gioielli - dragulji 4l?malalan VRŠR DRRGUURRNA z vami od leto 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com V Doberdobu so podelili štipendije sklada Dorčeta Sardoča Tokrat o lepoti in vsestranskem pomenu glasbe / 21 Primorski PETEK, 7. DECEMBRA 2007 Št. 289 (19.072) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Vrata zaščite naj bodo odprta Dušan Udovič Menda je vsakomur jasno, da od Paritetnega odbora, potem ko je njegovo delo po dolgotrajnem bojkotu za časa prejšnje vlade vendarle steklo, ni pričakovati eklatantnih dejanj. Pač pa so potrebni vidni koraki naprej kar zadeva izvajanje zaščitnega zakona, oziroma določanje teritorija, na katerem naj se zakonska določila uresničujejo. Iz tega vidika je bilo včerajšnje srečanje vsekakor pozitivno, čeprav so nekateri pričakovali več. Seznamu občin, v katerih bo uvedena vidna dvojezičnost, so bile dodane še štiri, tako da jih je sedaj skupaj 27. Vključitev pa je bila za vse dosežena s konsenzom županov, kar je bistvenega pomena. Težko si je namreč predstavljati normalno uresničevanje vidne dvo-jezičnosti v konfliktnem ozračju, zato se za iskanje najširšega konsenza izplača potruditi. To velja tudi za druga območja, ki so ostala pred vrati. zlasti goriško svetogorsko četrt, za katero ni dvoma, da je dovolj gosto poseljena s slovenskim ži-vljem in v katero sodi tudi več slovenskih ustanov. Morda bi veljalo razmisliti o tem, kako naj Slovenci tega območja z zahtevo po vključitvi v teritorij aplikacije vidne dvojezičnosti pridejo bolj do izraza, kaj lahko še dodajo zahtevi slovenske konzulte, v dokaz, da je odklonilno stališče goriškega župana neutemeljeno. Sicer je jasno, da bližajoči se rok pomladanskih deželnih volitev ni naklonjen reševanju tovrstnih problemov, gotovo prej njihovemu manipuliranju in demagogiji. Zenkrat je pomembno to, da ostanejo vrata zaščite odprta. SLOVENSKA MANJŠINA - Sklep paritetnega odbora Dvojezični napisi tudi v Bardu in Zagraju Štirijezičnost v Kanalski dolini - Spet ne Svetogorski četrti GORICA - Na prefekturi podelili republiška odlikovanja Lojzka in Andrej Bratuž komendnika, župan Vizintin pa vitez republike GORICA - Goriški prefekt Roberto De Lorenzo je včeraj dopoldne podelil republiška odlikovanja; med trinajstimi prejemniki so bili tudi slovenska profesorja in kulturnika Lojzka in Andrej Bratuž ter doberdobski župan Paolo Vizintin. bumbaca TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino je odobril izpopolnjeni seznam občin in krajev Furlanije-Julij-ske krajine, kjer se bo izvajala tako imenovana vidna dvojezičnost. V primerjavi s prejšnjim seznamom so vanj vključili Bardo v Terski dolini in tri naselja v zagrajski občini, v Kanalski dolini pa bodo postavili štirijezične cestne table in napise. V seznamu spet ni goriške četrti Sveta gora-Placuta, kar je v paritetnem odboru sprožilo nekaj polemik. Proti vključitvi tega območja v seznam se je svojčas opredelil goriški župan Ettore Ro mo li. Na 3. strani V Vrtojbi je meja že začela padati Na 18. strani Koroški zbornik o mejah v glavah Korošcev Na 5. strani Predstavitev deželnega poročila o zaposlenosti žensk Na 6. strani Oljke in oljkarji v črno-beli tehniki Na 9. strani Predstavili knjigo o podjetniški družini Dukcevich Na 4. strani ITALIJA - Z odločilnim glasom sen. Cossige Vlada za las prejela zaupnico RIM - Prodijeva vlada je spet za las odnesla celo kožo. Senat ji je namreč sinoči izglasoval zaupnico z razliko dveh glasov. Zaupnica je zadevala »maksia-mandma«, ki ga je vlada predložila k svojemu odloku o javni varnosti. Za je volilo 160 senatorjev, 158 pa jih je bilo proti. Proti amandmaju oz. proti zaupnici je glasovala katoliško usmerjena predstavnica Demokratske stranke Pa-ola Binetti. Proti je glasoval tudi dosmrtni senator Giulio Andreotti, ki sicer navadno podpira vlado. Nenadejano pa je glasoval za zaupnico dosmrtni senator Francesco Cossiga, ki je tako rešil vlado: če bi se kot običajno opredelil pro- ti njej, bi tokrat padla. Politično »opazna« je bila tudi odsotnost senatorja NZ Francesca Divella. Po odobritvi amandmaja je bilo na vrsti zaključno glasovanje zakonskega besedila v celoti. Podprlo ga je 160 senatorjev, proti jih je bilo 156 in 1 se je vzdržal. Ukrep se bo zdaj selil v poslansko zbornico za dokončno odobritev. Vladni odlok predvideva možnost izgona tujih državljanov, vključno iz držav članic EU, iz varnostnih razlogov, in to po hitrem potopku. Vlada gaje odobrila takoj po krvavem dogodku, v katerem je romunski Rom pred mesecem dni v Rimu umoril Giovanno Reggiani. 2 Petek, 7. decembra 2007 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Pozabljena polovica Evelina Umek / Zbornik Pozabljena polovica, ki sta ga skupaj izdali založba Tuma in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, prinaša portrete sto tridesetih žensk, ki so se v 19. in 20. stoletju na Slovenskem odlikovale na različnih področjih: v umetnosti, znanosti, politiki, športu, šolstvu in drugih. Ob prelistavanju zbornika se zavemo, da so nekatera imena popolnoma neznana našemu vedenju o preteklosti, nekatera smo kdaj pa kdaj prebrali v kakšni razpravi, članku, le malokatera od teh žensk je postala del naše skupne zavesti, ne vem pa, ali so za katero teh imen izvedeli šolarji pri pouku. Ženske na Slovenskem so se počasi in mukoma prebijale v javnost, še težje pa so se uveljavljale, saj so jim moški določali, kakšno vlogo naj igrajo v javnem življenju. V drugi polovici devetnajstega stoletja so se tudi Slovenci narodno prebudili in kmalu so se naši takratni voditelji zavedeli, da brez žensk pač ne bo šlo. Njihova naloga je bila predvsem vzgoja otrok v narodnem duhu, zato je bil lik matere tako poveličan, kajti samo poročena mati je lahko zagotovila, da bodo otroci v prihodnosti postali spoštovani člani družbe. Da pa bi matere pravilno vzgajale svoje sinove in hčere, bi morale biti vsaj malo izobražene, za njihovo izobrazbo pa so bile potrebne učiteljice. To je bil dolga desetletja edini poklic, ki je bil ženskam dovoljen. Učiteljice so imele vlogo nadomestnih mater, vendar njihovo delo ni bilo tako cenjeno kot delo učiteljev, zato so imele nižjo plačo in ko so se poročile, so izgubile službo. Poleg duhovnikov so bile edine obsojene na celibat. Zato je med pozabljenimi veliko učiteljic, v marsikaterem kraju so bile poleg duhovnikov edine izobraženke in prav med njimi so se odlikovale naše prve pesnice, pisateljice z izjemo nekaterih, ki so izhajale iz bolj premožnih družin in so se s kulturo in umetnostjo seznanjale že v domačem okolju. V našem, tržaškem večnarod-nostnem okolju, kjer sta se spopadali dve politično neenaki nacionalni skupini je bila narodova čast položena v žensko naročje. Ženska se je morala kot žena in mati obnašati brezhibno, saj je bila samo tako porok narodove časti in njegove uveljavitve. Ženske so bile krive, če je bilo med narodom toliko odpadnikov, in da do tega ne bi prihajalo, je bilo potrebno matere izobraževati v narodni zavesti. Zato je tudi začelo izhajati prav v Trstu prvo slovensko žensko glasilo kot priloga časnika Edinost. Njena prva urednica je bila učiteljica in takrat že uveljavljena pisateljica Marica Nadlišek, ki je morala pri svojem urejanju in izbiranju prispevkov za Slovenko upoštevati tudi merila tedanje družbe, ki je žensko delovanje omejevala in marsikdaj obsojala. Zato so bili njeni prvi koraki na področju ženske emancipacije skromni in previdni. Ko se je poročila s poštnim uslužbencem Gregorjem Bartolom pa je pod vplivom takratnih predsodkov, da se za poročeno ženo ne spodobi delovati javno razen na dobrodelnih prireditvah, opustila uredniško delo in žal tudi pisanje. Ko je njena naslednica Ivanka An-žič Klemečič, prva slovenska poklicana časnikarka, bolj odločno zagovarjala pravice žensk, je naletela na odpor družbe in Slovenka je prenehala izhajati. Kljub vsemu pa je bil Trst nekakšen magnet za emancipiranke tistega časa bodisi da so objavljale v Slovenki ali da so nekaj časa živele v našem mestu kot Zofka Kveder, ena naših najbolj uveljavljenih pisateljic na začetku dvajsetega stoletja. Prav v Trstu se je seznanila z bedo takratnega proletariata, ki jo je opisala v svojih novelah. V Trstu sta nekaj časa živeli Ljudmila Prunk-Utva, cenjena otroška pesnica, publicistka in družbena delavka Pavla Hočevar, ki je v težkih razmerah dvajsetih let prejšnjega stoletja urejala revijo Ženski svet, dokler se ni morala skupaj z revijo preseliti v Ljubljano. Ne sme- mo pozabiti delavk na socialnem področju, prva je bila Marija Manfreda Skrinjar, ustanoviteljica Zavoda sv. Nikolaja, kjer so našle zatočišče mlada dekleta, ki so prihajala v Trst iskat zaposlitve in bi se mnoga med njimi brez njene pomoči znašle na cesti. Odlična igralka Avgusta Danilova je nastopala v Narodnem domu, režira-la in poučevala bodoče igralce. Znana gledališka igralka Elvira Terezija Kralj se je rodila v Trebčah in je prav v Trstu začela svojo uspešno igralsko pot. Slikarka Elda Piščanec se je rodila v Piščancih pri Rojanu. Marica Gregorič Stepančič je bila Škedenjka, prav tako učiteljica, pesnica, pisateljica in urednica od leta 1921 do 1923 Glasila zavednega ženstva, ki ga je preimenovala v Glasilo odločnih in neustrašnih, v tistih časih so morale ženske tudi biti take. Zelo aktivna članica ženskih društev je bila tudi Mira Marija Engelman, ki je poučevala v Ciril-Me-todovih šolah v Trstu. Učiteljica v Trstu je bila manj znana pisateljica Marija Kmet, Joža Trdina, ena redkih športnih pedagoginj v tistem času je prav tako nekaj let učiteljevala v Trstu. Breda Šček, skladateljica in sestra duhovnika in politika Virgila Ščeka, je na začetku dvajsetega stoletja obiskovala glasbeno šolo v Trstu in se kot učiteljica vrnila in nekaj let poučevala na različnih ljudskih šolah tako v mestu kot v okolici. Poleg teh, ki jih zdaj poznamo z imenom in priimkom, je bilo veliko neznanih marljivih delavk na šolskem in kulturnem področju, ki so posebno v Trstu oblikovale narodno in kulturno življenje, to so bile članice Ciril-Metodo-ve družbe. Skrbele so za naše šolstvo, da se je razvijalo ob pomoči radodarnih pripadnikov slovenske skupnosti, pa tudi za revne otroke, kar je bilo še posebej dragoceno v času prve svetovne vojne, ko je v Trstu zavladala lakota. Tržaške Slovenke so se tako kot Slovenke v drugih slovenskih krajih odlikovale na številnih področjih, o tem se lahko prepričamo, če prebiramo njihove življenjepise izpod peresa Lelje Re-har Sancin, ki jih Primorski dnevnik že nekaj časa objavlja ob nedeljah. Danes ne moremo trditi, da smo ženske pozabljena polovica, odprta so nam vsa vrata na vseh področjih, morda nekoliko manj v politiki, kjer nam moški krojijo življenje. Obstajajo izjeme, ko se ženska zavihti na predsedniški stol, takrat smo vsi zelo začudeni, kot da polovica človeštva še danes ne bi smela imeti svojih pripadnic na najvišjih družbenih položajih. Žal ženske drugače polnimo strani in minute medijev, ko smo žrtve nasilja, ko prodajamo svoja telesa, ko smo v okras različnim televizijskim zabavnim oddajam ali ko nas uporabijo za reklamo tega ali onega predmeta poželenja. Vse mlade, lepe in vitke. Tak je imperativ kapitala, povpraševanja in potrošnje, pri tem pa milijoni in milijoni žensk živijo v revščini, so žrtve vojn in nasilja, so sužnje v imenu verskih zakonov, po-habljajo jih v imenu tradicije. V zahodnem svetu, v bogatejšem delu sveta smo ženske še vedno zelo uporabne in mnoge med nami pristajajo na vlogo lutk zaradi minute slave, zaradi denarja ali lastnega napačnega vrednotenja. Še vedno nam tista »močnejša« polovica vsiljuje vloge, ki naj bi jih odigrale v družbi. Mogoče se nimamo dovolj rade in se ne znamo ceniti v brk tisti vsakdanji reklami, ki nam dopoveduje, naj se vendar cenimo. Knjiga Blagor Ženskam, ki jo je izdala tržaška založba ZTT in jo je napisala Alenka Rebula, pesnica in psihologinja, nam bo mogoče pomagala, da v resnici spoznamo lastno vrednost, da vzljubimo same sebe, kajti samo tako bomo znale vzpostaviti pravi odnos do sebe in do drugih. Sto trideset pozabljenih žensk mora vzpodbuditi vsako izmed nas, da bomo znale uveljaviti svoje talente na vseh področjih človeškega ustvarjanja. ODPRTA TRIBUNA Naša prihodnost odvisna tudi od skrbi za jezik Drago Gašperlin V nedeljo je Primorski dnevnik objavil novico, da je Janez Gradišnik dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju književnosti, književnega prevajanja, pisateljevanja in jezikoslovstva, tri dni poprej pa kratko vest o okrogli mizi na temo Knjižna norma in jezik v medijih in literaturi, na kateri je tekla ostra debata med zagovorniki strogih jezikovnih pravil na eni in delnega prilagajanja vsakdanji ljudski govorici na drugi strani. Tedaj sem se spomnil, da sta Založništvo tržaškega tiska in Založba Drava Celovec leta 1986 izdala knjigo Janeza Gradišnika s preprostim, a povednim naslovom Naš Jezik. Avtor izhaja iz besed, ki jih je izrekel in zapisal leta 1979 Bojah Štih, da namreč »slovenščini že bije smrtna ura« in da bo »ob koncu drugega in v začetku tretjega tisočletja izginila iz družbe evropskih jezikov«. Gradišniku ni do polemike, ampak poudarja razliko med črnoglednostjo in kar navdušenimi hvalnicami materinščini iz drugih virov. Prešernov nagrajenec meni, da knjižni jezik ne more biti enak nobeni obliki pogovornega jezika, hkrati pa mora biti kar se da blizu govorici, ki jo ljudje spontano uporabljajo, tako da ga lahko obvladajo s kar najmanjšim tru dom. Ker je pa to v na -sprotju z zahtevo, da mora knjižni jezik čimbolj zmanjševati časovno in prostorsko raznoterost, je dejanska rešitev problema samo ravnotežje med tem dvojim. Pokojni hrvaški jezikoslovec Lju-devit Jonke je zadevo razložil takole: »Knjižni jezik se ne sme in ne more zavreti na neki razvojni stopnji, ne more in ne sme pa se razliti ali razvode-neti v novotah v tolikšni meri, da bi to škodilo sporazumevanju, sklepanju, spoznavanju in umetnostnemu učinku«. Knjižni jezik je torej standardiziran pripomoček za sporazumevanje, kateremu je zavestno normiranje nu- jen pogoj, meni Gradišnik, kajti samo z zavestno in strogo normo more služiti nedvoumnemu sporazumevanju brez prostorske in po možnosti tudi brez časovne raznoterosti v pisnem in ustnem izražanju. V tretje tisočletje smo že vstopili, zato lahko Štihovo pesimistično napoved raztolmačimo le kot alarmni zvonec, ki je pa presneto aktualen. S prevzemom predsedstva Evropske unije bo imela Slovenija krasno priložnost za to, da v mednarodnem okviru uveljavi tudi naš jezik; če je ne bo znala izkoristiti, se utegne črnogleda napoved prej ali slej uresničiti. Kako pa mi, ki nas obremenjuje tuji jezikovni vpliv? Bomo upoštevali, da so za ohranitev materinščine in za njeno čistost nujno potrebna temeljna pravila, ali pa se bomo pri besednem sporazumevanju še naprej zadovoljevali s sivino povprečnosti? Mislim, da bi se morali mi podrejati jezikovni normi, ne pa jezik našim muham. nabiralna akcija za obnovo bolnice franja Danes zadnji dan za prispevke preko posebnih bančnih računov Divji hudournik je septembra prizanesel le redkim barakam v bolnici Franja kroma TRST - Nabiralna akcija za obnovo razdejane partizanske bolnice Franje se bo danes formalno zaključila, zato pozivamo vse, ki bi še radi prispevali v sklad za obnovo, da to storijo danes preko posebnihih računov pri Zadružni kraški banki, Zadružni banki Doberdob in Sovodnje, Kmečki banki - Banca di Civi-dale in Antonveneti (agencija v Ul. Filzi). Zbrana sredstva (dokončnih podatkov še ni, do prejšnjega tedna pa je bilo zbranih preko 37.500 evrov) bomo pristojnim izročili v naslednjih dneh. Danes objavljamo drugi del seznama darovalcev s Tržaškega, Goriškega in videmske pokrajine. Prispevki za obnovo bolnice Franja -seznam oktober (2.) Jordan Ferletič, Maria ČeščutTomšič, Erik Peteani, Elena Samar, Dušan in Annamaria Kalc, Marjan in Bruna Spetič, Dušan Gruden, Giovanni Perdec, Franko in Štefan Perco, Vladimiro Coretti, Pepi Starc - Ci-len, Milan Križman, Neva Milič, Valentino, Pavletič, Marco Jarc, Ra-dislav Pavletič, Erika Odorico, Alfons Okretič, Elena Prašelj, Jožko Milič - Alenka Dobrila, Aleksander Kriščjak, Bianca Čok, Evgen Do-brila - Mara Kaučič, Maria Blasina, Zvonimir Kalc, Matej Tul, Elen a Visintin, Aleš Ferfoglia, Elvira Lukman, SkdVesna - Križ, Andrej in Mau-rizio Rosano, Silvester Sosič, Evgen Vodopivec - Marta Grilanc, Sa-vatech D.o.o. Kranj, Boris, Vlasta, Anja in Jasmina Štrekeu, Dana Pra-protnik, Ivan in Marija Škabar, Anna Maria Fabec, Miranda Milkovič, ZdenkoVogrič - Vera Onesti, Roman Gergolet, Francesca Češčut, Nada Devetak, Emilio Jarc, zaposleni v K.B. centru, David in Elena Blasina, Zvonko Milič, VeraTuta in Janko Ban, Maria Rodella, Sergij Hu-su, repentabrska sekcija VZPI-ANPI, Daria Betocchi, Pepi Legiša, Kulturni dom Prosek Kontovel, Giuseppe Ožbot, Ivano Lavrenčič, Gianni Pizzo, Peter Milič in Mimica, Augusto Kozli, VZPI Evald Antončič in Stojan Križ, Leone Kakeš, Silvano Rebula, NadaGrahonja Sabadin, Mi- rijam Gregori, družina Križman Starc, Savina Stoka in Verginella, Matej in Tomaž Caharija, VZPI ANPI Doberdob, ZSKD Gorica - razprodaja knjig, družina Gergolet, Milena Petaros, Dora Rapotec, Lino Caharija in Ada Stoka, družini Gergolet in Babnik, Antonio Frandolič, Nadia Ivancich, Sonya Munroe Abelaf - New York, Tatiana Siškovič in Virneri, Severino Slapnik, KD Danica, Giusto Zavadlav, Boža Pižent, Stanko Bresciani Medvešček, Guglielmo Peric, Guglielmo Hussu, Vera Žužek vd. De Walderste, družina Germano Svara, Tonko in Mirella Furlan, Savina Pellegrini, Sergio Vessel, Marco Zubalič, KD Sovodnje, Slov. kult. središče Planika, Anna Korošec, Danilo Sik, Vittoria Vodi-pivec, Boris Rapotec, Maria Kapelj, Maurica Peric, Sidonja Radetič, gostilna Devetak - Vrh, Vilko Fait, Darko Grgič in Magda Zlobec, Danilo Milkovič, Vojka in Bernard Skerlavaj, Ilija Kalc, Jordan Kalc, Silvano čok, Boris Peric, družina Andrej Berdon, Antonio Bole, Marta Ivašič, Giovanna Batelli, Severina Pernarcich, Nadja Spangher, Ida in Drago Purič, Mirko in Gabi Antonič, Fausta Premru, Majda černe, Mario Ota in Carmela Jerman, Maria Starc, Edoardo Germani, Darinka Bandi, Husu Carla, Oskar Kjuder, Peter Krmec, Ana Pipan Starc, Lara Sirca, Rosa Počkar, Anita Fabbrini, Neva Kozina, LidaTurk, Odinea Cupin, Rosana Cibic, Laura Cesar, Meri Giuliani, Anna Svab, Julka Caharija, KD Skala Gabrje, Alojzija Obad, Alessandro Jerič, Fabio Coretti Komar, ZSKD Julius, Adrijana Juretič - Uršič, Giulio Gulič, družine: čok, Kocjančič, Mezgec, Kralj, Petaros, Mihalič, Albert in Bogomila Doljak, družina Milan Purič, Noemi Rener Glessi, Nela Ukmar Felician, Ada Krašovec, Kulturna zadruga Maja Gorica - kolektiv, Kulturni dom Gorica - kolektiv, Igor Komel, Marco Lutman in Nadia Fait, Slovensko planinsko društvo Gorica, Valeria Figelj, Luciano Pelizzo in Silva Hvala, Judita Korsič, Sonia Božič, KŠD Kras Dol Poljane, družina Radi-slav Skerlj, KD Oton Župančič, Dario Strain, Novi Matajur in ANPI Nadiških dolin, odvetniška pisarna Battocletti, Ernesto Gariup, Franco, Igor, Ivan in Larissa Borghese, Stranka Levih demokratov Nadiških dolin, SKD Slavko Skamperle. / ALPE-JADRAN Petek, 7. decembra 2007 3 slovenska manjšina - Sklep paritetnega odbora V seznam t.i. vidne dvojezičnosti tudi Bardo in del zagrajske občine Na Trbižu in v Naborjetu-Ovčji vasi štirijezični napisi - V Gorici spet izpadla Sv.Gora-Placuta TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino je v seznam občin, krajev in zaselkov, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost, včeraj vključil še ob či no Bar do v Ter ski do li ni ter del občine Zagraj in sicer zaselke Petov-lje, Zdravščino in Ušje. V seznam so uvrstili tudi občini Trbiž in Naborjet-Ovčja vas, kjer pa se bo izvajala štiri-je zič nost. V sklo pu go riš ke ob či ne je iz seznama spet izpadla četrt Svete go-re-Placute. Predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar bo ta seznam v na sled njih dneh po slal pred sed ni ku Dežele Riccardu Illyju, ki je zadolžen za nje go vo do konč no po tr di tev. Prvi seznam t.i. vidne dvojezičnosti je paritetni odbor sprejel 25. septembra po dvodnevnih avdicijah z žu-pa ni zain te re si ra nih ob čin. Ta krat se je za postavitev dvojezičnih cestnih tabel, smerokazov in javnih napisov opredelilo 23 občin, po včerajšnjih sklepih pa je v seznam sedaj skupaj vključenih 27 občin. V primerjavi s seznamom 32 občin, kjer se izvaja zaščitni zakon, manjkajo Tržič, Dreka, Praprotno, Tavorjana in Čedad. Za vključitev narodnostno mešanega ozemlja zagrajske občine v seznam dvojezičnih tabel in napisov se je svojčas zavzel predsednik slovenske konzulte goriške Pokrajine Peter Čer-nic. Odločilen je bil pri tem pristanek Občine Zagraj. Paritetni odbor pa v seznam, kot rečeno, ni vključil goriške Svetogorske četrti in Placute, kot je med drugim zahtevala slovenska konzul ta go riš ke Ob či ne. »Paritetni odbor je glede seznama vidne dvojezičnosti za sedaj upošteval želje in predloge županov. To velja tudi za Sv.Goro-Placuto,« je usmeritev paritetnega odbora utemeljil Brezigar. Izrazil je obžalovanje, da je goriški župan Ettore Romoli po septembrskih avdicijah usmeritev paritetnega odbora označil kot svojo politično zmago. »To ni nogometna tekma, ta ko da gle de te go riš ke če tr ti ni ne zmagovalcev in niti poražencev, tudi zato, ker ni bilo prav nobene bitke,« je dodal predsednik paritetnega odbora. Seznam, ki bo poslan deželni vladi, vsekakor po Brezigarjevih besedah ni dokončen, saj ga lahko paritetni odbor v vsakem trenutku spremeni in dopolni. Če ne bo zapletov, obstaja konkretna možnost, da bo Illy prvi odlok o izvajanju vidne dvojezičnosti pod pi sal in iz dal pred spo mla dan ski -mi deželnimi volitvami. Dežela mora na mreč pred hod no še en krat vpra ša -ti za mnenje zainteresirane župane, tako da se ves postopek zna nekoliko za-vle či. Na srečanju z novinarji je predsednik paritetnega odbora izrazil zadovoljstvo nad potekom zadnjih dogajanj v zvezi z izvajanjem zaščitnega za- Včerajšnja seja paritetnega odbora za slovensko manjšino kroma ko na. » Pred de se ti mi le ti si če sa takš -nega ne bi mogli sploh zamišljati,« je po uda ril Bre zi gar, ki je iz rec no ome -nil napoved župana Roberta Dipiazze, da bo Ob či na Trst v pri hod njih dneh (najbrž 12. decembra) začela izdajati dvojezične osebne izkaznice. Paritetni odbor se bo sedaj spet sestal po vsej verjetnosti po deželnih volitvah. Damijan Paulin je zaman zahteval, naj se v seznam vidne dvojezičnos-ti vklju či Pla cu to-Sve to gor sko če trt in to ne glede na odklonilno stališče goriškega župana. Mario Lavrenčič sicer razume, da paritetni odbor upošteva mnenja občin in županov, ne sprejema pa Romolijevega odklonilnega stališča, zato je predlagal, naj paritetni odbor na prihodnji seji vključi omenjeno območje goriške občine v ta seznam. »Paritetni odbor ne sme biti le neke vrste poštni predal, ki pasivno sprejema zahteve županov,« je dejal Stojan Spetič, ki je obžaloval tako izključitev Svetogorske četrti, kot tudi Katinare. Po njegovem se paritetni odbor opredeljuje za preveč restriktivna določila pri javnih napisih (omenil je sre diš če Tr sta), za ka te re, ta ko Spe tič, država še ni namenila potrebnih finančnih sredstev, saj je zanje potreben zakon, ki je komaj začel svojo parla-men tar no pot. Sandor Tence čedad - Danes večer Film Video Monitorja v Gledališču Ristori Na ogled večkrat nagrajeni film Jana Cvitkoviča Odgrobadogroba ČEDAD - Po uspešni lanskoletni izvedbi, na kateri si je številno občinstvo ogledalo film Paola Rojattija Človek iz Srednjega, ki je bil pos net pred šti ri de se ti mi le ti, zdaj že ustaljeni predstavitveni večer v Čedadu nadaljuje s predstavljanjem vrhuncev slovenskega filma. Občinstvu ponuja tokrat v čedaj-skem gle da li šču Ris to ri na ogled film Odgrobadogroba, s katerim se je Jan Cvitkovič uveljavil kot eden od najbolj zanimivih mladih režiserjev v evropskem prostoru. V omenjenem filmu se glavni junak Pero preživlja s pisanjem pogrebnih govorov v majhni slovenski vasi. Noro je zaljubljen v Renato in preživlja čas z njeno čudaško razširjeno družino ter s prijateljem Šu-kijem, mehanikom, ki je zaljubljen v njegovo sestro Ido. Dogodki, ki povezujejo glavne junake, so sprva opisani na lahkoten, pomirjujoč način. Prikazujejo majhen svekimi Jan Cvitkovič kroma rutinskimi opravili. Ta umirjenost se nenadoma poruši zaradi vrste strašnih dogodkov, ki pretresejo življenja junakov. Po beneškem zlatem levu prihodnosti, osvojenem leta 2001 s filmom Kruh in mleko, je Cvitkovič z no vim ce lo ve čer cem po bral šte vil -ne nagrade v evropskem prostoru: v San Sebastianu, Varšavi, Cottbu-su in Turinu so z odobravanjem sprejeli njegovo drugo delo, ki o nebu in zemlji, življenju in smrti go- vori s popolnoma samosvojim oseb nim sti lom. Predstavitveni večer Film Video Monitorja v Čedadu pa ne bo omejen le na predstavitvev večkrat nagrajenega Cvitkovičevega filma. Ponudil bo tudi kratko napoved, odlomek iz filma Mala apokalipsa, zadnjega filma Alvara Petriciga v produkciji Kinoateljeja in Kulturnega društva Ivan Trinko. Ta film zaključuje trilogijo, ki jo je začel film Sarce od hiše in nadaljeval film Starmi cajt. Predstavitve filma Odgrobadogroba na Film Video Monitor 2007 v gledališču Ristori danes ob 20.45 uri se bo udeležil tudi režiser. Večer organizirata Kulturno društvo Ivan Trinko in Kinoatelje v sodelovanju s Študijskim centrom Nediža. Vstop na predstavo pa je brezplačen. Zaradi prizorov in vse-bi ne je film pri me ren le za od ra sle ose be. zaščitni zakon Ozemlje naše dežele, kjer se bo izvajala vidna dvojezičnost pokrajina trst Občina Dolina Občina Devin-Nabrežina Občina Repentabor Občina Zgonik Občina Trst (vasi Križ, Prosek, Kontovel, Opčine, Trebče, Padriče, Gro- pada, Bazovica, Bani, Ferlugi in Lonjer) Občina Milje (Korošci, Žavlje, Rabojez, Štramar, Beloglav) Pokrajinska uprava (ozemlje, kjer se izvaja člen deset zakona 38) pokrajina gorica Občina Doberdob Občina Ronke Občina Sovodnje Občina Števerjan Občina Gorica (krajevnisosvetiŠtandrež, Pevma-Št. Maver-Oslavje, Pod-go ra) Občina Krmin (naselja Plešivo, Subida, Ceglo, Novaje, Pradež, Monte in Mon to na) Občina Zagraj (naselja Zdravščina, Ušje in Petovlje) Pokrajinska uprava (ozemlje, kjer se izvaja člen 10 zakona 38) Gorska skupnost Brda-Nadiške in Terske doline (ozemlje v goriški pokrajini) pokrajina videm Občina Fojda (naselja Čenebola, Podcerkev, Podrata, Vila, Garmovšči- ca, Podvila ter v italijanščini Costapiana in Pedrosa) Ob či na Gr mek Ob či na Bar do Občina Neme (naselje Černjeja) Ob či na Pod bo ne sec Občina Rezija (krajevna različica slovenskega jezika) Občina Šent Lenart-Podutana Občina Sovodnja Občina Srednje Občina Špeter (krajevno narečje) Občina Tipana Občina Ahten Zveza občin Ahten-Fojda Zveza občin Špeter-Podbonesec-Sovodnje Gorska skupnost za Nadiške in Terske doline ter Brda (ozemlje videm- ske pokrajine) Gorska skupnost Humin in Kanalska dolina Pokrajina Videm (ozemlje, kjer se izvaja člen deset zakona 38) Občina Trbiž (štirijezični napisi) Občina Naborjet (štirijezični napisi) 4 Petek, 7. decembra 2007 GOSPODARSTVO / vinarstvo - Še o predstavitvi Vinakrasa v tržaški Expo Mittelschool Sežanska vina »bližja« po padcu schengenske meje Predstavitev sta vodila Vesna Guštin in gostitelj Francesco Razzetti TRST - Kot smo že poročali, je bila ! ^ Tj- v ponedelejk uradna predstavitev vin in ljudi, ki jih pridelujejo v okviru znane sežanske kleti VINAKRAS. Engostronomska poznavalka Vesna Guštin je skupaj z gostiteljem Francescom Razzettijem predstavila zastopnike zadružne kleti, ki praznuje letos 60-letnico: direktorja Marjana Coljo, vodjo prodaje Braneta Gasparinija in enologa Tomaža Škerlja. Glavno besedo je imel pravzaprav slednji, ki je opisal vina v pokušnji: najprej »poskusno« vitovsko in že ustaljeno mal-vazijo (letnik 2006). Nato je bila na vrsti malce provokativna kraška penina 2005, ki je tradicionalni degustatorji še niso povsem sprejeli. Gre za rdečo penino, saj na Krasu v Sloveniji proizvajajo pretežno rdeča vina, predvsem teran, medtem ko se pri nas v zadnjih desetletjih zelo uveljavjajo bela. V pokušnji je bil še izbrani teran 2006 in arhivsko vino teranton 1997, ki ga sežanska klet proizvaja samo za nekatere letine, npr. 1979, 1983, 1997, 2003, 2006. V povezavi z vini je bil odlični kraški pršut in kravji sir, za zaključek pa še teranov liker. Med gosti večera sta bila tudi Boris Siega in Igor Rogelja, od tržaškega podjetja Velox, ki od vsega začetka uvaža in distribuira v Italiji (poleg Radenske in Rogaške) kraški teran in ostala vina Vinakrasa. Predsednik SDGZ Siega je orisal zlasti komercialni vidik in ovrednotil vlogo takšnih proizvajalcev, kot je sežanska klet ali drugi večji proizvajalci (npr. Vinakoper idr.), ki jamčijo kontinuiteto tako glede letin kot tudi glede proizvodnje, ob spoštovanju razmerja med ceno in kakovostjo, kar gostinci še posebej cenijo. Pobuda za to predstavitev se je porodila ob nedavnem srečanju čezmejne kraške kuhinje v Komnu, v okviru projekta Utrinki in okusi Krasa brez meja. Zanimivo je, da je v izbranem degustacijskem salonu v Ul. S.Nicolo', kjer se promovira pretežno t.im. »nišne« vinarje, tokrat nastopil takšen proizvajalec, ki je situiran tudi na večjih trgih. Lepo je tudi, da je prišlo do seznanjenja s sosedi prav nekaj dni pred padcem schengenske meje. Kot sta povedala Vesna Guštin in kletni mojster Tomaž Škerlj, sežanska zadruga, ki sodeluje s približno 150 kooperanti in ima okrog 50 hektarjev vinogradov, razpolaga z lepo kletjo, pripravno tudi za obiske in degustacije. V kleti, čisto zraven sežanske cerkve, ki jo je zgradila leta 1861 znana gostinska družina Mahorčič, sprejemajo goste tudi v italijanskem jeziku in zato bodo dobrodošli tudi gosti iz Tržaškega in širšega italijanskega območja. Davorin Devetak Dobra poznavalka pristne kuhinje in žlahtne kapljice Vesna Guštin predstavlja sežanske goste kroma tržaška tz - Majhna in srednja podjetja Prispevki za pravno pomoč pri postopkih v zvezi s patenti Stopnja prispevka dosega 50 odstotkov skupnega stroška TRST - V okviru posegov, ki jih finančno podpira Dežela Furlanija-Julijska krajina in imajo za cilj zaščito patentiranih proizvodov v smislu deželnega zakona št. 26/2005, podeljuje tržaška Trgovinska zbornica prispevke v obliki sodelovanja pri stroških za pravno pomoč pri zagonu ali pri opredelitvi zunajsodnih ali sodnih postopkov, vezanih na zaščito patentov, ki se nanašajo na industrijske izume, na modele koristnosti in na risbe ali modele, ki zadevajo dobrine, proizvedene na ozemlju Furla-nije-Julijske krajine. Stopnja prispevka dosega 50 odstotkov stroška, ki sicer ne sme preseči zgornje meje 3500 evrov. Zainteresirana podjetja lahko vložijo prošnjo za prispevek v uradih Trgovinske zbornice do 31. decembra letos. »Orientacijska patentna točka za majhna in srednja podjetja« je služba tehnične pomoči, ki jo financira Dežela Fur-lanija-Julijska krajina, na področju informiranja o načinih za pridobitev patentov za industrijske izume, modele koristnosti in ornamentalne modele ali risbe. Služba je namenjena podjetnikom iz tržaške pokrajine in ima namen širiti poznavanje instrumentov, ki jih imajo na voljo za zakonsko zaščito lastne kreativnosti in za ovrednotenje svoje podjetniške zamisli. Službo tehnične pomoči vzdržuje urad za patente pri tržaški Trgovinski zbornici, na katerega se lahko interesenti obrnejo po predhodnem dogovoru (praviloma vsako prvo sredo v mesecu med 14. in 17. uro) in izpolnitvi obrazca (ki ga lahko pošljejo tudi po faksu ali po elektronski pošti), v katerem podjetnik strnjeno opiše argument, o katerem želi razpravljati. Tehnično pomoč izvaja svetovalec za industrijsko lastnino, in to na sedežu zbornice in ob navzočnosti predstavnika njenega patentnega urada. Storitev bo brezplačna do 31. decembra 2008, interesent pa bo moral kriti stroške morebitnih specifičnih raziskav v podatkovnih bazah. Služba je sicer informativne narave in ne podaja profesionalno izčrpnega mnenja (kar pomeni, da svetovalec in zbornica ne nosita odgovornosti za rešitev interesentove vloge), izvaja pa se na individualnih srečanjih. podjetništvo - Predstavitev s predsednikom Dežele Illyjem Podjetniška družina Dukcevich v Roveredovi monografiji Vis à vis TRST - »Njihovo podjetje se skozi čas ni samo razvijalo v kontinuiteti, ampak je tudi večkrat začelo znova in se nanovo oblikovalo. Kaj je to, če ne inovativnost?« S tem retoričnim vprašanjem je predsednik Dežele FJK Riccardo Illy pospremil izid monografije o tržaški podjetniški družini Dukcevich, ki jo je z naslovom Vis-à-vis uredil Pino Roveredo, izdala pa založniška hiša Il Sole 24 Ore s podporo Dežele FJK. Tržaški književnik Roveredo, ki je deset let delal kot delavec v tovarni Dukcevich, je prepričan, da je ta družina-podjetje model ne samo zaradi vztrajnosti, ampak tudi zato, ker je svojo rast večkrat »ponovila« oziroma začela znova. Sinočnje predstavitve v dvorani Friulie se je udeležil tudi Mario Dukcevich, ki ni skrival ganjenosti nad zgodbo svoje družine in podjetja, izšlo izpod peresa Pina Rovereda, ki po njegovih besedah »prodaja poezijo in dobre besede«. Naj spo mni mo, da sta ustano vitelja podjetja, Stefano in Carolina Dukcevich, prišla v Trst po koncu vojne iz Slavonije. Na posnetku Kroma Mario Dukce-vich, Illy in Roveredo. V Sloveniji primanjkuje delovne sile LJUBLJANA - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet v decembrskem poročilu ohranja rating Slovenije na DB2b, s čimer je na regionalni lestvici še vedno na vrhu, rating pa ima še naprej oznako za rast. Ob tem analitiki opozarjajo, da se delodajalci srečujejo s pomanjkanjem delovne sile, kar se sicer še ni odrazilo na rasti plač, bi pa lahko pripeljalo do splošnega dviga plač. Delovna sila najbolj primanjkuje v gradbeništvu, hotelirstvu in gostinstvu ter na področju poslovnih storitev. Poročilo še navaja dejstvo, da je predsednik Slovenije postal Danilo Turk, ki je po oceni Dun&Bradstreet taka osebnost, ki bo delovala kot povezovalni člen med levico in desnico. Na MIB posvet o projektu Solvency II TRST - Združenje italijanskih zavarovalnic ANIA, zavod za raziskovanje in razvoj zavarovalništva IRSA in tržaška menedžerska šola MIB School of Management prirejajo v okviru masterja o zavarovalništvu in upravljanju tveganj posvet z naslovom Sitem notranjega nadzora in funkcija upravljanja tveganj v zavarovalnih podjetjih. Srečanje bo prihodnji petek, 14. decembra od 9.45 do 16.30 na sedežu MIB v palači Fer-dinandej, v ospredju razprave pa bo projekt Solvency II, ki je prešel v odločilno fazo, potem ko je Evropska komisija julija letos izdala okvirno direktivo s splošnimi načeli za bodoči režim previdnostnega nadzorovanja, ki bo začel veljati v letu 2010. FJK pospešuje kongresni in navtični turizem VIDEM - Deželni odbornik FJK za proizvodne dejavnosti Enrico Bertossi je včeraj v Vidmu predstavil nove pobude za promocijo kongresnega in nav-tičnega turizma, ki imata v turistični ponudbi dežele zelo omejen delež, saj kar 70% odpade na letni obmorski turizem. Dežela namerava organizirati skupno promocijo, v okviru katere bodo razviti novi turistični produkti za sektorje, ki naj bi dobili večjo težo. Bernheim bo častni občan Trsta TRST - Predsednik družbe Generali Antoine Bernheim bo danes postal častni občan Trsta. Župan Dipiazza mu bo listino o častnem občanstvu izročil na izredni seji občinskega sveta. Evropska centralna banka 06. decembra 2007 evro valute povprečni tečaj 06.12 05.12 ameriški dolar 1,4554 1,4720 japonski jen 161,55 162,33 kitajski juan 10,7838 10,8751 ruski rubel 35,7590 35,9640 danska krona 7,4587 7,4574 britanski funt 0,71850 0,72240 švedska krona 9,3905 9,3985 norveška krona 8,0460 8,0700 češka krona 26,121 26,237 švicarski frank 1,6503 1,6458 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,09 252,89 poljski zlot 3,5823 3,6000 kanadski dolar 1,4817 1,4975 avstralski dolar 1,6726 1,6950 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5207 3,5474 slovaška krona 33,188 33,260 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6989 0,6990 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,28 91,31 turška lira 1,7150 1,7330 hrvaška kuna 7,3260 7,3265 Zadružna Kraška banka 06. decembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4789 1,4486 britanski funt 0,7290 0,7122 švicarski frank 1,6731 1,6323 japonski jen 166,0500 157,9500 švedska krona 9,6303 9,1697 avstralski dolar 1,7203 1,6477 kanadski dolar 1,5135 1,4558 danska krona 7,6032 7,3167 norveška krona 8,2512 7,8487 madžarski florint 259,2122 246,5677 češka krona 26,8929 25,5810 slovaška krona 34,0915 32,4285 hrvaška kuna 7,5096 7,1433 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 06. decembra 2007 evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4781 1,4417 britanski funt 0,7307 0,7127 danska krona 7,570 7,383 kanadski dolar 1,5013 1,4643 japonski jen 163,87 159,84 švicarski frank 1,6731 1,6319 norveška krona 8,171 7,970 švedska krona 9,526 9,291 avstralski dolar 1,6944 1,6527 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM m ^■bancagbicola kmečka banka ^J Milanski borzni trg 06. decembra 2007 Indeks MIB 30: +0,07 delnica cena € var. % AEM 2,93 +0,55 ALLEANZA 9,105 +0,05 ATLANTIA 25,94 -0,46 BANCA ITALEASE 9,9 +0,12 BANCO POPOLARE 15,02 -0,33 BPMS 3,785 -0,39 BPM 9,815 -0,15 EDISON 2,3175 +0,37 ENEL 8,36 +1,09 ENI 25,06 +0,80 FIAT 17,3 -4,72 FINMECCANICA 19,74 -1,74 FONDIARIA-SAI 29,33 -1,25 GENERALI 31,71 +0,19 IFIL 6,77 -2,45 INTESA 5,475 +0,55 LOTTOMATICA 23,33 -1,14 LUXOTTICA 21,83 -0,59 MEDIASET 6,555 -0,44 MEDIBANCA 15,51 -0,19 PARMALAT 2,56 -1,35 PIRELLI 0,8165 -0,40 SAIPEM 27 -2,39 SNAM 4,4325 +0,49 STMICROELEC 10,61 -0,29 TELECOM ITA 2,225 -0,54 TENARIS 15,77 -0,20 TERNA 2,7275 -0,13 UBI BANCA 19,18 +0,42 UNICREDITO 5,87 +0,91 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN schengen - Priprave na padec meje Milje: krajevno slavje na mejnem prehodu Cerej Padcu (krajevne) meje bosta nazdravila župana Nesladek in Popovič MILJE - Miljska občina bo 22. decembra prizorišče ene od šestih vseev-ropskih manifestacij ob širitvi schengnske meje v Evropski uniji. Osrednja prireditev na mejnem prehodu Ra-bujez-Škofije bo v domeni obeh državnih vlad, italijanske in slovenske, ter Dežele Furlanije-Julijske krajine. Občinska uprava pa se že nekaj tednov pripravlja na vrsto krajevnih prireditev, ki bodo dosegle višek v soboto, 22. decembra, zvečer na mejnem prehodu Cerej. Tu, na kraju, kjer je zadnja leta stekla Odprta meja med čezmejnima občinama, bosta padcu meje nazdravila prva občana obeh čezmejnih občin: miljski župan Ne-rio Nesladek in njegov koprski kolega Boris Popovič. Na prireditvi bodo nastopila krajevna kulturna in športna društva, pripravo svečanosti pa bosta koordinirala miljska odbornica za kulturo Roberta Tarlao in koprski podžupan Alberto Scheriani. Miljska občina se je v drugi polovici novembra udeležila srečanja na sedežu tržaške pokrajine, na katerem so se domenili o slavjih ob širitvi schengnske-ga območja na Slovenijo tako na mednarodni ravni (mejni prehod Rabujez-Škofije) kot na pokrajinski ravni (mejni prehod Fernetiči). Miljsko občino je takrat predstavljal odbornik Edmondo Bussani. Včeraj je povzel dosedanje priprave na padec meje. Pred nekaj dnevi je bil na tržaški prefekturi sestanek, na katerem je bilo odločeno, da bo treba vse potrebne novosti na mejnih prehodih uvesti do 20. decembra. Na območju miljske občine bodo v te spremembe vključeni vsedržav-no cestno podjetje Anas (na mejnem prehodu Rabujez-Škofije), tržaška pokrajina (na prehodih Lazaret, Čampore in Korošci, ker sem vodijo pokrajinske ceste) in miljska občina, ki bo odgovorna za spremembe na mejnih prehodih Plavje, Osp in Cerej. Miljska občinska uprava je v sredo pripravila okvirni načrt posegov na mejnih prehodih, za katere je odgovorna. V roku do 20. decembra bodo odstranili sedanjo cestno signalizacijo in jo zamenjali z novo (na primer ostranili bodo znake o obveznem ustavljanju pred mejnimi prehodi ter jih nadomestili z novimi znaki o postopni upočasnitvi hitrosti pred mejnimi prehodi in o izhodu iz Italije in vhodu v Slovenijo. Na vseh prehodih bodo tudi namestili nove modre table z imenom nove članice schengnske-ga območja Slovenije in evropskimi zvezdicami. Poleg tega bodo morali na nekdanjih mejnih prehodih druge kategorije namestiti novo, primernejšo razsvetljavo, da bo odgovarjala mednarodnim cestnim predpisom. Z odprtjem mejnih prehodov bodo te ceste postale tako imenovane »mednarodne ceste« (podobno kot cesta od Komna do Šempolaja, kar bo omogočilo vzpostavitev redne čez-mejne avtobusne proge). Odbornik Bussani je poudaril, da so priprave na miljski strani dobro v teku, izrazil pa je domnevo, da bodo na slovenski strani stekle z večjo paro, kar najbolj zgovorno kaže dosedanje dogajanje na mejnem prehodu Škofije, kjer so na slovenski strani že odstranili policijske kabine. Vsa pripravljalna dela bodo vsekakor dokončana do 20. decembra. Na vseh maloobmejnih prehodih bodo v noči na 21. decembra, minuto po polnoči, končno opravili še zadnje opravilo: odstranitev zapornic. Na teh prehodih bodo takrat krajše svečanosti, z zdravicami med policijskimi organi z obeh strani. M.K. Mejni prehod Cerej: Odprta meja 2003 kroma fernetiči - Na slovenski strani meje Policijske kabine v »staro železo« Slovenija pospešeno odstranjuje »fizične ovire« z mejnih prehodov, ki jih kmalu ne bo več Tudi na mejnem prehodu pri Fernetičih so začeli odstranjevati policijske kabine na slovenski strani meje dani toscano FERNETIČI - Medtem ko na italijanski strani kabine za policijsko mejno kontrolo še vse trdno stojijo, pa so jih na slovenski strani že začeli odstranjevati. Začeli so na Škofijah, včeraj pa so »padle« tudi policijske mejne točke na Fernetičih. Posnetek z nekdaj najbolj obleganega mejnega prehoda med Italijo in takratno Jugoslavijo (v zlatih časih tržaške trgovine so se pred desetletji na sežanski strani ustvarjale na kilometre dolge kolone kupcev, ki so prihajali v Trst po nakupih) nam je včeraj poslal naš bralec Dani Toscano. Kot j e znano, bo na tem mejnem prehodu 20. decembra zvečer velika prireditev, ki bo potekala v velikanskem šotoru, v katerem bodo »nazdravili« vstopu Slovenije v schengenski šotor. Prisotne bodo pozdravili predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, župani Trsta, Repentabra in Sežane Roberto Dipiazza, Aleksij Križman in Davorin Terčon ter predsednik Tržaške trgovinske zbornice Roberto Paoletti. Slavje se bo začelo ob 21. uri in bo trajalo do 1 ure zjutraj. trst - Padec meje Illy se ne boji »bega« podjetij v Slovenijo TRST - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy se nikakor ne boji »prebega« podjetij iz naše dežele v Slovenijo. Illy je to povedal med včerajšnjim pogovorom z novinarjem Gazzettina Lor-enzom Marchiorijem, ki ga je neposredno prenašala internetska televizija deželne uprave. »Letna razvojna stopnja Slovenije znaša okoli sedem odstotkov, kar je en krat to li ko več kot v Ita li -ji, nezaposlenost v sosednji državi pa je že itak na zelo nizki ravni,« je poudaril Illy. V Sloveniji bi torej podjetja iz naše dežele s težavo dobila delovno silo, dohodki delavcev v Sloveniji pa se precej približujejo na šim, ta ko da je ma lo mož nos -ti, da bi se delavci iz Slovenije množično selili v Furlanijo-Julijsko kraji no. Predsednik deželnega odbora je izpostavil dejstvo, da je vse več podjetij iz Slovenije, ki investira pri Riccardo Illy kroma nas. Navedel je primer svetovno znanega slovenskega podjetja bratov Jakopin, ki je že kupilo zemljišče v bližini Tržiča, kjer načrtuje to-var no so dob nih plo vil, v pr vi vrs ti jadrnic. »Slovenija in naša dežela zelo dobro sodelujeta, med njima pa se tudi odvija zdrava konkurenca, saj vsakdo hoče pritegniti investitorje in okrepiti delokrog svojih podjetij«, je poudaril še Illy v intervjuju z novinarjem beneškega dnevnika. celovec - Predstavitev Koroškega zbornika za leto 2007 »Kaj se bo dogajalo z mejami v glavah Korošcev?« CELOVEC - »Geografske meje bodo še naprej obstajale, politične se tudi zaradi padca schengenske meje hitro spreminjajo oz. izginjajo. Najbolj zanimivo vprašanje pa je, ali se bo kaj zgodilo z mejami tudi v glavah Korošcev in Korošic?« To so se ob predstavitvi že 14. Koroškega zbornika za politiko 2007 včeraj v Celovcu spraševali vsi trije izdajatelji, politologi Peter Filzmaier, Karl Anderwald in Karel Hren, edini koroški Slovenec v omenjeni trojki. V novem zborniku 23 avtorjev in avtoric kritično osvetljuje politično dogajanje na Koroškem v iztekajočem se letu 2007. Zaradi skorajšnjega vstopa Slovenije v schengensko območje pa je posebno težišče letošnjega almanaha vprašanje meje, ki je že v nekaj dneh ne bo več. Od 21. decembra naprej namreč na mejnih prehodih s Slovenijo ne bo več mejnih kontrol, korist od tega pa ne bo imel le vsak posameznik, ki bo brez ovir lahko prišel iz ene države v drugo, temveč tudi politika na Koroškem. »Seveda le, če bo za priložnosti, ki se odpirajo, tudi znala in hotela zagrabiti,« je na predstavitvi poudaril soizdajatelj zbornika Karel Hren. Peter Filzmaier, z univerze v Kremsu, pa je v zvezi z deželno politiko na Koroškem pristavil, daje do pred nekaj dnevi vse kazalo, da bo deželni glavar Haider spet kot prvi prečkal ciljno črto. Toda objava slik, ki kažejo Haiderja v neki diskoteki z mladeniči v dokaj dvoumnih situacijah, je močno spremenila Hai-derjevo podobo. Včeraj je Filzmaier celo namignil, da Haider po tem dogodku nima več prednosti pred tekmeci in da zna to imeti tudi posledice za njegovo politično bodočnost. Razlog, da je Haider še na čelu koroške deželne vlade, je v glavnem v tem, da je v svoji stranki in tudi po takšnem dogodku slej ko prej neos-poravan, je menil Filzmaier, kajti vsak drugi politiki v drugi politični stranki bi moral po takšnem nastopu oditi. Na tiskovni konferenci se je dotaknil tudi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Dejal je, da to vprašanje očitno še dolgo ne bo rešeno, kajti tudi kancler Gusenbauer julija letos zamudil kratko-časno okno za rešitev oz. se ni upal zadevo rešiti proti Haider-ju. Ob tem je še opozoril, da raziskave kažejo, da Koroščci vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel ne prisodijo še toliko pomena kot pred še pred nekaj leti, toda tudi manjša mobilizacija koroške javnosti zadostuje, da se Haider temu vprašanju ne bo odpovedal, saj mu zagotavlja vsaj medijsko prisotnost ne le v deželi sami, temveč tudi na avstrijski in evropski ravni. Na vprašanje PD, ali bodo na Koroškem že prihodnje leto deželnozborske volitve, kakor to želi Haiderjev BZÖ, ali pa šele leta 2009, kot to zagovarjajo predvsem socialdemokrati, se ugledni politolog ni hotel opredeliti. Socialdemokrati bi bili na boljšem, če bi bile občinske in deželnozborske volitve skupaj, in to leta 2009, Haiderjev BZÖ pa bi se verjetno najbolje odrezal, »če bi volitve bile na dan četrtfinala evropskega nogometnega prvenstva«, se je pošalil Filzmaier. »Tisti, ki bo uveljavil svoj termin, bo v boljšem položaju,« je menil ugledni avstrijski politolog. »Koroški zbornik za politiko 2007« je izšel pri založbi Kärntner Druck- und Verlags GmbH, obsega 336 strani, stane pa 25 evrov. Ivan Lukan 6 Petek, 7. decembra 2007 ALPE-JADRAN / trst - Predstavitev deželnega poročila o zaposlenosti žensk Ženska izobrazba prispevala k razvoju družbe 54,8 odstotka žensk je v deželi delovno aktivnih - Družinske obveznosti so še vedno ovira TRST - V letošnjem evropskem letu enakih možnosti je prišel tudi čas, da se skupaj zazremo v položaj žensk v naši deželi in tehtno ocenimo, kateri naj bodo prihodnji ukrepi. Kot idealna odskočna deska se je včeraj ponudila predstavitev poročila o zaposlenosti žensk in posledičnega uresničevanja politik usklajevanja v deželi Furlaniji- Julijski krajini v letu 2007. Na tržaški Pomorski postaji se je včeraj zbralo večje število poslušalcev (sicer jih je bila večina ženskega spola), ki je z velikim zanimanjem sledilo srečanju, ki gaje ob deželni svetnici za enake možnosti Marii Graz-ii Vendrame uvedla deželna odbornica FJK za finance in enake možnosti Michela Del Piero. Slednja je opozorila, da ponuja zajetna publikacija podroben pregled (z vrsto grafov in raziskav) nad žensko vlogo v deželi in poudarila, daje deželna uprava zelo pozorna na žensko problematiko pravzaprav na ovrednotenje žensk. »Mislim, da je v luči zaposlenosti žensk naša dežela končno ubrala pravo pot: v preteklem letu je bilo namreč zaposlenih žensk 54,8 odstotka (46,3% na državni ravni) in hitrih nog se bližamo ciljem liz-bonske strategije, ki usmerja države članice EU pri izvajanju konkurenčnih in dinamičnih gospodarskih oziroma socialnih reform in predvideva, da se do leta 2010 doseže 60-odstotni lizbonski cilj,« je povedal direktor Deželne agencije za delo in poklicno usposabljanje Domenico Tranquilli. Poročilo sestavlja več zapisov izpod peres docentov in izvedencev, ki se v bistvu delijo na tri dele: prvi zajema različne poglede ženske zaposlitve (glede na opravljeni študij oziroma pridobljeno izobrazbo) v zadnjih petdesetih letih in analizira ovire ter priložnosti, ki so jih ženske srečale na poti razvoja in rasti; drugi se dotika ženskega podjetništva, ki je v zadnjih dvajsetih letih zabeležilo vidno rast, vendar je še vedno v domeni moških; tretji pa uokvir-ja različne politike, ki jih je deželna uprava uvedla v zadnjih letih, upoštevajoč organizme za enakost, socialne centre ipd. Ženska izobrazba in emancipacija sta bistveno prispevali k napredku in razvoju družbe, so poudarile nekatere docentke tržaške univerze, ki so s svojimi članki sodelovale pri publikaciji. Pred petdesetimi leti so le redke ženske v deželi FJK izbrale univerzitetni študij, njihovo število pa se je danes kar za 23 krat pomnožilo; pravzaprav so ženske v tem tudi bistveno prekosile svoje moške kolege. Glede zaposlitve pa so včeraj izstopali podatki, da so nekatere oblike diskriminacije še vedno prisotne; na področju trga dela velja načelo enakega plačila za enako opravljeno delo, dejansko pa kljub pri- Z včerajšnjega srečanja na tržaški Pomorski postaji kroma zadevanjem statistike kažejo, da so ženske za enako delo manj (-20%) plačane kot moški. Razlika v plači pa je lahko zanje žalitev. Večina žensk je zaposlena v terciarnem sektorju ali na izobraževalnem področju, kar zadeva znanstvene tematike pa se jih največ odloča za medicino. Po podatkih, ki jih posreduje publikacija se je v letih zmanjšala brezposelnost, rodil pa se je nov pojem prekernosti, se pravi ovire, ki jo gre čim prej odpraviti. Polovični delovni urnik, t.i. part time je danes ženskam pisan na kožo in družinske obveznosti (z otroki oziroma s starejšimi družinskimi člani) so še vedno glavni vzrok za to, da niso ženske delovno aktivne. Ravno na to vprašanje se je navezala tudi predsednica deželne komisije za enake možnosti Renata Brovedani, na okrogli mizi, na kateri so sodelovale novinarka Viviana Valente, podjetnica Manuela Casadio Montanari, odbornica za socialo v tržiški občini Silvia Altran, deželna svetnica Alessandra Guerra, predstavnica Sisse Raffael-la Ruminati in vodja tržaških sodnih uradov Laura Famulari, pa so se sogovornice lotile prisotnosti žensk na različnih delovnih področjih. Zaključki srečanja pa so bili poverjeni deželnemu odborniku za delo Robertu Cosoliniju. Kaže, da bodo morale ženske v prihodnje zaigrati vse svoje adute, če bodo želele družbo nekoliko bolj žensko obarvati in uživati končno enakost med spoloma... Zakaj pa ne. (sas) trbiz - NESREČA PRI DELU Z bagerjem po hribu v smrt TRBIŽ - Sodelavci so opazili, da je zaščitna ograja strgana. Začeli so gledati naokrog, tudi bagra, ki ga je upravljal 39-letni Peter Forer, doma iz Bocna, ni bilo nikjer. Polastila se jih je zla slutnja, bager je bil okrog 200 metrov nižje, Mladi Forer j e bil ukleščen v zmečkani kabini. Stekla je reševalna akcija, vendar je bilo žal vse zaman, težke poškodbe so mu bile usodne. Nesreča se je pripetila nekaj po 9. uri na progi, ki s Trbiža pelje na 1300 metrov visok hrib Breznig nad Trbižem. Proga je bila dve desetletji zaprta, letos pa jo je družba Promotour začela obnavljati, delali so vse poletje. Obnovo so poverili podjetju Wieser iz Južne Tirolske, ki je specializirano za take posege in razpolaga z izkušenimi ljudmi. Sedaj so bili z deli pri koncu, z mehanizacijo so se pomikali po hribu navzdol, še kakšen dan in bi zapustili Trbiž. Mla di Pe ter Fo rer je vče raj upravljal bager, bilje nekje na polovi- ci proge, ki je lažja kot druge v bližini, namenjena je družinskemu smučanju. Kaj se je zgodilo, morda ne bo nikoli pojasnjeno, saj v bližini ni bilo nobenega očividca in sedaj o vzrokih lahko samo ugibajo: morda je mlade-ni ča ob šla sla bost, mor da mu je zdrsnilo na poledeneli in blatni podlagi, morda je prišlo do okvare na stroju. Bager je zdrsnil s proge, ni ga bilo več mogoče ustaviti, obstal je šele dvesto metrov nižje. Sodelavci so poklicali na pomoč, zdravnika so pripeljali s helikopterjem, s kablom so ga spustili do ponesrečenca. Forer je bil v zmečkani kabini, dihal je. Zdravnik j e skušal narediti vse, da bi mu pomagal, prišla je tudi gorska reševalna služba finančne straže. Vse j e bilo zaman, čez dve uri se mu je srce za vedno ustavilo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Trbižu, agenti pa so uvedli preiskavo, da bi ugotovili natančen vzrok nove tragedije pri delu. Illy spet podpira zavezništvo s SKP TRST - »Levica v Furlaniji-Julij-ski krajini ni blokirala nobene reforme in nobenega pomembnega ukrepa«. Tako Riccardo Illy, ki se zavzema za potrditev volilnega zavezništva Demokratske zaveze, v kateri je tudi Stranka komunistične prenove. Res je, da so se prenovitelji pri nekaterih zadevah vzdržali, predlagani ukrepi pa so bili vseeno sprejeti, saj njihovi glasovi niso bili odločilni. Illy je ponovil, da se bo o morebitni ponovni kandidaturi odločil po novem letu, tudi ta njegova včerajšnja izjava pa napoveduje, da se bo prihodnjo pomlad spet potegoval za mesto predsednika Dežele. Nizka rodnost eden temeljnih problemov LJUBLJANA - Predstavniki strokovnega srečanja Slovenija pred demografskimi izzivi 21. stoletja so predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju včeraj izročili poziv k bolj učinkovitemu spodbujanju rojstev v Sloveniji. Predstavniki srečanja menijo, da je nizka rodnost eden temeljnih problemov Slovenije, zato so predlagali ustanovitev strateškega sveta, ki bi skupaj s politiko o resnosti problematike obveščal javnost. Po njihovih podatkih je stopnja rodnosti v Sloveniji le 1,2 otroka na žensko. Poudarili so tudi, da se premajhna rodnost v Sloveniji pojavlja že četrt stoletja, zaradi zamika pa šele zadnja leta čutimo pravo težo prihajajočih problemov. Kljub manjšemu porastu stopnje rodnosti v zadnjem letu je ta s stopnjo 1,2 otroka na žensko še vedno nizka, menijo predstavniki srečanja. Prepričani so, da je skrajni čas, da se slovenska javnost sooči s problemom, saj so Slovenci kot majhen narod veliko bolj ogroženi kot večji evropski narodi, ki se s sistematičnimi ukrepi že trudijo povečati rodnost v svoji matični državi. Izpostavili so še, da od 197 držav na svetu beleži negativno stopnjo rodnosti sicer "le" 19 držav, vendar jih je od tega 17 na evropskem kontinentu, po njihovih podatkih pa so prav vse bivše socialistične republike. Predsednik DZ se je strinjal, da problem nizke rodnosti zahteva večjo pozornost. Tudi sam je prepričan, da je iniciativa s strani predstavnikov strokovnega srečanja dobra spodbuda za organizacijo posveta v DZ, s katerim bi javnost še dodatno seznanili z resnostjo problematike. sežana - Okrogla miza o ohranitvi krajine in razvojni priložnosti Krasa Slovenski Kras postaja zaledje Trsta Strah pred »italijanizacijo« in nebrzdano pozidavo - Gradnja ne prinaša razvoja - Priložnost za Kras je lahko parkovna zaščita in obnova obstoječega stavbnega fonda Jolka Milič kroma SEŽANA - »Krasa iz moje mladosti ni več. Tudi mi, veliki ljubitelji Krasa, smo ga brezčutno uničevali. V Sežani nismo prihraniti enega vrta, ene vrtače. Vse smo zasuli in pozidali. Jutri bomo govorili v polomljeni italijanščini, niti priložnosti jim ne bomo dali, da bi se naučili slovensko,« je zbranim na petkovi okrogli mizi z naslovom Ohranitev krajine - razvojna priložnost Krasa povedala Jolka Milič. Srečanje so pripravili v Civilni iniciativi Kras na podlagi aktualne problematike, povezane z gradbenimi posegi v kraško krajijno, kot odziv na stališča investitorjev, lokalnega prebivalstva in občinskih uprav. »Pred desetletji so v vsaki vasi mislili, da bodo brez zazidalnih zemljišč zamudili razvoj, zato so jih določali na zalogo,« je povedal Marino Kontelj iz Sežane. »Danes sem zadovoljen, ko vidim v dvorani toliko mladih, ki bodo naše napake lahko popravili.« »Napovedi so slabe. Slovenski Kras je zaledje Trsta, zato grozi nevarnost, da bo v kratkem času Sežana postala 10-odstotno italijansko mesto,« se je pri-dušal domačin z Opčin. »V Trstu na leto umre tisoč ljudi zaradi pljučnih bolezni. Ko pade meja, bodo kupovali slovensko zemljo. Ko bomo to zemljo izgubili, bomo postali reveži. To se je v zamejstvu že zgodilo, to počnejo tudi Angleži v Walesu. Na Opčinah je že vse pozidano. Podoben projekt, ki se napoveduje v Toma-ju, že stoji v Briščkih. Leta 1971 j e tam živejo 130 ljudi, danes jih je 530.« »Zahtevajmo zaščitno klavzulo, ki bo tujcem onemogočila nakup nepremičnin. Le tako se bo ustavil pritisk.« »Kras je sredi velikih dogajanj« je povedal arhitekt Danilo Antoni iz Studia Antoni iz Na-brežine. »Gre za prometne koridorje, velika mesta in urbanizacija je tipičen pojav. Mesto ima Kras za neke vrste obmestni park.« Dodal je še, da živi na Krasu zelo kompleksna struktura prebivalstva. »So domačini, so "forešti" - priseljeni in so tisti, ki bi se radi preselili. Pripadajo različnim kulturam, zato bi bilo dobro imeti pravilen odnos do lokalne kulture.« »Ob teranu in pršutu lahko Kras gradi svojo prepoznavnost tudi na ohranjanju krajine in dediščine,« je prepričan profesor z ljubljanske Fakultete za arhitekturo Ljubo Lah. »Novogradnje da, ampak ne prve in prioritetno. Najprej moramo izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi zapuščeni stavbni fond. Tega pa je verjetno veliko. Žal nimamo niti analize stanja niti pregleda nad tem. Mislim, da se moramo tega vprašanja resno lo- titi, da bomo vedeli, koliko novega Kras prenese, kje in na kakšen način.« Kras naj bi obravnavali celostno, smo še slišali na petkovi okrogli mizi v Sežani, s tem pristopom so se Kraševci še ne tako daleč nazaj srečali pri nastajanju Pilotnega projekta Kras, pri tem pa ne sme biti izključena niti parkovna zaščita, ki je bila pred kakim desetletjem že predvidena v državnih prostorskih načrtih. Lep zgled, kako je to mogoče udejanjiti, so lahko francoski regionalni parki. Teh je danes 44, zasedajo 11% državnega ozemlja, v njih pa živi okoli tri milijone ljudi. »Pomembno je, da ti parki nastajajo v sodelovanju s krajani in drugimi partnerji, ki podpišejo ustanovno listino ali pogodbo,« je pojasnil Ljubo Lah. Pogodba velja 10 let, temu dokumentu pa so podrejeni vsi drugi prostorski akti.« Nekaj možnosti za boljše gospodarjenje s prostorom daje nov Zakon o prostorskem načrtovanju, ki občinam nalaga, da v dveh letih sprejmejo tako imenovane občinske prostorske načrte, v katerih določijo območja z večjih razvojnim potencialom oziroma kje se bo lahko gradilo in koliko. Upajmo, da bo sporočilo z okrogle mize naletelo na posluh tudi pri lokalnih upraviteljih. Irena Cunja / ITALIJA Petek, 7. decembra 2007 7 politika - Naraščajoča zmeda v obeh taborih Nesoglasja v vladni večini, a tudi v opozicijski koaliciji SKP: Prodi ni več garant leve sredine - Montezemolo se je srečal s Finijem in Casinijem RIM - Polemikam v levi sredini in v desnosredinski opoziciji ni videti konca. V vladni večini je še vedno v središču pozornosti predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti, ki je v nekem intervjuju napovedal konec Prodijeve vladne izkušnje. Zdaj že bivši Dom svoboščin pa se ubada s sporom med Silviom Berlusconijem in dvojico Gianfranco Fini-Pier Ferdi-nando Casini. Vodja Demokratske stranke Walter Veltroni je besede predsednika poslanske zbornice označil za neprijetne, Bertinottijevo zadržanje pa postavlja pod vprašaj prihodnost vlade Romana Prodija in tudi institucionalne reforme. Po mnenju Stranke komu-nis tič ne pre no ve mi nis tr ski predsed -nik ni več politični garant vladne koalicije. Lahko se torej ponovi scenarij iz leta 1998, ko je prav Bertinotti povzročil padec Prodijeve vlade in prvo zelo resno krizo v tedanji Oljki, iz katere se koalicija ni več opomogla. Silvio Berlusconi je včeraj ponovil, da si želi nadaljevanje političnega dialoga z Veltronijem glede novega vo lil ne ga zako na. Vodi telj For za Ita -lia torej vztraja pri svoji novi spravni politiki do leve sredine, tudi z namenom, da bi spravil v še večjo zagato svoja morda nekdanje zaveznike, predvsem Gianfranca Finija in Pier Ferdinanda Casinija. Berlusconi s svojim početjem pa izgublja tudi zaupanje Severne lige in njenega vodje Umberta Bossija, ki je bil doslej njegov največji zaveznik. »Senatur« je tudi včeraj ponovil, da ne bo pristopil v nastajajočo novo Berlus-conijevo stranko, kar je bilo sicer znano, dvo mi pa, da bo des na sre di na sploh lahko premostila sedanjo krizo. Bos si ho če ime ti »proste roke« in se sproti dogovarjati tako z Berlusconijem, kot tudi z Veltronijem. V političnih krogih pa pozorno spremljajo zadnje korake predsednika Coinfindustrie Luce Cordera di Montezemola, ki menda razmišlja o vstopu v politiko. Montezemolo se je včeraj srečal s Finijem in Casinijem, s katerima se je pogovarjal o možnosti ob li ko vanja no ve stran ke, ki bi se politično uvrstila nekje vmes med Berlusconijem in Veltronijem. Šlo naj bi za ne ke vrs te sre din sko poli tič no stranko, v katero pa bi težko pristopil Fini, ki se ima za desničarja in sam pravi, da ne bo pristopil v Evropsko ljudsko stranko. Ali se Luca Cordero di Montezemolo res pripravlja na vstop v italijansko politiko? ansa I v di Milane t privatizacija - V tekmi Air France-KLM, Air One in Baldassarre Tri ponudbe za prevzem letalske družbe Alitalie RIM - Za prevzem letalskega prevoznika Alitalie obstajajo tri ponudbe. Do včeraj ob 13. uri, ko je zapadel rok, so jih predstavili francosko-nizozemska grupa Air France-Klm, italijanski letalski prevoznik Air One in naveza, ki jo vodi Antonio Baldassarre. V nasprotju s predvidevanji pa se je iz iz tekme zadnji hip umaknila nemška Lufthansa. Upravni svet Alitalie bo ponudbe preučil prihodnji teden, nakar naj bi stekla pogajanja z izbranim partnerjem. Ponudbe zadevajo konkretno odkup 49,9 odstotka delnic italijanske letalske družbe, ki jih ima v lasti država oz. vlada. Le-ta bi želela zadevo rešiti po možnosti do 25. decembra. Alitalia je med drugim na robu stečaja. Ponudba grupe Air France-Klm je nedvomno solidna, saj gre za eno največjih letalskih družb na svetu, s katero je povrh Alitalia že dolgo trgovsko povezana. Projekt predvideva, da bi Alitalia najprej utrdila svoj položaj na italijanskem tržišču, potem pa na mednarodni ravni, pri čemer bi se oprla predvsem na rimsko letališče Fiumicino. Nedvomno zelo dopadljiva je tudi ponudba italijanskega prevoznika Air One oz. njegovega voditelja Carla Tota, ki se je v ta namen povezal z denarnimi zavodi Intesa San-paolo, Morgan Stanley, Nomura in Goldman Sachs. Toto zagotavlja, da bi Alitalia na tak način ostala italijanski prevoznik in postala četrta letalska družba v Evropi. Veliko šibkejša pa je ponudba, ki jo je predstavil Antonio Baldassarre. Rep letala Alitalie ansa Luigiju De Magistrisu grozi premestitev RIM - Poročevalka v 1. komisiji višjega sodnega sveta Letizia Vacca (laični član, Sik) je predlagala premestitev po uradni dolžnosti zaradi nekompatibil-nosti za javnega tožilca iz Catanzara Luigija De Magistrisa. Ostali svetovalci se zaenkrat o predlogu niso izrekli z glasovanjem, o tem bo govor na seji, ki bo v ponedeljek. Prva komisija je o oportunosti premestitve, podobno kot za milansko sodnico Clementino Forleo, začela razpravljati zaradi De Ma-gistrisovih izjav o pajdašenju med politiko, posli in sodstvom ter o zarotah, s katerimi naj bi ustavili preiskave, ki jih je vodil. Delo prve komisije je zapletla tudi pobuda pravosodnega ministra Mastelle, ki je proti De Magistrisu sprožil disciplinski postopek. Kot da to ne bi zadoščalo, je glavni tožilec na kasacijskem sodišču Mario Delli Priscoli dopolnil obtožbe z očitkom na račun izjav, ki jih je javni tožilec dal tisku. Iz krogov stranke ministra Antonia Di Pietra pa se je izvedelo, da razmišljajo o tem, da bi na prihodnjih evropskih volitvah De Magistrisu ponudili kandidaturo. S strani zainteresiranega pa zaenkrat naj ne bi bil prišel noben odgovor. Coppola pobegnil in se spet predal policiji RIM - Danilo Coppola, rimski poslovnež, ki se ukvarja z nepremičninami, je včeraj pobegnil iz »hišnega pripora« v bolnišnici v Frascatiju. Kmalu zatem se je pojavil v Rimu, v bližini sodne palače, kjer ga je dohitela ekipa Sky Tg24, kateri je dal intervju.Trdil je, da ga že deset mesecev preganjajo, vendar ne zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi bila kvečjemu davčne narave in kar je bil vedno pripravljen poravnati, doslej naj bi plačal že okrog 20 milijonov evrov. To je razredni boj, je pristavil. Zelo ostro je napadel javnega tožilca Giuseppa Cascinija, ki vodi preiskavo, češ da je izkoriščal svojo oblast in da je strašil njegove odvetnike. Coppola sedaj tvega, da ga obtožijo pobega, v težavah pa bi se lahko znašla tudi Sky Tg24, če bodo ugotovili, da je bilo vse dogovorjeno. Sollecito ni odgovarjal PERUGIA - Raffaele Sollecito, ki je skupaj z Amando Knox in Rudijem Her-mannom Guedejem osumljen umora mlade Meredith Kercher, na včerajšnjem zaslišanju v zaporu v Pe-rugii ni odgovarjal. Po mnenju enega od njegovih odvetnikov naj bi bil že podrobno pojasnil najbolj kočljive vidike celotne zadeve. V Italijo so medtem z letalom iz Frankfurta pripeljali Rudy-ja Hermanna Guedeja, ki ga je aretirala nemška policija. Na letališču v Fiu-micinu so ga čakali agenti, ki so ga premestili v Perugio. turin - V noči na četrtek požar v tovarni koncerna ThyssenKrupp Pekel sredi delovne noči v jeklarni En mrtev in devet ranjenih s hudimi opeklinami TURIN - V noči na četrtek je požar v jeklarni nemškega koncerna ThyssenKrupp povzročil smrt 36-letnega delavca Antonia Schiavoneja. Devet delavcev je bilo ranjenih, šest od katerih je zaradi opeklin v zelo hudem stanju. Požar je baje sprožil izliv vrelega olja, ki ga uporabljajo za ohlajevanje jeklenih plošč. V isti tovarni je prišlo pred štirimi leti do podobnega dogodka, poškodovanih pa tedaj ni bilo. Nekaj po 1. uri ponoči je izbruhnil požar v tovarniškem oddelku, kjer močijo jeklene plošče v vrelem olju. Gasilci so razložili, da je plamene sprožil izliv olja: prvi so posegli delavci z gasilnimi aparati, med gašenjem pa je prišlo do večjega zublja, ki jih je oplazil. Gasilci so dokončno pogasili požar ob 6.30. Boj z ognjem je bil usoden za Antonia Schiavoneja, ki zapušča ženo in tri otroke, najmanjši od katerih je star komaj dva meseca. Trije njegovi mlajši sodelavci so utrpeli zelo hude opekline na 90 odstotkih površine telesa in se borijo za življenje, pridržano prognozo pa imajo še tri delavci. Zadnji trije so utrpeli nekoliko lažje opekline in imajo dihalne težave zaradi dima. Giovanni Pignalosa, delegat sindikata FIOM, je prisostvoval požaru in videl, kako je Schiavone izgubil življenje: »Iz ognja je kričal na pomoč, a se mu nismo mogli približati«. Sindikalni predstavniki iz Turina trdijo, da so bili nekateri delavci v času nesreče že 12 ur na delovnem mestu. Podjetje ThyssenKrupp je v zadnjem obdobju pospešilo ritem dela znotraj turinskega obrata, kljub temu, da namerava v kratkem, najbrž junija, preseliti vso proizvodnjo v tovarno v Terni. Sindikati kovinarjev FIM, FIOM in UILM so zaradi nove hude nesreče na delu sklicali za naslednji petek dvourno stavko, v Terniju in Turinu pa bodo stavkali osem ur že v ponedeljek. Predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je pred časom opozoril javnost na pereči problem varnosti na delu, je včeraj izrazil sožalje soprogi žrtve v imenu vseh Italijanov. Obenem je zahteval sprotno obveščanje o poteku preiskave in o stanju ranjencev. Turinski župan Sergio Chiamparino je izrazil upanje, da bo sodstvo pojasnilo vzroke nesreče, ki potrjuje, da je problem varnosti pri delu državna prioriteta. Razpoložljivi podatki o smrtnih nesrečah na delovnem mestu za letošnje leto se med seboj razlikujejo, številke pa so vsekakor zelo zaskrbljujoče. Statistike zavoda INAIL za prvih 8 mesecev leta 2007 kažejo na upad v primerjavi z istim obdobj em v letu prej (761 smrti proti 867), združenje delovnih invalidov ANMIL pa je letos v prvih 7 mesecih glede na lansko obdobje zabeležilo porast: 719 smrti proti 707. Gasilci so si včeraj ogledovali pogorišče v jeklarni ansa 8 Petek, 7. decembra 2007 HHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it od leta 1904 GOSTILNA VALERIA na včerajšnji skupščini ustanove - 6 glasov za, eden proti Slovensko stalno gledališče: odobritev proračuna 2008 Odločilen poseg deželnega odbornika za kulturo Roberta Antonaza (z obljubljenim prispevkom) Sveti Milkavž je prinesel Slovenskemu stalnemu gledališču lepo darilce: odobritev proračuna za leto 2008. S čemer je bilo zagotovljeno redno delovanje teatra v letošnji sezoni. Proračun je bil odobren na včerajšnjem nadaljevanju skupščine gledališča s šestimi glasovi: štirih članov društva Slovensko gledališče ter predstavnikov Dežele Furlanije-Julijske krajine in Pokrajine Trst (»ki pa sta izrazila tehnično rezervo,« kot se je po skupščini izrazil predsednik upravnega odbora SSG Boris Kuret). Predstavnica tržaške občine, odbornica za finance Sandra Sa-vino je glasovala proti. »Ni pa nujno, da ostane negativno mnenje čez celo leto. Še vedno upam, da bomo s tržaškim žu-pa nom do bi li na čin za spre mem bo se -danjega stališča, da bi se Občina malce več potrudila za naše gledališče,« je negativni glas ocenil predsednik Kuret. Odobritev proračuna je bila še uro pred nadaljevanjem skupščine pod vprašajem. Ključno je bilo jutranje srečanje z deželnim odbornikom Furlani-je-Julijske krajine Robertom Antona-zom, ki se ga je udeležil tudi deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič, prisotna pa sta bila tudi pristojna deželna direktorja za kulturo in finančne zadeve Alessandro Malcangi in Giuliano Abate. Antonaz je zagotovil, da bo deželna vlada dodelila gledališču desetletni prispevek v višini 500 tisoč evrov, to je po 50 tisoč evrov. Letos naj bi ga uporabili za kritje predvidljivega ali možnega primanjkljaja, je Boris Kuret pojasnil Kuret. Za naslednja leta naj bi Dežela kapitalski delež v višini 100 tisoč evrov spremenila v tekoča sredstva in ga povišala na 150 tisoč evrov. Odbornik Antonaz je menil, da naj bi se »za ostalo poslužili poviška postavke za manjšino v državnem finančnem zakonu.« Deželna uprava je pokazala politično pripravljenost priskočiti Slovenskemu stalnemu gledališču na pomoč. Prisotnost dveh direktorjev-tehnikov na sestanku je pričala o resnosti deželnega posega. Zadevi bo sedaj na politični ravni sledil svetnik Kocijančič, ki naj bi postal tudi vezni člen z ostalimi slovenskimi deželnimi svetniki. O obračunu je bil dan prej, v sredo, govor tudi na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze, kjer se je vodstvo gledališča srečalo s predstavniki obeh krovnih organizacij (ne samo z SKGZ, kot smo pomotoma takrat zapisali). Na sestanku so se dogovorili, da je treba obračun vsekakor odobriti, pa čeprav bi zanj glasovali le štirje člani društva Slovensko gledališče. Problem bilance je bilo treba rešiti na vsak način, tudi z močnimi, odmevnimi ukrepi, je bilo takrat, pred sestankom z odbornikom Antonazom, sklenjeno. Deželni poseg je zadevo razjasnil. Omogočil je odobritev proračuna, čeprav sta si predstavnika Dežele in Pokrajine Trst ob pozitivnem glasu tehnično pridržala rezervo, kajti obe krajevni upravi morata sedaj spremeniti svoja proračuna. Zato se bo treba tja marca meseca prihodnjega leta še natančneje dogovoriti o podpori gledališču. Marjan Kemperle Slovensko stalno gledališče: z obrazom svojega časa (in odobrenim proračunom) v leto 2008 kroma odprti vsak dan od 11.00 do 22.00 Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204 zupan dipiazza Uradno: dvojezične izkaznice 12. decembra Novica je sedaj uradna: tržaška občina bo začela izdajati dvojezične italijansko-slovenske izkaznice v sredo, 12. decembra, ob 8.30 v občinskem uradu za stike s slovensko manjšino v Ul. Giotto. Tako je tržaški župan Roberto Dipiazza sporočil včeraj slovenskemu občinskemu svetniku Levih demokratov Stefanu Ukmarju, ki jo je takoj posredoval kolegoma, svetniku Stranke komunistične prenove Iztoku Furlaniču in svetniku Slovenske skupnosti Igorju Švabu. Župan je ob tem dodal tudi navodilo. Kdor bi hotel dobiti dvojezično osebno izkaznico, kljub temu, da mu sedanja še ni zapadla, mora s seboj prinesti 5,42 evra, kolikor znašajo upravni stroški za nov osebni dokument. Svetnik Ukmar je izrazil zadovoljstvo nad uradnim županovim sporočilom in upanje, da bi čim več občanov vprašalo za dvojezični osebni dokument. skupščina ssg - Tržaška občinska odbornica Sandra Savino »Proračun poln negotovosti...« Predstavnica Občine Trst glasovala proti finančnemu dokumentu Slovenskega stalnega gledališča Predstavnica tržaške občine v skupščini Slovenskega stalnega gledališča odbornica za finance Sandra Savino je glasovala proti proračunu za leto 2008. Odbornica, zakaj? »Ker je proračun poln negotovosti.« Katerih? »Ni nobenih jamstev. Niti deželnih. Dežela je sicer izrazila dobro voljo za dodelitev prispevka, s katerim naj bi rešili sedanje težave gledališča, a dobre volje ni mogoče vključiti v proračun.« Kaj pa Občina Trst? »Občinska uprava je pripravila odlok z bistveno nižjim prispevkom za gledališče od tistega, ki je bil predviden v proračunu.« Kolikšen prispevek občine je bil vključen v proračun? »47 tisoč evrov.« In koliko namerava občina prispevati? »5 tisoč evrov in izplačilo obresti na posojilo 2 milijonov in pol evrov, ki ga je Občina Trst podelila gledališču, če bo gledališče izkazalo izravnan obračun.« Zakaj tako malo, ko pa dodeli Občina italijanskemu stalnemu gledališču bistveno višji letni prispevek... To je na skupščini omenil tudi eden Sandra Savino od članov. Ampak: med slovenskim gledališčem in Rossettijem obstaja razlika.« Katera? »Sodelujoče krajevne uprave, ob Občini Trst še Pokrajina Trst in Dežela Furlanija-Julijska krajina, nimajo v slovenskem gledališču možnosti, da bi dejansko vplivale na upravljanje gledališča, saj vsaka krajevna uprava ima v skupščini po en sam glas. Zato bi bilo treba ponovno vzeti v pretres statut gledališča.« Kaj to pomeni? »Kar sem pravkar omenila: Občina, Pokrajina in Dežela nimajo možnosti, da bi sodelovale pri upravljanju ustanove. Krajevne uprave prispevajo k gledališču, zato bi morale imeti besedo tudi pri upravljanju.« M.K. novi dezelni statut - Stališče pokrajinskega tajnika SSk »Na srečo, da nas v Rimu zagovarjajo parlamentarci južnotirolske ljudske stranke« Prejeli smo: Nesprejemljivo je, da parlamentarci leve sredine, za katero so slovenski volilci strnjeno glasovali, ne spoštujejo zgodovinskega dejstva, da ima naša dežela poseben statut zaradi prisotnosti manjšin, v prvi vrsti slovenske manjšine. SSk se sprašuje, ali so Violante in ostali sploh prebrali parlamentarna dela, ki so priložena ustavnemu zakonu, s katerim je naša dežela nastala, se pravi njenemu prvemu statutu. Če tega niso storili, potem gre za dokaz nepoznavanja prava in zgodovine, zaradi česar sploh ne bi smeli sklepati o zadevi, vsaj dokler jim ni poznana. V tem smislu lahko preberejo deželni katoliški časopis, ki je tista pripravljalna dela v teh dneh tudi objavil. V drugi vrsti gre za omalovažujoči odnos do naše narodne - in ne samo jezikov- ne - manjšine, ki po mnenju le-vosredinskih parlamentarcev danes ni več zadosten razlog za posebno ureditev dežele, kar pa je v preteklosti bil. Navedeni razlogi o mejni legi in težkih zgodovinskih dogodkih, ki so prizadeli naše kraje - pri tem ne vemo, če se misli tudi na krivice do naših ljudi od leta 1920 dalje ali samo na dogodke po letu 1943 - so v resnici priložnostno servi-rani. SSk se zato ne čudi, da je nastal tak zakon za slovensko manjšino, ki se po sedmih letih še uresničuje z vedno novimi kompromisi, po katerih nam prodajo tri- krat isto kravo in od nas zahtevajo vedno nove žrtve, odpovedi in zmanjševanje že itak preskromne zaščite. Slovenci pa na to tudi pristajamo. S tem se Italija izkazuje za državo, ki nima namena spoštovati svojih manjšin, iz- ven vsakega evropskega duha, saj se v javnosti ponaša le z zaščito južnotirol-ske nemške manjšine, češ, da je s tem odpravila dolg, za kar je manjšinam na italijan- skih tleh v preteklosti storila. V prečni povezavi med desno in levo sredino. Ne čudimo se pa stališčem Violanteja, ki je pred skoraj desetimi leti v Trstu opravičil pred zgodovino po-stfašistično stranko preko srečanja z njenim takratnim voditeljem Finijem, ki je nekaj let prej bil na zborovanjih po naših vaseh, na koncu katerih so pretepali naše ljudi. Ob tisti priložnosti je bila SSk verjetno edina stranka, ki je javno protestirala in delila letake pred gledališčem Verdi, medtem ko se je tajnik levičarske stranke skoraj kesal, da se je v preteklosti njegova politična sila preveč izpostavljala za Slovence in s tem izgubljala. Koliko vpliva imajo še danes taki ljudje v Rimu in v večini? Iz te moke ne bo kruha, pravi stari slovenski pregovor. Zato je skoraj bolje, da se Illy kar domeni s Prodijem in Veltronijem ali ima Demokratska stranka, ki hoče združevati vse Slovence pod isto streho, resen namen spoštovati pravice naše narodnostne skupnosti in upoštevati, da če je razlog za poseben statut Doline Aoste in Južne Tirolske prisotnost manjšin, tako mora biti tudi pri nas. Drugače naj pa kar umakne predlog statuta, saj očitne centralistične težnje tudi večine so na preži in nočejo, da bi v naši deželi preveč uresničevali autonomijo, federalizem ali prenos pristojnosti, ki od ustavne spremembe iz leta 2001, katero je leva sredina izglasovala in potrdila na referendumu, še čakajo na polno uresničitev. Zato naj Demokratska stranka, kateri se bo levica gotovo pridružila, brani večjezično ime naše dežele, namesto da ga črta, saj je deželni statut ustavni zakon, ki ni v nasprotju z ustavo, kot nekateri pravijo, zato ker tam takega imena ni. Če je tako, naj raje večina popravi ustavo, v kateri so dali dvojezično ime za obe zgoraj omenjeni deželi, naši so pa to zanikali. Na žalost noben parlamentarec ni leta 2001 predlagal popravka v tem smislu. Na srečo, da imamo v parlamentu Južne Tirolce, ki še zagovarjajo slovenske pravice. Sami so pa izraz neke narodne stranke, za katere se danes govori, da jih moramo spojiti in izbrisati, medtem ko še nikoli niso bile tako potrebne. SSk zato pričakuje resen odgovor leve sredine tistim, ki, tudi njeni vrstah, skušajo zmanjšati pomen prisotnosti naše manjšine in njenih pravic ter zunanjo podobo naših krajev. Priproročamo jim izlet v Slovenijo, za katero krajevni italijanski tisk stalno podčrtuje, da je zaščita manjšin preskromna. Kaj pa bi moral pisati slovenski tisk in kaj pa povedati slovenska država, od katere upravičeno pričakujemo odziv na to zadnjo, a ne poslednjo, zagonetko v zvezi z zaščito slovenske manjšine? Peter Močnik, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti 9 TRST Petek, 7. decembra 2007 PRI REDITVE dolinska občina - Poročilo županje Fulvie Premolin Dolina Glinščice: velika pozornost občanom Obračun sestankov po vaseh in s srenjami - Med predlogi pozornost jasnosti Med zadnjo sejo dolinskega občinskega sveta je županja Fulvia Premolin poročala, med drugim, tudi o upravljanju deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice. Občinska uprava je v oktobru priredila več sestankov, na katerih je seznanila občane in društva o prizadevanjih za delovanje v rezervatu. Skupno je bilo osem takih sestankov: šest po vaseh, dva s srenjami. Konec novembra jim je sledil plenarni sestanek v gledališču Franceta Prešerna v Boljun-cu, na katerem so obnovili vse ukrepe, ki jih je občina izvedla v odgovor na želje in potrebe občanov. Na sestankih s srenjami so bila zastavljena številna konkretna vprašanja. Na primer nejasnost o mejah rezervata, evropsko zaščitenih območij in zakonov o upravljanju vseh teh območij. Nadalje so bile izpostavljene težave pri upravljanju svojega, srenjskega ozemlja, na primer glede sečnje in drugih opravil v naravi. Srenjaši so opozorili na preveliko število birokratskih zahtev pri upravljanju svojega ozemlja, kar predstavlja zanje velike finančne stroške in izgubo časa. Govor je bil tudi o prošnjah glede odškodnin, ki jih določa zakon za lastnike zemljišč ter glede ostalih finančnih prispevkov, ki bi jih lahko koristili na območju rezervata. Iznesen je bil predlog o zmanjšanju perimetracije ozemlja, na katerem se nahaja rezervat. Izraženo pa je bilo splošno zadovoljstvo v zvezi z metodologijo dialoga, ki ga izvaja uprava v okviru projekta o krajevni Agendi 21. Županja Premolinova je poročala tudi o predlogih, ki so jih iznesli občani na sestankih po vaseh. Tako se je zastavilo vprašanje, kako se lahko izkoristi naravno dediščino rezervata, ki ga je treba vsekakor ohraniti. Govor je bil o izboljšanju stanja zaselkov, ki se nahajajo v neposredni bližini rezervata: izrecno so bili omenjeni stanje cest in parkirišč ter omejevanje prometa na območju naravnega rezervata. Predvsem pa so občani pozvali na jasnost pri pravilih za upravljanje rezervata in možnostih za koriščenje naravnih danosti. Premolinova je podčrtala, kar občani pričakujejo v bližnji prihodnosti. Prvič: okoljsko vzgojo ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle. Drugič: nadaljevanje soočanja, poslušanja in dialo ga tu di v pri hod nos ti. Dolinska županja je ob koncu naš-te la, kaj je do slej pos to ri la nje na upra -va. Izpeljala je sestanke z znanstveno- Pogled na Dolino Glinščice tehnično skupino, ki jo sestavljajo trije deželni funkcionarji ter izvedenci za rastlinstvo in živalstvo. Na njih je bil govor o načrtu o upravljanju in razvoju naravnega rezervata Doline Glinščice. Na podlagi konvencije s tržaško univerzo je izšel interaktivni vodnik o rastlinstvu Doline Glinščice. V kratkem bo aktivna spletna stran naravnega rezervata na podlagi konvencije z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Dolinski občinski odbor je odobril načrt o notranji opremi Sprejemnega centra v Boljuncu. Nadalje je občina »kupila« eno stran vodnika Touring o kmečkih turizmih in počitnicah na deželi, kjer so prisotni vsi, ki dajejo sobe v najem. Občina je nadalje glede okolj-ske vzgoje podpisala konvencijo z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino o vodenih obiskih Doline Glinščice. Iz poročila županje je razvidno, da si je s prevzemom upravljanja naravnega rezervata Doline Glinščice vzela občinska uprava na ramena velik in predvsem zahtevno breme. Dela se je hitro lotila, pri čemer je dala na prvo mesto svojih prizadevanj tesen stik in sodelovanje z ljudmi, društvi in organizacijami ter predvsem srenjami, ki so lastnice dobršnega dela naravnega rezervata. M.K. manjšine - Danes in jutri na Dolgi kroni Razstavni sejem projekta Agromin Danes in jutri bo v bivšem hlevu na Dolgi kroni pri Dolini potekalo eno od sklepnih dejanj v okviru čezmejnega evropskega projekta Agromin, s katerim želita Kmečka zveza iz Trsta in Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti iz Kopra ovrednotiti vire primarnega sektorja, ki so po-memb ni za slo ven sko manj ši no v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji ter za medsebojno spoznavanje teritorija. Ob 11. uri bo svečano odprtje z nastopom Moškega pevskega zbora Valentin Vodnik iz Do li ne, da naš nji spo red pa ob se ga predstavitev tipičnih pridelkov in izdelkov pod vodstvom novinarja Stefana Cosme v sodelovanju z dr. Ma ri om Gre go ri čem, vo de no po -kušnjo ekstradeviškega oljčnega olja pod vodstvom dr. Giovannija Degenhardta v sodelovanju z Milošem Čotarjem in vodeno degusta-cijo vin pod vodstvom inž. Iztoka Klenarja v sodelovanju z dr. Mari-om Gregoričem, udeleženci pa se bodo lahko tudi pozabavali ob kabaretni točki Vittoria in Zmage. Jutrišnji dan pa bo popestril nastop Trobilne skupine Pihalnega orkestra Ricmanje, etno-gledališke mladinske skupine in folklorne pevske skupine Skupnosti Italijanov Dante Alighieri iz Izole, tamburaške skupine SKD France Prešeren iz Boljunca in skupine Kantadori. Tako danes kot jutri bo sejem potekal od 11. do 18. ure, udeleženci pa bodo ime li mož nost se se zna ni ti s pri -delki oz. proizvodi 29 proizvajalcev in kme to val cev z obeh stra ni slo -vensko-italijanske meje, ki pripadajo obema narodnima skupnostima. muzej revoltella - Predstavitev knjige Oleae Regionis Juliae Oljkarstvo v objektivu Fotograf Walter Slatich je ujel oljčne nasade v vseh letnih časih - Posnetki od Brega do Gradeža, Čedada in Pordenona »Hočem svet miru prekrit s prostranimi oljčnimi gozdovi« se glasi uvodna misel, ki jo je fotograf Walter Slatich izbral za platnico svoje knjige Oleae Regionis Juliae. Umetnik, ki je po rodu iz Trsta, a je kot mladenič odšel na delo v Piemont, nazadnje pa se je pred 20 leti ustalil v Rimu, je s črno-belimi posnetki in skoraj brez uporabe besed učinkovito prikazal oljke in oljkarsko delo na celotnem območju naše dežele. Šestjezično knjigo (teksti so v italijanskem, slovenskem, furlanskem, nemškem, hrvaškem in angleškem jeziku), ki je nastala pod okriljem fotografovega kulturnega društva ACQUA, sta pomagala uresničiti predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc in Paolo Parmegiani, pokroviteljstvo pa so nudile številne krajevne ustanove in banke. Uvodna teksta sta sestavila predsednik deželne uprave Riccardo Illy in predsednik vsedržavnega združenja »Città dell'olio - Mesta olja« Enrico Lupi. Včeraj je bila predstavitev v dvorani muzeja Revoltella, ob avtorju so sedeli Pangerc, Parmegiani, novinarka Rossana Bettini in pokrajinski odbornik za ekonomski razvoj in kme- tijstvo Walter Godina. Ko se Slatich vrača v Trst, rad odkriva kraje svoje mladosti in jih slika; pred tem projektom je že objavil fotografije iz Rižar-ne in škedenjske železarne. Tokrat se je lotil proizvodnje olja, ki dosega v zadnjih letih lepe uspehe, dejavnost pa se je iz Brega razširila vse do Čedada, San Danieleja, Pordenona in celo v Gradeško laguno. Slaticha je vodil izvedenec Paolo Parmegiani, ki mu je razkril njemu še nepoznane kraje. Delo je potekalo skozi celo leto, saj je moral Slatich uloviti v objektiv vse letne čase in vse faze, ki jih doživlja oljka, od ledene burje do poletne vročine. V knjigi je videti še marsikaj: obrezovanje oljk, zbiranje vejic v župniji, stiskanje s torkljo, pa tudi velike nasade v kraju Caneva pri Pordenonu in rastline v gradeških kanalih. Rossana Bettini je omenila, da je izbira črno-bele tehnike umestna, saj je pri pokušanju olja barva nepomembna. Z nekaterimi slikami, ki niso bile vključene v knjigo, so opremili koledar Pod oljkami v Bregu 2008, ki ga bodo predstavili danes ob 18.30 v dvorani dolinskega občinskega sveta. (af) Predstavitev v muzeju Revoltella kroma Drevi v Lonjerju o brošuri Pravica do imena in priimka Nadaljuje se niz javni predstavitev najnovejše publikacije na področju uveljavljanja slovenskega jezika z naslovom Pravica do imena in priimka, ki jo je izdala SKGZ v sklopu projekta pravnega urada. V minulih tednih je o brošuri tekla beseda številnih srečanjih po vsej tržaški pokrajini in danes bo na vrsti Lonjer. Predstavitev, ki jo SKGZ prireja na povabilo SKD Lon-jer-Katinara, bo v prostorih tamkajšnjega športno-kulturnega centra. Priročnik SKGZ je nastal z namenom, da strnjeno povzame osnove pravnih virov, ki zagotavljajo vsakemu državljanu neodtujljivo pravico do svojega imena in priimka v izvorni obliki kot tudi nudi pregled nad zakonskimi določili, ki urejajo postopke za udejan-jenje te pravice in ponazarja potek postopkov s praktičnimi napotki in primeri. Brošura je izšla v začetni nakladi 2000 izvodov, ki jih SKGZ deli brezplačno. Zaključki projekta tf v« • «v« Večine spoznavajo manjšine Slori - Slovenski raziskovalni inštitut v sodelovanju z Italijansko unijo / Unione Italiana prireja v ponedeljek, 10. decembra 2007, ob 12. uri, v dvorani »Paolo Alessi« novinarske zbornice, korzo Italia 13 v Trstu, tiskovno konferenco o projektu Mi. Ma. Večine spoznavajo manjšine- Interreg IIIA Italija-Slovenija. Na tiskovni konferenci bodo predstavljeni zaključki projekta, katerega glavni cilj je bil seznanjati zlasti mlade pripadnike večinskih narodov na obeh straneh meje o večet-ničnem in večkulturnem značaju obmejnega teritorija med Italijo in Slovenijo prek spoznavanja slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Predstavljen bo tudi program zaključnega srečanja o manjšinskih narodnih skupnostih in medkulturni vzgoji z naslovom Večine spoznavajo manjšine v šoli. Avtohtone manjšine v medkulturni vzgoji, ki bo v petek, 14. decembra, ob 16.30 v Veliki dvorani Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu. Srečanje o biomonitoraži V veliki dvorani oddelka za biologijo tržaške univerze v stavbi M v Ul. Gior-gieri 10 bo danes popoldne ob 14.30 srečanje o okoljski biomonitoraži v okviru doktorata o metodologijah bio-monitoraže načenjanja okolja. Govorila bosta dr. Giuseppe Maio iz ustanove Aquaprogram iz Vicenze in dr. Paolo Giordani z Univerze v Genovi. Srečanje je odprto tudi študentom, ki študirajo za dosego specialistične diplome iz naravoslovnih ved. Uspešna preiskava prometne policije Oddelek sodne policije pri prometni policiji iz naše dežele je odkril kriminalno organizacijo, ki se je ukvarjala s krajo ter prekupčevanjem ukradenih industrijskih strojev ter strojev, ki jih uporabljajo na gradbiščih. »Delokrog« je segal od Veneta do Emilije-Roma-gne vse Furlanije-Julijske krajine. Podrobnosti preiskave pa bodo orisali na današnji tiskovni konferenci. Beračil, a tudi kradel Mestna policija je predvčerajšnjim med ulicama Carducci in San Lazza-ro ustavila 22-letnega slovaškega državljana (M.S.), ki je beračil, vendar na dokaj vsiljiv način. Agenti so mladeniča vprašali za dokumente. Ni jih imel, pokazal jim je samo fotokopije. Pospremili so gav urad sodne policije, kjer so kmalu ugotovili njegovo istovetnost. Na dan pa je prišlo še marsikaj drugega, in sicer, da je že imel opravka s tatvinami. Zadržali so ga in zatem odpeljali v zapor. Prefekt je izdal nalog o izgonu, ki predvideva, da mora v 30 dneh zapustiti Italijo. Če prostovoljno ne bo odšel, ga bodo po 30 dneh pospremili do meje. V primeru, da ga spet zasačijo na državnem ozemlju, ga čaka precej visoka kazen, tudi do treh let ječe. 10 Četrtek, 6. decembra 2007 TRST / obisk miklavža - Na povabilo številnih naših šol in društev Priljubljeni svetnik tudi letos osrečil otroke V sredo in včeraj miklavževanja tudi v Mavhinjah, Dijaškem domu, Bazovici in Šempolaju Kot že vrsto let je tudi letos Šport-no-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje priredilo v sredo zvečer miklavževanje za otroke in mladino iz Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Sesljana. Tokrat so se odločili, da priredijo Miklavžu sprejem kar na glavnem trgu v Mavhinjah, kjer so postavili visoko božično drevo in ga okrasili z lučkami in okraski. V imenu društva je otroke in njihove starše pozdravila Darja Gerlani in otrokom povedala nekaj misli o svetem Miklavžu. Potem pa so otroci na glas poklicali dobrega svetnika, ki se je res kmalu pojavil. Otroci iz Mavhinj in bližnjih vasi so bili v zadnjem času res pridni, saj je bilo daril toliko, da so jih morali pripeljati na trg na posebnem vozu. Kljub hladnemu podnebju pa so se otroci hitro zgrnili okrog dobrega svetnika, se razživeli in mu povedali kaj o sebi in o svojih pričakovanjih. Miklavž pa je vsakega prisrčno sprejel in ga razveselil z darilnim paketom. Ob koncu pa so ga otroci presenetili s pesmijo o Miklavžu, ki so jo glasno in veselo zapeli svetniku na čast. On se je ganjen zahvalil, pohvalil pridne otroke in prizadevne člane društva s predsednikom Antoni-čem na čelu, se poslovil in obljubil, da se vrne čez le to dni. Miklavževanje pa je potekalo tudi v drugih kraj ih. Tako j e vedno v petek dobri svetnik na povabilo SKD Vigred, Osnovne šole Stanka Grudna in otroškega vrtca prišel v Šempolaj, kjer so ga v prostorih domače osnovne šole Stanka Grudna pričakali otroci. Ob tej priložnosti so vedno zaželenemu gostu zapeli mali pevci otroške pevske skupine Vigred, člani otroške dramske skupine Jaka Štoka pa so uprizorili igrico Babica Marmelada. V petek so Miklavža pričakali tudi v kinodvorani v Bazovici, kamor je prišel na povabilo Otroškega pevskega zbora Slomšek, poleg malih pevcev pa so mu dobrodošlico izrekli tudi malčki otroškega vrtca Ubalda Vrabca in učenci OŠ Kajuh-Trubar. Sveti Miklavž pa je včeraj obiskal tudi otroke v Dijaškem domu Srečko Kosovel, kjer je obdaril otroke tamkajšnjega vrtca, vrtca iz Lonjerja in večje malčke iz jasli ter še učence prvega in drugega razreda Osnovne šole Frana Milčin-skega s Katinare v sklopu didaktične povezave. Mlajši otroci so Miklavžu zapeli, starejši pa so mu recitirali nekaj misli. Po odhodu dobrega svetnika je nastopil čarodej Saturno iz Nove Gorice, ki je otroke pozabaval in jih tudi naučil nekaj čarovnij. V smeri urinega kazalca: Miklavž je tudi letos obdaroval otroke v Bazovici, Dijaškem domu, Šempolaju in Mavhinjah kroma sergij petaros (ssk) Sporno parkirišče za avtodome Tržaška občinska uprava namerava urediti novo parkirišče za bivalne avtomobile na območju med Ul. Costalunga in Ul. Brigata Casale. Površina meri kakih 12 tisoč kvadratnih metrov, na parkirišču naj bi bilo prostora za 220 avtodomov. O odloku mestne uprave je na zadnji seji razpravljal rajonski svet za Škedenj, Čarbolo, Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija. Desnosredinska večina je o njem izrekla pozitivno mnenje, čeprav se je glasovanje izteklo zelo tesno. Za parkirišče je glasovalo 9 svetnikov desne sredine, proti pa 6 svetnikov levosredinske opozicije, katerim sta se pridružila še disidentska svetnika Forze Italia Giovanni Castello in Fulvio Medizza. Ko bi se seje udeležila dva obolela svetnika leve sredine, bi bil odlok mestne uprave zavrnjen. Svetnik Slovenske skupnosti Sergij Petaros je bil zelo kritičen do občinskega načrta. Podčrtal je, da bi parkirišče zgradili na območju obdelanih vinogradov, kar bi povzročilo temu območju naravno škodo. Zato je predlagal alternativno rešitev: premestitev parkirišča na območje nekdanje sežigalnice na Pantalejmunu. Tamkajšnji pro stor je bolj ob sežen, saj me ri kakih 20 tisoč kvadratnih metrov, in ima že speljano primerno cesto. Le tamkajšnje odpadke bi morali odstraniti, kar bi bilo z ekološkega vidika tudi hvalevredno. Na večjem parkirišču bi bilo več parkirnih prostorov, tako bi zadovoljili več lastnikov avtodomov v tržaški občini (teh je kakih 450). Petaros je spomnil, da je bilo nekdaj izbrano območje jusarsko (iz Rovt in s Kolonkovca), pred drugo svetovno vojno pa si ga je prilastila tržaška občina. Doslej je bilo namenjeno v kmetijske namene, občinski odbor pa je v odlo ku spre me nil na -membnost v območje javne koristi, da bi lahko tam zgradil sporno parkirišče. M.K. Ricmanje: drevi koncert orkestra iz Bresta Občina Dolina - odborništvo za kulturne dejavnosti in dobrine, v sodelovanju s SKD Slavec, prireja drevi ob 20.30 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih koncert komornega orkestra iz Bresta (Belorusija) z Natalijo Zubarevo, sopranistko operne hiše iz Minska. Na razpolago bo brezplačen prevoz izpred občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu ob 19.30. Povratek takoj po zaključku koncerta. Na glavnem trgu v Boljun-cu se bo do 9. decembra od 10. do 21. ure nadaljeval božični sejem s prodajo raznih predmetov za prosti čas in krajevnih proizvodov. Vsak dan bo od 16.30 dalje kulturni spored. Knjiga o Alexandru Langerju Fundacija Alexander Langer in Krožek Istria prirejata danes popoldne v knjigarni Feltrinelli v Trstu ob 17.30 predstavitev knjige Fabia Levija Na poti z Alexom, ki prikazuje življenje in srečanja južnotirolskega novinarja ter družbenega in političnega delavca Alexandra Langerja. Poleg avtorja bo o delu spregovoril Livio Sirovich, uvodoma pa bosta posegla Marino Vocci za Fundacijo Alexander Langer in Fabio Scro-petta za Krožek Istria. V Narodnem domu DVD Svoboda res je zlata V četrtek, 13. decembra 2007, bo ob 17.30 v Narodnem domu v ul. Filzi 14, v dvorani NSK predstavitev DVD-ja »Svoboda res je zlata« v produkciji gledališke skupine Metronom iz Trsta. Pobudo bodo predstavili Milan Pahor, Marina Rossi in Nerina Švab. Spomin naVictoija de Sabato V dvorani Leonardo v palači Gop-cevich (Ul. Rossini 4) se bodo v okviru razstave Zvoki spomina danes dopoldne ob 11.30 spomnili 40-letnice smrti znanega dirigenta Victorja de Sabate. Ob tej priložnosti bo Eliana de Sabata Cec-cato predstavila donacijo vertikalnega klavirja F. Chevillard gledališkemu muzeju Carlo Schmidl. Na klavir bo igral pianist Lorenzo Cossi, na de Sabatovo violino pa violinist Davide Albanese. V ponedeljek začetek občinske ludoteke Azzurra V ponedeljek bo v prostorih otroškega vrtca Azzurra v Ul. Puccini 63 stekla istoimenska občinska ludoteka, ki bo potekala do 30. aprila 2008 od ponedeljka do četrtka od 17. ure do 18.30. Vpisovanje bo potekalo ravno tako v ponedeljek in v istih prostorih od 15.30 dalje, v prihodnje pa se bo možno vpisati preko telefona s klicem na številko 040823706. Izkušnje v judovskem znanstvenem okolju Združenje Italija-Izrael vabi v ponedeljek ob 17.30 v predsobi dvorane Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 srečanje z dr. Luigijem Morom, docentom biokemije na Univerzi v Trstu, ki bo predaval na temo Ameriške izkušnje mladega nejudovskega italijanskega raziskovalca v judovskem znanstvenem okolju. Posvet o Garibaldijevem mitu Tržaško-goriški inštitut za zgodovino in dokumentacijo prireja danes popoldne na svojem sedežu v Ul. Trento 15 v Trstu od 14.30 do 19.30 posvet na temo Garibal-dijev mit na vzhodnem Jadranu in v srednji Evropi. O tem bodo govorili predavatelji iz Italije, Slovenije, Madžarske in Poljske. 159 TRST Petek, 7. decembra 2007 PRI REDITVE opčine - Spomini Rinalda Vremca ob drevišnji proslavi 40-letnice SKD Tabor »Začutili smo potrebo, da bi prišlo do postopnega zbližanja« Za združitev takrat obstoječih PD Opčine in PD Andrej Čok so si veliko prizadevali mladi Rinaldo Vremec tokrat kot pričevalec nastanka društva Tabor kroma slovenski konzulat - Oris projekta Zaplavaj jezik Cilj je promocija slovenskega, madžarskega, finskega in italijanskega jezika azbest V Trstu smrtnost zelo visoka Trst je eno od italijanskih mest, kjer je smrtnost zaradi izpostavljanja azbestu zelo visoka. Tako so ugotavljali udeleženci kongresa italijanskega združenja bol-nišniških pnevmologov (AIPO), ki poteka v Firencah. »Najhuje pa je še pred nami,« je povedal izvedenec Aldo Canessa, »ker se bolezen pojavi 40 let po stiku z azbestom. Zato žal pričakujemo primere bolezni med tistimi, ki so pred letom 1992, ko je Italija zaustavila takšna dela, bili zaposleni v ladjedelnicah, v gradbeništvu in na drugih območjih, zasičenih z azbestom. Velika Britanija je posegla veliko prej.« V Italiji, kjer vsako leto zaradi azbesta umre preko 3 tisoč oseb, žalostni primat in žal tudi svetovni primat pripada La Spezii (ladjedelnice). Sledijo Genova, Trst, Livorno, Pis-toia, Prato. »To pa je le vrh velike ledene gore,« je ugotovil Canessa. Naučiti se nek evropski jezik s pomočjo internetnega tekmovanja, ki ti daje možnost zmagati nagrado v obliki potovanja v Peking ob prihodnjih olimpijskih igrah leta 2008. V tem sestoji evropski projekt Socrates Zaplavaj jezik (Swim the language), ki so ga včeraj predstavili v prostorih generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu. O projektu sta ob prisotnosti slovenske konzulke Tanje Mljač spregovorili koordinatorki, prof. Ariella Cuk, docentka medkulturne komunikacije za Univerzi v Trstu, in Vesna Mikolič, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (na sliki KROMA). Projekt Zaplavaj jezik je namenjen promociji poznavanja slovenskega, madžarskega, finskega in italijanskega jezika s pomočjo internetnega tekmovanja, pri čemer sodelujejo Evropska plavalna zveza, Univerza na Primorskem, Poslovna šola v Budimpešti in finska družba Transdemica, ki se ukvarja z učenjem preko interneta. Udeleženci bodo imeli možnost, da osvojijo osnove nekaterih jezikov oz. da v teh jezikih kar »zaplavajo« z igro preko interneta. Osem finalistov bo tekmovalo na evropskem prvenstvu v vaterpolu, ki bo prihodnjega julija v Malagi, pr-vouvrščeni pa bo zmagal potovanje v Peking z akreditacijo, da lahko sledi tamkajšnjim olimpijskim igram. Pravila so objavljena na spletni strani www.swimthelanguage.org. Drevi bodo v Prosvetnem domu na Opčinah slovesno nazdravili štiridesetemu jubileju domačega SKD Tabor in mu zaželeli še na mnoga leta. Pisal se je namreč 7. december 1967, ko so se tri openska društva, in sicer PD Opčine, PD Andrej Čok in Mladinski krožek združila v novo SPD Tabor. O njegovem spočetju, rojevanju in rasti smo se pogovorili z Rinaldom Vremcem, kije med prvimi odborniki no-vonastalega društva, v drugi polovici osemdesetih pa je bil tri leta tudi njegov predsednik. Rinaldo Vremec je danes pokrajinski predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev za Tržaško. Kakšno je bilo stanje duha na Opčinah v začetku šestdesetih? Na Opčinah sta tedaj delovali dve društvi, in sicer PD Opčine in PD Andrej Čok. Po drugi svetovni vojni je namreč prosvetno delovanje znova zaživelo v PD Opčine, v času kominforma pa so iz njega izšli nekateri in ustanovili samostojno PD Andrej Čok. V prvi polovici šesdesetih se je na Opčinah stanje duha začelo spreminjati. Tedaj nas je bilo med mladimi veliko takih, ki smo se kulturno udejstvovali, zbirali pa smo se pod okriljem obeh društev. Počasi se je v nas začelo rojevati prepričanje, da je pravzaprav nesmiselno, da v eni vasi obstajata dve kulturni društvi. Začutili smo potrebo, da bi prišlo do postopnega zbližanja obeh stvarnosti. Zato smo leta 1963 ustanovili Mladinski krožek, v katerem je bilo dejavnih približno osemdeset mladih. Ukvarjali smo se s športom in kulturo, prirejali smo izlete ipd. Kako je pravzaprav dejansko prišlo do združitve obeh društev? Mladi smo si za to veliko prizadevali. Opažali smo, da se ljudje udeležujejo prireditev obeh društev. Mladinski krožek je sčasoma navezal stike z njunima odboroma. Naposled nam je uspelo pregovoriti vodilne. Prepričali so se, da je najboljša rešitev v tem, da ustanovimo novo društvo, v katerem se bodo prepoznavali vsi. Je združitev tedaj potekala mirno ali ste mogoče naleteli na kak negativen odziv? Velikih težav ni bilo, se je pa tudi tedaj še našel kdo, ki združitvi ni bil preveč naklonjen. Nekatere stare zamere iz časa ko-minforma so namreč še vedno ostajale. Mladi pa smo stvarnost doživljali popolnoma drugače, s tem nismo bili obremenjeni. Nekateri pa se z odločitvijo o združitvi niso strinjali in so se zato umaknili v ozadje. Iz PD Opčine in PD Andrej Čok je nastalo SPD Tabor. Zakaj tak naziv novemu društvu? Ko smo ustanavljali novo društvo, se je postavilo vprašanje, kako ga bomo poimenovali. Tedaj je dr. Robert Hlavaty, ki je bil eden od veznih členov pri združevanju, prišel na dan s predlogom, naj novo društvo poimenujemo Tabor. Nekdaj so se namreč naši ljudje zatekali v tabore in se tam upirali Turkom. V našem času pa smo se morali začeti upirati narodnostni asimilaciji in začeti skrbeti za negovanje lastnega jezika in izročila. Ustanovili ste torej Slovensko prosvetno društvo Tabor, ki je bilo predhodnik današnjega Slovenskega kulturnega društva Tabor. Tako je. Tedaj smo se namreč vključili v Slovensko prosvetno zvezo, ki se je v osemdesetih preimenovala v Zvezo slovenskih kulturnih društev. Naziv društva smo zato kasneje spremenili v »kulturno«. Nekateri so tedaj tudi predlagali, da bi Prosvetni dom preimenovali v Kulturni dom, a zamisel ni prodrla. Če se za trenutek povrnemo k samemu nastanku društva ... Kdo so bili tisti, ki so njegovemu delovanju dali novega in prepotrebnega zagona? Prvi predsednik društva je bil Rudi Vremec, odbor pa so sestavljali še Stanko Lupinc, Viktor Sosič, Milko Čebulec, Marija Antonac, Anton Kalc, Vladimir Wilhelm in podpisani. Poleg njih so pomembno vlogo odigrali še Stanka Hrovatin, Robert Hlavaty, Živ-ko Lupinc in Mirko Kapelj. Delovanje društva je nato steklo in se razmahnilo ... Knjižnica Pinko To-mažič in tovariši ter Glasnik sta nastala veliko kasneje, v osemdesetih. Kaj pa je najbolj zaznamovalo društveno delovanje v sedemdesetih? Začelo se je z običajnimi predstavami, nekaj let po združitvi pa je bil ustanovljen mešani pevski zbor, ki ga je vodil Sveto Grgič. Nato se je rodila še gledališka oz. dramska skupina, ki je vsako leto prirejala vsaj eno predstavo. Tisti, ki so se ukvarjali prvenstveno s športom, pa so kmalu zatem izstopili iz SPD Tabor in ustanovili novo športno društvo Polet. Za konec še vaša osebna misel o tem, kakšni izzivi čakajo opensko kulturno srenjo danes, potem ko sta obe društvi (SKD Tabor in Finžgarjev dom) že prehodili dolgo pot? Do danes nam še vedno ni uspelo, da bi se ob slovenskem kulturnem prazniku zedinili in priredili eno samo Prešernovo proslavo. Prepričan pa sem, da se bo v prihodnje tudi to zgodilo. Primož Sturman rajonski svet - Sodelovanje Božične prireditve na Zahodnem Krasu Tudi v letošnjem decembru bodo domača društva iz vasi Zahodnega Krasa organizirala številne prireditve v sodelovanju z rajonskim svetom. Prvi tak večer bo v ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu, kjer bo SDD Jaka Štoka predstavilo knjigo Sare Perini Posebni bataljoni. V sredo, 12. decembra, bo proseš-ka godba na pihala zaigrala prižigu luči na božičnem drevesu na Proseku, medtem ko bo v Soščevi hiši božični sejem knjig, ki ga bo SDD Jaka Štoka priredilo tudi v nedeljo, 16. decembra od 16. do 18. ure. V sredo, 19. decembra, ob 17. uri bo v telovadnici športnega središča Ervatti pri Briščikih božičnica športne šole Po-let-Kontovel in ŠD Kontovel. Istega dne ob 18. uri bo na sedežu rajonskega sveta za Zahodni Kras sedaj že tradicionalno družabno srečanje v sodelovanju z Mladinskim krožkom Prosek-Kontovel in nastopom gojencev Godbe-nega društva Prosek in Glasbene matice. Zadnji teden pred božičem si bodo sledili številni božični koncerti. Prvi bo v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v domu Skupnosti Družina Opčine na Božjem polju. Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela bo s svojo pesmijo ogrel srca gostov tamkajšnjega doma in njihovih sorodnikov. V soboto, 22. decembra, ob 20.30 bo društvo Amici del Borgo San Naza-rio priredilo božični koncert v cerkvi sv. Nazarija v istoimenskem naselju pri Kontovelu. V ne de ljo, 23. de cem bra, bo do prišli na svoj račun kriški ljubitelji petja. SKD Vesna bo priredilo božični koncert v cerkvi v Križu. Istega dne, a uro pozneje, bo društvo Amici del Borgo San Nazario podelilo nagrade fotografskega natečaja na temo Kras: med kamenjem in molitvijo. Nagrajevanje bo v župnijski hiši ob športnem igrišču v Naselju S, Nazario. Na štefanovo, 26. decembra, pa bo v telovadnici centra Ervatti pri Briščikih tradicionalni božični koncert Godbene-ga društva Prosek. M.K. Včeraj danes Danes, PETEK, 7. decembra 2007 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 5.29 in zatone ob 14.28. Jutri, SOBOTA, 8. decembra 2007 MARIJA, BREŽMADEŽNO SPOČETJE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1023,1 mb raste, brezvetrje, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 3. decembra, do petka, 7. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Sobota, 8. decembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. F. Severo 122 (040 271088), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od četrtka, 29. novembra, na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. DAN ODPRTIH VRAT na liceju F. Prešerna bo v petek, 14. decembra 2007, od 18. do 20. ure, v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DPDL ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole v soboto, 15. decembra (od 14. do 17. ure) in nedeljo, 16. decembra (od 9.30 do 11.30). 12 Petek, 7. decembra 2007 PRI REDITVE U Kino ALCIONE - 17.00, 19.15, 21.30 »Un'al-tra giovinezza«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.30, 22.20 »La leggenda di Beowulf«. ARISTON - Dvorana rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 16.15, 20.15 »The Nightmare before Christmas«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La musica nel cuore«; 17.50, 20.05, 22.20 »Nella valle di Elah«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »The Kingdom«; 17.50, 22.00 »La leggenda di Beowulf«; 15.50, 18.00, 22.05 »1408«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; 16.00, 20.10 »Lezioni di cioccolato«. EXCELSIOR - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Hairspray«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30 »Nella valle di Elah«; 21.00 »Irina Palm - Il talento di una donna inglese«. FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La musica nel cuore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Rata-touille«; 18.30, 20.20, 22.10 »Lezioni di cioccolato«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 21.00 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 18.20 »3D manija«; 20.00, 22.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20 »Ko žogice pobesnijo«. Čestitke NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 18.15, 20.15, 22.15 »Factory girl«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Milano Palermo - Il ritorno«; 16.30, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Fred Claus -Un fratello sotto l'albero«; 18.15, 22.15 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Il diario di una tata«; 18.15 »Come tu mi vuoi«. SUPER - Prepovedano mladim izpod 18. letom. T RŽI Č - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.00, 21.00 »Winx - Il segreto del regno perduto«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.15 »1408«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Matri-monio alle Bahamas«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioc-colato«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel cuore«. Danes praznuje svoj rojstni dan VLASTA. Vse najboljše in obilo zdravja ji želijo mož Fabio, hči Tjaša, sin Goran in tašča Marija. V torek je na leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu diplomirala Majna Pangerc Iz srca ji čestitajo vsi iz Gorice, še posebej pa Aljoša 1 & Izleti KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet, ki bo v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, voden ogled mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040360072. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje SNEŽINKA v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 30. decembra do 6. januarja. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiramo do 20. decembra 2007 na 040567751 ali 320-2717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it. 0 Prireditve OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturne dejavnosti in dobrine, v sodelovanju s SKD Slavec, prireja danes, 7. decembra 2007, ob 20.30, v cerkvi Sv. Jožefa v Ricmanjih, koncert komornega orkestra iz Bresta (Bjelorusija) z Natalijo Zu-barevo sopranistko operne hiše iz Minska. Na razpolago bo brezplačen prevoz izpred občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu ob 19.30. Povratek takoj po zaključku koncerta. Na glavnem trgu v Boljuncu se bo do 9. decembra, od 10.00 do 21.00 ure, nadaljeval božični sejem s prodajo raznih predmetov za prosti čas in krajevnih proizvodov. Vsak dan bo od 16.30 dalje kulturni spored. RAZSTAVA CLAUDIE RAZA bo na ogled v Bambičevi galeriji do 5. januarja 2008, od ponedeljka do petka, z naslednjimi urniki: 10.00 - 12.00 ter 17.00 - 19.00. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 8. decembra 2007 ob 17. uri na glasbeni popoldan z naslovom »Bil je čas«. Ob 40-letnici Finžgarjevega doma nastopajo člani bivših ansamblov Taims, Galebi in Zvezde. Posebno vabilo gre vsem bivšim članom, ki so kakorkoli sodelovali pri katerih od openskih ansamblov. OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v sklopu niza Večeri v knjižnici, v sodelovanju s SKD Igo Gruden prireja v soboto, 8. decembra 2007, s pričetkom ob 17. uri, v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini gledališko predstavo »Čarobna noč«. Igrata Miranda Caharija in Livio Bogatec. Režija Mario Uršič. Vstop prost. S PRAVLJICO NA... MAVRICO vabi vaščane na razstavo - mini sejem v soboto, 8. decembra 2007 in nedeljo 9. decembra 2007 v župnijski dvorani na Pro-seku. Otvoritev razstave bo v soboto, 8.decembra 2007, ob 10.uri. Zbirališče otrok bo ob 9.45. Toplo vabljeni! MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM vabi na kulturni večer, ki bo v nedeljo, 9. decembra 2007 v Kulturnem domu na Colu s pričetkom ob 17.30. Nastopili bodo gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba s predstavo »Kdor išče najde«, glasbena skupina Ana urca al pej dvej ter harmonikaš Zoran Lupinc. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Na razpolago je slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klo-bučevina in še marsikaj. Razstava je od- O Občina Dolina in Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja DANES, 7. decembra 2007 ob 18.30 v dvorani občinskega sveta Predstavitev koledarja POD OLJKAMI V BREGU 2008 « fotografije Walter Zlatich » koledar bosta predstavila pisatelja VEIT HEINICHEN in MARINO VOCCI sodeloval bo MePZ Venturini - Domjo, dir. Cinzia Sancin prta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Tržič, Župnijska dvorana sv. Nikolaja, 9. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopajo OPZ Romjan (dir. Aljoša Saksida), Mali romjanski muzi-kanti (dir. Silvia Pierotti), OPZ Fran Ven-turini (dir. Suzana Žerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Laze, Podbonesec, Cerkev v Lazah, 14. decembra 2007, ob 20.30, »Božični koncert«, nastopajo OPZ Mali lujerji (dir. Davide Clodig), So-lopevci Glasbene matice/ Špeter (prof. Krisztina Nemeth), MePZ Fran Ventu-rini (dir. Cinzia Sancin); Boljunec, Občinsko gledališče F. Prešeren, 16. decembra 2007, ob 17.30, »Božična kantata«, nastopata OPZ Fran Venturini (dir. Suzana Žerjal), GD Viktor Parma (dir. Luka Carli); Trebče, Cerkev sv. Andreja, 3. januarja 2008, ob 20.00, »Novoletni koncert«, nastopajo MePZ Primorec (dir. Martina Feri), VS Grgar (dir. Andrej Fi-lipič), MePZ Skala-Slovan (dir. Herman Antonič); Bocen, Cerkev Cristo Re, 5. januarja 2008, ob 20.45, »Božični koncert«, nastopajo MePZ Lipa (dir. Tamara Ra-seni), Zbor Castel Flavon di Bolzano (dir. Loris Bortolato); Milje, Stolnica, 6. januarja 2008, ob 15.00, »S pesmijo vam želimo...«, nastopata MoVS Lipa (dir. Anastazija Purič), Girotondo dArpe (dir. Tatiana Donis). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. decembra, na predavanje prof. Janeza Juhanta o socialni misli Janeza Evangelista Kreka ob 80-letnici njegove smrti. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z Rajonskim svetom za zahodni Kras vabi na predstavitev knjige Sare Perini »Posebni bataljoni«. Knjigo bo predstavila Jasna Simčič, sodeloval bo MPZ Vasilij Mirk. Predstavitev bo v ponedeljek, 10. decembra 2007, ob 20.30 v dvorani Gospodarskega društvu na Kontovelu. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 16. do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri božičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«. MLADINSKA REVIJA GALEB, Zadruga Novi Matajur in Krožek za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti vabijo na predstavitev prazničnega paketa najnovejših Galebovih knjig, ki bo v sredo, 12. decembra 2007, ob 17. uri v Tržaški knjigarni. Knjige bo ob navzočnosti avtorjev predstavila urednica Majda Železnik. Vsi otroci bodo prejeli simpatično darilo revije Galeb in tiskarne Graphart. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi v četrtek, 13. decembra 2007, ob 20.30, na prireditev »Čarobna noč«, igrata Miranda Caharija in Livio Bogatec, v režiji Marija Uršiča. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo da vaše izdelke dostavite v Ljud- Kulturno društvo IVAN GRBEC Škedenjska ulica 124 vabi danes, 7. decembra 2007 Ob 20.30 na koncert V PRIČAKOVANJU BOŽIČA Nastopatat ŽPS Dekleta s Škofij in ŽPS Ivan Grbec. Vodi Marjetka Popovski Po koncertu otvoritev razstave MINI DRAGOCENI PREDMETU za božična darila. Urnik razstavei sobota, 8/12 od 16.00 do 19.00 nedelja, 9/12 od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ski dom v Trebčah 13. decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14. decembra 2007 od 16. do 19. ure v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev novega koledarja v četrtek, 13. decembra 2007 ob 20.30, Hiška od Ljenčke, Trebče. ZSKD IN METRONOM vabita v četrtek, 13. decembra 2007, ob 17.30 v Narodni dom v ul. Filzi 14, v dvorano NSK na predstavitev DVD-ja »Svoboda res je zlata« v produkciji gledališke skupine Metronom iz Trsta. Predstava je nastala leta 2005 in je lepljenka pesmi iz zbirke Slovensko pesništvo odpora. Celotni posnetek predstave z vsemi dodatnimi podatki so opremljeni s podnaslovi v italijanskem jeziku. Pokrovitelji DVD-ja so ZSKD, pokrajinska VZPI in Zadružna kraška banka. Pobudo bodo predstavili Milan Pahor, Marina Rossi in Nerina Švab. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. TRUBAR-KAJUH IN VRTCA UBALD VRABEC IZ BAZOVICE organizira »3. Božični sejem« v prostorih gospodarske zadruge v Bazovici 14., 15. in 16. decembra 2007, v petek, od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. V petek, ob 16.30 bodo nastopili učenci osnovne šole in malčki iz vrtca. Vljudno vabljeni. Dobiček bo namenjen O.Š. Trubar-Kajuh in vrtcu U. Vrabec. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. [d Osmice OSMICO je v Borštu odprl Danjel Gla-vina. BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni! Tel. na št.: 040229270 (do 23. dec. vključno). OSMICA je odprta pri farmi Kraljič v Prebenegu. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! 161 Petek, 7. decembra 2007 PRI REDITVE ZASLEDOVANJE Sylvia Plath avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya izvaja Sonja Polanc danes, v petek, 7. decembra 21.00 SSG Trst obvestilo Predstava SVINJAK (nedelja, 9.decembra) je zaradi tehničnih razlogov prenešena na kasnejši termin. info brezplačna telit. 800 214302 z ob ra lo m svö|ega casa H3 Obvestila BIL JE 7.DECEMBER 1967.. Z utrinkom iz preteklosti, z mislijo na prihodnost 40-LETNICA USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA SKD TABOR V PETEK, 7.DECEMBRA 2007, OB 20.URI, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Sledi družabnost z ansamblom 3 prašički, srečelovom in presenečenji. m Slovenska kulturno- gospodarska zveza v sodelovanju s SKD LONJER-KATINARA VLJUDNO VABI NA predstavitev priročnika za uveljavljanje Izvorne oblike Imena In priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« Danes, 7. decembra 2007, ob 20. uri v Sportno-kulturnem centru v Lonjerju KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 21. decembra 2007 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel Ul. Ginnastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel.. 040-360072. KRUT NATURA sporoča, da je v teku vpisovanje za tečaj reiki-ja 2.stopnje, ki se bo odvijal 19. in 20. januarja 2008. Predavateljica Reiki Master bo na razpolago 12. decembra za predhodni obvezni razgovor. Za uro sestanka in vse dodatne informacije tel. 040-3720062, Krut, ul. Cicerone 8. ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Si-mič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pellegrino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo vsak torek od 19.30 do 20.45 odprt na sedežu društva urad (Repentabrska ulica, 38 -Opčine). Člani se na urad lahko obrnejo za katerekoli informacije v zvezi z vpisi v tečaje, zimovanjem, izkaznic FISI in pripravo smuči. Društvo še sporoča, da se na urad, samo še do torka, lahko zgla-sijo tudi tisti, ki nameravajo nabaviti sezonske smučarske karte v predprodaji in za katere rok zapade danes, 7. decembra. Za informacije lahko kličete na št. 347 5292058 ali pišete na e-pošto: info@skbrdina.org. JUSARJI PRAPROT - TRNOVCA vabijo na občni zbor, ki bo danes, 7. decembra ob 20.30 na sedežu društva vaške skupnosti. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) vabi danes, 7. decembra ob 20.30 na koncert »V pričakovanju božiča«. Nastopata: ŽPS »Dekleta s Škofij« in ŽPS »Ivan Grbec«. Vodi Marjetka Popovski. Po koncertu se odpre razstava »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta še v soboto, 8. decembra 2007 od 16. do 19.ure in v nedeljo, 9. decembra 2007 od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure. SKD TABOR v decembru vabi danes, 7. decembra 2007, od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na obletnico ustanovnega občnega zbora »Bil je 7. december 1967... - Skok v preteklost z misijo na prihodnost« z družabnostjo, glasbo v živo in veliko presenečenj; v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici ustrelitve P.Tomažiča in tovarišev. SKGZ v sodelovanju s SKD Lonjer-Kat-nara vljudno vabi danes, 7. decembra 2007, ob 20. uri v Športno-kulturnem centru v Lonjerju na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«. TABORNIKI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zi-najda Kodrič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Dolina-Občinska telovadnica ob sobotah od 15.-16. ure (Malina Tedeschi, 349-4328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Mad-dalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479). SKD J. RAPOTEC - Prebeneg prireja v soboto, 8. decembra »Popoldan v pričakovanju Miklavža«. Od 17.30 dalje ustvarjalna delavnica-priprava risbic za Miklavža, ob 18.30 glasbena pravljica v izvedbi igralca Danijela Malalana nato pa obisk Miklavža. Miklavževi pomočniki bodo darilca zbirali istega dne od 14.30 do 15.30 v društvenih prostorih. Vabljeni. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja od 5. do 9. decembra 2007 BOŽIČNI SEJEM na trgu v Boljuncu. Prisotni bodo prodajalci predmetov za prosti čas, krajevni proizvajalci in proizvajalci območja Alpe Jadran. Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure. Od 16.30 dalje se bodo odvijale prireditve na prostem (glasba, ples, animacija za otroke). Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA - Odborništvo za socialno skrbstvo, v sodelovanju z občinsko skupino civilne zaščito in občinskim združenjem prostovolnih gasilcev Breg, bo priredila zbiralno središče hrane in pijače v okviru Božičnega sejma, od 5. do 9. decembra, na trgu v Boljuncu. Prostovoljci in člani občinske uprave bodo zbirali igrače (v dobrem stanju, brez okvare in po možnosti v škatlah); hrano za dolgotrajno uporabo (pakirane malice, riž, testenine in ostala hrana, ki se ne kvari); izdelke za higienske namene (milo, zobna pasta/ščetka, spužva za telo, razna čistila); oblačila in čevlje za otroke (014 let) in odrasle (čista in v dobrem stanju); šolske potrebščine (tudi še delujoče računalnike); zdravila. Vse, kar bodo zbrali, bodo prostovolci predali skladu »Fondazione Lucchetta-Ota-Dangelo-Hrovatin« in združenju »No bombe, ma solo caramelle - ONLUS«. Akcija se nadaljuje še ves januar, in sicer vsako sredo med 19. in 21. uro na sedežu občinskega združenja prostovolnjih gasilcev BREG v Boljuncu (info. 040 8329210). SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.-17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. ZDRUŽENJE AS.TR.A. - Dejavnosti Združenja za zdravljenje odvisnosti od alkohola AS.TR.A imajo že dalj časa namen opozarjati, informirati in preprečevati vsa tveganja, ki nastajajo kot posledica prekomernega uživanja alkohola. S tem v zvezi AS.TR.A obvešča, da nudi slovenska skupina PEGAZ vsem občanom pojasnila in to 15 minut pred pričetkom sestanka. Skupina PEGAZ se sestaja vsak ponedeljek od 18.30 do 20. ure na sedežu KD Rdeča Zvezda v Sa-ležu, pod občinsko knjižnico. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina videa pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Vi-deo na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja »Otroške urice« v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 11. decembra 2007, ob 16.30 v otroškem kotičku. Pravljico »Čarobne sani« bo pripovedovala Ivana Terčon. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 11. decembra 2007, ob 20.45, na sedežu v Padričah redna pevska vaja. SKD IGO GRUDEN vabi na božični sejem, ki bo potekal od srede 12. decembra do sobote 15. decembra 2007, vsak dan od 16.00 do 20. ure, v društvenih prostorih v Nabrežini. SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13. decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 vse predšolske otroke v otroški vrtec v Devin, da se udeležijo božičnega praznika. SPDT - TRST prireja v petek, 14. decembra 2007 »društveni večer«. Prikaz filmskih zapisov, diapozitiv in slik o društveni dejavnosti v sezoni 20062007 bo v K.R. Domu Briščki z začetkom ob 20.30. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA v sodelovanju s kulturnim društvom Fran Ven-turini od Domja, organizira v petek, 15. decembra 2007, ob 18.00 uri, v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. Vpisovanje in dvig vabil bo na Županstvu od ponedeljka 10., do četrtka 13. decembra2007, od 10.00 do 12.00 ure. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040411635 ali 040-415797. Vabljeni! ANPPIA, VZAPP, ANPI, VZPI, ANED, VZED prireja v nedeljo, 16. decembra 2007 ob 15. uri na openskem strelišču PRODAM avtodom VW LT 28, letnik 1989. Tel.: 333-6727601. PRODAM BOX-garažo za 2 avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giu-lia« - primeren tudi za skladišče - 32 kv. metrov: višina 3,8 m, širina 3 m in 10 m dolžine. Telefonirati ob uri kosila ali večerje na št. 349-8633811. PRODAM vespo 150 staro 10 let v dobrem stanju. Tel. 348-4487003. PRODAM VW Passat Variant 1.9 tdi highline, 130 konjev, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. v večernih urah na št. 3343174852. Prispevki spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Luana Gri-lanc in Giorgio Marzi, predsedovala bo Daša Bolčina in sodeloval MoPZ Tabor pod vodstvom Mikele Šimac. V Prosvetnem domu bo ob 16.uri predvajanje filma »Trst 1945«. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 22. decembra 2007, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini postaja. Za ples bo igral »Duo Melody«. SKLAD MITJA ČUK vabi v Bambičevo galerijo na razstavo akvarelov Claudie Raza Svetlobni tresljaji. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10 do 12. ter od 17. do 19. ure. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2008. S Poslovni oglasi DRVA MEŠANA metrska prodam. Tel. 00386-41870716 PODJETJE V GORICI išče izkušenega skladiščnika. Klicati 3351656259 SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Zahteva se dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum, v italijanščini, na fax 040-232444. Ob visokem življenjskem jubileju Gio-vanne Debelis, ki danes slavi 100 let, daruje nečak Giusto Karis 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. V spomin na Elso Slavec darujeta Jožica Jercog in Nataša Santi vsaka po 20,00 evrov za društvo SKD Valentin Vodnik iz Doline. V spomin na Antona Pečarja darujeta soseda Zora in Silko 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Antona Ražma darujeta žena in sin 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Kneza darujeta Mirko in Marija iz Ko-ludrovce 20,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na moža Livija Malalana daruje žena Savina 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Nade Kralj in Nadje Babič daruje Anica Čuk 10,00 evrov za Ljudski dom Trebče, 10,00 evrov za Godbo na pihala V. Parma -Trebče in 10,00 evrov za Pogrebno društvo Trebče. V spomin na Karletota Zocchija darujeta Dora in Alberto 50,00 evrov za Kardiološki oddelek katinarske bolnišnice. V spomin na Kartetota Zocchija daruje Giorgio Posega 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Kartetota Zocchija drujejo družine Donati 50,00 evrov za KD Lon-jer - Katinara in 50,00 evrov Center za rakasta obolenja. V spomin na Bogomila Zobca darujeta Franco in Dragica Peric iz Praprota 50,00 evrov za Amici del cuore. Namesto cvetja na grob Bogomila Zobca darujeta Boris in Slavica Gruden iz Križa 100,00 evrov za Amici del cuore. V spomin na Mira Tenceta daruje brat Drago Purič z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Pepija Miliča darujeta družini Purič in Farneti 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Antona in Adreja Ražma darujeta Maria in Rita 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob prvi obletnici smrti očeta Alda Jerco-ga darujejo hči Tatjana in družina Jercog 70,00 evrov za društvo SKD Valentin Vodnik iz Doline. " k Mali oglasi Loterija 0S. decembra 200l PRODAM AVTODOM tip ford transit, letnik 1993, 65.000 prevoženih km, cena 11.600 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-225369. SNOWBOARD K2 155 cm, nov, prodam po polovični ceni in kupim krajšega, tudi iz druge roke. Tel.: 040-291477. 55-LETNA GOSPA iz Slovenije išče službo pri družini za varovanje otrok ali starejših oseb, celodnevno ali po urah. Tel. št. 040-200159. DIPLOMIRAN v matematiki nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel.: 3479534644. HOTEL NA KRASU išče čistilko. Zainteresirani naj kličejo v dopoldanskih urah na tel. št. 040 - 214214. IŠČEM delavca za izdelavo kraškega zidu. Klicati na tel. št.: 348-6843456. IŠČEMO dvakrat tedensko (sreda in sobota) pošteno in marljivo gospo za čiščenje hiše. Klicati od 13. do 15. ure na št.: 393-7739728. KMEČKI TURIZEM SKERLJ je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 16. decembra, tel. 040 - 229253. PRODAJAM psičke pasme Labrador svetle barve, stare dva tedna. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 328-8289654 (popoldne ali ob večernih urah). PRODAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040814212. Bari S4 SS l0 S l1 Cagliari BB 11 4l 21 SS Firence SB 12 29 19 lS Genova 9 12 4l 40 4S Milan BB SS 21 l0 B4 Neapelj Bl S1 l2 S2 BS Palermo 4S lS lS S 1S Rim SS S9 B S 10 Turin 41 lS 29 4S SS Benetke SS 11 19 S4 B9 Nazionale SS 14 SS S9 BS Super Enalotto Št. 146 33 37 48 65 83 84 jolly 55 Nagradni sklad 2.911.597,21 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 13.007.117,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 13 dobitnikov s 5 točkami 44.793,81 € 1.157 dobitnikov s 4 točkami 503,30 € 44.989 dobitnikov s 3 točkami 12,94 € Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami S0.BB0,00 C 155 dobitnikov s 3 točkami 1.294,00 C 2.351 dobitnikov z 2 točkama 100,006 15.141 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 35.525 dobitnikov z 0 točkami S,00C 1 4 Petek, 7. decembra 2007 KULTURA / trst - Sodobna plesna ustvarjalnost Tap Dogs: igriv obraz današnjega mladega plesa Gre za predstavo, ki spaja preurejen tip tap in energijo uličnega moškega »nadigravanja« i ^ Levo solist, desno pa plesna skupina, ki je navdušila tržaško občinstvo ljubljana - Filozofska fakulteta Znanstveno-raziskovalna dejavnost v publikacijah Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete (FF) je izšlo več publikacij, ki zaokrožajo znanstveno-raziskovalno dejavnost nekaterih oddelkov fakultete. Publikacije obravnavajo stereotipe v slovenskem jeziku, vlogo mentorstva v izobraževalnem procesu ter mlado jezikoslovno vedo - frazeologijo. V knjigi Kronike iz Limba so zbrane prvoosebne zgodbe prosilcev za azil v Sloveniji, v delu Povprečen nisem hotel biti pa je predstavljena korespondenca med akademikoma Dragotinom Cvetkom in Petrom Konjovicem. V zborniku Ste-reotipi v slovenskem jeziku so zbrani prispevki predavanj in jutranjih tečajev z 43. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, je na včerajšnji novinarski konferenci dejala urednica Irena Novak Popov. Prispevki se med drugim osredotočajo predvsem na stereotipe, povezane z ogroženostjo slovenskega jezika, v zborniku pa je mogoče prebrati tudi, kateri liki iz slovenske književnosti poosebljajo stereotipe ter kako so Slovenci stereotipno predstavljeni v tujih literarnih delih. Da so azilanti tudi aktualna znanstvenoraziskovalna tema priča knjiga Kronike iz Lim- ba: zgodbe prosilcev za azil. V njej so zbrane osebne izpovedi devetih prosilcev za azil, ki so prebivali v Azilnem domu v Ljubljani. Urednica Helena Dembsky je pojasnila, da so zgodbe zapisane v prvi osebi zato, ker so azilantom skozi knjigo želeli dati glas. Katarina Bedina je v knjigi Povprečen nisem hotel biti predstavila dopisovanje med utemeljiteljem muzikološke znanosti na Sloven skem Dra go ti nom Cvet kom in vse stran -skim umetniškim talentom Petrom Konjovicem med letoma 1949 in 1968. Zbornik Razvoj slovenskega strokovnega jezika prinaša 53 prispevkov jezikoslovcev, prevajalcev in raziskovalcev strokovnega izrazja. V njem so predstavljeni moderni jezikov-no-teoretični pristopi in prizadevanja za oblikovanje in rabo slovenskega strokovnega jezika. Zbrani prispevki potrjujejo, da se slovenski jezik na strokovni in znanstveni ravni prilagaja novim družbenim in duhovnim potrebam ter kljub zaviralnim težnjam doživlja nov razvojni razmah na različnih znanstvenih področji, je o zborniku dejala urednica Irena Orel. (STA) Pozabite na romantičen balet, odmislite elegantne salonar-je, zaželite si bučne energije: pripravljeni ste na ogled nadvse neobičajne plesne predstave Tap Dogs, ki je iz oddaljene, glede na sodobno plesno umetnost namreč, Avstralije odmevno pljusknila na vse ostale celine in prepričala mednarodno publiko in kritiko. Tap Dogs je nekakšna spojina tip tapa in neobrzdane »moške« energije, ki zapolnjuje 80 minut dolgo predstavo. Šest dinamičnih, atletskih izvajalcev je tri večere (od torka do četrtka) zabavalo tudi večinoma mlado občinstvo, ki je zapolnilo veliko Rossettijevo dvorano. Z zelo posrečeno izbiro je namreč Stalno gledališče FJK uvrstilo predstavo Tap Dogs v svojo pestro letošnjo ponudbo. Vse se je začelo s posrečeno zamislijo: združiti ples, v tem primeru tip tap, ki se ga večina spominja po elegantnih izvedbah velikega Freda Astairea, z današnjo načinom druženja in izražanja mladih. Nastal je nekakšen ulični ples, nabit z energijo in posut z ironijo. Kot pri tip tapu so izvajalci obuti v »podkovane« čevlje, le da v tem primeru ne gre za elegantne salonarje, temveč za okor-nejša športno-delovna obuvala; kot obuvala so povsem »casual« tudi oblačila: tako oblečene mlade bi lahko srečali kjerkoli, na cesti, v pubu, na igrišču, tam kjer se srečujejo mladi in se zabavajo v stilu nekdanjega nadigravanja, kot ga pozna folklorna tradicija. In deloma se na ljudsko plesno tradicijo navezuje tudi ta predstava, v konkretnem na irsko. Kaj pravzaprav počne na odru šest interpretov? Energično izvaja tip tap, posamezno ali v skupini, zvok se menjuje, ker se spreminja podlaga, na katero izvajalci »nabijajo«; nato se plesalci izkažejo še kot žonglerji, pa sodobni klovni, ko se poigravajo z vodo in seveda namočijo gledalce v prvih vrstah; med seboj se tudi plesno-spretnostno izzivajo, kar še posebej zabava občinstvo. Vsekakor predstava, ki so jo podpisali koreograf Dein Perry, režiser Nigel Triffit in skladatelj Andrew Wilkie, temelji na posrečenih domislicah in odlični izvedbi. Kdor še danes misli, da je ples romantična osladnost, bi si predstavo moral nujno ogledati, da bi spoznal, kako se lahko na odru razži- vi sodobna plesna ustvarjalnost. (bip) trst - Gledališki vrtiljak S škratkom Copatkom Miklavž Gledališče na vrvici iz Nove Gorice je dvakrat predstavilo igrico Juhuhu, gledališče je spet tu Prizor iz igrice kroma Preteklo nedeljo je bila dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu spet nabito polna, tokrat celo bolj ob prvi kot ob drugi predstavi. Nič čudnega, saj so otroci, še bolj kot predstavo samo, napeto pričakovali obisk svetega Miklavža. Ko so vstopali v dvorano, pa jih je tam že pričakoval škratek Copa-tek, ki jih je veselo pozdravljal in vabil na predstavo. Kot smo že v napovedi poročali, to ni bila Stotisoč-noga, pač pa Juhuhu, gledališče je spet tu. Izvajalo jo je Gledališče na vrvici iz Nove Gorice pod vodstvom režiserja Emila Aberška. Pre-pro sta zgod bi ca o Pe denj pe du, ki neutolažljivo joka, ker je prebral pravljico o Sneguljčici in noče verjeti, da bo Sneguljčica spet ozdravela, so sproščeno izvajali mladi igralci Damjana Srednik, Marko Kebe, Maja Medvešček, Aja Komel in Špela Fon. Ma le gle dal ce so pre pri ča li, da so vne to so de lo va li z nji mi in jih tudi večkrat spravili v smeh. Ob koncu predstave pa je škra-tek Co pa tek vzpod bu dil otro ke, naj prikličejo na oder svetega Miklavža. Res so ga z navdušenimi klici priklicali na oder. Za vsakega posebej je pogledal v knjigo, ali je bil priden in - začuda - ugotovil, da so prav vsi vredni nje go ve ga da ri la. Za to je vsakemu od skoraj dvesto otrok podaril lep zavojček slaščic. Pred vsako izmed predstav so si otro ci in nji ho vi star ši lah ko v spod njih pro sto rih ogle da li bo žič ni sejem, ki so ga pripravili svetoivan-ski otroci pod vodstvom skrbnih men to ric, ter si ku pi li kak šno ljub -ko da ril ce. Na sled nje sre ča nje obis ko val -cev Gledališkega vrtiljaka bo že v nedeljo, 16. decembra, ko bo izven abonmaja na sporedu ljubka božična igrica z glasbo v živo, ki so jo pripravili starši otrok vrtca in osnovne šole pri Svetem Ivanu. Predstava bo zdru že na s pred sta vit vi jo no vih otroš kih knjig za lož be Mla di ka. ( ls) V spomin na Viktorja Šonca ob 130-letnici rojstva Skladatelj, pedagog in zborovodja Viktor Šonc, doma iz Tomaja, je leta 1911 postal prvi ravnatelj Glasbene matice, ki jo je v prvih dveh letih obstoja začasno vodil upravnik Karel Mahkota. Ob 130.letnici njegovega rojstva se ga bo šola spomnila s prireditvijo, ki bo predstavljala tudi prvo obeležje njegovemu spominu v rodnem kraju. Danes bosta Kulturno društvo Tomaj in Glasbena matica združila moči, da bi bilo ime Viktorja Šonca trajno zapisano z odkritjem spominske plošče in z večerom glasbe in besede v Kulturnem domu v Tomaju. Njegove skladbe bodo izvajali člani vokalne skupine Sraka iz Štan-dreža in Godalni kvartet Glasbene matice. O osebnosti, življenju in opusu Šonca bosta spregovorila Bogdan Kralj in Mira Šonc. Viktor Šonc, rojen v Tomaju 29. novembra 1877, si je pridobil temeljito kompozicijsko in pevsko znanje v Pragi in v Dresdenu. Ob svojem pedagoškem delovanju se je uveljavil tudi kot skladatelj, dirigent in glasbeni poročevalec. Jeseni 1911 je prevzel vodstvo šole Glasbene matice v Trstu ter jo dvignil na visoko kvalitetno raven. Njen ravnatelj je ostal vse do leta 1927. Jenkova nagrada Tomažu Šalamunu Na Društvu slovenskih pisateljev so včeraj podelili Jenkovo nagrado, ki si jo je letos za pesniško zbirko Sinji stolp prislužil Tomaž Šalamun. V zbirki Sinji stolp se tako kot v vseh prejšnjih dogaja tista virtualna si-nergija, ki zna združevati in pesniško strukturirati najrazličnejše emocionalne, duhovne in druge izkustvene sestavine doživljajskega kolaža, je med drugim zapisala žiri-ja.Šalamun (1941) je svojo pesniško pot začel kot konceptualist, bil je član skupine OHO, pozneje je pesnil v skladu z dadaistično in nadrealistično estetiko. Doslej je napisal kar 37. knjig, s katerimi je prepričal številne podeljevalce nagrad. Leta 2000 je za svoj opus prejel Prešernov nagrado. Lani sta Jenkovo nagrado, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za najboljšo knjigo pesmi preteklih dveh let, prejela Josip Osti in Miklavž Komelj. (STA) Primož Trubar na slovenskih kovancih Vlada R Slovenije je na včerajšnji seji določila videz spominskega kovanca ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Predvidoma maja 2008 bo izdanih milijon kovancev. Slovenija priložnostne kovance izdaja ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih, ki so splošnega pomena za državo ali imajo širši mednarodni pomen. Na temelju ustreznega zakona vlada določi dogodke, ob katerih bodo priložnostni kovanci izdani, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Junija letos je vlada določila, da bodo leta 2008 izdali priložnostne kovance za 2 evra ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, zbirateljska kovanca pa ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije in ob 250-letnici rojstva Valentina Vodnika. Vlada je na včerajšnji seji sprejela tudi odgovor na pisno vprašanje poslanca državnega zbora Ferija Horvata v zvezi s počastitvijo Trubarjevega jubileja. Vlada bo počastitvi 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja namenila posebno pozornost, kar je bilo že velikokrat tudi javno predstavljeno. Dejavnosti za obeležitev jubileja so se začele že leta 2005, ko je bil sprejet dogovor, da koordinacijo vseh pomembnejših dogodkov prevzame koordinacijski odbor za državne proslave. (STA) / KULTURA Petek, 7. decembra 2007 15 trst - Razstavni prostori v bivši ribarnici Prikaz ustvarjalnosti arhitekta, oblikovalca in umetnika Ettoreja Sottsassa V bivši ribarnici v Trstu je na ogled razstava »Rad bi vedel zakaj«, na kateri so enakovredno izpostavili različna ustvarjalna področja, ki jih je letos devetdeset-letni Ettore Sottsass skozi vse življenje gojil. Razstavljenih je preko sto petdeset eksponatov, ki so razdeljeni po sklopih: fotografija, risbe, keramike, stekla, arhitektonske makete, design, pohištvo in orna-menti, oziroma umetniški nakit. Odlična je postavitev, za katero je poskrbela Beatrice Mascellani, poleg nje sta še Ales-sio Bozzer in Marco Minuz prevzela ku-ratorstvo razstave, ki je v organizaciji kulturnega združenja Terredarte. Vsaka od sedmih pisanih ambien-tacij želi spodbuditi gledalca, da sam odkriva subtilne povezave in se svobodno premika v podoživljanju posameznih ustvarjalnih ciklusov brez vsakršne kronološke sheme, ki bi ga lahko pogojevala, da bi tem bolje dojel osnovno vodilo celotnega Sottsassovega opusa, ki izhaja iz človeka in se k njemu vrača z željo, da bi vzbujal emocije. Tržaška razstava predstavlja doprinos arhitekta, umetnika in oblikovalca, ki se je s svojo močno osebnostjo znal oddaljiti od utečenega racionalizma in dati svoj avtorski doprinos na področju italijanskega oblikovanja. Razstava bo na ogled do drugega marca, ob njej je izšel italijansko-angleški barvni katalog v založbi Electa. Jasna Merku Razstava bo o Sottsassovi ustvarjalnosti pričala do 2. marca kroma dunaj Magris dobitnik nagrade kythera Pisatelj Claudio Magris je letošnji prejemnik nemške nagrade kythera, ki je namenjena tistim, ki gra di -jo kul tu ri most med Nemčijo in romanskimi deželami. Podelitev nagrade v vrednosti 25.000 evrov bo 10. decembra v dunajski Palais Liechtenstein. Magris sije nagrado prislužil za svoj pisateljski opus in za svoje delovanje kot germanist. Tržaški pisec v svojih številnih esejih in drugih delih tematizi-ra kulturno izmenjavo med italijanskim in nemškim govornim področjem. Claudio Magris (1939), kije slovenskim bralcem poznan po knjigah Mikrokozmos in Donava, je s svojimi deli pritegnil svetovno literarno javnost. Velja za najpomembnejšega italijanskega germanista in poleg Umberta Eca za enega najboljših kulturnih publicistov svoje dežele. Piše za tržaški dnevnik Il Piccolo in za milanskega Corriere della sera. Med letoma 1994 in 1996 je bil senator italijanske republike. Za svoje publicistično dejavnost je prejel že več nagrad, priredbe njegovih literarnih del pa so doživele tudi odrsko priredbo. Od leta 2001 so nagrado prejeli založnik Klaus Wagenbach, režiser Patrice Chereau, dirigent Claudio Abbado, arhitekt Renzo Piano in umetnostni zgodovinar Sylvia Ferino-Pagden. (STA) kroma Brez tiskarskih škratov! Tako si vsaj nadejamo. Pri vsakdanji pripravi tako raznolikega proizvoda, ob hitrem delovnem tempu in nenehnem prepletanju dogajanj, se od časa do časa, vendar lahko prikrade nagajivi škrat. Branili se ga bomo, kar se da, obljubimo vam. Če pa se bo vseeno kdaj prikazal, se vam že vnaprej opravičujemo. Brez škratov. NAROČNINA 2008 Naročite se na Primorski dnevnik: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali časnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal samo 0,65 evra! Poleg tega pa boste lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Primorski dnevnik 1 6 Petek, 7. decembra 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 048 1 532958 gorica@primorski.it gorica - Na prefekturi imenovali Lojzko in Andreja Bratuž za komendnika, Paola Vizintina pa za viteza Goriška večjezičnost daje odlikovanjem posebno vrednost Prefekt De Lorenzo:»Vsa naša prizadevanja so usmerjena v to, da bo Lojzetu Bratužu izkazana posmrtna državna čast« »Državna odlikovanja posameznikom, ki so zaslužni za civilno rast skupnosti, imajo posebno vrednost na tej prelepi goriški zemlji, bogati z jeziki in tradicijami, ki so tesno integrirane.« S temi besedami je goriški prefekt Roberto De Lorenzo zaznamoval včerajšnjo ceremonijo v salonu prefekture, kjer so med trinajstimi prejemniki republiških odlikovanj bili tudi slovenska profesorja in kulturnika Lojzka in Andrej Bratuž ter doberdobski župan Paolo Vizintin. To je priznanje za vso manjšino, je poudarila slovenska trojica ob koncu uradne svečanosti, ki ji je prefekt vtisnil pečat prisrčnosti. »Veselimo se predvsem tega, da so pripadniki slovenske narodne skupnosti enakovredno obravnavani kot predstavniki večinskega naroda tudi, kar zadeva izkazovanje državnih časti. Nekaj se je premaknilo in se še premika,« je včeraj naglasil Andrej Bratuž, ki je bil s sestro, profesorico Lojzko, imenovan za komendnika italijanske republike zaradi zaslug. Ista čast je včeraj doletela tudi zgodovinarja, upokojenega docenta in prijatelja goriških Slovencev Sergia Tavana. Županu Vizintinu pa je bil priznan naslov viteza republike. »Dejstvo, da odlikovanje prihaja od države in da upošteva delo in trud, ki ju vlagam v korist naše občine in občanov, me navdaja s posebnim zadoščenjem. Hkrati me utrjuje v namenu, da si bom še dodatno prizadeval v javno ko- rist,« je komentiral Vizintin in dodal, da tudi to priznanje je dokaz, da se italijanska država zaveda vloge, ki jo manjšina odigrava v interesu celotnega teritorija. V salonu prefekture so se včeraj ob prejemnikih odlikovanj, ki jih je podpisal predsednik Giorgio Napolitano, zbrali še nekateri posamezniki, predstavniki krajevnih uprav in vojske, pa tudi nekaj vidnih Slovencev. Izstopali so predsednik SSO za Goriško Janez Povše, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec, tržaška Slovenca Vera Tuta Ban in Janko Ban, dalje goriška pokrajinska odbornica Mara Čer-nic, občinski svetniki Marilka Korsič, Silvan Primo-sig in Federico Portelli, predsednik Inštituta za družbeno in versko zgodovino Luigi Tavano. »To je pomemben dan, ker odlikovanja podeljuje predsednik republike in so njegovo vidno priznanje zaslug posameznikov, ki so se izkazali v prizadevanjih za javno dobro in v korist naše države. Italijanska republika namreč pripisuje vrednost zaslugam in ne rojstvu, ne glede na pripadnost in 'barve', ki jih vsak od nas nosi v srcu,« je v svoji dobrodošlici povedal De Lorenzo in na tem mestu izpovedal svojo predanost »prelepi goriški zemlji, bogati z jeziki in tradicijami«. Pravkar mineva drugo leto od De Lorenzovega prihoda v Gorico, v palačo najvišjega predstavnika državne oblasti, in lahko trdimo, da ga je Goriška osvojila, da ima v mislih njeno prihodnost brez meje in da so tudi Slovenci v njem dobili zanesljivega sogovornika. Ravno včeraj ga je obiskal državni sekretar Zorko Pelikan, vodja slovenskega vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, s katerim sta se o marsičem pomenila. Prefektovi dobrodošlici je včeraj sledila podelitev odlikovanj. Prva sta bila na vrsti Andrej in Lojzka Bratuž, za njima še Miranda Mucelli in Sergio Tavano, dalje Vittorio Brancati - bivši goriški župan je že bil vitez republike, predsednik pa ga je povišal v oficirja -, Renato Cisilin, Vittorio Isoldi, župana Doberdoba Paolo Vizintin in Medeje Alberto Bergamin, ka-rabinjerski oficir Giuseppe De Stefano, Giuseppino To-nut in Cristina Totaro. Vsakemu je prefekt izročil diplomo, mu stisnil roko in ga objel; pri predaji diplom je sodelovala pokrajinska odbornica Sara Vito v imenu predsednika pokrajine Enrica Gherghette. Včeraj je bil odlikovanja deležen tudi Marco Felluga, kije bil sicer v junijski skupini prejemnikov, a je bil tedaj zadržan v tujini; predsednik je naslov oficirja republike priznal tudi vojaškima oficirjema Emiliu Cervoneju in Antoniu Di Bariju, ki bosta odlikovanje prejela ob drugi priložnosti, pa še - na predlog notranjega ministrstva - Pietru Giuliu Scarabinu, šefu prefektovega ka- koprivno - Zaključna predstavitev čezmejnega projekta za prostorsko planiranje Transland Za trajnostni razvoj teritorija Predsednik pokrajine Gherghetta napovedal, da bo pokrajina skušala vključiti smernice projekta Interreg v deželni teritorialni načrt Goriška pokrajina bo skušala doseči, da se bodo smernice projekta za čezmej-no prostorsko načrtovanje Transland pre-lile v deželni teritorialni načrt. Zavzela se bo tudi za oblikovanje združenja javnih uprav, organizacij in posameznikov, ki bi služilo kot operativno sredstvo za nadgrajevanje sodelovanja v okviru čezmejnega protokola in izvajanje napotkov za prostorsko planiranje, ki so izšli iz projekta Transland. To sta obvezi, ki jih je med včerajšnjo predstavitvijo zaključkov omenjenega projekta v gradu Spessa v Koprivnem sprejel predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je z odbornikom Markom Marinčičem, goriškim občinskim odbornikom Dariom Baresijem in koordinatorjem tržiškega mestnega okrožja Maurom Pia-nijem sodeloval pri okrogli mizi. Včerajšnja zaključna predstavitev projekta, ki je bil financiran iz sklada Interreg IIIA Italija-Slovenija in pri katerem so ob goriški pokrajini sodelovali številni partnerji z obeh strani meje, se je začela z nagovori župana iz Koprivnega Antonia Roversija in direktorja Regijske razvojne agencije Črtomira Špacapana. V nadaljevanju je rezultate projekta obnovil Marin-čič, ki je med drugim poudaril, da so bili v postopek izoblikovanja razvojnih scenarijev čezmejnega pasu od Krasa do Trbiža vključeni vsi nositelji interesov in dejavniki teritorija. »Skupina izvedencev je izoblikovala tri scenarije. Prvi je prikazoval prihodnost čezmejnega območja, če bi se razvoj nadaljeval po današnjih tirnicah, drugi pa učinke, ki bi jih večji posegi, kot je npr. peti koridor, imeli na teritorij. Nato so na naselitvenem, prometnem, energetskem, okoljskem in turističnem področju začrtali tudi smernice za uresničitev scenarija, ki bi zagotovil trajnostni razvoj našega območja in bi omogočil ohranitev njegovega bogastva,« je povedal Marinčič. Po odbor-nikovem posegu je bila na vrsti tehnična predstavitev projekta, sledila pa je okrogla miza s slovenskimi in italijanskimi izvedenci. Ti so v ospredje postavili predvsem problem izvajalca smernic projekta Transplan, ki je bil iztočnica za politično razpravo, med katero je Gherghetta napovedal omenjene načrte pokrajine. (Ale) Z včerajšnje podelitve državnih odlikovanj na prefekturi bumbaca bineta, ki mu naslov pripada na podlagi kariere. Ob robu včerajšnje ceremonije smo se spraševali, kje je obtičal postopek za priznanje posmrtne državne časti Lojzetu Bratužu, čigar sedemdeseto obletnico smrti smo letos obeleževali. »Zavedava se, da priznanja za naju morda ne bi bilo, ko ne bi to bilo leto očetovega spomina,« nam je zaupala Lojzka Bratuž in pristavila: »Sprašujemo se, kdaj bo, kar vsi čakamo.« Odgovor je ponudil prefekt De Lorenzo: »Vsa naša prizadevanja so usmerjena v to, da bo Lojzetu Bratužu izkazana posmrtna državna čast. Iz predsedstva republike sicer niso pojasnili, katerega odlikovanja bo deležen. Postopek se še ni iztekel. Izreči se mora notranje ministrstvo, povoljno mnenje pa bo moral izraziti tudi goriški občinski odbor. Glede tega sem že stopil v stik z županom Ettorejem Romolijem, ki mi je zagotovil, da ne bo težav. Kako pa bi lahko bile težave, saj je Lojze Bratuž Goričan, kije bil žrtev slepega nasilja! Njegov lik je svetel in čist. Z njegovo smrtjo je bila vsa Goriška oropana.« Vidno znamenje teh besed je Bratužev uokvirjen fotografski portret, ki ga je De Lorenzo položil na mizico salona prefekture ob počastitvi njegovega spomina letos maja. Portret še vedno stoji na vidnem mestu v vladni palači na goriškem Travniku. Igor Devetak Kitajske prostitutke Kvestura iz Messine je aretirala tri kitajske državljane. 48-letna Quilije Yang, 45-letni Zuolin Zhang in 45-letni Bo Jiang so bili člani kriminalne združbe, ki ji je goriška policija aprila že prekrižala načrte. Agenti so v Ronkah aretirali dvojico Kitajcev, 28-letno R.Q. in 47-letne-ga S.D.D., ki sta sodržavljanko prisilila, da se je prostituirala. Ženska ni nikoli zapustila stanovanja, zato pa so policisti posumili, da je kdo drug skrbel za prehrano in najemnino. Ugotovili so, da so se »stranke« postavile v stik s prostitutko po telefonu, številko pa so našle v oglasu na krajevnem časopisu. Na klice je odgovarjala R.Q., ki je s partnerjem obiskovala stanovanje in od prostitutke zahtevala zasluženi denar; vsak teden sta dobila po 5.000 evrov, za svoje usluge pa je prostitutka prejemala med 50 in 100 Z leve proti desni Aleksandra Torbica, Danjel Jarc in Marko Marinčič bumbaca Promocija tipičnih pridelkov Danes ob 16. uri bo v goriški pokriti tržnici odprtje centra za promocijo značilnih proizvodov, ki je bil uresničen v sklopu projekta TIPI-NET. Prisotni bodo goriški župan Romoli, odbornik Devetag, deželna odbornika Iacop in Marsilio, novo-goriška občinska svetnica Boža Mozetič ter predsedniki kmetijskih konzorcijev. Po nagovorih pa bo potekala pokušnja. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 6. decembra 2007 165 doberdob - Včeraj v občinski dvorani podelitev štipendij sklada Dorče Sardoč Podpora mladim generacijam ob obujanju vrednot slovenstva Denarno priznanje dobrodelne ustanove prejelo dvanajst zaslužnih učencev in študentov V sejni dvorani doberdobske občine je včeraj potekala slovesnost ob podeljevanju štipendij, ki jih je sklad Dorče Sardoč dodelil za tekoče šolsko leto. Upravni odbor sklada je tokrat nagradil dvanajst učencev in študentov, katerim je skupno dodelil 15 tisoč evrov. Predsednik sklada Dorče Sardoč Boris Peric je v svojem nagovoru spomnil na Sardočev lik in opozoril na poslanstvo upraviteljev sklada: »Naš cilj je oživljati spomin na Sardoča in na vrednote, ki so ga navdihovale, med katerimi izstopa ohranitev slovenstva. Ravno zato je štipendija, kije po njem poimenovana, namenjena mlajši generaciji, ki ji je zaupana prihodnost slovenskega naroda,« je povedal Peric, ob katerem je pozdravil tudi doberdobski župan Paolo Vizintin. Pet štipendij v znesku 800 evrov so včeraj podelili dijakom dvojezične osnovne šole v Špetru Janu Boscuttiju, Mad-daleni Carta, Sofiji Miorelli, Martini Tomasetig in Sofiji Vogrig. Šest štipendij v višini 1.500 evrov so prejeli univerzitetni študentje Matej Cescutti, Martina Giovannini, Cristian Lavrencic, Asha Past (le-ta se zaradi obveznosti ni mogla udeležiti včerajšnje slovesnosti), Kristina Škerk in Ivana Soban, medtem ko so eno Z včerajšnje podelitve štipendij v Doberdobu foto karlo ferletič štipendijo za podiplomski študij v znesku 3.000 evrov namenili študentki Karin Crissani. Podeljevanja so se ob odbornikih sklada Sardoč udeležili predstavniki Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje ter Zadružne Kraške banke, ki so v štipendijski sklad prispevali skupaj s Čedaj-sko banko - Kmečko Banko, Finančno delniško družbo KB1909, podjetji Mark in Mipot ter Novo Ljubljansko banko. NOVA GORICA Županov ni bilo, bojkota niti Novoletnega sprejema županov se-vernoprimorskih občin, ki ga je včeraj priredil novogoriški župan Mirko Brulc, so se od dvanajstih povabljenih udeležili le trije župani, prišla pa sta tudi dva podžupana. Brulc je zanikal, da gre za bojkot. Povedal je, da so številne kolege zadržale nujnejše obveznosti, sploh pa so pred nekaj dnevi vsi skupaj sedeli v Ajdovščini in se že tam pogovarjali o aktualnih zadevah, ki so vezane na to pokrajino. »Smo vzor Sloveniji po sodelovanju. Kljub temu, da prihajamo iz različnih političnih opcij in imamo včasih različne poglede, moram povedati, da naloge, ki so vezane na to skupno življenje, projekti in sodelovanje, vse to teče brez večjih pretresov, brez problemov«, je po srečanju povedal Brulc in dodal, da sta odkritost in prijateljsko sodelovanje tudi porok, da bo pokrajina, imenovana tako ali drugače, na tem področju dobro delovala. Izrazil je tudi željo po tem, da se ob izbiri imena ne bi razdvajali v nedogled in poudaril, da je pristaš umirjenega dialoga brez transparentov in godb napihala. »Prepričan sem, da bomo zmogli izbrati ime, ki bo sprejemljivo za večino prebivalcev bodoče regije,« je zaključil. Temu so pritrdili tudi župan občine Brda Franc Mužič, mirenski župan Zlatko Martin Marušič in podžupan občine Šempeter-Vrtojba Zvonko Mavrič, ki so se udeležili skupne izjave za javnost po srečanju, na katerem so poleg aktualne problematike o poimenovanju pokrajine, govorili tudi o pripravah in prireditvah ob skorajšnjem vstopu v schen-gensko območje ter o številnih skupnih projektih, ki jih izvajajo oziroma bi jih bilo treba na tem območju še izpeljati. (nn) gorica Analizirali bodo vodo iz Pevmice Zveza Legambiete se je lani lotila projekta okoljske vzgoje, v okviru katerega je s pomočjo dijakov goriškega tehničnega zavoda D Annunzio analizirala kakovost vode pevmskega Potoka in Grojnice. Dijaki so ugotovili, da je Potok večinoma neonesnažen, v svojem zadnjem delu tik pred izlivom v Sočo ob pevmskem mostu pa se vanj nezakonito izlivajo greznice sosednjih hiš. Zaradi njih je kakovost vode v zadnjem predelu potoka zelo nizka, podobno pa velja tudi za Grojnico, v kateri se od izvira od izliva izredno poveča koncentracija fekalij. »Letos se bo projekt nadaljeval; na Potoku in Grojnici bomo analizirali prisotnost makrobentosa, to se pravi žuželk in ličink, ki naseljujejo dno in ki nam bodo pokazale "zdravstveno stanje" obeh vodotokov, ob tem pa bomo opravili serijo analiz tudi na Pevmici,« pravi Sonia Kucler iz zveze Legambiente popjasnjuje, da pravkar zbirajo prijave za sodelovanje pri svojem projektu. »Z nami bosta sodelovala zavoda D Annunzio iz Gorice in Brignoli iz Gradišča, želimo pa si, da bi se nam pridružili tudi dijaki goriških slovenskih višjih srednjih šol,« razlaga Kuclerjeva. Po njenih besedah imajo višješolski zavodi še nekaj dni časa, da se prijavijo na projekt, ki bo trajal čez vse šolsko leto. Nenazadnje Kuclerjeva pojasnjuje, zakaj je analiza potokov izredno pomembna. »Manjši vodotoki se izlivajo v Sočo, zato pa s kakovostjo svoje vode neposredno vplivajo na življenje v reki. Ob tem deželni zavod za okolje Arpa opravlja svoj e meritve na rekah, kot je Soča, manjše vodotoke, kot so Grojnica, Pevmi-ca in Potok, pa večinoma ne jemlje v poštev, čeprav so iz naravovarstvenega vidika prav tako pomembni,« zaključuje Sonia Kucler. (dr) miklavževanja na goriškem - Bradati svetnik obiskal številna kulturna društva Vsakemu otroku je prinesel darilo V Rupi so ga pričakali z igrico, v Sovodnjah s pesmijo novonastalega otroškega zbora, v Jamljah pa s čarodejem V spremstvu nagajivih hudičev in dobrih angelov je v sredo Miklavž obiskal razne kraje in vasi na Goriškem ter obdaril številne otroke. V Rupi so pred prihodom bradatega svetnika nastopil člani mladinskega odseka kulturnega društva Sabo-tin iz Štmavra z igro Frizerski salon Miš meš. Rupensko miklavževanje je priredilo prosvetno društvo Rupa-Peč, sicer pa bodo mladi štmavrski gledališčniki svojo igro ponovili danes ob 20. uri v štmavrski osnovni šoli, kjer pripravlja topel sprejem za Miklavža kulturno društvo Sabotin. Na miklavževanju v Sovodnjah, ki je potekalo v priredbi domačega kulturnega društva, se je prvič predstavil na novoustanovljeni otroški zbor, ki ga vodi Jana Drasič, na klavirju pa ga je spremljala Mar-lenka Petejan. Otroci so zapeli nekaj pesmi v slovenščini, hrvaščini in angleščini, zatem pa jih je razveselil Miklavžev prihod. Veselo je bilo tudi na miklavževanju v Jamljah, kjer je pred prihodom bradatega svetnika nastopil čarodej Saturno. Najprej je čudežno pričaral dva zajčka in pet golobov, zatem pa še Miklavžev prihod. Miklavževanja v Rupi (zgoraj levo), Jamljah (zgoraj desno) in Sovodnjah (desno) bumbaca 1 8 Petek, 7. decembra 2007_GORIŠKI PROSTOR_ schengenska širitev - Včeraj je cestno podjetje Gorica odstranilo dve kontrolni kabini Na mejnem prehodu Vrtojba je meja že začela padati V prihodnjih dneh bodo odstranili vse ovire in uredili avtocestni promet Včeraj so z mejnega prehoda v Vrtojbi odstranili policijsko kabino foton.n. Na slovenski strani mednarodnega mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba so včeraj delavci novogoriškega cestnega podjetja včeraj odstranili mejne objekte, ki po skorajšnjem vstopu Slovenije v schengensko območje ne bodo več potrebni. Porušili so dve kabini na samem mejnem prehodu in začeli z odstranjevanjem talnih označb ter s spremembo obstoječe in namenščanjem ustrezne signalizacije. Z ministrstva za javno upravo so sporočili, bodo v prvi fazi do 21. decembra odstranili prometno signalizacijo in odprli zapornice na prehodih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko; v drugi fazi do konca marca 2008 pa naj bi odstranili nadstrešnice, kabine in otoke ter ostale ovire in celovito uredili površine. Na mejnem prehodu Štandrež-Vrtojba mora Cestno podjetja Gorica, ki so ga kot izvajalca del izbrali na Družbi za avtoceste v RS (Dars), do 21. decembra odstraniti vse ovire in urediti avtocestni promet, dela pa naj bi bila vredna 200.000 evrov. Kaj bo s preostalima kabinama, nadstreški in stavbami na območju mejnega prehoda, bo v drugi fazi odločilo ministrstvo za javno upravo, je včeraj pojasnil odgovoren za odnose z javnostmi na Darsu Matej Kušar. Interes za uporabo prostorov na mejnem prehodu pa naj bi že izrazila carina. Na ustrezno ureditev območja vr-tojbenskega mednarodnega mejnega prehoda opozarjajo tudi na občini Šem-peter-Vrtojba. Kot je ob včerajšnjem novoletnem srečanju severnoprimorskih županov dejal šempetrsko-vrtojbenski podžupan Zvonko Mavrič, se občina z Darsom in prometnim ministrstvom že pogovarja o načinu nove prometne ureditve. Tako naj bi bil sprva promet omejen na 50 oz. 60 kilometrov na uro, rešitev pa je treba najti tudi za kasneje, ko bodo odstranjene vse ovire na mejnem prehodu. Sicer pa Cestno podjetje Gorica že odstranjuje tudi signalizacijo na več kot 20 maloobmejnih in meddržavnih mejnih prehodih od Bovca do Mirna. V večini primerov so potrebne le manjše spremembe pri signalizaciji, tako da so jih na nekaterih mejnih prehodih že izvedli, drugi pa bodo ustrezno preobrazbo dočakali v prihodnjih nekaj dneh. Pri urejanju predstavljajo prioriteto mejni prehodi na glavnih in regionalnih cestah, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo. Skupna ocenjena vrednost vseh del znaša okoli dva milijona evrov, od tega znaša ocenjena vrednost del za ministrstvo za promet skoraj 1,6 milijona evrov, za ministrstvo za javno upravo pa 445.002 evrov. Ministrstvi naj bi sredstva za realizacijo prve in druge faze zagotovili v okviru svojih finančnih načrtov. (nn, sta) -/ Odgrobadogroba V okviru Film Video Monitorja 2007 bodo drevi ob 20.45 v gledališču Ristori v Čedadu predvajali film režiserja Jana Cvitkoviča Od-grobadogroba. Večer organizirata kulturno društvo Ivan Trinko in goriški Kinoatelje v sodelovanju s študijskim centrom Nediža. Slovenci in politika Glede na spremembe na političnem prizorišču, ki se pojavljajo ne samo v Italiji, temveč tudi v Avstriji in ki imajo pomemben vpliv na razvoj slovenske narodne skupnosti, prireja krožek Anton Gregorčič okroglo mizo z naslovom Slovensko manjšinsko politično zastopstvo -med tradicijo in novimi prijemi. Gosta večera bosta Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste iz Celovca in Damijan Terpin, deželni tajnik SSk. Okrogla miza bo v ponedeljek, 10. decembra, ob 19. uri v KC Lojze Bratuž. Mala Cecilijanka Jutri in v nedeljo bo v KC Lojze Bra-tuž potekala letošnja izvedba revije Mala Ceciljanka. Sobotni program se bo začel ob 15.30, po nagovoru Valentine Humar in predstavitvi napovedovalke Harjet An-tonič pa bodo nastopili zbor osnovne šole Josip Ambram iz Pevme, otroški pevski zbor Podgora, otroški pevski zbor Plešivo, otroški pevski zbor Štmaver, otroški sestav kulturnega društva Sovodnje, mladinski pevski zbor župnije Vrtojba, otroški pevski zbor Romjan in otroško-mladinski pevski zbor Kraški cvet iz Trebč. Ob isti uri se bo začel tudi nedeljski spored. Za uvodni govor bo poskrbela Franka Padovan, napovedovalka pa bo Nina Grudina. Zapeli bodo otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, mali otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Števerjana, otroški pevski zbor Mali veseljaki iz Doberdoba, otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, otroški pevski zbor Ladjica, otroški pevski zbor F.B. Sedej in mladinski cerkveni pevski zbor Štandrež. nova gorica - Predali namenu dve stopniščni dvigali Invalidi na županstvu odslej brez zadrege V okviru praznovanja 30. obletnice Medobčinskega društva invalidov Goriške so včeraj v pritličju stavbe novogoriš-ke občine predali namenu dve stopniščni dvigali, ki sta namenjeni invalidom za dostop do referata za javni red in mir, potne listine in tujce, referata za promet, glavne pisarne ter okenc na upravni enoti Nova Gorica. Dogodka so se udeležili predstavniki vseh pomembnejših slovenskih invalidskih organizacij, župani nekaterih severnoprimorskih občin in donatorji, brez katerih pridobitve ne bi bilo. Novogoriški župan Mirko Brulc je ob novi pridobitvi povedal, da je že pred leti, ko so v občinski stavbi namestili dvigalo, verjel, da je težav za invalide s tem konec, a se je zmotil, saj je bilo treba kasneje urediti še klančino pri vhodu v stavbo. »Potem je prišla k meni načelnica upravne enote Bojana Kompare in opozorila na še eno oviro in predvsem njena je zasluga za to, da danes predajamo namenu to pridobitev,« je še povedal Brulc in zaključil s prepričanjem, da bo v tej stavbi sedež bodoče regije, tako da bosta novi dvigali služili ljudem od Bovca do Vipave. Zbrane je nagovoril tudi Roman Rep, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki je povedal, da so v zadnji letih veliko naredili na področju odpravljanja takšnih in drugačnih ovir, predvsem administrativnih. Priznal je, da so na čisto življenjske ovire velikokrat pozabili, a izrazil prepričanje, da so se razmere v zadnjem času izboljšale, in da so tako njihovi prostori kot uslužbenci vse bolj naravnani k ljudem. Predsednik nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Boris Šuštar-šič je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je mestna občina Nova Gorica lokalna skupnost, ki načrtno odpravlja gibalne ovi- Utrinek s predaje namenu novih stopniščnih dvigal foto n.n. re. »To je tudi pomembna pridobitev za starejše ljudi in za tiste, ki okrevajo po poškodbah,« je še povedal Šušteršič ter poudaril, daje dogodek dober zgled ostalim institucijam v Novi Gorici za odstranitev tistih gibalnih ovir, ki še obstajajo. Vsi govorniki so še posebej poudarili vlogo donatorjev, ki so omogočili sredstva za dvigali v vrednosti 22 tisoč evrov. Načelnica novogoriške upravne enote je posebej izpostavila tudi dejstvo, da sta dvigali plod domačega znanja, saj so ju izdelali strokovnjaki iz šempetrske Iskre Av-toelektrike. Predsednik Medobčinskega društva invalidov Goriške Valter Adamič je v zve- zi s pridobitvijo povedal, da predstavlja majhen korak za ljudi, a velik korak za invalide. Donatorjem iz večjih goriških podjetij je v zahvalo podelil Spominske plakete ob 30. obletnici Medobčinskega društva invalidov Goriške ter dal zbranim večkrat jasno vedeti, da so lahko z majhno pomočjo tudi invalidi koristni in ustvarjalni. Prav o tem pa je govoril posvet o zaposlovanju invalidov v državni upravi, ki se je začel takoj po slavnostni predaji in preizkusu dveh novih stopniščnih dvigal. Namenjen je bil predvsem spodbujanju vključevanja invalidov v delovne procese v organih državne uprave. Nace Novak gorica, pevma - Danes pogreb Anice Mikluš • v ■ • ni več med nami Danes se bodo v Pevmi poslovili od Anice Mikluš-Komel, ki je predvčerajšnjim preminula v goriški bolnišnici. Čeprav je od leta 1965 živela v Gorici, se je vedno imela za pravo Pevmčanko in je v rojstno vas zahajala, če je le mogla. Anica namreč spada v tisto skupino pristnih vaščanov Pevme, ki so zapustili vidno sled v narodnostnem, kulturnem in družbenem življenju v vasici ob vznožju goriških Brd. Anica je rojena v Pevmi 9. avgusta 1926 zakoncema Karlu Miklu-šu in Malki Furlan. Po domače so njihovi družini pravili »pri Laho-vih«, Anica pa j e bil a tretj a od štirih otrok. Pred njo sta bi la bra ta Dragotin in Herman, za njo pa Milko. Vsi so že umrli, zdaj se je poslovila še zadnja »Lahova«. Otroška leta je Anica preživljala v domači vasi v obdobju fašizma, ki je naši skupnosti namenil izginotje. Pokončne dru ži ne, kot je bi la La ho va, pa so znale kljubovati vsem oblikam nasilja in so nemalo pripomogle k uničenju zla. Med narodno osvobodilnim bojem se je Anica vključila v terensko in obveščevalno delo, kot tudi njena starša. Dva brata sta bila v par ti za nih, naj sta rej ši pa je bil v ta -borišču v Nemčiji. Po vojni je družina bila zelo angažirana v kulturnem in družabnem življenju v vasi. Anica je bila vključena v gledališko sku pino druš tva Naš pra por, ude le -ževala se je športnih nastopov, bila pa je tudi ena od vzgojiteljic, ki so v letih 1946 in 1947 spremljale naše otroke v počitniške kolonije v Sloveniji. Ze kot deklica se je Anica iz- Anica Mikluš učila šiviljske obrti, veliko let pa je do upokojitve delala v tobačni tovarni ATI na goriškem drevoredu XX Septembra. Leta 1952 se je omoži-la s Severinom Komelom. Iz njunega zakona so se rodili Igor, Mirjam in Marko, let a 1962 pa j e bol ezen Anici vzela moža. Pokojnica je imela štiri vnuke, in sicer Saro, Giulio, Jana in Davida, dobila pa je tudi pravnuka Martino in Erika. Dokler ji je zdravje to omogočalo, se je Anica rada udeleževala kulturnih in drugih prireditev. Angažirana je bila v goriškem Društvu upokojencev, bila pa je tudi članica ženske balinarske ekipe in združenja VZPI-ANPI. Anica je bila živahnega značaja in mladostnega videza. Vedno je bila pripravljena na klepet, na šalo, na slovensko pesem. Bila je redna bralka in tudi raznašalka našega dnevnika. Vrata njenega stanovanja v Škabrijelovi ulici v Gorici so bila vse lej in za vsa ko gar od pr ta. Po seb -no je bila vesela, ko so jo obiskali njeni sovaščani, kajti zelo rada se je pogovarjala v pevmskem narečju. »Dijo Anica,« ti v zadnji pozdrav kličejo tvoji Pevmci in vsi tisti, ki so te poznali in te imeli radi. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. decembra 2007 19 ¥ol glasbena ^fli matica KULTURNI D0M-G0RICA in GLASBENA MATICA v sodelovanju z Društvom Sardincev FJK v okviru koncertne sezone GLASBENI SPLETI in festivala ACROSS THE BORDER 2007 vabita na koncert sardinske skupine ANDHIRA v ponedeljek, W.decembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici à I ■ W^^ÊA. INFO: Kulturni dom Gorica tel.0481 33288 e-mail: info@kulturnidom.it ■J-. S ■ CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Winx - II segreto del regno perduto«; 20.15 -22.15 »1408«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.20 »Hitman - L'assassino«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La musica nel cuore«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »La valle di Elah«. NOVA GORICA: 19.00 »Domovina junakov«; 21.00 »Slutnja«. fl Razstave ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: danes, 7. decembra »R 60 Bal-lata operaia« (Monica Morini in Bernardino Bonzani). ààk Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Come d'incanto - Una princi-pessa a Manhattan«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 20.10 -22.15 »Lezioni di cioccolato«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Hit-man - L'assasino«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »The Kingdom«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15; »Matrimonio alle Bahamas«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Come d'incanto - Una princi-pessa a Manhattan«. DRUŠTVO ARS obvešča, da bo cel december na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apol-lonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in Mira Uršič. V GALERIJI ARTES v Novi Gorici bo danes, 7. decembra, ob 19. uri dražba starin in umetniških del. Dražbo bo vodil Brane Kovič. V GALERIJI FRNAŽA se še danes, 7. decembra, predstavlja likovni ustvarjalec Romeo Stubelj z razstavo Pop flirt 2. Galerija se nahaja v stavbi novogoriške krajevne skupnosti na Erjavčevi 4. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva. Od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Zadružna Banka üijlH-rdrh in Scrvfrdnf* 1908 Q> 2008 ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB in S0V0DNJE Vabi cenjene člane in stranke danes, 7. decembra 2007, ob 18.00 uri v prostore KD JEZERO v Doberdobu na PREDSTAVITEV KOLEDARJA ZA JUBILEJNO LETO 2008 Prisoten bo avtor koledarja, slikar Marjan Miklavec Uvodno misel bo podal umetnostni kritik Jurij Paljk (Sledila bo družabnost) VLJUDNO VABLJENI ! ~M Koncerti V HALI PALAČE ATTEMS v Gorici bo v mesecu decembru niz koncertov »Quando suonano le cetre«: 9. decembra ob 21. uri Chiara Fontana »Musica in Europa tra medioevo e ri-nascimento«; 15. decembra ob 21. uri Folle e' ben »Musica in Italia tra ri-nascimento e barocco«; 19. decembra ob 21. uri Bassadanza »Il cantar col gesto tra Quattrocento e contempo-raneita«. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA prireja v soboto, 8., in v nedeljo, 9. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici revijo otroških in mladinskih zborov Mala Ceciljanka. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 8. decembra, ob 17.30 v palači Attems-Petzenstein v Gorici koncert Giorgia Samarja (flavta) in Fabia Ca-detta (klavičembalo). Vstop prost. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z deželnim združenjem pevskih zborov USCI prireja v nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 v župnijski dvorani sv. Nikolaja v Tržiču koncert Božična kantata. Nastopajo OPZ Romjan, Mali Romjanski muzikantje, OPZ Fran Ventu-rini, GD Viktor Parma. ¿I Čestitke Naš podpredsednik ERIK LA-VRENČIČ je prejšnji teden uspešno diplomiral. Novopečenemu doktorju čestitamo vsi pri ŠZ Mladost. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Šolskega doma v Novi Gorici. Novoletno prijetno srečanje bo ob primernem vzdušju popestrila glasba prijatelja Silva. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih na tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-390688 (Saverij), 048121361 (Ema), 0481-882302 (Veronika) in 0481-78061 (Ana K.), na račun 20 evrov. PRIJAVE VINA 2007: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra Prosijo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je na spletu pokojnega deželnega svetnika Mirka Špacapana, www.spa-capan.com na razpolago link, na katerem kdor želi lahko zapiše svojo misel ali spomin. V CENTRU PUNTO GIOVANI ul. Cap-puccini 21 v Gorici bo 10. decembra ob 20.30 projekcija filma »Benvenuti a Sarajevo«; informacije na tel. 3478460165. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA vabi na dan odprtih vrat v soboto, 8. decembra, in nedeljo, 9. decembra, (9.30-12.30 in 15.30-18.30) na sedežu združenja pri goriški železniški postaji (nasproti APT-ja). Na programu bo razstava vlakcev ter za odrasle in otroke bodo nameščene tračnice, na katerih bo mogoče preizkusiti lastne modele. ŠTANDREŠKI ŠTIRIDESETLETNIKI so vabljeni, da se udeležijo praznovanja obletnice v soboto, 15. decembra. Zbirališče na »placu« v Štandrežu ob 18.30, ob 19. uri bo maša, nato bo sledila družabnost v gostilni Turri. Obvezna je predhodna prijava do 7. decembra na tel. 348-5856977 (Marko), 3290738424 (Marijan) in 333-1581015 (Dino). IS Prireditve BLAGOR ŽENSKAM - zadnja knjižna uspešnica Alenke Rebula, bo goriški publiki ob prisotnosti avtorice predstavljena v torek, 11. decembra, ob 17.30 v čitalnici knjižnice v KB centru. Na srečanje vabita knjižnica Da-mir Feigel in Založništvo tržaškega tiska. NA GRADU KROMBERK bo 11. decembra, ob 20. uri predstavitev knjige in predavanje »Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane«. Knjigo bosta predstavila. avtor mag. Vojko Pavlin in Dr. Peter Štih. OBČINA ROMANS organizira danes, 7. decembra, ob 20.30 predstavitev publikacije »Guardare oltre. Una guida per le donne.« in odprtje razstave Patrizie Panteni, ki bo na ogled do 6. januarja. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo 13. decembra, ob 20.30 predavanje »La biologia dell'ape e l'apicultura«; informacije na tel. 333-4056800 ali in-fogradina@libero.it . V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 10. decembra, od 16.30 do 18. predavanje z naslovom »Le paure«. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo 7. decembra, ob 18. uri predstavitev romana z naslovom »Il ventisette« Tullia Poiana. V GALERIJI ARS nad Katoliško knjigarno v Gorici bo 10. decembra, ob 17. uri predstavitev zbirke neobjavljenih pisem Srečku Kosovelu »Dragi Srečko...«. Zbrala in uredila Tatjana Rojc. ŠZ OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno Božičnico 16. decembra ob 18. uri v telovadnici ŠZ Olympia, drevored 20. septembra 85 v Gorici. S Mali oglasi PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121. PRODAM suha gozdna drva akacije in hrasta z dostavo na dom; tel. 0481390238 ob uri obedov. PRODAMO hišo na sončnem kraju v Rupi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 00386541890193. Pogrebi DANES V PEVMI: 11.00, Anica Micu-lus vd. Komel (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 12.00, Aldo Ma-ghet (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 9.30, Adriana Moretton vd. Mazzuchin (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.00) v cerkvi sv. Duha in na glavnem pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Fausto (Bil) Pusic (iz goriške splošne bolnišnice ob 14.00) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BORGNANU PRI KRMINU: 11.00, Cesare Minussi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Cesare Minussi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. Mirno nas je zapustila naša draga mama in nona Anica Mikluš vd. Komel Žalostno vest sporočajo sinova Igor in Marko, hči Miryam, vnuki Sara, Giulia, Jan in David, pravnuka Martina in Erik ter ostalo sorodstvo Pogreb bo danes, petek, 7. decembra ob 10.30 iz goriške bolnice na pokopališče v Pevmi. Gorica, Pevma, 7. decembra 2007 Ob izgubi drage mame in none Anice izrekamo otrokom Igorju, Marku in Miryam ter vnukom občuteno sožalje Laura, Aleksija in David Tovarišu Igorju in svojcem izrekamo ob izgubi mame Anice Mikluš vd. Komel občuteno sožalje Rudi, Metka, Aljoša in Petra Kulturni dom Gorica, zadruga Maja, ŠZ DOM in sodelavci izrekajo Igorju, Miryam in Marku iskreno sožalje ob izgubi drage mame Anice Mikluš Ob izgubi drage mame Anice Mikluš izreka Igorju Komelu in svojcem iskreno sožalje Tmedia srl Zveza slovenskih kulturnih društev izraža sožalje Igorju in Miryam Ko-mel ob izgubi mame. Ob boleči izgubi drage mame Anice Mikluš vd. Komel izreka Igorju Ko-melu in svojcem občuteno sožalje Slovenska kulturno gospodarska zveza Ob nenadni izgubi drage mame Anice Mikluš izražamo Igorju Komelu in svojcem občuteno sožalje Upravni odbor, učno in neučno osebje Glasbene matice Predsednik, člani upravnega in nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbencu Marku Komelu iskreno sožalje ob izgubi drage ma- ZSŠDI izreka iskreno sožalje bivšemu predsedniku Igorju Komelu ob bridki izgubi drage mame Anice. Ob izgubi drage mame Anice Mikluš izrekajo občuteno sožalje Igorju Ko-melu Renzo Devetak in sodelavci 20 Petek, 7. decembra 2007 PRI REDITVE kosovo - Pogajalska trojka bo poročilo predala generalnemu sekretarju ZN že danes Ischinger: Evropska unija na poti zbliževanja stališč Organizacija International Crisis Group (ICG) ocenjuje, da bo postalo Kosovo neodvisno maja 2008 MOSKVA/LONDON - Ruski član pogajalske trojke za Kosovo Aleksander Bozan-Harčenko je v sredo za srbsko tiskovno agencijo Beta povedal, da bo trojka svoje poročilo o napredku, doseženem na pogajanjih Beograda in Prištine, generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu izročila danes, tri dni pred iztekom roka. Predstavnik EU v trojki za Kosovo Wolfgang Ischinger pa je včeraj v Londonu izjavil, da je Evropska unija »na poti zbliževanja«, kako ravnati glede vprašanja Kosova. Kot je pojasnil Bozan-Harčenko, bodo člani trojke svoje poročilo o napredku, doseženem v novem krogu pogajanj med Beogradom in Prištino, Banu poslali že danes, generalni sekretar pa bo poročilo nato skupaj s spremnim pismom posredoval naprej Varnostnemu svetu ZN, ki ga bo obravnaval 19. decembra. »Generalni sekretar bo predstavil neke svoje ocene, jaz pa močno upam, da jih bo oblikoval glede na stališča vseh članic VS ZN, vključno z Rusijo, ki je stalna članica,« je dejal Bo-zan-Harčenko. Če bo Priština sama razglasila neodvisnost, bo to enostranska odločitev, ki bo v nasprotju z resolucijo 1244, in Rusija bo v VS ZN zavzela stališče, da gre za kršitev resolucije, in zahtevala preklic te odločitve, je dodal. Ban je sicer v sredinem pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP dejal, da pričakuje, da mu bodo pogajalci ZDA, Evropske unije in Rusije poročilo o Kosovu predali naslednji teden. »Poročilo bo zelo verjetno govorilo o tem, da niso bili sposobni doseči dogovora« med Srbijo in albansko večino na Kosovu glede prihodnjega statusa Kosova, je še ocenil. »Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija in ZDA bi morale kljub nasprotovanju Srbije in Rusije čim prej začeti uresničevati načrt za izvedbo mirne tranzici-je, ki bo kulminirala s pogojno neodvisnostjo Kosova maja 2008,« pa so včeraj sporočili iz organizacije International Crisis Group (ICG). Pri tem so mislili na načrt posebnega odposlanca ZN Marttija Ah-tisaarija o nadzorovani neodvisnosti Kosova, ki ga je Beograd zavrnil. Kot so še povedali, bi morala EU na vrhu 14. decembra uradno sporočiti, da so pogajanja o prihodnjem statusu Kosova zanjo končana in daje pripravljena na Kosovo poslati svojo misijo. Ahtisaarijev načrt je predvideval, da bo EU s 1800-člansko civilno misijo na Kosovu nasledila sile ZN. V misiji naj bi bilo okoli 1400 policistov, letno pa naj bi stroški misije znašali kakih 150 milijonov evrov. Predstavnik EU v trojki za Kosovo Wolfgang Ischinger pa je včeraj v Londonu izjavil, daje Evropska unija »na poti zbli- ževanja«, kako ravnati glede vprašanja Kosova. V nasprotju z julijem, ko je razprava o Kosovu razkrila velike razlike med članicami sedemindvajseterice, je unija zdaj na poti zbliževanja, je dejal Ischin-ger.Ischinger je ob tem poudaril, da je trojka obravnavala vse možne rešitve »na temeljit in izčrpen način«. O poročilu o pogovorih, ki so se končali brez dogovora, bodo v ponedeljek v Bruslju razpravljali tudi zunanji ministri EU. Srbski premier Vojislav Koštunica pa je včeraj izjavil, da bo v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova postalo jasno, daje zveza Nato Srbijo bombardirala zato, da bi ustvarila marionetno državo, v kateri bi bilo to zavezništvo vrhovni organ oblasti. »Če so bodo ZDA odločile, da albanski separatisti enostransko razglasijo neodvisnost, bo postalo popolnoma jasno, zakaj je Nato bombardiral Srbijo in zakaj so nato sile Nata prišle na Kosovo. Osnovni namen je bil ustanovitev marionetne države, v kateri bi bilo zavezništvo vrhovni organ oblasti,« je dejal. (STA) f Pogajalska trojka (z leve) A. Bozan-Harčenko, W. Ischinger in F. Weisner nemčija-francija - Preseženi nesporazumi Merklova in Sarkozy enotna o Sredozemski uniji PARIZ - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se včeraj sporazumela o sporni Sarkozyjevi pobudi o ustanovitvi Sredozemske unije. "Sredozemska unija je naloga vseh nas v Evropi," je Merklova povedala po pogovorih s Sarkozyjem. Ob tem je dodala, da mora biti sodelovanje v Sredozemski uniji ponujeno vsem evropskim državam. "Zdaj menim, da lahko to storimo skupaj," je še povedala Merklova. V sredo je Merklova izrazila zaskrbljenost, da bi lahko takšna pobuda ogrozila obstoj jedra Evropske unije, včeraj pa je povedala, da tega ni razumela kot kritiko. Želela je samo opozoriti na nevarnost, da bi se lahko del Evrope usmeril na vzhod, del pa na j ug. Sarkozy z idejo o Sredozemski uniji, s katero naj bi po ocenah analitikov ponudil alternativo Turčiji za članstvo v EU, že dlje časa buri duhove. Pobudo je predstavil tudi med oktobrskim obiskom v Maroku, temelje nove "politične, gospodarske in kulturne povezave, ki bi temeljila na načelu enakosti" pa naj bi po njegovih besedah postavili na sredozemskem vrhu v Franciji junija prihodnje leto. Predlog o vzpostavitvi Sredozemske unije med drugim predvideva ustanovitev sredozemske investicijske banke in agencije za jedrsko energijo. Francoski predsednik se zavzema tudi za ustanovitev sredozemske agencije za okolje, programa izmenjave študentov po vzoru programa Erasmus v EU in skupnega avdiovizualnega prostora. Nicolas Sarkozy in Angela Merkel Nasa preložila izstrelitev Atlantisa CAPE CANAVERAL - Ameriška vesoljska agencija Nasa je včeraj zaradi tehničnih težav za najmanj 24 ur preložila izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis na enajstdnevno misijo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). "Izstrelitev je prestavljena za najmanj 24 ur," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Nasin tiskovni predstavnik. Težave na raketoplanu, ki so jih odkrili le nekaj ur pred načrtovano izstrelitvijo raketoplana, sta Nasi povzročala dva od štirih merilnikov na zunanjih rezervoarjih za bencin. Merilnika sta kazala, da je rezervoar za gorivo prazen, čeprav je bil ta skoraj povsem poln. V Nemčiji mati zadušila pet dečkov KIEL - Rezultati preiskave o smrti petih nemških dečkov so pokazali, da je bil vzrok njihove smrti najbrž zadušitev, je danes sporočil nemški državni tožilec Thomas Hoffmann. Najverjetneje pa je za smrt petih bratov, starih od tri do devet let, odgovorna njihova mati. Hoffmann je dejal, da so nadaljnje preiskave o natančnem vzroku smrti vseh petih dečkov še v teku, prav tako pa oblasti čakajo tudi rezultate toksikoloških testov. Po njegovih besedah še ni znano, kdaj bodo predstavljeni končni rezultati preiskave. Trupla petih dečkov so našli v sredo na njihovem domu v severnonemški vasici Darry, potem ko je njihova 31-letna mati zaupala zdravniku, kje jih lahko najde, je sredino dogajanje povzel državni tožilec Uwe Wick. Povedal je še, da so bili dečki domnevno umorjeni v torek ali v sredo. V ZDA 19-letnik ustrelil osem ljudi LINCOLN - V neko nakupovalno središče v Omahi v ameriški zvezni državi Nebraska je v sredo popoldne vstopil mlajši moški, oborožen z polavtomatsko puško, in začel streljati na nakupovalce, ki so opravljali prve božične nakupe. Ubil je najmanj osem ljudi, nato pa je ustrelil še sebe. Vsaj pet ljudi je bilo ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnico, je povedal vodja policije v Omahi Thomas Warren. Napadalec je bil 19-letni Robert Hawkins, pred napadom pa je napisal tudi poslovilno pismo. Po besedah njegove stanodajalke Debore Maru-ce Kovac naj bi v njem zapisal, da "mu je žal za vse, da ni želel biti breme nikomur, da je imel rad svojo družino, da je imel rad vse svoje prijatelje. Da je bil vse svoje življenje kup dreka, zdaj pa bo slaven." (STA) evropa - Kljub novim ocenam o Iranu ZDA ohranjajo načrte protiraketne obrambe WASHINGTON - ZDA kljub ugotovitvam ameriških obveščevalnih služb, da je Teheran program razvoja jedrskega orožja ustavil leta 2003, ne bo do spre me ni le na čr tov za grad -njo protiraketne obrambe v Evropi. Ameriške oblasti so kot glavni vzrok za gradnjo protiraketnega ščita navajale grožnjo Irana, zaradi česar bodo evropske zaveznike zdaj težko prepričale, da je protiraketni ščit še vedno po tre ben. "Češki časopisi so polni naslovov, da ni več potrebe po protiraketni obrambi," je povedal češki predstavnik za vprašanje protiraketnega ščita To-maš Klvana in hkrati dodal, da potencialna nevarnost napada z balistični-mi izstrelki Evropi grozi, če si Iran prizadeva za jedrsko orožje ali ne. Mnenje Klvana deli tudi Busheva administracija. "Nevarnost napada iz Ira na še na prej na ra šča, za ra di če -sar smo zelo zaskrbljeni," je povedal namestnik ameriške državne sekretarke in ameriški pogajalec John Rood ter dodal, da "bi bila protiraketna obramba koristna, ne glede na vrsto orožja, naj si bo to konvencionalno, kemično, biološko ali jedrsko". Rood je še povedal, da ZDA še vedno upajo, da bi omenjeni obrambni sistem vzpostavili do leta 2013. Ame riš ka dr žav na se kre tar ka Condoleezza Rice pa je včeraj povedala, da lahko načrte za gradnjo protiraketne obrambe v Evropi izboljšajo, da bi tako ublažili zaskrbljenost Rusije, po mnenju katere naj bi bil projekt vsaj posredno uperjen tudi proti njej. Ruski zunanji minister Sergej La-vrov je v sredo v Moskvi ZDA namreč obtožil nejasnosti o načrtih protiraketne obrambe. Po njegovih besedah so ZDA umaknile predlog o stalnem ruskem nadzorovanju načrtovanih objektov v okviru protiraketne obrambe na Češkem in Poljskem. Hkrati so Američani zavrnili idejo skupnega ocenjevanja groženj, ki bi aktivirale ob ramb ni sis tem. ( STA) severna koreja Bush je pisal Kim Jong Ilu WASHINGTON - Bela hiša je včeraj potrdila, da je ameriški predsednik George Bush severnokorejskemu voditelji Kim Jong Ilu pisal pismo, v katerem ga je pozval, naj drži svojo obljubo, da bo do konca leta razkril vse svoje jedrske programe. "Pisal je pismo Kim Jong Ilu, v katerem je Severnokorejce pozval, naj popolnoma razkrijejo svoje jedrske programe, kot je bilo dogovorjeno na šeststranskih pogajanjih septembra 2005," je izjavil tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Gordon Johndroe. Bush je pismo severnokorejskemu voditelju poslal 1. decembra, isti dan pa je pisal tudi ostalim državama, ki sodelujejo na šeststranskih pogajanjih o severnokorejskem jedrskem vprašanju - Južni Koreji, Japonski, Rusiji in Kitajski. Novico, da je Bush pisal Kimu, je prva sporočila severnokorejska tiskovna agencija KCNA. (STA) pariz - V bivši Sarkozyjevi pisarni V eksploziji paketa bombe ubita ženska Stavba, v kateri je bila eksplozija PARIZ - V eksploziji paketa bombe v Parizu je bila včeraj ubita ženska, še pet ljudi pa je bilo ranjenih, je sporočila policija. Eksplozija je odjeknila v poslovni zgradbi, v kateri je več odvetniških družb, v modnem osmem okrožju francoske prestolnice. "Nekdo je prišel v pisarno in odložil paket. Tajnica ga je odprla in dejansko je odprla paket bombo, ki jo je ubila," je izjavil vidno pretreseni odvetnik Christian Charriere-Bournazel. Notranja ministrica Michele Al-liot-Marie je zaradi dogodka predčasno odpotovala iz Bruslja, kjer se je udeležila srečanja notranjih ministrov EU, da bi obiskala prizorišče. Eno od odvetniških družb v zgradbi na bulvarju Malesherbes je leta 1987 soustanovil sedanji francoski predsednika Nicolas Sarkozy, njegovo ime pa je nosila do 9. maja letos. Teden dni zatem je Sarkoz-y prisegel kot predsednik. Zaenkrat ni znano, ali je med eksplozijo in Sarkoz-yjem kakšna povezava. (STA) Četrtek, 169. decembra 2007 J Št. 35 (50) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it za glasbeno kuliso Kako nas glasba lahko spremeni v male Einsteine Glasba sama mora vsebovati vse več; človeku mora znati izpovedati, ne kaj je, temveč kako mu je. Danes je popularnost glasbe osupljiva. Pevcev in glasbenikov je toliko, da kar ne veš, kateri cd bi si kupil, koga bi poslušal in katerega vzornika bi najraje posnemal. Mnogi mladi sanjarijo z odprtimi očmi, kako bodo postali svetovno znani rock pevci in skakali po odrih in kričali v mikrofon. Drugi pa si želijo, da bi nekoč elegantno oblečeni stopili na oder, se priklonili in zaigrali na svoj instrument tako dobro, da bi očarali celo dvorano, ki je plačala presenetljivo visoko ceno za vstopnico. Glasba je torej stalno prisotna v našem življenju in je izredno pomembna. Veliko ljudi pa si niti ne predstavlja koliko. Zato se je Klop odločil, da bo tokrat skočil v svet not in melodije in pogledal, kaj vse se skriva za glasbo ... Najprej malo zgodovine. Človek je odkril glasbo v prazgodovini, ko je izdelal prve instrumente: flavto, bobne, rog itd. Ko se je človek začel zbirati v plemena, je dobila glasba mističen pomen: čarovniki, t.i. šamani, so z glasbo in plesom častili bogove. Z začetkom civilizacij pa so glasbo povezali z astronomijo in drugimi znanostmi. V stoletjih je imela še vedno pomembno vlogo, včasih manjšo, včasih večjo, nikoli pa ni bila postavljena v kot. Pomembni kralji, cesarji (npr. Ludvik XVI. in Napoleon), filozofi in znanstveniki so podpirali glasbeno ustvarjalnost v svoji državi, saj so trdili, da ima glasba zmožnost, da združi ljudi in pozitivno vpliva nanje. Podobno se je zgodilo za italijanski risorgimento. Ljudje so potrebovali enostavne in razumljive pesmi z lahkimi melodijami, ki si jih takoj zapomniš. Samo pomislimo na današnjo italijansko himno, ki je nastala prav v tistem obdobju ... Spomnimo se tudi vojaških maršev, verskega petja itd., vse je nastalo po istem kopitu. Nihče ni nikoli postavil v dvom, da ima glasba vse te značilnosti. Kakšen vpliv pa ima na razvoj ljudi? S tem vprašanjem so se ubadali že v antiki. Tudi takrat je imela glasba pomembno vlogo in uporabljali so jo v terapevtske namene. Stari Grki so celo mislili, da je glasba nujno potrebna pri razvoju otrok. To je trdil tudi grški filozof Platon in o tem pisal v knjigah Zakoni (v tretji in sedmi knjigi) ter v Republiki (v tretji in četrti knjigi). Dejal je, da mora glasba duševno obogatiti ljudi, tako kakor telovadba pripomore k blagostanju telesa. Lekcije glasbe, bodisi vokalne kakor instrumentalne, so bile obvezne do tridesetega leta starosti. Platon je verjel tudi, da vsaka melodija vpliva na določen način. Melodije, ki pozitivno vplivajo na ljudi, ohranjajo mir in blagostanje v državi, medtem ko "negativne" melodije lahko povzročajo nemir v posameznikih in nato upor v državi. To teorijo so sprejeli še drugi misleci, npr. Aristotel, ki je dejal, da poslušanje glasbe očisti dušo (katarza) in ozdravi bolni um. Te teorije so se ohranile do srednjega veka, v zadnjem stoletju pa so zopet stopile v ospredje in se še obogatile z dodatnimi vprašanji: kako vpliva glasba na človeka? Leta 1936 je psihologinja in mu-zikologinja Kate Heiner dokazala, da naši možgani reagirajo na določen način, če poslušamo neko melodijo. To je odvisno od lestvice, ki jo uporabljamo (durovo ali molovo, to sta maggio-re in minore), in ritma, ki ga izberemo za izvajanje (hiter ali počasen). Pri tem je muzikologinja opazila, da pri različnih kombinacijah lestvic in ritma ima človek občutke, ki so univerzalni oz. so za vse enaki. Veljalo pa bi naslednje: durova lestvica, kombinirana s počasnim ritmom, daje človeku občutek veselja; durova lestvica s hitrim tempom pa razigranost, evforijo, navdušenje in zanos; če človek posluša skladbo, ki je v molovi lestvici in počasnem tempu, začuti žalost in melanholijo; molova lestvica in hiter ritem pa nam vzbujata strah, dramatičnost in tesnobo. To je dejal že Platon, vendar tega ni mogel dokazati. Uspelo pa je znanstvenikom, ki so to dokazali z eksperimentom. Skupina ljudi je morala poslušati različne vrste glasbe, ki so bile klasificirane kot vesele, živahne, žalostne in tesnobne. Ob poslušanju so vsi osebki občutili isto vznemirjenost, glede na tip glasbe. Glasba pa ni vplivala samo psihološko, temveč tudi fizično. Tako so znanstveniki lahko opazili, kako je tesnobna glasba pospešila potenje, živahna pa bitje srca. Ker velika večina ljudi ni opazila te fiziološke spremembe, so muzikologi razumeli, da ima glasba na nas veliko večji vpliv, kot si predstavljamo, pogostoma pa se tega sploh ne zavedamo. Glasbeni »čudeži« pa se niso še končali. Leta 1993 je znanstvena revija Nature objavila novico, da Mozartova glasba izboljša časovno percepcijo in zmožnost izražanja. Wolfgang Amadeus Mozart, skladatelj, je bil čudežni otrok. Že od mladih nog je igral in skladal. Kljub prezgodnji smrti je zapustil ogromno del, ki spadajo med najboljše umetnine vseh časov. Kako pa je potekal ta eksperiment? Štiriinosemdeset študentov je bilo razdeljenih v tri skupine, vsaka skupina je poslušala tri različne tipe glasbe: prva neko lahkotno glasbo, druga Mozartovo simfonijo, tretja skupina pa je bila v tišini. Takoj po poslušanju glasbe so morale te tri skupine rešiti test za merjenje inteligence, ki je mednarodno poznan, in sicer test Stanford-Binet. Izumil ga je A. Binet, izpopolnil pa ga je L. Terman na univerzi Stanford v Kaliforniji. Rezultati so bili naravnost osupljivi. Skupina, ki je poslušala Mozartovo glasbo, je dobila približno deset točk več kot ostali. Efekt pa je trajal le petnajst minut. Imenovali so ga Mozartov efekt. Razni drugi eksperimenti so dokazali, da naj bi glasba tega čudežnega skladatelja izboljšala tudi spretnost kognitiviz-ma oz. spoznavanja. Njeno poslušanje naj bi pripomoglo k boljši organizaciji nevronskih povezav ter okrepilo spoznavne in kreativne procese desne možganske poloble. Zakaj ravno Mozart? Gordon Shaw je skušal odgovoriti na to vprašanje in je dejal, da je poleg neverjetne logike, spomina in nadarjenosti za glasbo, razlog v tem, da je glasbenik skladal že v mladih letih in je zato maksimalno izkoristil zmožnosti časovno-prostorske ustalitve možganske skorje v času največjega razvoja oz. na višku lastne potencialne percepcije in ustvarjalnosti. Poleg tega je bil Mozart vedno obkoljen od glasbe, tudi pred rojstvom. Mnogo znanstvenikov trdi, da to vpliva na otrokov razvoj. Če so njegovi starši glasbeniki, bo tudi on imel poseben odnos do glasbe. Enako je pri športu; če je mama športnica, je zelo možno, da bo tudi otrok uspešen v športu. Seveda so to le teorije, do definitivnih odgovorov nismo še prišli. Včasih se mora racionalnost kar skriti pred močjo glasbe. Mogoče pa znanost ni še na tako visokem nivoju, da bi lahko odgovarjala na tak tip vprašanj. Poglejmo še dva primera dveh znanih glasbenikov. Skladatelj Maurice Ravel je imel možgansko bolezen. Bolj Vrnimo pa se k prednostnim, ki jih nudi glasba. Kljub mnogim dvomom se vsi strinjajo, da glasba razvija in izboljša spomin; otroci se laže učijo in napredujejo, medtem ko starejši ohranjajo za dalj časa dober spomin. To so dokazali posebni eksperimenti na starejših ljudeh. Nedvomno so otroci, ki se učijo že od mladih nog glasbo, korak pred drugimi otroki. Znanstveniki pravijo, da je to še posebno razvidno pri matematiki, in sicer pri aritmetiki. Poudariti je treba, da se veliko otrok ukvarja z glasbo. Nekateri pojejo v pevskem zboru, drugi igrajo violino, tretji klavir itd. Nekatere učinke glasbe lahko opazimo tudi pri minimalnem učenju: boljši posluh, večja nagnjenost h komunikaciji itd. Razvoj dobrega spomina in vse ostale prednosti, ki smo jih že prej navedli, pa nastopijo le z dolgoletnim in rednim študijem. Kaj pa samo poslušanje glasbe? Znanstveniki trdijo, da bi morali ljud- Glasba torej ni zasedla pomembnega mesta samo pri učenju, temveč tudi v medicini. Na začetku prejšnjega stoletja se je namreč razvila muzi-koterapija. To je disciplina alternativne medicine, ki uporablja glasbo (tip neverbalne komunikacije) kot sredstvo, da zdravi ljudi, še posebno na psihoso-matskem področju. Čeprav ni še priznana kot del tradicionalne medicine, postaja vedno bolj popularna in uporabljena, še posebno za nevroze. Glasba pomaga pacientu, da se nauči občutiti in izražati svoje občutke z ne-verbalno komunikacijo. Tipičen je primer avtističih ljudi, ki se zaprejo sami vase in nočejo komunicirati z zunanjim svetom. Glasba pa ima tako moč, da prijazno stopi v stik s temi ljudmi in jim pomaga, da se odprejo. Glasba je torej univerzalen jezik, ki združuje živa bitja. Muzikoterapija ima pravzaprav dve vlogi: lahko jo uporabljamo pri zdravljenju neke bolezni ali pri iz- je bolezen napredovala, laže si je zamišljal glasbo, vendar je prav zaradi bolezni ni mogel zapisati. Drugi primer je bil Vissarion Shebalin, ki zaradi iktusa ni mogel več komunicirati z drugimi ljudmi in jih razumeti, vendar je lahko skladal, poslušal igranje dijakov in jih popravljal. Zakaj? Na odgovor bomo morali še počakati. Lahko se le čudimo in teoretiziramo. je poslušati glasbo vsak dan, tudi v šoli, saj zviša zanimanje za vse predmete (tudi do 50%), spodbuja nagnjenost k skupnemu delu in olajša izražanje, bodisi pisno kakor ustno. Poleg tega naj bi poslušanje glasbe, ne samo klasične, ampak tudi druge, pomagalo pri premagovanju kožnih težav, kot v primeru ekcemov, psoriaze, mozoljev in srbenja. boljšanju psiho-fizičnega ravnotežja. Kdor študira muzikologijo, mora biti dobro pripravljen na medicinskem, psihološkem in glasbenem področju. Ta študij se je s časom zelo razvil. Univerz in konservatorijev v Italiji, ki imajo tečaje muzikologije, ni malo, najbližja možnost pa je v Vidmu, to je univerza DAMS- področje umetnosti, glasbe in gledališča. 22 Petek, 7. decembra 2007 trst -SSG Danes gledališki projekt o Sylvii Plath Avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya »Sylvia Plath: zasledovanje« se navdihuje z življenjem in literarnim opusom ene najznamenitejših pesnic dvajsetega stoletja, Američanke Sylvie Plath (1932 - 1963), ki je predvsem po tragičnem samomoru postala predmet številnih kontroverznih raziskav in pričevanj. Pretresljiva eksistenca Plathove, njeno virtuozno opisovanje bolečine ter preizkušanje skrajnih bivanjskih leg, meja in robov, kjer se poraja splet vpogledov in slu-tenj, zaznamovan s posebno prežar-jenostjo, so Freya spodbudili pri snovanju nove uprizoritve, ki življenje in opus vrhunskih literarnih ustvarjalcev zrcali skozi formo konceptualno prečiščenih, komornih, pogosto »mo-nodramskih« gledališko-plesnih miniatur. Enkratna ponovitev te produkcije bo na sporedu danes ob 21.uri na velikem odru Slovenskega stalnega gledališča v okviru izvenabonmajskih ponudb letošnje sezone. Režiser, koreograf in dramatik, ustanovitelj Koreodrame Ljubljana, nosilec ene najizrazitejših ustvarjalnih poetik v sodobnem slovenskem gledališču, nagrajenec Prešernovega sklada, večkratni Borštnikov nagrajenec, ustanovitelj in umetniški vodja vsakoletnega mednarodnega festivala komornega gledališča Zlati lev v Umagu, se bo s to predstavo v obliki koreodrame vrnil kot gost v Trst, kjer je pred leti podpisal eno od največjih uspešnic v zgodovini SSG-ja, to je bila izjemna uprizoritev Lorcove Krvave svatbe. Protagonistka projekta »Zasledovanje« je samostojna ustvarjalka Sonja Polanc, ki intenzivno sodeluje s Freyem, kot tudi s plesalko in koreografinjo ter plesno pedagoginjo Jasno Knez. Produkcijo je podpisal KUD Zrakogled Koper, dinamičen ustvarjalni organizem, v okviru katerega se povezujejo posamezniki in posameznice, ki se s svojo kulturno-umetniško produkcijo vse izraziteje uveljavljajo v regionalnem merilu, obenem pa si za cilj zastavljajo boljšo prepoznavnost svojih projektov na državni in mednarodni ravni - predvsem v slovensko-hrvaš-ko-italijanskem prostoru. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Sylvia Plath: »Zasledovanje« / avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, igra: Sonja Polanc. Danes, 7. decembra, ob 21.00. Predstava, »Svinjak«, Pier Paola Paso-linija, ki bi morala biti v nedeljo, 9. decembra ob 16.00, odpade zaradi tehničnih razlogov in je prenesena na kasnejši termin. Ivan Cankar: »Romantične duše« / gostovanje SNG Drame iz Ljubljane. V petek, 14. dedembra, ob 20.30 združeni abonmaji (reda A in F) z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 15. decembra, ob 20.30 (red B); v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 združeni abonmaji (redi T, C in K) z italijanskimi nadnapisi. Gledališče Rossetti Botho Strauss: »L'una e l'altra«. Nastopa CTB Stalno gledališče iz Brescie, režija Cesare Lievi. Urnik: v sredo, 12. ob 20.30., v četrtek, 13. ob 16.00, v petek, 14. in v soboto, 15. ob 20.30 ter v nedeljo, 16. decembra ob 16.00. La contrada »Menopause The Musica« / igrajo Marisa Laurito, Rioretta Mari, Marina Fiordaliso in Crystal White. V petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 16. in v torek, 18. decembra, ob 16.30, od srede, 19., do sobote, 22. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 23. decembra, ob 16.30. Gledališče Miela »Gladovna stavka na plaži prepovedana«, odrska postavitev o liku Danila Dolceja. Urnik: danes, 7. decembra ob 10.30 in 21.00. GORICA Kulturni dom Zadružna banka iz Ločnika, Fare in Koprivnega organizira v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice tri gledališke predstave v furlanskem jeziku: danes, 7. decembra, ob 20.30 »Ocjo Ade! Atente Ide!«; 15. decembra, ob 20.30 »A.A.A. 40 agnis, timit e diso-cupat, cognossares zovine serie, scopi matrimoni«; 20. decembra »Il cabaret furlan«. Brezplačne vstopnice na sedežu Zadružne banke v Ločniku v Ul. Visini 2. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 7. decembra, ob 20.45 / Nuovi percorsi scenici: »R60 - Ballata opera-ia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Biz-zarri. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. Pierre Augustin de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro« / igra: Tullio So-lenghi, režija: Matteo Tarasco. Od četrtka, 13., do nedelje, 16. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 7. in jutri, 8. decembra ob 20.00 / Noël Coward: »Intimna komedija«. Gostuje Drama SNG Maribor. V ponedeljek, 10. decembra ob 16.00 in 20.00 / Harold Pinter: »Jašek«. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana. PIRAN Gledališče Tartini Jutri, 8. decembra ob 19.00 / »Večer skupaj... skupine se predstavljajo«. Nastopile bodo umetniške skupine Skupnosti Italijanov Piran skupaj z gosti. Režija: Miriam Monica. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 7. ob 17.30 in jutri, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duoh-tar pod mus!« - koprodukcija z Gledališčem Koper. V nedeljo, 9. decembra, ob 17.00 / Ludvig Holdberg: »Jeppe s hriba« - gostovanje AGD Kontrada Kanal. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 7. in jutri, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V ponedeljek, 10. decembra, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. V torek, 11. decembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V sredo, 12. decembra, ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«. V četrtek, 13. decembra, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V sredo, 12. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V četrtek, 13. decembra, ob 20.00 / Conor Mc Pherson: »Jez«. V petek, 14. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 7. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Jutri, 8. decembra, ob 19.30 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V nedeljo, 9. decembra, ob 19.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V ponedeljek, 10. decembra ob 15.00 in 18.00 / »Ozri se v gnevu«. V torek, 11. decembra ob 15.30 in 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. Mala scena Jutri, 8. decembra, ob 20.00 / Bertolt Brecht, Kurt Weill: »Hrepenenja«. V ponedeljek, 10. decembra ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V torek, 11. decembra ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. PRI REDITVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 13. decembra, ob 20.30 / »Glasbeni spleti« - klavirski recital Aleksandra Rojca. V ponedeljek, 17. decembra, ob 21.00 / v sklopu »Mediterraneo Folk Club« nastopa Arabsko andaluzijski orkester. V sredo, 21. decembra, ob 20.30 / Ne-da R. Bric: »Aleksandrinke«. Gledališče G. Verdi Edvard Grieg: »Peer Gynt« / ponovitve: danes, 7. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 9 . decembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti »Scooby-doo live on stage« / izvirna glasba Fabia Serria, režija: Salvatore Vi-vinetto, koreografija: Alberta Palmisa-no. Danes, 7. decembra, ob 20.30, jutri, 8. decembra, ob 16.00 in v nedeljo, 9. decembra, ob 11.00 in ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / Enrico in Andrea Dindo - violončelo in klavir. Circolo Sottuficiali (Ul. Cumano) V torek, 11. decembra, ob 18.30 v okviru Adriatic Festivala koncert Passion Tango. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 9. decembra / nastopa Nuo-va Orchestra Ferruccio Busoni, dirigent: Massimo Belli. BOLJUNEC Gledališče F. Prešerna V nedeljo, 16. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopata: OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. RICMANJE V župnijski cerkvi Danes, 7. decembra ob 20.30 / Koncert komornega orkestra iz Bresta (Bjelo-rusija) s sopranistko N. Zubarevo. BRIŠČIKI Jutri, 8. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupinama Karma in Aki Rahimovski Band. SAMATORCA V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 17.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. MAVHINJE V cerkvi V nedeljo, 16. decembra, ob 12.00 v okviru Adriatic Festivala koncert dua Marko Feri - kitara in Ettore Michelazzi - flavta. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. Gledališče Verdi V petek, 14. decembra, ob 20.45 / nastopa pianistka Lura Mikkola. Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 8. in v nedeljo, 9. decembra ob 15.30 / Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica prireja revijo otroških in mladinskih zborov Mala Cecil-janka. TRŽIČ Župnijska dvorana sv. Nikolaja V nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. LAZE, PODBONESEC Cerkev v Lazah V petek, 14. decembra, ob 20.30 / »Božični koncert« - nastopajo: Mali lu-jerji iz Špetra (UD), Solopevci Glasbene matice iz Špetra (UD), MePZ Fran Venturini od Domja. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 15. decembra, ob 20.15 / Terri Mc Connell Quintet (gospel -ZDA). V ponedeljek, 17. decembra, ob 20.15 / koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom Marka Vatovca. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 7. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Filharmonični orke- ster iz Monte Carla; dirigent: Emmanuel Krivine; solist: Nikolaj Luganski. Jutri, 8. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru »Glasbe sveta 07« koncert skupin Antonio'O Lione in Tammurritata di Scafati (Italia) in Marzoug (Alžirija). V četrtek, 13., v petek, 14. in v soboto, 15. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Vlado Kreslin - predstavitev nove plošče (poleg dobrih starih pesmi). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče / do 12. decembra je na ogled razstava: »Ženske v CGIL: stoletna zgodovina«. V galeriji Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine, 55), bo na ogled še danes, 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: med tednom od 16.00 do 19.30. Palača Gopčevich / do 9. decembra bo na ogled razstava »I suoni della memoria - 75 anni della Societa dei con-certi di Trieste«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 19. ure. Villa Revoltella / v sredah bo do 15. decembra, na ogled razstava »Che bello nascere«. Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. Galerija Rettori Tribbio 2 / še danes, 7. decembra razstavlja Giuliana Pazienza Spagnoli. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Palazzo Vivante / do 6. januarja bo na ogled razstava »I figli del popolo di Don Edoardo Marzari«. Urnik: ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob praznikih od 10. do 12. ure. Državna knjižnica / do konca decembra razstavlja Rossana Longo. Muzej Revoltella / do 6. januarja bo na ogled razstava »Beauty« Emanuele Marassi. Urnik: od 10. do 19. ure, zaprto ob torkih. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih ter 25.decembra in 1. januarja 2008. Občinska umetnostna galerija: do 20. decembra bo razstavljal Giuseppe Callea. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Župnija sv. Marije Velike: »I sotterra-nei dei Gesuiti«. Odprto do 6. januarja 2008 od 17.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Galerija LipanjePuntin: Franco Pani-zon in Franco Passalacqua, »Nature«. Odprto do 31. decembra ob petkih od 18.30 do 22.00. ŠKEDENJ V dvorani SDK Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bo danes, 7. decembra, po koncertu odprtje razstave »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta jutri, 8. decembra, od 16. do 19. ure in v nedeljo, 9. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. MILJE Občinska umetnostna galerija G. Ne-grisin: od danes, 7. decembra do 12. januarja bo na ogled razstava »Giuseppe Negrisin« - 1930-1987«. Odprto od torka do sobote od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00, zaprto ob ponedeljkih. (Zaprto tudi 25. in 26. decembra ter 1. januarja 2008). OPČINE Bambičeva galerija: do 5. januarja 2008 razstavlja slikarka Claudia Raza. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled razstava Vezenine Bogomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure, zaprto ob sredah. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. -/ V Galeriji ARSna Travniku bo do konca decembra na ogled likovna prodajna razstava v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas«. Po urniku knjigarne razstavljajo Zvest Apollonio, Lu-cijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kosič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Vel-jko Toman in Mira Uršič. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti, vabi 21. decembra, ob 19. uri na odprtje razstave »IM02 - L'immagine sottile« na ogled od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Razstava bo na ogled do 17. februarja. Informacije na tel. 0481-494369. CODROIPO V Vili Manin bo na ogled do 6. januarja razstava Giselberta Hoka. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo še danes, 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Klemenčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: 10 - 17. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIKSOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. w Petek, 7. decembra 2007 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Začetek svetovnega klubskega prvenstva Boca Juniors in Milan glavna favorita Evropski prvak naj bi se v pol finalu najprej pomeril z azijskim prvakom, japonsko Urawo TOKIO - S kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v četrtfinale med iranskim Se-pahanom in novozelandskim Waitakere Unitedom se bo danes ob 11.45 v Tokiu začelo vsakoletno klubsko svetovno nogometno prvenstvo. Nekdanji medcelinski pokal je lani - kot drugi brazilski klub zapored - dobil Internacional Porto Alegre, kije v finalu premagal Barcelono. Letos pa je jasno, da se Brazilci ne bodo veselili zmage, saj Južno Ameriko zastopa argentinska Boca Juniors, ob Milanu glavna favoritinja za končno zmago. Na stavnicah v družbi evropskega, južnoameriškega, azijskega, afriškega, oceanijskega prvaka in prvaka Severne in Srednje Amerike ter Karibov in japonskega predstavnika najbolje kaže prav evropskemu prvaku Milanu. Ta je na krilih novega rekorderja med strelci v evropskih pokalih, Filippa Inzaghija, v torek v ligi prvakov premagal Celtic. Inzaghi verjame, da bo Milan južnoameriški niz prekinil. »Izjemni občutki te prevevajo, ko nosiš Milanov dres. Upam, da bomo osvojili še klubsko SP in tako zaokrožili cikel, ki se je začel z zmago v finalu lige prvakov v Atenah,« pravi Inzaghi. Evropski klubi sicer na klubskem svetovnem prvenstvu, ki je nasledilo medcelinski pokal, nimajo uspeha, saj v dosedanjih treh izvedbah še niso slavili. Vsakokrat so se veselili Brazilci (Corinthians, Sao Paulo, Internacional). Milan pa je bil zelo uspešen v »izvirniku«, saj ga je osvojil trikrat, še štirikrat pa je igral v finalu. Mogoče pa bo morebitno novo zmagoslavje v deželi vzhajajočega sonca proslavil prav v japonski restavraciji, ki j o je v Milanu odprl eden izmed varovancev trenerja Carla Ancelottija, Nizozemec Clarence Seedorf. Boca se je lovorike prav tako veselila trikrat, nazadnje leta 2003, ko je v finalu po enajstmetrovkah ugnala ravno rdeče-črne iz Lombardije. Navijače je pred dnevi razveselila vest, da bo v prihodnje za Boco spet igral izvrstni argentinski reprezentant Juan Roman Riquelme, a na Japonskem svojim Rino Gattuso bo na Japonskem eden od adutov Milana ansa soigralcem ne bo smel pomagati. Zato pa bo med izbranci Miguela Angela Russa prav gotovo najnevarnejši Bocin nogometaš Martin Palermo. »Vsi pričakujejo finale Boce in Milana. Prepričan sem, da si Italijani želijo maščevanje za poraz leta 2003. Toda menim, da bomo kos izzivu, a najprej nas čaka polfinalna tekma, na kateri bomo morali biti kljub vsemu zelo zbrani,« je dejal branilec kluba iz Buenos Airesa Hugo Ibarra. Svoje načrte ima tudi mehiška Pa-chuca, ki se bo v četrtfinalu pomerila s tu-nizijskim Etoile Sahelom, zmagovalec pa se bo v polfinalu zoperstavil Boci Juniors. Na drugi strani bo domači predstavnik in azijski prvak Urawa Red Diamonds v polfinalu igral z boljšim iz kvalifikacij- skega obračuna med poražencem finala azijskega prvenstva Sepahanom, ki ga vodi nekdanji trener Mure, Hrvat Luka Bo-načic, in Waitakerejem, v polfinalu pa bo na enega izmed omenjenih čakal Milan. Spored klubskega SP, Danes: kvalifikacije za četrtfinale 11.45 Sepahan (Irn) - Waitakere United (Nzl); nedelja, 9. decembra: Tokio: četrtfinale 06.45 Etoile Sahel (Tun) - Pachuca (Meh); ponedeljek, 10. decembra: Tojo-ta: četrtfinale 11.30 Sepahan/Waitakere - Urawa Red Diamonds (Jap); sreda, 12. decembra: Tokio: polfinale 11.30 Etoile Sahel/Pachuca - Boca Juniors; četrtek, 13. decembra: Jokohama: polfinale 11.30 Sepahan/Waitakere/Urawa - Milan; nedelja, 16. decembra: Jokohama: tekma za 3. mesto,8.00; finale 11.30. formula 1 Renault se je izognil kazni MONTE CARLO - Renault se je na zaslišanju Mednarodne avto-mobilistične zveze (FIA) in svetovnega sveta za moto športe v Monte Carlu izognil hudi kazni. Nad francosko moštvo v formuli 1 je viselo breme domnevne kraje McLarnove intelektualne lastnine. V izjavi za javnost je FIA zapisala, da je Renault kršil 151c. člen mednarodnega športnega kodeksa, kljub temu pa omenjenemu moštvu ni izrekla kazni. Natančna pojasnila odločitve bo javnosti predstavila danes. Blohin odstopil KIJEV - Selektor ukrajinske nogometne reprezentance Oleg Blohin je podal svojo odstopno izjavo. Kot glavni razlog je navedel dejstvo, da se mu z ekipo ni uspelo prebiti skozi kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2008. Evropski nogometaš leta 1975 je neuspeh pripisal sebi. Lani je Blohin svojo ekipo na SP v Nemčiji pripeljal vse do četrtfinala, kjer je z 0:3 klonila proti poznejšim svetovnim prvakom Italijanom. Srbi razrešili Clementeja BEOGRAD - Izvršni odbor Nogometne zveze Srbije je razdrl pogodbo s španskim strokovnjakom Ja-vierjem Clementejem, ker se reprezentanca prek kvalifikacij ni uvrstila na EP. APrimorski ~ dnevnik doping Fuentes se oglaša, kazen za Vinokurova RIM - Doping je spet v središču pozornosti kolesarskega sveta. Po daljšem času je v javnosti spet spregovoril sporni zdravnik Eufemiano Fuentes, ki ga preiskovalci sumijo organiziranega dopinga v kolesarstvu. Velikih kolesarskih dirk, kot je denimo Tour de France ali španska Vuelta, ni moč odpeljati s kruhom in vodo, »razen pri povprečnih hitrosti 28 k,/h, nikakor pa pri običajnih 42 km/h,« je med drugim povedal Fuentes in neposredno opozoril na zanj obstoječo potrebo po dodatnih sredstvih. Medtem je kazahstanska kolesarska zveza svojega kolesarja Aleksandra Vinokurova zaradi uživanja krvnega dopinga v okviru takoime-novane »Operacion Puerto«, v kateri naj bi bil Fuentes osrednja figura, kaznovala z enoletno prepovedjo nastopa, mednarodna kolesarska zveza pa je jezna, ker bi morali Vinokurova kaznovati za dve leti. Vinoku-rovu bo po odločitvi kazahstanske zveze kazen pretekla julija 2008, kar pomeni, da bo lahko nastopil tako na Vuelti kot na olimpijskih igrah v Pekingu. Preložili razpravo glede Saška Kalca Vedno domnevno v zvezi s primerom »Operacion Puerto« naj bi disciplinskra komisija italijanske kolesarske zveze razpravljala in morebiti izrekla razsodbo tudi zoper Saška Kalca, vendar je na prošnjo njegovega zagovornika razpravo preložila, v zvezi s kolesarjem Giam-paolom Carusom pa se odločila za pridobitev dodatne dokumentacije. Di Luca pri sodnikih Zmagovalec Gira Danilo Di Luca se je pri proti dopinški komisiji zagovarjal pred obtožbo, da si je po etapi na Zoncolanu, po kateri so v njem ugotovili »otroško raven hormonov«, pomagal z nedovoljenimi infuzijami. Kolesar je obtožbe zavrnil. PRESENETLJIVI ODZIVI Tajkuni nad selektorje? Dimitrij KriZman Nekateri ne-športni ozkogledneži in samo-zaverovanci športu ne priznavajo statusa, ki ga ima v sodobni družbi. Nenazadnje je nekaj takih tičev tudi pri nas. Osebno na šport gledam kot na družbeni fenomen in to čedalje bolj, primerov pa je še in še. Ne gre samo za nogometno svetovno prvenstvo, kateremu težko dobim dogodek na zemeljski obli, ki bi pritegnil še večjo pozornost. Poglejmo kaj se je v teh dneh zgodilo v Sloveniji. Predsednik Rokometne zveze Žiga Debeljak, ki je hkrati predsednik uprave največjega slovenskega podjetja Merca-torja, je meni nič tebi nič odstavil selektorja moške reprezentance Kasima Kamenico. Samo golo dejanje odstavitve me ne zanima popolnoma nič -bralci vedo, da nisem ravno rokometni fan. V najboljšem primeru bi lahko omenil kanček privoščljivosti, saj spada Kamenica med tiste južne brate, ki se po dolgih letih v Sloveniji branijo slovenščine kot hudič križa, česar ne morem sprejeti. Seveda pa je treba priznati, da je rokomet v Sloveniji med po-pularnejšimi športi in odločitev je logično dvignila precej prahu. Zdaj se postavlja vprašanje, če je ves prah, ki gaje dvignila, dejansko sorazmeren dogodku. V zadnjem času se je zamenjal (v celo bolj čudnih okoliščinah) hokejski selektor, pa ni bilo veliko »čakol« na ta račun, celo o morebitnem odhodu Matjaža Ke- ka z nogometne izbrane vrste ni toliko rompompoma. In smo tam: zakaj je o tej odstavitvi toliko govora in tudi to, na kakšen način ljudje to komentirajo! Kratek pregled po različnih forumih je razkril vrsto zanimivih misli. Ob predpostavki, da Kamenica ni bil pretirano priljubljen, bi lahko pričakovali strinjanje. Ampak glej ga zlomka, dogaja se ravno nasprotno. Velika večina komentarjev je usmerjenih proti Debeljaku, na čigar naslov letijo opazke, da gre za enega izmed mladih preplačanih (okoli 20 tisoč evrov mesečno...) menedžerjev, nadute-ža, ki gaje na čelo Mercatorja postavil Janez Janša, potem ko je od tam izgnal Zorana Jankovica. Drugače povedano, celo ob navidezno tako nedolžni stvari, kot je odstavitev rokometnega selektorja, prihajajo na dan modrosti, ki jih sicer ljudstvo ne izraža tako očitno, skupni imenovalec mnenj o odstavitvi Kamenice pa ni toliko vezan na sam dogodek, pač pa na morebitne ali zgolj namišljene povezave z gospodarstvom in politiko! Glede na trenutno prevladujoče javno mnenje (če sem ali nisem v tem prevladujočem delu tudi sam, je seveda brez pomena) v Sloveniji, kjer naj bi bili za vse tegobe krivi Janez Janša in bogati tranzicijski tajkuni, je celo ne-slovensko govoreči selektor pravi svetnik! In če se povrnem na začetek: katera druga aktivnost je sposobna sprožiti take asociacije, če ne ravno (in samo) šport? (dimkrizman@yahoo.it) košarka - Evroliga Union Olimpija dosegla obvezno zmago Union Olimpija - Prokom Trefl 68:49 (13:15, 35:26, 49:41). UNION OLIMPIJA: Dončič 5 (1:3), Booker 5 (1:1), Dragič 15 (2:2), Rizvič 2, Milič 16 (2:2), Hukič 16, Bailey 6 (1:2), Zupan 3. PROKOM TREFL: Roszyk 3, Dylewicz 9, Wagner 5, Harisis 10, Shakur 2, Stanojevič 13 (1:2), Slanina 7 (2:2). Košarkarji Uniona Olimpije so dosegli tretjo zmago v evroligi, s katero ostajajo v igri za napredovanje v drugi del tekmovanja. Dvoboj z zadnjouvrščenim moštvom iz Sopota na Poljskem bo šel hitro v pozabo, ostali pa bosta dve točki, ki sta bili obvezni in nujni po dveh zaporednih neuspehih. Dvorana Tivoli prvič v sezoni ni bila razprodana, že prva četrtina pa je pokazala zakaj. Poljski Prokom Trefl pač ni tekmec, ki bi pod Rožnik privabil košarkarske sladokusce in zbudil zanimanje širše športne javnosti. Gostje so v prvih desetih minutah dosegli prav tisto, na kar je opozarjal trener Memi Bečirovič - vsilili so počasen ritem igre, ki je povsem umrtvičil ljubljansko zasedbo. Antipropagando košarke je le za trenutek zmotila atraktivna poteza Gorana Dragiča, ki je na svoji polovici igrišča ukradel žogo, jo popeljal v protinapad in jo z obema rokama zabil skozi obroč. To se je zgodilo v 4. minuti za vodstvo z 8:3. Šele v drugih desetih minutah se je Union Olimpija prebudila ter prešla v ospredje na semaforju. Potrebnih je bilo sicer pet minut igre, da je strateg Bečirovič našel pravo postavo ter da so se igralci opogumili za mete z razdalje. Najprej je trojko zadel Jasmin Hukič, nato Maurice Bailey, sledil pa je še Miha Zupan, ki je prednost Uniona Olimpije v 15. minuti povišal na 25:17. Razlika je do odmora narasla tudi preko desetih točk - po prostih metih Saša Dončiča - ekipa pa sta v slačilnici odšli ob rezultatu 35:26. Ljubljančani se iz začetka tekme niso nič naučili, saj so isto napako ponovili tudi v drugem polčasu. Podredili so se »poljski uspavanki« in dopustili tekmecu, da se jim je približal. Skoraj štiri minute so bili gostitelji brez koša, v tem času pa je Prokom Trefl prišel na 35:33. Še dobro, da je post pravočasno prekinil Hukič s svojo tretjo trojko ter da sta se razigrala tudi Milič in Dragič. Tako se je tretji del igre končal s približno takšno razliko kot prvi polčas, pa čeprav je Union Olimpija dosegla vsega 14 točk, do 28. minute samo devet (44:41). Tudi v zadnji četrtini gledalci niso videli lepe košarke, pomembnost tekme je bila tolikšna, da so bili koši prava redkost, dve točki za zmago pa vredni zlata. Pot do njih je Union Olimpija utrdila med 30. in 34. minuto, ko Poljakom ni dovolila preobrata, hkrati pa dovolj natančno izvajala napadalne akcije (55:43). Gostje so puško dokončno vrgli v koruzo v zadnjih štirih minutah - soigralca pri Prokomu Grk Harisis in Američan Wagner sta si med minuto odmora celo skočila v lase, tako da so lahko gledalci sproščeno spremljali zaključek tekme, ljubljanski igralci pa si na parketu izboljšali koš razliko. V naslednjem krogu, 13. decembra, bo v dvorano Tivoli prišel Montepaschi Siena. Ostali izid: Žalgiris - Tau Ceramica 95:92 (Goran Jurak: 4 točke, 6 skokov, 2 podaji v 15 minutah za Žalgiris). Vrstni red: CSKA Moskva 12, Siena 10, Olym-piacos in Tau Ceramica 8, Žalgiris in Union Olimpija 6, Virtus Bologna 4, Prokom 2. Skupina B: Le Mans - Armani Jeans 63:71 24 Petek, 7. decembra 2007 PRI REDITVE smučanje - SPDG zavrnil organizacijo Zamejskega prvenstva 2008 Kdo sme biti zamejski prvak? Predsednik SPDG Lutman: »Kaj z otroki, ki govorijo slovensko, a imajo italijanske starše?« Zamejsko smučarsko prvenstvo veljavno za Pokal ZSŠDI bo letos 27. po vrsti. Organizacijo si vsako leto izmenično predajajo slovenska smučarska društva v Italiji. Letošnjo štafetno palico naj bi prejelo Slovensko planinsko društvo Gorica (SPDG), ki pa jo je zaradi razhajanj v zvezi s pravilnikom od-klo ni lo. Sporna točka pravilnika je bila definicija zmagovalca tekme in Pokala, ki se glasi: »Zmagovalec tekme, ki ni zamejski Slovencev in zato ne more postati zamejski prvak/prvakinja, bo prejel nagrado kot zmagovalec tekme. Zamejski prvak bo razglašen prvi naslednji zamej ski Slo ve nec. Za zamej ske ga Slovenca smatramo italijanskega državljana s stalnim bivališčem v deželi FJK slovenske narodnosti, ki je sin/hčer ka vsaj ene ga zamej ske -ga Slovenca. Samo ta profil zamejske ga šport ni ka lah ko pos tane za- mejski prvak/prvakinja.« Organizacijo tradicionalnega smu čar ske ga pr ven stva so pri SPDG odklo ni li, ker je druš tvo že -lelo spremeniti pravilnik. »Smučarski komisiji smo predlagali, da bi se prvenstvo preimenovalo v Pokal ZSŠDI, kot sicer že nosi ime, ker zamejcev od januarja dalje ne bo več. Obe nem smo predla gali, da bi lah -ko vsak član slovenskega društva v Italiji postal prvak te tekme,« je pojasnil predsednik SPDG-ja Marko Lutman. »Tudi po lanski izvedbi Zamejskega prvenstva smo že opozorili na to nestrinjanje,« je nadaljeval in dodal: »Prilagajati se moramo času. Imamo tudi otroke, ki obiskujejo slovensko šolo, slovenska društva in govorijo slovenski jezik, a imajo oba starša italijanske narodnosti. Kaj naj z njimi? Upam, da bo naša pozicija tudi povod za poglobljeno obravnavo o tem vprašanju.« Marko Lutman kroma Smučarskega prvenstva se bo go riš ko smu čar sko druš tvo si cer udeležilo, organizacijo pa bo, po besedah predsed ni ka smu čar ske komisije Ennia Bogatza, prevzel SK Brdina ali SK Devin: »O tem se bosta društvi sami pomenili.« Kaj pa glede odločitve SPDG-ja? »Letošnja izvedba prvenstva ni bila nikoli v dvomu, vprašljivo je bilo le kdo bo organizator. Pravilnik in tudi točko o zamejskem prvaku bomo ob držali, ker se z nji ma stri -nja večina društev. Menim, da mo- ra tak naziv ostati, ker zamejstvo še vedno obstaja. Res pa je, da bomo mo ra li v bodoč nos ti spre me ni ti naziv: to sem tudi omenil v lanskem biltenu zamejskega prvenstva. Ampak menim, da moramo to odločitev prepustiti višjim kadrom, politikom, zgodovinarjem, mogoče ZSŠD-ju, ne moremo pa sprejemati sami takih odločitev. Pravila in pogle de bomo spre me ni li sklad no z ostalimi,« je svoj pogled opredelil Bogatez. V zvezi s pravilnikom je bilo že lani veliko debat (povod za to je bilo menda dejstvo, da je naslov prvakinje med ženskami leta 2006 osvojila Meri Perti, ki ni slovenske narodnosti, letošnja prvaka pa sta bila Mateja Nanut in Minej Purič, op.ur.), naposled pa so pri smučarski komisiji odločili za tako pravilo: »Pred sed ni ki so garan ti, da bo zamejski prvak res tisti, kot ga določa pravilnik,« je zaključil Bogatez. odbojka - Za OI »Azzurri« v težji skupini IZMIR - Italija, Španija, Poljska in Nizozemska v skupina A ter Turčija, Srbija, Nemčija in Finska v skupini B, je žreb skupin na moškem kvalifikacijskem turnirju za nastop na OI v Pekingu 2008, ki bo od 7. do 13. januarja v Turčiji. Prvi dve ekipi iz vsake skupine (igra vse vsak proti vsakemu) se uvrstita v polfinale, na OI pa se uvrsti nato le zmagovalec finala. Skupina z Italijo se zdi težja, saj so »azzurri« Nemce že trikrat premagali, Turčija pa ne spodi med odbojkarske velesile. Italija se bo prvi dan (7. januarja) pomerila z Nizozemsko (ob 14.30), naslednji dan bo igrala proti Polsjki (17.00), v sredo (ob 14.30) pa proti Španiji, s katero je sedanji selektor »azzurrov« Andrea Anastasi pred dvema mesecema osvojil naslov evropskega prvaka. Na kvalifikacijah v Izmiru bosta po vsej verjetnosti igrala tudi Goričana Matej Černic in Loris Mania', ki sta na predhodnih kvalifikacijah v Catanii zapustila zelo dober vtis in povsem upravičila pričakovanja svojega trenerja. košarka - Ena ključnih tekem v boju za vrh lestvice državnega prvenstva under 19 Pomembna zmaga Jadrana ZKB Proti direktnemu tekmecu Pordenonu so tudi izboljšali medsebojno koš-razliko - 30:12 v tretji četrtini ključil četrtino z delnim izidom 30:12. Visokega zaostanka se nasprotniki niso prestrašili: s čvrsto obrambo po celem igrišču in preciznimi meti so štiri minute pred koncem znižali zaostanek na devet točk (74:66), minuto pred koncem srečanja pa na samih pet točk (80:75). Želja in volja po zmagi pa je prevladala, saj so zadnjo minuto jadranovci odigrali hladnokrvno in s skupinsko igro upravičili prvo mesto na lestvici. Naj koš: Trojka Viteza ob zvoku sirene na koncu tretje četrtine, ki je ponesla jadranovce na plus 23: 70:47. Jadran ZKB - Pordenone 82:77 (17:16, 40:30, 70:47) Jadran ZKB: Ferfoglia 29 (4:10, 11:18, 1:2), Lisjak 3 (1:2, 1:2, -), Vitez 26 (2:6, 3:8, 6:8), Zaccaria 7 (1:2, 3:7, -), Malalan 9 (5:6, 2:2, -), Gantar 4 (4:6, -, -), Ukmar 4 (2:4, 1:1, 0:3), n.v.: Genardi, Regent, Starc. TRENER: Popovič in Oberdan. SON: 23, PON: Malalan 34. minuta, Zaccaria 38. minuta. Izenačenost, preporod in raz-burljivost - tri besede, s katerimi lahko opišemo tekmo, ki se je razpletla šele v končnici. Popovičevi varovanci so se Pordenonu, neposrednemu tekmecu za vrh lestvice, z zmago tudi oddolžili za poraz, ki so ga doživeli v prvem delu prvenstva, v medsebojnih srečanjih pa imajo jadranov-ci zdaj tudi boljšo koš razliko. Željo po uspehu so jadranovci pokazali že v uvodnih minutah, ko so z urejenim napadom in preciznimi meti Ferfoglie ušli na pet točk (11:6, Alex Vitez je bil eden protagonistov Jadranove zmage kroma 17:12), prednost pa so nasprotniki z dvema uspešnima prostima metoma in prodorom na koš zmanjšali na eno točko (17:16). Prvi koš druge četrtine je dosegel Pordenone in tako prvič povedel (17:18). »Bližina« nasprotnikov je zdramila jadranovce, ki so najprej z Vitezom, nato s Sašo Malalanom spet zaigrali prepričljivo. Vitez je z dvema trojkama ekipo odlepil od nasprotnikov, razliko pa je »podpisal« Malalan, ki je z dvema prostima metoma in dvema protinapadoma povišal prednost na deset točk. S čvrsto obrambo in eksplozivno igro so nadaljevali tudi po pet-najstminutnem odmoru: s šestimi pridobljenimi žogami v treh minutah so povedli na dvajset točk (52:32). Prenagle odločitve nasprotnikov v napadu in razpoloženost domačih igralcev pod košem in izza šestme-trske črte so botrovale k temu, da je Jadran prednost še povečal in za- Naj menjava: Gantar, ki je ob Saši Ferfogli, odlično vodil ekipo. V razburljivi končnici pa obdržal mirno kri in kot najmlajši odgovorno odigral zadnje minute. Naj številke: skoki: Zaccaria 7, Malalan 5; pridobljene žoge: Malalan 6, Lisjak 3. Aplavz: Vsem igralcem, posebno pa še Saši Ferfogli, ki je bil po zdravstvenih težavah v napadu in organizaciji igre spet zelo zanesljiv, in Alexu Vitezu. Žvižg: nastopu v zadnji četrtini, ko so jadranovci popolnoma popustili: delni izid 12:30 Naj navijača: v ključnih trenutkih tekme sta v vlogi šestega moža delila nasvete tudi stebra zgodovinskega Jadrana: Boris Vitez in Sandi Rauber (V.S.) Ostali izidi: C.B.U. - Romans 78:48, Falconstar - Snaidero 97:81, NPG - Fagagna 62:86, Pontarolo -Cormons 56:61. Vrstni red: Jadran ZKB 18, Falconstar* in Snaidero 16*, CBU*, Cormons* in Pordenone* 14, Fagagna 10, Acegas 8*, Romans 4, Pontarolo 2, NPG 0 (s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO Prva zmaga Bora NLB Bor Nova Ljubljanska banka - Ser-volana 84:40 (22:14, 42:18, 62:25) BOR: Capogrosso 8, Pertot 18, Pancrazi 8, Brian Filipac 17, Gombač, D'Ambrosio 15, Erik Filipac 11, Devčič 6, Petaros 1, trener Fabio San-cin. TRI TOČKE: Brian Filipac 3, D'Ambrosio in Pertot 1 Po tretjem nastopu so Borovi mladinci slavili prvo zmago. Nasprotnik, druga ekipa Servolane, je bil sicer izjemno šibek in je bil vseskozi v hudih škripcih proti agresivni obrambi domačih po celem igrišču. Sancinovi fantje so v bistvu le stalno večali prednost z ukradenimi žogami in hitrimi prehodi v protinapad. Na svoj račun so ob številnih menjavah prišli prav vsi igralci, ki tudi zaslužijo pohvalo za vložen trud. Na ta uspeh so namreč čakali res dolgo časa. □ Obvestila OOZUS obvešča učitelje 1. 2. in 3. stopnje, ki jih ne zanima seminar ISIA, da se vpišejo v uradu ZSŠDI na pred-sezonski seminar, ki bo v nedeljo 16. decembra 2007 na smučiščih FJK. Kotizacija seminarja bo izračunana glede na število prijavljenih. Vpise sprejemamo do petka 7. decembra 2007. Člani in učitelji OOZUS-a lahko plačajo kotizacijo in dvignejo nalepko IVSI v uradu ZSŠDI. odbojka - 1. ŽD Poraza goriških ekip Lucinico - OK Val 3:1 (23:25; 25:23; 25:22; 25:23) VAL: Braini, Chiarion, Costariol, Degano Lavrenčič Kocjančič, Nardin, Plesničar, Piras, Povsič, Terpin. TRENER. Lavrenčič Ves trud je bil zaman. Po zelo izenačeni igri so valovke ostale praznih rok, kljub temu, da nasprotnik ni bil nepremagljiv. Naše igralke so se trudile, vendar v ključnih trenutkih, razen v prvem setu, nikoli niso bile dovolj prisebne, da bi lahko dosegle kaj več kot časten poraz, čeprav so igrale boljše kot na mnogih prejšnjih srečanjih. Soča - Ronchi 0:3 (10:25, 17:25, 14:25) SOČA: Becčar, brumat, Černic, Gabbana, Galizia, Gergolet, Kogoj, Marussi, Moro, Visintin. Okrnjene in manj izkušene Sočanke so gladko klonile pred nasprotnicami, katerim pa so se odločno premalo upirale. V njihovih igri je bilo premalo borbenosti in precej napak, zlasti v sprejemu servisa, medtem ko so solidne nasprotnice zelo malo grešile. košarka - Jutri v moški D-ligi Kontovel Sokol doma, pri Briščikih Igral bo proti novincu Dinamu - Breg v Romansu V enajstem krogu deželne D lige bosta Breg in Kontovel Sokol skušala ponoviti izid prejšnje tekme - zmago. Za združeno ekipo Kontovela in Sokola bo to druga zaporedna tekma pred domačo publiko -prvič v tej sezoni, medtem ko so že dvakrat igrali dve tekmi zapored v gosteh (v prvem in drugem oz. šestem in sedmem krogu). Kljub temu pa ne bodo igrali na istem igrišču, saj bodo po dveh domačih nastopih v Nabrežini spet igrali pri Briščikih. Tekma se bo kot običajno pričela ob 20.00, pravico pa bosta delila sodnika z Videmskega: Del Fabro iz Tržežima in Campanotto iz Ri-vignana. Nasprotnik je tokrat solidni Dinamo Newport & Fly iz Gorice, ki je doslej zbral le dve zmagi proti Foglianu in Don Boscu, po porazu z Bregom pred skoraj dvema tednoma pa je bil v soboto prost. Dinamo je lani napredoval iz promocijskega prvenstva in se pred pričetkom sezone okrepil z Medesanijem in Lebanom (Romans), ki je gotovo najboljši igralec v vrstah Goričanov. Poleg njega je v prvem delu prvenstva večkrat izstopal mladi Man-servisi z uspešno igro v napadu (predvsem trojkami). Združena ekipa bo verjetno imela največ težav pod košema, kjer bo morala uspešno zaustaviti Lebana. S prihodom Andreja Šušeršiča pa je v zunanjih pozicijah gotovo boljša in lahko zato cilja na drugo zaporedno zmago. Na košarkarski zvezi so do sedaj določili le enega sodnika za tekmo med Bregom in Romansom - Pillininija iz Tolme-ča. Vrzel pa bodo najbrž zapolnili danes ali jutri - glede pač na razpoložljivost drugih sodnikov. V Romansu bodo jutris pričetkom ob 18.30 Pregarčevi varovanci nesporni favoriti proti mlajšim in manj izkušenim igralcem Romansa. Ne smejo pa jih podcenjevati, saj bi jih poraz proti nižjeuvršče-ni ekipi lahko drago stal v nadaljevanju prvenstva - predvsem glede na dejstvo, da je Goriziana trenutno še nepremagana. V dolinskem taboru je Ciacchi že okreval po sobotni poškodbi gležnja, vsaj še teden dni pa bo moral prisilno počivati Posar. Na koncu naj dodamo še, daje v sredo v zaostali tekmi Poggi premočno zmagal v Foglianu (47:80) Mitja Oblak 25 P etek, 7. decembra 2007 PRI REDITVE karate - Pogovor s črnim pasom Shinkai kluba Elio Hrovatinom »Karate razvija disciplino, koncentracijo in koordinacijo« Tekmujem v vseh disciplinah, saj mora biti dober karateist kompleten - Reprezentanci sem se odpovedal Karate - šport, ki ga lahko spoznaš in oceniš šele takrat, ko se z njim soočiš. Golo opazovanje ti najbrž ne prikaže tiste dodatne vrednosti japonskega borilnega športa, kjer gre v bistvu za nakazovanje udarcev, fizičnega kontakta pa skoraj ni. Le osebna izkušnja ali oseba, ki je v ta šport vpeta in mu je predana, ti lahko razkrije tudi tisti »nekaj več«, ki dodaja športu tudi duhovno razsežnost. Pogovorili smo se z Elio Hrovatinom, našim najboljšim aktivnim karateistom, članom Shinkai Kluba. Po službenih izkušnjah kot nepremičninski posrednik se je odločil za študij psihologije na tržaški univerzi. To mu omogoča, da še naprej uspešno trenira. »Utrujenost po treningu kaže, da sem ga dobro opravil. Samo tako lahko napredujem,« pravi 24-letni Rojančan, ki želi nadaljevati uspešno športno pot, ki jo je leta 2005 okronal z nastopom z italijansko reprezentanco. Pred kratkim si dosegel 3. DAN. Je to najvišja stopnja? Ne. Najvišja stopnja je 10. DAN, ki pa je nima še nihče na svetu. Najbližji vrhu je mojster Shirai, ki je med najboljšimi na svetu, ima pa 9. DAN. Prek izpitov lahko dosežeš največ 5. DAN: to stopnjo ima naš učitelj Sergij Štoka, višje stopnje pa dobiš »ad honorem«. Navadno ti jo podelijo, če si bil evropski ali svetovni prvak, če si zaslužen delavec pri državni zvezi. Vsaj tako velja za Italijo. Kaj pa ti: lahko dosežeš še kaj več? Seveda. Ne bom nehal. Dokler mi še gre, bom vztrajal. Katere pa so razlike med stopnjami? Kdor osvoji 3. DAN je prav gotovo tehnično boljši in zrelejši od nekoga, ki ima 1. DAN. Med pasovi pa so razlike v znanju, v številu brc, obramb, udarcev, ki jih karateist pozna, obenem pa v zrelosti tehnike, kar se kaže v čistosti vseh premikov. Je veliko karateistov s 3. DAN-om v deželi? Jaz in še prijatelj iz Vidma, sicer pa je on starejši, tako da sem jaz najmlajši. Najmlajši sem bil tudi takrat, ko sem osvojil 1. DAN kot 14-letnik in 2. DAN kot 17-letnik. Med vsako stopnjo mora miniti določeno obdobje. Med prvim in drugim DAN-om dve leti, v mojem primeru pa izjemoma tri: ker sem to stopnjo osvojil zelo zgodaj, sem moral po pravilih opraviti izpit kasneje. Od 2. do 3. DAN-a pa morajo preteči tri leta. Jaz sem ga opravil sicer šele po štirih letih: to je bila osebna izbira, ker sem se želel na izpit res dobro pripraviti in ga izpeljati brezhibno. Gre za tehnično zelo zahteven izpit, mogoče je to tu- SLOVARČEK: KUMITE - borba KATA - obvezni liki v vse smeri KIHON - liki samo v eno smer, naprej ali nazaj, nimaš nasprotnika FUKUGO - kata in kumite proti nasprotniku WAZZARI - pol točke IPPON - točka TATAMI -tekmovalni prostor di najtežji. V bistvu moraš pri 4. DAN-u osvojiti še nekaj ročnih tehnik, pomembna pa je tudi teorija. Je tvoj napredek v stopnjah za ka-rateista nadpovprečen oziroma si ti osvojil stopnje zelo zgodaj? Ja, saj sem obe prvi stopnji črnega pasu dosegel z minimalno starostjo. Pred 14. letom je nemogoče osvojiti 1. DAN, pred 17. pa nemogoče 2. DAN. Ko sem jaz dopolnil leta, sem hitro opravil izpite. Kako potekajo izpiti? Pred komisijo moraš pokazati ku-mite, kata in kihon. Kaj pa ti bolj leži? Kumite, ampak od vedno tekmujem v vseh disciplinah, ker mislim, da mora biti dober karateist kompleten. Zato me je tudi moj učitelj vedno učil vse zvrsti. Koliko lahko še dosežeš pri kara- teju? Upam, da bom uspel priti do 5. DAN-a, nato pa bi rad prejel še kako stopnjo »ad honorem«. Tekmovalno obdobje pa se v Italiji zaključi pri 35. letu, tako da imam pred sabo še deset let. Gre za borilni šport, kjer udarce samo nakazujete ... Je upravičeno torej, da ga uvrščamo v borilne športe? Seveda, saj moraš biti vešč obrambe in protinapadov. Pri judu na primer moraš nasprotnika vreči na tla. Pri karateju pa gre bolj za preciznost in hitrost udarcev. Gre za drugačen fizični kontakt, ampak je tudi pri nas prisoten. V Italiji je sicer udarec v obraz nedovoljen, češ da bi bilo potem preveč nesreč. Dovoljeni pa so udarci v trebuh na primer. Na evropskem in svetovnem nivoju pa so vsi udarci dovoljeni. Če jaz nasprotnika udarim po obrazu, je to točka. Kaj pa ti bolj leži: italijanski ali evropski način? Srednja pot bi bila najboljša. V Italiji bi lahko dovolili nekaj lažjih posegov v obraz brez pretiravanja. Kako poteka borba? Na tatamiju se borimo dve minuti: brca ali udarec z nogo v trebuh velja pol točke, kdor prej doseže dve točki, zmaga. Obe točki pa lahko dosežeš tudi v manj kot dveh minutah. Z brco v glavo brez dotika nasprotnika pa neposredno osvojiš dvoboj. Sodniki ocenjujejo tudi tehniko. In še zbranost misli - zashin. Kaj to pomeni? To je koncentracija. Pri izvajanju vseh likov moraš biti koncentriran. To se kaže predvsem s pogledom, ki je uperjen naprej. Če nisi zbran, pa pogled bega drugam. Veliko ljudi ima predsodke do tega športa: kako bi ti prepričal starše ali otroke, da se mu približajo? Čeprav je borilni šport, ni nevaren. Nogomet je mogoče nevarnejši. Primeren je za otroke, saj je na treningih pomembna disciplina, razvija koordinacijo in koncentracijo. Do pred kratkim si imel telovadnico doma, kjer si treniral. Kako je izgledala? Živim v bloku v zadnjem nadstropju, v prvem pa imamo sobo, ki sem jo preuredil. Imel sem tatami, nekaj uteži in »pundžbol«. Ob vadbi v telovadnici sem doma vadil vsak dan. Sedaj pa treniram trikrat tedensko v Zgoniku. Ker si edini 3. DAN v klubu nimaš enakovrednega partnerja na treningih Tako. Zato sem pred enim letom treniral dvakrat tedensko v Trevisu s trenerjem, ki trenira samo kumite. To sem opustil, ker je bilo stroškovno zelo obremenjujoče. Na začetku je za prevoz prispevalo tudi društvo, potem pa ne več, ker je moralo kriti druge stroške. Sedaj včasih treniram z učiteljem. Karate je nedonosen šport: čeprav treniraš na visokem nivoju, nisi plačan. V Italiji karateist postane profesionalec in je za to tudi plačan šele takrat, ko postane učitelj in doseže tako stopnjo, da lahko vodi seminarje. Leta 2005 si bil z italijansko reprezentanco na Poljskem. Treniraš še v sklopu reprezentance? Ne, to pa je bila moja odločitev, ker se je nabralo res veliko stroškov. Ob treningih v Trevisu sem enkrat tedensko treniral v Milanu ali Reggio Emiliji. Mislim vsekakor, da bi bil lahko še med reprezen-tanti, v zelo dobrih odnosih sem ostal s trenerjem. Mogoče bi s pokroviteljem uspel nadaljevati. Kateri je nivo karateja v Italiji? Zelo visok. V katah smo v evropskem vrhu. Dodal pa bi še to, da imamo v pri ka-tareju več zvrsti, zato je tudi več državnih reprezentanc. Jaz se ukvarjam z najstarejšo različico - shotokanom, ki je tradicionalni karate. Prav zaradi razhajanj karate ni olimpijski šport. Si že razmišljal o trenerstvu? V svojem klubu vodim skupino najmlajših. Rad bi opravil tudi inštruktor-ski izpit. Gre za dveletni tečaj, ki poteka širom po Italiji, zato so tudi stroški visoki. Nekaterim tečajem sem že sledil, upam, da bom ga kmalu zaključil. (V.S.) tenis - Brata Plesničar na srečanju slovenskih teniških legend V družbi najboljših Na srečanju, ki ga je organiziral Andrej Bizjak, so sodelovali nekdanji in sedanji najboljši slovenski igralci Preteklo soboto je na igriščih teniškega kluba Breskvar v Ljubljani potekalo zanimivo športno in obenem družabno srečanje slovenskih teniških legend, kot ga je poimenoval organizator Andrej Bizjak, ki tudi sam spada mednje. Mladi podj et-nik iz Portoroža in direktor najpomembnejšega teniškega turnirja v Sloveniji - ženskega WTA turnirja z denarnim skladom 145.000 tisoč dolarjev, je proti koncu devetdesetih let uspešno nastopal v Sloveniji in po svetu. Takrat sta gajevca Borut in Aleš Plesničar nastopala v prvi slovenski ligi kot člana koprske postave, v kateri je igral Bizjak. Aleš je z njim doživel tudi svoj najbolj oddaljeni nastop svoje teniške kariere: skupaj sta namreč bila v Togu in Gani, v letih, ko turnirji v Italiji in v Evropi sploh niso bili tako pogosti, kot so sedaj. Oba gajevca sta tako sodelovala na sobotnem turnirju, na katerem so bili vidni predstavniki slovenskega tenisa, med katerimi so mnogi še aktivni. Posebno dobro je bil zastopan moški del: med vsemi naj omenimo Iztoka Božiča, ki je bil najboljše rangirani Slovenec vseh časov (197. Brata Borut in Aleš Plesničar sta se z Jeseničanko Tjašo Šuvak prebila do polfinala mesto na ATP lestvici) ter Marka Tkalca, ki je z 277. mestom sedanji najviše postavljeni slovenski igralec. Prisotna sta bila tudi Matjaž Pogačnik in David Lenar, ki sta bila oba člana Gajine postave v zadnjem namizni tenis Kras ZKB bo skušal presenetiti Ta konec tedna bodo Kraso-va dekleta, ki nastopajo v A2 ligi, odigrala še zadnji dve tekmi prve faze prvenstva. Tako bodo jutri odpotovala v Genovo, kjer se bodo najprej pomerila z ekipo iz Novare, nato pa še z vodilnim San Donatesejem. Ekipa TT Regaldi Novara zaseda trenutno tretje mesto na lestvici. Barve te ekipe branijo mlada Kitajka Geng Nanan, veteranka Pur-icelli in solidna Pellegrini. Kitajka, ki je obrambna igralka, predstavlja za naša dekleta pretrd oreh, čeprav je Halasova v prvem delu prvenstva pokazala, da je zmožna tudi presen-titi. Puricellijeva ima na obeh straneh loparja posebni oblogi, s katerimi zna biti dokaj nevšečna. Pelle-grinijeva pa ima čisto igro, a je ne gre nikakor podcenjevati. Za milansko ekipo TT San Donatese bodo tokrat po vsej verjetnosti nastopile Kitajka Wang Yu in dve dobri dru-gokategornici, in sicer Giulia Caval-li in Lisa Ridolfi . Ekipa je doslej še nepremagana, a kljub temu pri Krasu potihem upajo v podvig. Vsekakor bodo krasovke lahko igrale sproščeno, saj so, neglede na izida jutrišnjih tekem, za gotovo že v play-offu. Moška ekipa, ki nastopa v C2 ligi, bo ta konec tedna zaigrala na domačih tleh, in sicer proti ekipi Rangers Edelweiss. (M.E.) MOŠKA C1 -LIGA - Sinočnji izid: Padova - Kras GS Market 3:5 nogomet Kaznovan tudi trener Sovodenj Deželna nogometna zveza je imela kar precej dela z igralci ekip naših društev. Po nedeljski izključitvi je bil član Vesne Nicola Ven-turini kaznovan s prepovedjo igranja za dva kroga, Emiliano Leone pa zaradi četrtega opomina za en krog. Trener Sovodenj Claudio Sari ne bo smel opravljati svoje vlo ge do 14. de cem bra, za ra di če -trtega opomina pa so bili v 1. AL za en krog diskvalificirani Roberto Dagri (Primorje), Christian Calligaris (Sovodnje) in Michele Braini (Primorec). V 2. AL v nedeljo ne bo smel igrati Vili Bečaj (Zarj a Gaj a), v 3. AL pa Marco Škabar (Mladost). imela za soigralko Jeseničanko Tjašo Šuvak. Z dvema zmagama se je gorenjsko-za-mejska naveza prerinila do polfinalnega srečanja, v katerem pa sta bila Tkalec (6:4 proti Alešu) in Šantelj močnejša. (ma.r.) itf Ciguijeva bo ■gra'a na Češkem Gajina tenisačica Paola Ci-gui bo danes odpotovala na Češko na turnir ITF z nagradnim skladom 25.000 dolarjev, ki bo v kraju Valaše Mežirici. Paolo čakajo najprej kvalifikacijski dvoboji, ki se bodo pričeli jutri. Med 18 igralkami, ki so že uvrščene v glavni spored turnirja ( a se bo pri čel pri hod nji to -rek), pa je najboljša Čehinja Petra Kvitova (156. na svetu) pred Hrvatico Ivano Lisjak (181.), Če hi njo San dro Za hla vo vo (184.) in Poljakinjo Ano Korže-njak (191.) Petek, 7. decembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.50. ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 6.36 in zatone ob 15.00. bioprognoza Danes se bo vremenska obremenitev krepila, vse več ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na soboto bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. plimovanje Danes: ob 1.53 najnižje -14 cm, ob 7.57 najvišje 46 cm, ob 14.56 najnižje -59 cm, ob 21.20 najnižje 27 cm. Jutri: ob 2.24 najnižje -13 cm, ob 8.24 najvišje 45 cm, ob 15.23 najnižje -61cm, ob 21.52 najnižje 29 cm. temperature v gorah oc 500 m............ 5 2000 m............1 1000 m ........... 8 2500 m............0 1500 m............3 2864 m............0 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.6 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo pretežno oblačno z zmernimi do močnimi padavinami. Predvsem v nižinah in ob morju bodo padavine ponekod obilne, vmes bodo tudi posamezne plohe. Meja sneženja bo nad okrog 1000 m. Zapihala bo močna burja. Čez dan bodo padavine ponehale, burja pa bo oslabela. V popoldanskih urah bo povečini zmerno oblačno. Danes zvečer in v noči na soboto se bodo padavine okrepile in zajele vso Slovenijo. Meja sneženja se bo spustila do okoli 600 m nadmorske višine. Jutri dopoldne bodo padavine ponehale in popoldne se bo postopno zjasnilo. Na Primorskem bo prehodno zapihala burja. V nedeljo se bo spet pooblačilo, zjutraj bo ponekod megla. portugalska - Konec tedna v Lizboni Gadafi bo med vrhom EU-Afrika spal v šotoru LIZBONA - Libijski voditelj Moamer Gadafi bo med vrhom Evropske unije in Afrike ta konec tedna spal v šotoru na obrobju Lizbone. Portugalsko predsedstvo Evropske unije je zaprosil, da mu za to nameni primeren prostor. Hotele, ki mu jih je predlagala vlada v Lizboni, je za-vr nil. Razlog zato je, da je prenočevanje v šotoru beduinska tradicija, je Gadafi še pojasnil organi-zatorjem.Poznavalci pa menijo, da so vmes tudi Gadafijeve varnostne zahteve. Portugalska vlada je po poročanju medijev kot prostor za šotorje-nje izbrala utrdbo Sao Juliao da Barra in Oeiras pred Lizbono. Ta ponuja z varnostnega vidika najboljše pogoje, je povedal neki diplomat. Poleg tega je tu na voljo velik travnik, je še dodal. Ga da fi bo po por tu gal skih vi rih na vrh pri -šel z 200 spremljevalci, med njimi so številni varnostniki. Portugalske oblasti sicer sklepajo, da ne bodo vsi spremljevalci prenočili v šotoru. V bližini je namreč hotel, katerega lastnik je neka li-bij ska druž ba. ( STA) / RADIO IN TV SPORED Petek, 7. decembra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 7. video natečaj 2007: Andrej Avanzo - Tri v enem 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.45 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.30 22.55 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Occhio alla spesa Vremenska napoved in Dnevnik Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana (vodi Cate-rina Balivo) Aktualno: La vita in diretta (vodi Michele Cucuzza) Dnevnik - Parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna) Kviz: Chi fermera la musica Dnevnik V^ Rai Due 9.15 Dnevnik - Gore 9.45 Un mondo a colori 10.00 Dnevnik punto.it 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje 13.50 Tg2 Potovanja 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Roswell 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.10 Nan.: Tutti odiano Chris 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Nebbie e delitti 2 (It., '07, i. Luca Barbareschi, N. Stefanenko) 23.00 Dnevnik 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.15 Confronti ^ Rai Tre 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo 15.00 Dnevnik - Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda - Le avventu-re di Hocus e Lotus - Hollz/s Heroes 16.35 Melevisione 17.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti 23.25 Aktualno: Primo Piano 23.45 Variete: Glob u Rete 4 8.40 Nan.: Nash Bridges - Carta vince, carta perde 9.40 Nad.: Bella e la vita 10.40 Nad.: Febbre d'amore 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Detective Monk - Il sig. Monk va in manicomio 16.00 Film: I Cavalieri della Tavola rotonda (pust., ZDA, '53, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Mel Ferrer, Ava Gardner) 17.50 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik - vremenska napoved 19.35 Aktualno: Sipario 20.00 Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger - Brac-cato 21.10 Nad.: Tempesta d'amore 23.25 Film: Ubriaco d'amore (kom., ZDA, '02, i. Adam Sandler, Emily Watson, Philip Seymour Hoffman) Canale 5 14.10 14.45 16.15 16.55 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.10 23.45 Jutranji dnevnik Tg5 Dnevnik - Insieme Variete: Maurizio Costanzo Show (pon.) Nan.: Providence - Luna di miele sotto la neve Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Gaetano D' Amico) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Centovetrine Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) Resničnostni show: Amici (vodi Maria De Filippi) Dnevnik 5 minut Film: Vacanze nel deserto (kom., Nem., '04, r. Peter Gersina, i. Florentine Lahme, Simon Verhoeven) Dnevnik in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Zelig (vodita Claudio Bisio in Vanessa Incontrada) Aktualno: Matrix O Italia 1 9.05 Film: Appuntamento con un angelo (fant., ZDA, '87, i. Phoebe Cates) 10.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.10 Nan.: A-Team - Nella tana del lupo 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.00 Šport studio 13.40 Ris.: Le avventure di Lupin III 14.05 Ris.: Naruto - Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Veronica Mars - La rockstar 15.55 Nan.: Malcolm - L'amico di papà 17.15 Ris.: Hamtaro piccoli criceti, grandi avventure 17.30 Ris.: Spongebob 17.45 Ris.: Pokémon Diamante e Perla 18.00 Ris.: Occhi di gatto 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The war at home - L'equivoco 19.40 Ris.: I Simpson 20.05 Ris.: Futurama 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: CSI Miami - L'insospettabi-le (i. David Caruso, Adam Rodriguez, E. Procter) 22.05 Nan.: CSI NY - L'estate in città (i. Gary Sinise, Claire Forlani) 23.05 Nan.: Dalle 7 alle 9 ^ Tele 4 8.30 8.50 9.30 10.40 11.05 11.35 12.00 13.30 16.00 17.00 19.00 19.55 20.05 20.10 21.15 23.55 Aktualno: Buongiorno con Tele-quattro 2007- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Lettere a Don Mazzi Talk show: Formato famiglia Nad.: Marina Dokumentarec o naravi Nan.: Don Matteo 5 (i. Terence Hill, Nino Frassica) Oddaja o zdravju TV Salus Aktualno: ... Dopo il Tg - su di giri Nan.: Lassie Risanke Ditelo al sindaco Športna oddaja Era - Terra 2007 Šport: Košarka - Snaidero passio-ne basket Film: La lunga cavalcata della vendetta (vestern, '72, r. Amerigo Anton, i. Anita Ekberg, Rik Battaglia, Furio Meniconi) Nad.: Garibaldi, eroe dei due mondi La 7 LA 9.30 - Una strana clinica 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Il commissario Scali - Ven- dicatore televisivo 14.00 Film: Il principe di Donegal (avant., VB, '67, r. Michael O'Herlihy, i. Peter Mc Enery) 16.30 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Stargate SG-1 - Il tempo immobile 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa - Buon Natale Harmon 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.30 Aktualno: Le invasioni barbariche (vodi Daria Bignardi) (t Slovenija 1 9.00 9.05 9.30 9.55 10.10 10.40 11.25 12.00 13.00 13.25 13.40 14.30 15.00 15.10 15.40 16.05 16.25 17.00 17.45 18.35 18.40 18.55 19.35 19.55 Poročila Nad.: Absalonova skrivnost Ris. nan.: Fliper in Lopaka Lutk. nan.: V znamenju dvojčkov: Čigava je hišica Enajsta šola (pon.) Jasno in glasno (pon.) Osmi dan (pon.) Kviz: Milijonar z Jonasom (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Duhovni utrip Nad.: Kingdom Slovenski utrinki Poročila Mostovi - Hidak Ris.: Babar Iz popotne torbe: Čarodej Izobraž.dok. nan.: Slovenski vodni krog Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Novorojenček Adventni dnevi Risanke Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Vreme, šport Nan.: Začnimo znova (Vojko An-zeljc) 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub - Knjiga kot darilo (t Slovenija 2 Evropski magazin (pon.) Črno beli časi (pon.) Film: Milijon časopisov (Niz., r. Peter Bell) Šport: SP v biatlonu (prenos moškega tekmovanja) Magazin v alpskem smučanju Šport špas Šport: SP v biatlonu (prenos ženskega tekmovanja) Dok.: Glas Evrope - Sedanjost Dok.: Za zlatimi vrati Mostovi - Hidak Zdaj! Poročila Primorski mozaik Šport: Aspen: SP v alpskem smučanju, ženski smuk Dok. nan.: Vesoljska tekma Humor. nad.: Statisti (VB-ZDA, '05, i. Ricky Gervais, Ashley Jensen) Film: Skriti meč Film: Pokol v Hollywoodu 8.45 9.20 9.35 11.25 13.10 13.40 14.10 15.40 16.10 17.00 17.30 18.00 18.05 18.55 20.15 21.10 21.40 23.55 Koper 15.00 Četrtkova športna oddaja 15.30 Košarka: Union Olimpija - Prokom (Evroliga) 17.00 Mladinska odd.: Fanzine 17.30 Dok. oddaja 18.00 Program v slovenskem jeziku: Študentska 18.20 Do Mi Re 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes: TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak junior 20.30 Potopisi 21.00 Športna oddaja 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 22.25 Globus 22.55 Arhivski posnetki 23.40 Košarka NLB Magazin Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 11.00 Videostrani 17.00 Spomini borcev (pon.) 17.55 Napoved dnevnika 18.00 Miš Maš 18.40 Avto za vas 18.45 Kultura: Preteklost v knjigi in sedanjost v gledališču 19.15 Rally magazin (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 19.50 Avto za vas 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Zdravnik svetuje 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 22.30 Vedeževanje s Cvetko 23.10 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) Nan.: Cuore e batticuore - La morte preferisce il colore 10.30 Nan.: Il tocco di un angelo - Il vaso di Pandora 11.30 Nan.: Le inchieste di Padre Dowling 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: film, kamer, ekran; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Ivan Cankar - Hlapec Jernej in njegova pravica (5. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kdo je lopov (piše Evelina Umek); 14.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.0012.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 10.00 Srečanje z dobrim dedkom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 20.00 Rončel na obali; 21.00 »Zvok in čas«, glasba skozi čas in čas skozi glasbo z Borisom Bradačem; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč,otroci; 20.00 Kulturna panorama; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.00, 10.45, 11.15 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13.ih;14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.00 Ime leta 2007; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vremenska napoved; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 19.45 Ime leta 2007; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani Gal in Galeristi SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.20 Najlepši čas; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Medigra; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz ars RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. v Sloveniji * . * v Ponudba velja od 6.12. do 17.12.2007 oz. do razprodaje zalog. Mercator Center Nova Gorica industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 33 43 300 & Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper, Tel.: 05 66 36 830 * M Odpiralni čas v decembru: ^ od ponedeljka do petka sobota nedelja 24.12. in 31.12.2007. praznik, 25.12. praznik, 26.12. od 9.00 do 21.00 ure od 8.00 do 21.00 ure od 9.00 do 17.00 ure od 9.00 do 19.00 ure ZAPRTO od 9.00 do 15.00 ure Iišu