Posamezna Številka 20 stotink Izhaja — Izvxetn5i ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopis! naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. V Trstu, v soboto 28. maja 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtuice, zahvale, poslanke in vabila pD L 1.—, oglasi dena.nlii zivoiov mm po L 2. — Mali oglasi po 2 > stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas j naročnina ln reklamacije sepoli!j*jo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv FranČiSka Asiškega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 . O parlamentarni večini sedanje zbornice Podlaga za redno in plodovito z ako? n oda j no delovanje državne zbornice je trdna večina z jasnim programom. Brez taJke večine, ki mora biti zanesljiva, bos leha vsaka zakonodajna skupščina. Dasi je Giolitti razpustil prejšnjo zbornico v glavnem zato, da bi u-bil socialistično stranko ter pri tem udaril nekoliko tudi ljudsko stranko, vendar pa je tudi res, aa je prejšnja zbornica le životarila, ker je bila vladna večina nezanesljiva. S te? mi volitvami je Giolitti upal spraviti v zbornico veliko število u s ta vovemih po» slancev, s katerimi bi bil zvaril trdno, zanesljivo in njemu udano večino. Toda izid volitev je bil druga'čen, ne* go ga je predvidevala vlada. Socialisti tvorijo slejkoprej najmočnejšo skupino v zbornici, tako da je vladanje proti njim in brez njili precej težavna stvar. Tudi druga stranka proletarcev, t- j. ljucb ska, te v polni meri ohranila svoj dose= danji položaj. Tudi ljudska stranka pri* de v zbornico moralno močnejša, nego je bila poprej. Tako bosta obe proletar* ski stranki šteli v zbornici okroglo 240 sedežev (s komunisti 250). Obe stranki se po svojem socialnem programu pre* cej strinjata in ni izključeno, da bi uteg* nilo priti do sporazuma med tema stran* Lirna, zlasti odkar so socialisti krenili na desno in se zdi, da ne bodo igrali več dosedanje brezplodne nepopustljive po? ■ litike. Italijansko časopisje je polno namigom vanj na morebitno zvezo med ljudsko : stranko in socialisti. Delajo se razne kombinacije o parlamentarni večini, ka? tere podlaga bi bili socialisti in popolari. Tema skupinama bi se pridružile še raz= "ne manjše skupine levičarskih demokratskih strunk, Nittijevci in nekateri ^TUgi krogi, tako da bi znašalo skupno Število tega bloka približno 330 poslan* cev, torej lepa večina. Značilno je, da se udeležujejo te debate tudi glasila obeh proletarskih strank. Iz zadržanja popo* larov se kaže nekaka naklonjenost za omenjeni načrt, pa tudi socialistični tisk ne odklanja a priori teh govoric. »Hoja na desno« postaja pri socialistih vsak dan očividnejša. Vodstvo stranke je si* cer podalo izjavo, da so vse govorice o sodelovanju itd. neutemeljene in da bo o tem odločevala skupščina strank ah morda celo občni zbor. Toda vodstvo ne more zanikati »desničarskih« izjav ne* katerih socialističnih voditeljev, ki so se preko vodstva in proti določbam livom* skega zborovanja javno izrekli za sode* lovanje. Dasi ni mogoče z gotovostjo preroko* vati, kako bo vodstvo odločilo v tem naraelnem vprašanju, vendar smo mne= nja, da bi socialistična stranka napravi* la samomor, če bi vztrajala na doseda* njem stališču nedelovartja ali kakor ga imenujejo italijanski Hsti »nuli~ma«. Za* kaj stranka nima drugega izhoda: ali re* volucijo aJi sodelovanje. Ker pa o revo* luciji ni govora, zato ostane le zadnje.} Torej ne bo dolgo trajalo, da bodo tudi" italijanski socialisti posnemali svoje so* druge v drugih državah, kjer socialni demokrat je sodelujejo z meščanskimi strankami. S tem seveda ni rečeno, da bodo so* cialisti sedanji vladi pardonirali. Mini* strski predsednik Giolitti jih ima preveč na vesti, zato smemo pričakovati, da ne bo imela sedanja vlada pri svojem sk>* vesu preveč prijetnih uiric. Dalje moramo pomisliti, da so blokov* ci nastopili združeni le pri voMtvah. V bloku so stranke, ki se bodo med seboj do skrajnosti pobijale, torej tu ne more* mo pričakovati tiste trdne večine, ki bi jo Giolitti potreboval, da nadaljuje vla* danje. Sedanja vlada bo najbrže šla v pokoj in do jeseni bo evolucija sociali* stov že tako dozorela, da jih borno vide* ii pri vladni zeleni mizi. čehoslovaška Beneš o vprašanjih srednje Evrope PRAGA, 27. Minister za zunanje za^ deve dr. Beneš je odgovoril na interpe* 1 acijo nemškega poslanca Kafke. Mini* »ter je rekel, da je Čehoslovaška glede ljudskega glasovanja v Avstriji posre* dovala pri avstrijskem zastopniku v Pra* gi in pri avstrijski vladi na Dunaju. Pri tem se je naslanjala na mirovne pogod* be. Na vprašanje poslanca Kafke, kate* ra država da je želela, naj Čehoslovaš* ka posreduje, da zasleduje Čehoslovaš* ka takšno politiko z ozirom na svojo lastno korist in da postopa v vprašanjih zunanje politike sporazumno s tistimi državami, s katerimi ima vzajemne ko* risti. Stališče čehoslovaške vlade glede 'vprašanja Gornje Šlezije je isto ko sta* liŠče Anglije, Francije, Poljske in Nem* Čije, to se pravi, da je treba spoštovati mirovne pogodbe. Ker to stal;šče vsa priznavajo, nima Čehoslovaška nobene* fa razloga, da bi se vmešala v Gornjo ležijo. Nemčiji očitajo, da se ni strogo ravnala po stališču zaveznikov; isto se sedaj v še večji meri cčita Poljski. Be* neš pa misli, da mora biti zadržanje Če* hoslovaške vedno pravilno, posebno na* sproti tisti državi, s katero hoče živeti v prijateljstvu, t. j. nasproti Poljski. Sta* lišče Čehoslovaške mora biti takšno tudi za to, da bi se položaj ne zapletel še bolj, temveč da bi se pomiril. Pogodba z Romunsko ima isto vsebi* no kot pogodba z Jugoslavijo. Čehoslo* vaška in Romunska sta se sporazumeli, da ne bosta čakali, da določi meje urad* na komisija, temveč da bosta to opravili oni dve sami. Katastralne občine so sc na nekaterih točkah spremenile, da bd se olajšale zveze med obema državama. O tem se je dosegel popoln sporazum. Romunska bo odstooila Čehoslovaški enak del ozemlja kot Čehoslovaška njej. Obe državi sta se sporazumeli o zvezah, posebno na meji med Prikarpatsko Ru* sij o in Romunsko. V odgovoru na neko drugo interpelacijo je Beneš rekel, da •se bo sporazum med ČehosJovaško in ^Romunsko glede mej predložil medna* rodni komisiji za razmejitev v Parizu, katere naloga bo s tem znatno olajšana. Pogajanja z Ogrsko se bodo obnovila in nadaljevala tam, kjer so bila vsled pustolovščine Karla Habsburškega pre* ki njena. Štiri komistije bodo razpravlja* le o posameznih določbah trianonske mirovne pogodbe. Te komisije se bodo ;v kratkem sestale, in sicer dve v Pragi in dve v Budimpešti. Z ozirom na Prikarpatsko Rusijo je Beneš naznanil, da je vlada odločno od* klonila pritožbe madžarskega odposlan* stva, ki je prišlo iz teh krajev in je tr* dilo, da Čehoslovaška ni držala svojih obljub glede Prikarpatske Rusije. Mini* ster je rekel, da je te kraje držala Ro* munska in da je te kraje držala Ro* munska in da je bilo Čehoslovaški še le 1. 1920. mogoče začeti z organizacijo Pri* karpatske Rusije. Beneš je naglasil ogromno delo, ki ga je od tega časa na* »pravila Čehoslovaška za zboljšanje uprave, gospodarstva, prehrane, zdrav* stva in šolstva. Zvezi narodov, ki ima pravico nadzorovanja, sc bo predložila posebna sjx>menica o tem delu. Vsled tega dela se bo lahko zagotovila prebi* valstvu te pokrajine popolna avto* nomija. Rimska konferenca, ki je bila vsled binkoštnih praznikov prekinjena, bo čim prej zopet nadaljevala svoje delo. Čehoslovaška vlada bo poslala v Rim nove finančne strokovnjake :n si bo pri* zadela, da doseže stvarne uspehe. Čeho* slovaška ni nikakor spremenila svojega stališča glede konference v Portorož, katero želijo angleška, francoska, itali* janska, poljska in jugoslovenska vlada. Vstaja v Gornji Šleziji PRAGA, 27. Ob času bitke med Po* ljaki in Nemci pri Annabergu je neki nemški oddelek, sto mož in en častnik, prestopil čehoslovaško mejo pri vasi Topvta. Nemški oddelek je bil razoro* žen in interniran. Za varstvo slovaških manjšin na Ogrskem PRAGA, 27. Slovaška evangelska si* noda je sklenila na svojem shodu v Tren.-čanski Toplici resolucijo, v kateri od* ločno zahteva, naj čehoslovaška vlada posredu'je za osvoboditev slovaškega pa* storja v Budimpešti Morhača, ki so ga ogrska oblastva brez ruzloga internirala že pred enim letom. Ista resolucija za* hteva tudi varstvo pravic slovaških manjšin na Ogrskem. Sinoda se je tudi izrazila za ločitev cerkve od države. Ker pa imajo posamezne cerkve na Čeho* slovaškem javni značaj, bo moralo osta* ti pri starem. Stavka kovinarskih delavcev na Češkem rRAGA, 27. Minister za socialno skrb je stavil uslužbencem predlog za konča* nje stavke. Uslužbenci so sklenili, da bodo ta predlog nemudoma izročili izvr* silnemu odboru- svoje organizacije. Stav* ka se nadaljuje. Spričo prizadevanj or* ganizacij, države in občin pa je upanje, da bo spor kmalu poravnan. Italija Koroško in baroško vprašanje RIM, 27. »Agencia di Roma« javlja: »Slovanski listi govore še vedno o ne* kem italijanskem predlogu, da bo itali* janska vlada podpirala pri vrhovnem svetu jugoslovenske zahteve na Koroš* kem, če se Jugosloveni odrečejo luki Baroš. Ta predlog ne obstoja. Sicer pa je bilo vprašanje koroške meje defim* tivno rešeno po saintgermainski pogod* bi in plebiscitu, ki se je izvršil na Ko* roškem pred enim letom.« V kolikor je odgovarjala resnici vest o zgoraj omenjenem italijanskem predlogu in v kolikor je upravičeno današnje zanikanje te vesti, ne vemo. Eno pa je gotovo, in sicer da je prišlo koroško vprašanje zopet na površje. Na eni strani je dala temu povod nameravana rešitev šlezijskega vprašanja. Tam so se namreč celi okraji izrazili za Poljsko in celi okraji zopet za Nemčijo. Govori se torej, da namerava dati vrhovni svet poljske okraje Poljski in nemške okraje Nemčiji. Na Koroškem ,se je to zgodilo v še večji meri, ker se je — v nasprotju s Poljsko, kjer so nemški in poljski okraji mešani — velikanska večina južne Koroške izjavila za Jugoslavijo, a severna z« Avstrijo. Ne bi bilo torej nikakršnega vzroka, da se ne uporabi isto načelo tudi na Koroškem, katero se bap namerava uporabiti v Gornji Šleziji Tocla to še ni nikaka pravna podlaga za razveliavlienje koroškega plebiscita in pre- pričani smo, da sc je jpostavila jugoslovenska vlada v tozadevnem predlogu ali zahtevi na drugačno stališče. Znano je namreč, da Je doseglo gibanje, ki gre za združitvijo Avstrije z Nemčijo, velik obseg« in da ima svoje govornike tudi med zavezniki samimi. Za Jugoslavijo samo bi združitev Avstrije z Nemčijo pomenilo politični in gospodarski več koristi kot škode, prvič, ker bi s tem za vedno izginila habslntrgovska nevarnost, in drugič, ker bi Avstrija prenehala biti orožje v rokah posameznih, nam dobro znanih zavezniških držav. V slučaju vojne pa bi bila Avstrija Nemčiji ravno tako majhna zapreka kakor bi ji bila pomoč, če se znjo združi. Kar pa se tiče gospodarskih odnoŠajev med samostojno ah eventuelno z Nemčijo združeno Avstrijo in Jugoslavijo, bi se ti lažje razvijali, ker se Avstrija v sedanjih razmerah ne more stalno obvezati za kako dobavo- Na drugi strani je zopet res, da bi z združitvijo Avstrije z Nemčijo zopet oživel nemški »Drang nach Osten und ... Suden«. Prvi bi znal postati Jugoslaviji zelo nevaren, a drugi Italiji in morda — tudi Jugoslaviji. Toda, da se vrnemo h koroškemu vprašanju, z združitvijo Avstrije z Nemčijo bi postal koroški nlebiscit pravno neveljaven. Koroški Slovenci niso glasovali za Jugoslavijo, so glasovali za Avstrijo in ne za Nemčijo, in upamo se trditi, da bi se — ko bij šlo sedaj za priklenitev Avstrije k Nemčiji — izrazili rajši za priklopitev k Jugoslaviji. Tisti koroški Slovenci, ki so v lanskem plebiscitu glasovali za Avstrijo, so to storili zaradi stoletne vzgoje, ki je v njih zatrla slovensko dušo in jim vtisnila v srce avstrijsko mišljenje. Glasujoč za Avstrijo, so glasovali za povrnitev predvojnih časov. Njihovo sedanje življenje jim je pokazalo realnost, v katero niso mogli verjeti, in drugi plebiscit bi izpadel drugače nego prvi. Toda sedaj bi ne šlo za popolno razve-Ijavljenje plebiscita, temveč za njegovo prime-nitev izpremenjenim političnim razmeram. Jugoslavija ima prvič vso pravico, da zahteva od zaveznikov isto postopanje na Koroškem, kakor v Gornji Šleziji, in drugič — razen zgoraj omenjenega — gotovejšo mejo proti Nemčiji. nego jo je zahtevala proti Avstriji. Kar pa se tiče zveze med- baroško luko in koroškim vprašanjem, je naše skromno mne-naje, da je ta »zveza« nenaravna in ravno zaradi tega škodljiva. Koroško vprašanje bi se moralo urediti le med Avstrijo, oziroma Nemčijo in Jugoslavijo, baroško pa med Jugoslavijo in Italijo. SPOR V FAŠISTOVSKIH VRSTAH RIM, 27. Listi, ki. so bili že postali huj* ši zagovorniki fašistovstva nego faši? stovski listi sami, obračajo sedaj krmilo na dru^o stran. Ker je MussoHni dal razumeti, da bodo fašisti — če bo treba — ravno tako nastopali tudi proti me* šcanskim strankam, kakor nastopajo se* daj proti socialistom in komunistom, so ga začeli nekateri meščanski Ksti _— po^ sebno »Idea Nazionale« in »Giornale d' Italia« — ostro napadati, pozivajoč svoje somišljenike, naj zapuste fašistov* ske vrste. Smatra se, da bodo posebno častniki in vojaki, ki so prisegli zvesto* bo kralju, zapustili fašistovske vrste in če bi Mussolinijevi pristaši hoteli vztra* iati pri svojem protidinastičnem stali* šču in delovanju, nameravajo ti odpad* niki ustanoviti nove fašistovske monar* histične organizacije. Medtem se nadaljujejo protestne iz* iave preti Mussolinijevemu nastopu. Poseben odpor proti republikanski sme * ri križe j o piemontski m toskanski fašisti. Nekateri zapet smatrajo, da se bo vsa burja kmalu polegla, ker se bodo mora* le fašistovske organizacije, ozirom'a nji* hov i zastopniki kmalu složno braniti pred — Giolitti jem, ki baje namerava iskati stikov s socialisti in ljudsko stran* ko in bi moral v tem slučaju ustaviti svojo pomoč fašistovstvu, ki bi se na* šlo potem gotovo v silni zagati. Medtem ko se nadaljuje polemika o programu stranke, fašistovske orga* nizacije »polemizirajo« na svoj način s socialističnimi delavskimi zbornicami in ccebami. Vesti o spopadih in umorih so brezštevilne. Tako je prišlo do krvavih izgredov v Parmi, kjer so fašisti streljali na množico. Toskana živi pod terorjem. Vorovski pri ministru Sforzi. — Italija želi skleniti trgovsko pogodbo z Rusijo RIM, 26. Minister za zunanje zadeve je imel danes pogovor z načelnikom rus* ke trgovske misije v Italiji. Minister in načelnik ruske misije sta se strinjala, da so razlogi, radi katerih je ruska mi* sija prišla v Italijo, t. j. da sklene trgov* sko pogodbo, še vedno veJjavni. Zato se je negotovost, ki je vladala vsled inci* dentov zacfoijih tednov, brez težkoč raz* jasnila in dosegel se je sporazum glede olajšav v prilog ruski misiji, tako da bo lahko zvršila svojo nalogo. Iz teh razlo* gov sta si italijanski minister za zunanje zadeve in načelnik ruske misije v Italiji medsebojno potrdila, da želita, naj bi se trgovska pogodba, kateri glavne ičrte so že določene, čim prej sklenila. Ruska trgovinska komisija ostane v Italiji RIM, 27. Ruska trgovinska komisija pod predsedništvom Vorovskega, ki je nameravala vsled znanih incidentov, ka* terim so bili večkrat izpostavljeni njeni člani s strani oblastev in fašistovskih skupin, zapustiti Italijo in je že zahteva* la izročitev potnih listov, je končno opustila svoj sklep. Vorovski, predse d* nik ruske misije, je imel dolga pogaja* nja z italijanskim ministrom vnanjih stvari Sforzo, kateri mu je gotovo dal potrebna jamstva za zagotovitev svo* bodnega gibanja v Italiji. Vsled tega je ruska misiia sklenila ostati v Italiji, do* kler se ne sklene začeta trgovska po* godba. Vlada Mnmarinske republike za dobre od-nošaje z Italijo RIM, 27. Vlada sanmarinske republike je brzo javila agenciji Štefani: Že nekaj časa razširjajo gotovi krogi in gotovi listi v kraljevini žaljive in opraljive vesti, bolj ali manj odkrito grozijo vladi republike in si prizadevajo, da bi vlado in ljudstvo sanmarinske republike predstavili v zelo malo simpatični luči. Vlada je slej ko prej vneta za odnošaje dobrega sosedstva s Kraljevino Italijo in bo storila vse, da se prepreči vse, kar bi moglo spraviti deželo v težak položaj. Konferenca v Portorose LONDON, 27. Reuterjeva agencija poroča, da so merodajni krogi z veseljem sprejeli vest, da se bo vršila 15, junija v Portorose konferenca bivših avstro-ogrskih držav. Tej konferenci, na kateri se bo razpravljalo o finančno - gospodarski obnovitvi centralne Evropo, se pripisuje velika važnost. Vstala v Gornji Šleziji Nemci odbili poljski napad pri Annabergu. — Prizadevanja medzavezniŠkih oblastev za ohranitev miru OPPELN, 26. Nekoliko oddelkov poljskih vstašev je napadlo Nemce na višinah pri Annabergu. Bili so odbiti z velikimi zgubami. Nemci so jim vzeli tri tope in 14 strojnic. Danes so šli nekateri angleški častniki v povelj-niŠtvo nemških vojnih organizacij in so Nemce pregovorili, da ne bodo napadli, ako jih Poljaki ne bodo izzivali. Tudi Poljake skušajo prepričati, da ne smejo napadati. Pregovarjanje Poljakov pa je zelo težavno, ker je ugled njihovih poglavarjev močno padel. Angleški in italijanski uradniki, ki morajo službeno potovati skozi sporna ozemlja, imajo vedno večje težkoče ter so izpostavljeni grožnjam in žalitvam. MedzavezniŠka komisija Je poslala v Gleiwitz posebno odposlanstvo, ki bo poskusilo vse, kar se da storiti, da bi se promet zopet vzpostavil. V Oppelnu kakor tudi povsod na levem bregu Odre, kjer nI vstašev, vlada popoln mir. Krvavi poljsko * nemški boji pred Rosenbergom LONDON, 27. »Times« javlja iz O-n* pelna: Poljaki so začeli včera* sistemu* tično rušiti Rosenbere. Mesto je ogroža^ no od Nemcev in Poljaki hoče i o ^oka* zati, preden je bodo morda morali za^ pustiti, svetu splošno sliko vsega, kar se bo zgodilo v industrijski zoni, če jo bo* do morali zapustiti. Železniška postaja in glavni železniški mostovi so že razrušeni z dinamitom, in kar je ostalo od po* staje, je bilo požgano. Vsa važnejša po* slopj-a v Rosenbergu so minirana, in sc la'hko porušijo vsak hip. Katovice so še oblegane po Korfantv* jevih prostovoljcih. Mesto je brez vode in brez živeža. Poljaki so sinoči izvršili nekoliko srditih protinapadov iprotl Nemcem, uporabljajoč pri tem tor>ni* štvo, oklopne avtomobile in dva okk?p= na vlaka. Napadi so bili po hudem boju odbiti. Poljaki se bi jejo vsak dan bolj po predpisih. Nekateri govore o uspehu moralnega pritiska, toda smešno je govoriti o pre^ pričevanju, medtem ko se francoski vo= jaid brati j o z vstaši ter jih tako vzpod* bujajo, da nikakor ne puste, kar so pri= dobili. Tako postopanje kvari popolno* ma vpliv medzavezniške komisije na vstaše. Tudi vpliv medzavezniške komi* sije na Nemce izgubij.a- naglo veljavo, ker zavezniki nikakor ne izvršujejo svojih obvez. Če se počaka še nekoliko časa, se bodo Poljaki in Nemci zgrabili tako za vrat, da j#i ne bo mogel ločiti več nihče. _ Sojenje vojnih zločincev se je začelo LIPSKO, 27. Podčastnik Haymele je bil pred kazenskim sodiščem obsojen na 10 mesecev ječe, ker je s svojimi pod* ložnimi slabo ravnal in jih zmerjal. Pre* iskovalni zapor, ki ga je že odsedel, je bil od kazni odštet. Pred istim sodiščem se je začelo tudi neko drugo sojenje. Obtožen je bivši domobranski stotnik Emil Miilier iz Karlsruhe. Obdolžen je slabega ravnanja z vojnimi ujetniki. Prič je 37, med njimi 19 Angležev in 18 Nemcev. Kako bo Nemčija plačala prvo miljardo mark v zlatu PARIZ, 27. iz zanesljivega vira se j'av* lja, da bo nemška vlada v svrho plaćanja 1 miljarde mark v zlatu, ki mora biti izplačana pred koncem maja, izročila v Parizu v soboto, 20. t. m., na željo od* škodninske komisije 20 zakladnih bo= nov, vsakega za 10 niiljonov dolarjev, skupno 840 miljonov mark v zlatu. Ti boni so zajamčeni od velikih nemških bank in plačljivi deloma v New s Yorku, deloma v Parizu in Londonu. AnglSJa Odhod angleških bataljonov v Gornjo Šlezijo LONDON, 27. Vojno ministrstvo javlja, da bo prvi onih štirih angleških bataljonov/ki bodo poslani od Rena- v Gornjo Šlezijo, odpotoval nocoj, v pe= tek, iz Kolina. Razen teh štirih bataljo* nov, bosta poslana v Gornjo Šlezijo še druga dva bataljona, katerih regimenti se sedaj nahajajo v Angliji, tako da bo v Šleziji 6 angleških bataljonov. Angleška vlada in usoda Zapadne Ogrske LONDON, 27. Reuterjev dopisni urad pravi prilikom obnovitve pogajanj med Avstrijo in Ogrsko o Zapadni Ogrski, da stoji angleška vlada na stališču, da se dolečbe mirovne po- godbe morajo točno izpolniti. Na podlagi mirovne pogodbe je Zapadna Ogrska brez-' dvomno avstrijska pokrajina. Ogrska vlada se želi najbrže pogajati, ne da bi se dalje dvomilo o avstrijski suvereniteti nad to deželo. Seveda bo angleška vlada zelo zadovoljna, ako se prizadeti državi sporazumeta. Fenijanci zažgali carinarnico v Dublinu Huda bitka z vojaštvom DUBL1N, 26. Včeraj popoldne so močni oddelki fenijancev zažgali cari* narnico v Dublinu. Carinarnica je sko* raj popolnoma zgorela. Sledil je srdit spopad med fenijanci in policijo. Sedem fenijancev je bilo ubitih in enajst ranje* nih. Štirje policijski agenti so bili ranje* ni. Moralo je posredovati vojaštvo. Fe* nijanci so sprejeli vojake s strahovitim streljanjem iz pušk. Vojaki so odgovar* j ali s strojnicami. V začetku fenijanci niso pustili urads nikom in uradnicam carinarnice, da bi se rešili iz gorečega poslopja. Pozneje so planili vsi hkratu ven in so držali roke kvišku v znak, da se predajo. Nekatere gruče vstašev, ki so hotele zbežati, so bile postreljene, druge so bile polovljene. Končno so čete napadle po= slopje in vstaši so se predali. Število ujetnikov znaša 111. PO VSTAJI V EGIPTU ' Mir v Kairu KAIRO, 27. Grožnja z železničarsko stavko se ni izvršila. Proti delavcem v železniških delavnicah, ki stavkajo, so bili ukrenjeni strogi ukrepi. Dvatisoč« petsto delavcev je bilo odpuščenih in tudi če se zopet sprejmejo, ne bodo več imeli raznih ugodnosti. Mesto je dobilo zopet normalno \U ce. Zogloal paša je izdal na prebivalstvo poziv, naj potlači svoje upravičeno ogorčenje in naj opusti vsako -demon/ straedjo. Anglija za odpravo protektorata? LONDON, 27. »Times« javlja: V mi* nuli noči je izdal lord Ailemby, britan* ski visoki poverjenik, proglas, v kate* rem poziva Eg/'pčane na spravo in na pripravo za resna pogaj^tnja z britansko vlado, ki je pripravljena razpravljati o opravi protektorata. Žrtve vstaje znašajo po zadnjih vesteh 69 mrtvih, od katerih 54 Egipčanov, 14 Grkov in 1 Italijan, ter 285 ranjenih, oamo, da bo kmetski stan zastopan v zakonodajnem I zboru v taki meri, kakor zasluži. V nadeljnem govoru je govornik pou* dar j al, da se mora agrarna reforma na vsak način izvesti. Končno je rekel, da bi bil greh, če bi se narod gne.5 v kako pu* čtolovščino, toda če bi prišel v deželo Košuto v poziv, bi bilo vse pripravljeno. Hudodelstvo javnega nasilja. (Nasilen vpad v tujo nepremičnino, § 83; kazen: za kolovodjo 1 do 5 let, za pomagače 6 I mesecev do 1 leta težke ječe, § 84. — Izsiljenje, § 98 b; kazen: 1 do 5 let tež* ke ječe, § 100, drugi odstavek.) V četrtek, 26. t. m., ob 10 zvečer je planilo dvajset z revolverji (tip »Armee* revolver«) oboroženih fašistov v gostil* no gospoda Čača pri Sv. M. M. Spodnji pri Trstu. Dasi je gostilna vsakomoir do* stopna, je bil vpad vsekakor nasilen, ker bi gospodar, ako bi bilo odvisno od njegove volje, tropu- dvajsetih oborože* nih oseb prav gotovo ne bil dovolil vstopa. V gostilni so fašisti vršili nasilje nad navzočimi gosti, ki so v tem slu-čaju kakor služžnčad pod zaščito hišne* ga prava. Naslije, ki so ga fašisti vršili, ie obstojalo v tem, da so nastavil ali lui= dem revolverje pod brado in od njih zahtevali, naj jim povejo, kje je sedež društva »Circolo dei studi sociali«. Ko so zvedeli, da društvo ne obstaja več, so prisilili goste z nevarnimi grožnjami, da so se pustili od njih osebno preisko* vati. Ko se jim je neki mladenič uprl in ušel, so letali za njim po vsej bližnji oko* lici in vdirali v gručah in z orožjem v rokah v zasebna stanovanja ter vršili nad stanovalci nasilje s tem, da so jih z nevarnimi grožnjami prisilili dovoliti hišno preiskavo. Preden^o odšli, so za* žugali, da se vrrejo. y če nimajo dokumentov s seboj. Razen tega pa. z njegovo ljubimko Antonijo, Karmelino s*-povpraševanje po delavskih močeh ni veliko | stro, ter pri tem dobil praskljaje. Zaslišana je in bi bilo dobro, če si vsakdo že prej na kak- bila Antonija in ta je izpovedala isto kot c.on naJlm »->i(nl>«! J_1_ ____X__j-________i; r>___• šen način zagotovi delo, predno gre nasproti negotovosti in brezpotrebnim stroškom. Vodstvo rešilne postaje naznanja občinstvu: Radi poprave edinega avtomobila, ki ga ima rešilna postaja na razpolago, je vodstvo sklenilo, da ne bo zdravnik več prihajal na dom, ako gre za malenkostne stvari. Le tedaj bo prišel, ako gre za težek slučaj, n. pr. za samomorilca, težko ranjenega itd. Da bi v drugih slučajih prišel zdravnik na dom, je pa izključeno. »Tržaško podporno in bralno društvo« vabi svoje člane na občni zbor, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, 29. t. m,, ob 1Q ari zjutraj, v dru štvenih prostorih Zahvala. Nesrečnež Josip Vatovac iz Če žarjev, se zahvaljujem vasi Šmarje za da rila, ki sem jih prejel in se priporočam osta lim rojakom. Gozzi. V spanju je umrla včeraj ponoči neka Jo-sipina Prinz, stanujoča v ulici Ferriera št 7. Privatni zdravnik je ugotovil, da jo je zadela v spanju kap. Konj ga je brcnil. Včeraj zjutraj je prišel iskat pomoči na rešilno postajo 201etni kočl-jaž Bruno Serovič, stanujoč v ulici delle Om-brelle št. 3. Seroviča je brcnil konj, ko ga Je snažil, v desno nogo. KRASNA kuhinjska oprava z marmorjem in cedilnikom se proda. Via Industria 10, mi-zar- 8631 SMREKOV ali bukov gozd se kupi po najvišji ceni. Na razpolago vsaka svota. Po-nudbe pod »Gozd« na upravništvo. (864 POROČNA soba za L 2000—, kakor tudj posamezne kose n. pr. žimnice, vzmeti se prodajajo po nizkih cenah. Carapo Belvo, dere 1, Semolich. 867. Darov! za nesrečne žrtue u Istri Nov grški poraz v Mali Aziji? PARIZ, 27. Agencija »Haws« javlja iz ,Carigrada: Po še he potrjenih ve* Eteh iz Angore so baje Grki začeli ep-Ios* no ofenzivo na maloazijski fronti, toda že dva dni niso mogli napredovati. Tur* Bki odpor je b kaj doma bi ne bih varni zdravja in živ* ljenja. Ko so priplule v Cres ladje z vc^ lilci iz Valima in Predoscice, so jih z ro volverji oboroženi fašisti čakali na obali. \ olilcem so nastavljali revolverje na prsa m rekli: »Ako ne volite za nas, te* daj vam je gotova smrt« Volilci so mo= rali pod eskorto neprestano z morilnim orožjem grozečih fašistov na volišče in voliti za blok. Nekaterim se je posreči* i-o zbežali. Organi javnega varstva so Dsmale sr@s§i c Malenkosti! V svojih pripombah k razgovoru drja Wilfana z italijanskim žurnalistom Scocchi-jem se je »Era Nuova« nekako rogala, da hočemo mi tudi v rimskem parlamentu ljubosumno vstrajaii pri tistih malenkostnih jezikovnih pritožbah, ki so bile značilne za politično življenje v Avstriji. Med take »malenkosti« šteje »Era« tudi vprašanje pisava, oziroma pačenja priimkov in krajevnih imen. Čudno in značilno pa je, da so take »malenkosti« — malenkosti le tedaj, če se mi oglašamo z njimi! Sicer pa se italijanski listi Neprestano bavi jo s takimi malenkostmi kot z zelo resnimi in važnimi stvarmi. Vsi ljudje — in tudi italijanski listi — govore o neštetih problemih, ki se morajo rešiti, ker so za Trst! Nova domnevanja o umora v starem mestu, in vso pokrajino naravnost živijenske važno- i Neumorna zasledovanja policije so prinesla sti, in vendar ima državna uprava časa in vo- j na svetlo nova domnevanja o umoru, ki se je Ije, da na vseh koncih in krajih trati čas in zgodil pred tremi dnevi v ulici delle Om- Uraciste vesli Volitve v Trslu se ne revidirajo. Mestni ma gistrat tržaški naznanja: Nekateri tržaški dnevniki so javili, da se v tem hipu pri ma gistratu revidirajo volilski imeniki za volitve v parlament. Temu pa ni tako niti ni občinskemu oblastvu po zakonu dovoljeno, v se danji dobi začeti z novim vpisovanjem. — Trst, 27. maja 1921. Popis otrok, ki so rojeni izven Trsta v letu 1915. Mestni magistrat tržaški naznanja: Sestaviti se ima seznam onih otrok, ki bodo letu dolžni pohajati šolo. Zato se pozivajo stariši, varuhi in njihovi namestniki, naj naz nanijo v anagrafičnem uradu (ul. Sanita 25 III. nadstr., soba št. 61} one otroke, ki so rojeni izven Trsta v letu 1915., in sicer najkasneje do 31. tekočega meseca. Pri tem morajo doprinesti kako listino, katera potrjuje datum rojstva. — Trst, 23. maja 1921. — Za izrednega komisarja pristav dr. Kabler. Davki. Tržaška davčna uprava I. naznanja; S 1. junijem 1921 se imajo plačati pri tukaj šnjem davčnem uradu (trg Chiesa Evang?*iea št. 2, I. nadstr.) sledeči davki: 1.) Obrok za drugo četrtletje davka na hišno najemnino, odnosno 5 odstotkov od najemnine. 2.) Obrok za prvi tečaj davka na dohodnino in cbrok za prvi tečaj davka na dohodke, za katere je predpisano direktno plačevanje, kakor tudi obrok za prvi tečaj davka na višje dohodke. — Trst, 23. maja 1921. —-Tržaška davčna uprava I. svoje — dragocene energije... z malenkostmi!! Danes pri Sv. Ivanu, jutri v Sežani, pojutršnjem v Postojni itd. posvečajo nje organi svojo pozornost in svojo čast celo nad-pisom nad vsako malo prodajalnico, torej z malenkostmi, ki jih prav za prav nič ne brigajo ali bi jih ne smele brigati! Kajti zasebne lastnine se menda ne sme dotikati nihče, tudi če ima le vrednost — malenkosti! Vsakdo ima pravico braniti tudi svoje »malenkosti«. Taka je njihova pravičnost. Večerni »Pic-colo« od minole sobote je poročal iz Gradca o nekem sestanku tam živečih Italijanov, kjer so izrazili željo, da bi se v Gradcu ustanovil italijanski konzulat. Tudi so izrazili željo, da bi se vsi njih rojaki, živeči v Gradcu, zdru-žli v skupno organizacijo in si preskrbeli primerne prostore za razvoj njihovega življenja v onem mestu. Poročilo je naglašalo tudi, da bodo Italijani, živeči v inozemstvu, znali visoko držati italijansko zastavo. To je prav, to je lepo in mi bi iz srca radi privoščali Italijanom v Gradcu vso svobodo za negovanje njihove narodne kulture. Ali grenko nam je pri srcu, ko mislimo pri tem na svoj ooložaj. Oni v Gradcu so le maloštevilna kolonija, nedo-mačini. Mi pa smo tu domačini, avtohtono prebivalstvo, naša je zemlja, na kateri živi naš rod od pradavnine. In državljani celo smo! Kljub temu nas označujejo za sovražnike države, za nevaren element, ki se mu ne sme dovoliti nobena svoboda, a to zato, ker zahtevamo z večjo pravico isto, kar zahtevajo zase tujci italijanske narodnosti v Gradcu! Ti smejo svobodno zborovati na tuji zemlji, čim bi se pa mi hoteli shajati na lastnih tleh, smo hitro — rovarji! Nešte#lo naših organizacij ■— posebno kulturnih in socialnih — ne more delovati, kej nimajo strehe. Za »Piccola« je prav in v redu, če Italijani v Gradcu zahtevajo zase vso svobodo gibanja; is to tako prav in opravičeno se mu zdi, če se Slovanom v Trstu odreka vsaka svoboda! Če so kje gostje, zahtevajo zase vse dobrote gostolribia, sostanovalce v isti hiši pa preganjajo! Tako razumevajo ti ljudje pojm pravičnosti in sto bode. Njim vse, drugim — nič! V Ljubljano in druge kraje Jugoslavije prihajajo, kakor posnemamo iz jugoslovenskih listov, mnogi ljudje iz naših krajev iskat dela in so brez delavske knjižice in drugih dokumentov. Opozarjamo delavce, da gredo nasproti velikim sitnostim in da ne najdejo dela, brelle, kjer je bila na skrivnosten način umci-jena Karmela Delconte. Sprvič se je mislilo, da je Karmelin morilec odnesel vse njene dragocenosti. Toda pozneje, ko se je vsa stvar razjasnila, so prišli do drugega zaključka. Prva, ki je mislila, da je morilec oropal Karmeli vse dragocenosti, je bila gospodinja Gabbos. Gabboseva se je mnogo pečala z Karmelo in pri tem je lahko izvedela, kaj poseduje Karmela. Tistega jutra, ko se je odkril umor, je dovolil orožniški častnik Gab-bosevi, da pogleda po sobi ali kaj ne manjka. Gabboseva si je ogledala sobo in doznala, da ni več draguljev. »Kdo drugi naj bi jih bil odnesel, če ne morilec!« — si je mislila ženska. Toda ženska se je varala. Pozneje se je vs* stvar razjasnila. Srebrno torbico in eno zapestnico je imel Bressan v varstvu, kot jamstvo od Karmele. Po mestu se je tudi pravilo, da je bila Karmela oropana neke ure in zapestnice. Dognalo se je, da je bila zapestnica zastavljena za par lir v mestni zastavljalnici, ura je pa v popravi pri urarju Antonu Pa-rettiju. V ospredje je sedaj stopila razen Bressana in Gozzija 5e neka tretja oseba, ki je hotela Karmelo izkoriščevati na vse mogoče načine Ni morda izključeno, da jo je to človeče umorilo radi ljubosumnosti. Izvedelo se je, da je bil ta gospod nekdanji Karmelin ljubimec. Ime te0a gospoda nam ni dosedaj znano. Pred ne. dolgim časom je hotel ta gospod izvabiti Karmelo v neko drutfo mesto, kjer bi lažje živel na njen račun. Misli se pa, da ni sprejela Karmela tega povabila. Policija se trudi, da bi zasačila to važno osebo, katera bi umor pojasnila. Tudi Bressan se zdi policiji sumljiv, ker je tistega dne, ko je bil zaslišan, izjavil, da je našel vrata Karmeline spalnice odprta. Pred včerajšnjim, ko je bil v drugič zaslišan, je Izjavil, da je našel vrata zaprta. Ko ga je preiskovalni komisar opozoril pri teh besedah na protislovje, se je Bressan izgovoril, da je govoril neresnico, ker se je bal, da bi mu stvari škodovale. Ko je bil Bressan aretiran v Kar-melini sobi, je držal v roki samokres.. , Tudi na Gozzija letijo sumi. Ko so ga aretirali, je imel srajco tu pa tam poškropljeno s krvjo in po obrazu in rokah je imel pra-skljajev. Izjavil je, da se je pred par dnevi pretepal OBVEŠČAM osebno cenj. sorojake, da posetimt vse kraje kjer bo birmovanje ter se priporočam za obilen obisk. Anton * * * jt • , , , Jerkič, fotograf. gfi2 Angel Cok nabral v Lonjerju, Katinari, Sv.----—_-_ M. Magdaleni sp. in v Rocolu 1183 L. Ivan PRIDNA služkinja se išče. Plača dobra. Via 868 Milka; Cunicoli 6. Jajčič na nabiralni poli št. 102 83 L, ______ Zupan na nabiralni poli št. 85 171 L, Josipina ^TTa-1-i--- Delak na nabiralni poli št. 57 276 L, osobje; T m*StU s1tremi stanovanji pisarne drja Wilfana 60 L. — T. Z. 50 L, Skor-kolanska družina 25 L, Marija Augustin 30 L, I. Z. 10 L, August Jurjevič 10 L, Strancar Fr. 10 L, N. N. 20 L, X. Y. 20 L, Marija Škrinjar-jeva 10 L, Stopljen 10 L, Lokar Fran 5 L, Margon Anton 2 L, Vezek 2 L. — Zadnji izkaz L 5.30S'40 in 5 frankov; skupaj L 7.285*40 in 5 frankov. Popravek, Zadnjič nam je nehote izpuščeno sledeče: Namesto venca na grob pok. Frana Suča daruje Janko Pogorelec 15 L. , - _________^ in 2000» obdelanega vrsta se ugodno proda. Poizved-be: Sever &. Komp. Machiavelli 13. (860 MALO ALI VELIKO stanovanje proti dobri nagradi se sprejme takoj. Poizvedbe: Sever & Komp. Machiavelli 13. 859 BRIVSKEGA pomočnika, veščega v vsakem delu iščem. Nastop takoj. Nikola Detelič, brivec, Pazin. 851 Vesti iz ^oreška Pevsko in bralno društvo v Gor. Branici priredi veliko veselico v nedeljo, 29, t. m. Za- j četek ob 3 pop. — Pri prireditvi sodeluje tamburaški zbor iz Lozic. — K obilni udeležbi uljudno vabi odber. LISTNICA UREDNIŠTVA G. dopisniku iz Velikega dola. Včeraj smo dobili iz zanesljivega vira vest, da v Velikem dolu ni bil oddan za blok noben glas. fašistovskih glasov v Velikem dolu je prišlo torej pomotoma v poročilo. MEBLIRANO sobo s hrano išče gospa — u-radnica, z dveletnim otrokom, pri dobrosrčni družini. Ponudbe v nemškem ali ita-. lijanskem jeziku pod »Češka« na uprav-ništvo. 847: CUNJE čiste bele in barvane od 1 do 4 kg, vreče, volno vsake vrste plačam po najviš-1 jih cenah. Via Solitario 1, Cohen. 839; POZOR! Srebrne krene in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 740 spodarsr^o ~ Težkočc pri spojitvi banke »Unionbank« s hipotečnim zavodom »Eodenkrediianstait«*. Iz Dunaja poročajo: Na tukajšnji borzi pravijo, da se blok 1S0.0C0 delnic, od katerih prispeva samo ena tržaška skupina že 100.000, nameravani spojitvi banke »Unionbank« s hi-potečnim. zavodom »Bodenkreditanstalt« odločno protivi. Vsled spojitve imenovanih zavodov bi pa sicer nastale še druge težkoče, n. pr. nastalo bi vprašanje, kako postopati glede davkov. BRINJEVEC jamčeno narav^ii, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-klava, Slavina p. Prestranek. 34 HIŠA z vrtom v lepi legi, pripravna za vsako obrt se proda. Naslov pri upravništvu. 811 Jadranska banka Cosulich .... TcSe?!: V Trstu, dne 27. maja 1921. ► • * • 36 ^ Dnlmatia..................272 Gerolimich................1450 Libera Triestina............................486 Lloyd .. .................1650 Lussino....................................860 M; rtinolich.................205 Oceania . ...... ........... 362 Prem uda..................370 Tiipcovich.................355 Aiupelea..................590 Cement Dalmatfa . .............313 Cement Spalato ...............356 Tuja valuta na trraškero trgu; V Trstu, dne 27, maja 1921. Neprepečatere krone........ 4.--50.— avstrijsko-nemske krone....... 3.25— 3.75 češkoslovaške krone........26,— 27 dinarji..............61.--62.50 leji 31 25— 3 i.— marke.............. 30.--31 50 Notarji..............17.90 - 18.10 traneobki franki.......... 156. —157.- švicarski franki.......... 328 — 330. — angleški funti papirnati.......7150 12.— angleški funti, zlati........ 84.-- 86.— rubll............... a.--9 _ napoleoni............ . 70--73. — blizu jugoslovenske meje, velika, zgrajena leta j 1886, z gospodarskim poslopjem, koncesijo 1 gostilne, pripravnim prostorom za trgovino, i ki je že uspevala dobro nad 30 let, zemlji* ščem, nekaj gozda, sadnim in sočivnatim vv-tom ter z vsem premičnim inventarjem —-je vsled selitve takoj na prodaj. Več se po-izve pri gospe A. Kreč, poscstnici in gostil-ničarki v Črnemvrhu nad Idrijo. (401) dobro ohranjene, z jeklenimi strunami sc teke] na mM z g pobita) ccno! Slovenska in neirika šola, kakor tudi velika zbirka slovanskih komadov se lahko vdobe zajedno. Ljubitelji te^a glasbila naj se oglase na naslov: I. MELJAVEC, ulica Ant, Stop-pani št. 5, II. nads'rope, dccno Krasno posestvo, 300 oralov, lA ekonomije, % gozda, arondirana gosp. hiša z 10 sobami, pohištvo, 20 glav živine, 7 konjev, svinje in velik inventar za ceno K 3,000.000. — Krasno posestvo 32 oralov, 15 oralov sadonosnika, 5 oralov vinograda, 8 oralov lepega gozda, 4 orale njiv, 2 poslopji, pohištvo, 40 poljakov; jabolk, živina,, inventar in nekaj vina. Cena K 800.000. — Kakor tudi druga mala in velika posestva, hiše, vile, trgovine in gostilne, tovarne in industrije. — Karol Breznik — Lojzka Martelančeva Joško Plesničar Dolgopolje 3. (391) poročena Barkovlje-Gorica, 28. maja 1921 V- 402 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldl 3 (prei Bar.wri) PODLISTEK v. F. B. _ j V malem svetu (5,) — A glej ata! — Kako le hiti! — je rekla poluglasno in ni opazila, da je mati odšla drugo sobo. Po par trenotkih je bil Krivošič v sobi, vsto-civši z velikimi koraki in velikimi kretnjami. Vrgel je klobuk na mizo, potegnil z roko preko potnega čela in vprašal hčer: ' — Kje je mama? — Tu sem, se je oglasila ta, ter se prikazala na vratih stranske sobe. — No, kaj si se tako zasopel? je dodala opazivši, kako Krivošič piha predse, stopajoč po sobi. — Pri hajam s policije,.. Poklicali so m« radi Klinarja ... V zaporu je ... — Kaj7 .,. Kako? — ste vskliknili obe ženw eki v isti mah. . Odmaknil je stolico od mize in se spustil nanjo. One dve pa ste se namestili kraj njega, ena na desni, druga na levi, ter ga obsipali r vprašanji, radovedni ln vznemirjeni. On jima je povedal na kratko, kako je bil .vsled prošnje Klinarja pozvan na redarstvo, fda izpove, ali hoče jamčiti za njegove dolgove, ako jfh že noče poravnati. — Jaz sem bil seveda zelo iznenadjen od vse te stvari. Kdo bi bil mislil to — niti v sanjah ne bi bil mislil na to. Več ali manje, vsak Človek ima dolgove, ali tolikol — No, povej, kaj je bilo, kaj si storil, ali si **olo*iL — te vakliknila Ivanka nestr- pno, ki je vsa prebledela poslušala to strašno novost. — Položil? Od kodi? In za koga? je vprašal oče ter je, ozrši se začudeno na svojo hčer, nadaljeval: Morda bi bil jamčil, ker se mi Je mladenič smilil — ves strt je — ali, med tem je bil prišel Grekovič, prodajalec bicikljev, ter ovadil, da je Klinar pri njem na obroke kupljeni bicikelj prodal. Zahteval je, naj plača tj-koj, ali pa naj se Klinar izroči državnemu pravdniku radi poneverjenja ... Vsi upniki so zahtevali, naj dolžnika pridrže v zaporu, ker hoče pobegniti... Tu torej tudi moje jamstvo ni več zadoščalo, trebalo je položiti jamčevino dveh tisočev goldinarjev, ker se je stvar odstopila sodniji... Rekel sem torej Klinarju. da obžalujem, ker ne morem nič storiti zanf... Pomisli — je rekel, obrnivši se k svoji ženi, ki je poslušala, kimajoč z glavo in vzdihajoč »ah — oh« — toliko dolga — dva tisoč, kolikor je znano dosedaj — a od nikjer denarja za poplačilo. — Ali, kaj pravi on, kje je njegovo imetje, o katerem je govoril, zakaj mu ne pomagata mati in stric? — je vprašala Krivošička, vsa prestrašena od novosti, ki jo je čula ravnokar. Saj je bil tako ljubezniv in mil mladenič, zdel se je tako fin in imovit — ali je možno, da je bilo to vse le slepenje? In on je tako-rekoč zaročenec Ivankin, vse mesto ve za to bodočo zvezo, vse jo je zavidalo na tako bogatem in nadebudnem zetu. A sedaj? Ni mogla razumeti -tega, ni mogla verovati, saj bi btlo strašno, kolika sramota za njih! Imetje je v rokah strica, ki ni še umrl — je odgovoril Janko na niena vprašanja. Mati in on, Klinar, nimata nič, dokler je stari živ„. Klinar nas je naravnost opeharil, kakor tudi svoje upnike! Ivanka ni slišala zadnjih besed. Vstala je bila od mize, stopila k oknu, pritisnila čelo ob steklo in gledala na ulico. Bilo ji je, kakor da se ljudje, hiše in živali gibljejo na ulici kakor motne slike v kinematografu; ničesar ni razločevala, samo neko gibanje, vrvenje in šum v svojih ušesih. Kakor se ji je zunanje življenje zdelo nejasno in motno, tako je bilo sedaj tudi življenje njene duše. Vse se je mešalo in motalo v njenih možganih in le počasi so se iz tega odvijale misli in razumevanje. Kar se ji je dogodilo ravnokar, je moralo biti nekaj težkega in strašnega. Njena sreča in dekliški ugled sta bila v nevarnosti. No, ona ni mislila nase. Neprestano ji je bila pred očmi njegova slika. Zakaj se je njemn to dogodilo, kdo mu je provzročil to sramoto? Tako so vpraševala, ker ni dvomila nimalo na tem, da on ni kriv. Spominjala se je njegovega pogleda: tiste svi-tle modre oči so mogle gledati osorno in jezno, ali ta pogled je bil v^lno odkrit in pošten. Take oči niso pri ljudeh, ki sleparijo. Zadolžil se je, kakor toliki drugi, pak ne more plačati sedaj —- je-li to zločin7 Koliko jih je. ki sleparijo in kradejo, pa se vendar sprehajajo svobodno po ulici! Zakaj — zakaj se je moralo ravno njemu dogoditi to? Zamislila se je, zamežala nekoliko; kakor da ima vizijo pred seboj: videla je Rudolfa samega v sobi, z glavo naslonjeno na mizo, a očesi, tisti dobri očesi gledati žalostno predse. Zajokali bi žalostno 1 . trnu OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 49 stotink beseda. Najmanjša pristojbina L 4'—„ Kdor išče službo, plača polovično ceno. DRUŠTVO »APNIČARJEV ŠTANJEL - HRU-SICA« naznanja slavnemu občinstvu v o-kolici in drugod, da je njihova apnenica že dokončana z najboljšim uspehom. Apnenica vsebuje 1600 q prvovrstnega apna. Dne 27. t. m. se bo začelo prodajati in sicer po najugodnejših cenah. Apnenica je blizu glavne ceste, odvoz je lahek po gladki cc-sti, v bližini je železniška postaja. (866 Na{vcč|o izbero daril za birmo dobi e sam*> v trgovini Piazza Garlbaliii št. 3, jprt j Bar iera) iii v lit POSTELJA s hrano se odda poštenemu mladeniču. S. Giacomo in Monte št. 5, I. (869 Pa no pifart a VoHg (ter in p;