mene, naj izdam moža. ki pa ljubim. Tudi ona bi ne storila tega, če bi še živela. Bila je zaprta v cerkveni klopi, toda komaj 6e je vzdržala tiho. Zibala je telo 6em in tja in stegovala roke. Zdaj me bo to zasledovalo ve6 dan, je mtelila. Kdo ve, je razpletala naprej in jxi6tajala vedno bolj preplašena, kdo ve, morda me bo zasledovalo V6e življenje? Toda ječanje ob njej je postajalo vedno globlje in težje in končno ji je tako pretreslo 6rce, da je še sama začela jokati. Kdor tako joka, je premišljala, mora prenašati veliko bridkost. Ta žalost mora biti že tako huda, da je mi živeči ne moremo razumeti. Ko se je božja služba končala in je šla Etealilla iz cerkve, m več slišala vzdihovanja. Toda celo jx>t je šla sama in jokala, ker njena sestra ne more najti miru v svojem grobu. Zvečer je šla Etealilla 6jTet v cerkev k večerni-cam, kajti hotela je vedeti, če njena 6e6tra še 6edi tam in joka. In takoj, ko je vstopila v cerkev, je spet zaslišala jok in srce ji je vztrepetalo, ko je zaznala sestrino vzdihovanje. Čutila je, da nj?n odpor pojema in ni želela nič drugega ve kot fiomagati svoji sestri ki 6e mora brez miru potikati med ljudmi. Ko je prišla Etealilla iz cerkve je bilo še toliko svetlo, da je mogla videti, kako je nekdo, ki je 6topal pred jo, jniščal v snegu krvave stopinje. Le kdo more biti tako ubog. da hodi zdaj bos in pušča krvavo 6led v snegu? si je mislila. Vsi. ki 60 šli pred njo, so bili premožni ljudje. Bili 6o lejx) in snažno napravljeni in V6i 60 imeli čevlje na nogah. Toda rdeče stopinje niso bile 6tare. Elsalilla je videla, kako 60 se odtiskale v snežni skorji. To je nekdo, ki si je na dolgem popotovanju ranil noge, je mislila. Bog mu prikrajšaj not, da bi čimprej prišel pod varno 6treho in našel počitka. Rada bi vedela, kdo je napravil tako težko pot in sledila je stopinjam, čeprav 6o vodile proč od njene poti. Nenadoma pa je opazila, da 60 vsi, ki 60 bili v cerkvi, ubrali drugo pot in da 6e je znašla 6ama na svoji cesti. Toda še vedno 60 pred njo kazale krvave 6ledi. Moja uboga sestra je hodila tukaj. 6i je mislila, in spoznala je v 6vojem 6rcu, da je že ve6 čas vedela, čegave so te 6ledi. Oh, uboga moja 6e6 zemlji, da se z nogo niti tal ne dotakneš. Toda nihče od živih ne more razumeti, kako težka je tvoja pot.« Solze 60 se ji vlile iz oči in vzdihnila je: kako, da ne moreš najti miru v grobu? Oorje mi, ker mora zaradi mene tako dolgo bloditi po 6vetu, da so ji noge začele krvaveti.« Ustavi se, ljuba moja sestrica«, je zaklicala, »U6tavi 6e, da bom mogla govoriti 6 teboj!« Toda ko je tako klicala, je videla, da so stopnje še povečale 6vojo hitrico kot bi jiokojnica pospešila 6voje korake. »Zdaj pa beži pred menoj. Nobene pomoči ne pričakuje več od mene«, je rekla Etealilla. Krvave sledi 60 jo spravile čteto iz tira in zaklicala je: »Moja srčno ljubljena sestrica, V6e bom 6torila, kar hočeš, 6amo da boš našla mir v 6vojem grobu.« Kmalu polem, ko je Etealilla izgovorila te besede, jo je došla visokorasla žena, ki je 6topala za njo in ji položila roko na ramo. »Kdo pa 6i ti. ki greš jokaje po cesti in viješ roke?« je rekla žena. »Podobna si neki majhni deklici, ki je prišla v petek k meni in hotela stopiti v službo pri meni, jx>tem pa je odšla. Si morda bila ti?« »Ne, nteem bila jaz«, je dejala Etealilla, »toda če 6te, kot domnevam, krčmarica v mestni kleti, potem vem o kateri deklici govorite.« »Potem mi pa moraš povedati, zakaj je odšla od mene in 6e ni več vrnila« je dejala gospodinja. »Zato je odšla«, je jxivedala Etealilla, »ker ni mogla poslušati govorjenja v6eh zločincev, ki 6e zbirajo v vaši krčmi.« ?a Ljudsko tiskarna v Ljubljani: Jo2i Kraraaril Urednik: Viktor Cenili