Cena 8 dinarjev Številka 37 (651) glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Titovo Velenie, 16. septembra 1982 -______ V Šmiklavžu pri Slovenj Gradcu Lepo in prisrčno srečanje »Srečanje je posebno doživetje za vsakega aktivista, borca, občana, posebej pa še za nas mlade, ker neposredno spoznavajo junake narodno-osvobodilnega boja. Svoboda ki ste nam jo izborili je naše največje bogastvo in mladi smo danes ponosni na vas. Nikoli ne bomo pozabili tudi vseh tistih borcev, ki so juna-ško umrli za svobodo in za naše srečno življenje.« Takoje nagovorila me drugim pi-onirka osnovne šole Podgorca blizu 2000 udeležencev že 6. srečanja aktivistov osvobo-đilne fronte Saleško-misiinj-skega okrožja v nedeljo do-poldne v Šmiklavžu. V ta kraj v slovenjgraški občini, kjer so krajani med vojno množično in prizadevno sodelovali v osvobodilni fronti, je v nede-ljo prišlo blizu 2000 aktivi-stov, borcev in mladine. Vsem je na začetku izrekel dobro-došlico v imenu odbora akti-vistov osvobodilne fronte nekdanjega šaleško-mislinj-skega okrožja Janko Ževart. Vse udeležence srečanja je pozdravil tudi v imenu dru-žbenopolitičnih organizacij še posebej socialistične zveze in zveze združenj borcev NOV slovenjegraške in velenjske občine. S pozdravom pa se je spomnil tudi vseh tistih. ki zaradi visoke starosti ali pa zaradi bolezni niso mogli priti v Šmiklavž. »Čeprav je bilo na takšnih priložnostih izgovorjenih že veliko besed, pa vsa veličina narodnoosvobodilnega boja ne bo mogla biti nikoli do" kraja izpovedana. Zgodovi-narji ugotavljajo dejstva in številke, ostalo pa bo nedojeto in nezapisano, odkod so borci črpali moč in energijo, ko so do kraja izmučeni, lačni in prezebli, v snegu do kolen jurišali na sovražnikove po-ložaje, za ceno lastnih življenj reševali ranjence, odkod so črpali moč aktivisti, ki so kljub nenadomestljivim izgu-bam in grozotnim sankcijam širili plamen odpora; odkod v poslovilnih pismih talcev ne srečujemo besede obupa, ampak upanja in vere v zmago. Kdo bi lahko izpove-dal vse upe in nade, ki^so jih povezovali v zmago sto in stotisoči, ki niso dočakali svo-bode. Kdo naj opiše bolečine partizanske matere, ki je izgubila zadnjega sina, na katerem je gradila up in smisel svojega življenja. Kako to. da se prav v vrtincu največjih grozodejstev rodile in dobile novo vsebino ideje o bratstvu, tovarištvu. humanosti in člo-veški solidarnosti. Resnično. nikdar ni imelo človeško življenje hkrati tako nizke in tako visoke cene kot med NOB,« je med drugim dejal Janko Zevart, predsednik odbora aktivistov OF Šale-ško-mislinjskega odbora. Vsi udeleženci srečanja so z eno-minutnim molkom počastili spomin na vse padle in po vojni umrle borce in aktiviste. Zatem je zbranim spregovoril Miloš Prosenc. sekretar republiške konference SZDL Slovenije-. Njegov govor ob-javljamo na tretji strani. Ob koncu so člani kultur-nega društva Podgorje pri-pravili nadvse prisrčen pro-gram, za karso jih udeleženci letošnjega srečanja nagradili z dolgim ploskanjem. Po kul-turnem programu se je nad-aljevalo tovariško srečanje. Udeleženci letošnjega sreča-nja pa so se razšli zželjo, da bi enako zdravi prišli tudi na naslednje, 7. srečanje ki bo znova v velenjski občini. Zbralo se je 2000 aktivistov, borcev, mladine in drugih občanov Praznik občine Mozirje Odločno premostiti vse težave Slavnostna seja občinske skupščine ob prazniku občine Mozirje je bila v soboto do-poldne v prostorih osnovne šole Luče. Na seji so se zbrali delegati vseh treh zborov. predstavniki družbenopolitič-nih organizacij, samoupra-vnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij občine Mozirje, delegacije sosednjih občin, regijskih ustanov in pobratene občine Čajetina. Udfleženci so v svoji sredi še posebej toplo pozdravili čas-tnega občana mozirske občine Toneta Boleta^ narodnega heroja Mirka Jermana, gene-ralalvanaDolničaijain borce herojskih brigad ter varnos-tno-obveščevalne službe, ki so leta 1944 osvobodili Gornjo mm Savinjsko dolino. Posebne pozdrave in čestitke so obča-nom in delovnim ljudem mo-zirske občine poslali tudi predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zem-ljarič, predsednik republiške-ga sveta zveze sindikatov Marjan Orožen in posadka ladje Bočna. (Dalje na 3. strani) 22. oktobra v Titovem Velenju Srečanje malih vokalnih skupin Radio Titovo Velenje, bo pripra-vil 22. oktobra 1982 v domu kul-ture v Titovem Velenju 7. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Pokrovitelj srečanja bo občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje. Udeleženci 7. srečanja bodo male vokalne skupine iz SR Slovenije (sestavi od 3 do 7 pevcev, dovolje-na je spremljava z ljudskim instru-mentom). Zraven skladb, ki jih bodo skupine predlagale za na-stop, bodo vsi sodelujuči ob koncu srečanja zapeli pesem Karla Destovnika-Kajuha in Sveta Marolta - Spika v priredbi Radovana Gobca — Pesem XIV. divizije. Prijave za sodelovanje na 7. srečanju malih vokalnih skupin Slovenije je treba poslati najpozneje do 27. septembra na naslov : Radio Titovo Velenje, 63320 Titovo Velenje, Foitova -10, poštni predal 89. Hrati s prija-vo morajo skupine poslati naslove 6 skladb, s katerimi se želijo pred-staviti na srečanju v Titovem Vele- nju, in sicer po vrstnem redu, ki ga sami predlagajo. Organizatorji bodo veseli, če bo med naslovi predlaganih skladb tudi pesem z območja, s katerega prihaja skupi-na. Dobrodošle bodo tudi izvirne partizanske pesmi. Posebna žirija bo med predlaganimi skladbami izbrala 3, s katerimi bo skupina nastopila na srečanju. Male vokalne skupine, ki se bodo prijavile za nastop na 7. srečanju 22. oktobra v Titovem Velenju, bo obiskala posebna strokovna žirija in se udeležila njihove vaje. Pomembno delovno zmago so delavci Vegrada dosegli v Sunji na Hrva-škem, kjer so postavUi prvo šolo s prostorskimi elementi. Predsednik izvršnega sveta Hrvaške Jovo Ugarčič sejeob tejpriložnosti zanimalza industrijske programe Vegrada. Na sliki: Jovo Ugarčič v pogovoru z direktorjem Vegrada Muharemom Boličem. Titovo Velenje Problemska konferenca o kulturi V sredo, 22. septembra, s pričetkom ob 17. uri, bo v domu družbeno-političnih organizacij na Konovem problemska konferenca o kulturni dejavnosti v občini Velenje, ki jo bo organiziral svet za kulturo pri občinski konferenci Socialistične zve-ze delovnega ljudstva Vele-nje. Na tej konferenci bodo delegati med drugim podrob-no spregovorili o idejnopoli- tičnih vprašanjih, material-nih pogojih in srednjeročnih usmeritvah kultumega raz-voja. Ocenili bodo tudi seda-njo razvitost poklicne in Ijubiteljsko kulturne dejav- nosti, spregovorili bodo tudi o obveščanju o kulturi, do-taknili pa se bodo tudi kultumega sodelovanja s pobratenimi občinami in partnerskimi mesti. Začetek za rokometašice Velenja Visoko merijo VelenjsKe rokometašice so v sezoni 1981/82 dosegle izreden u-speh. Po sijajnih igrah v vseh ko-lih saj so le eno srečanje igrale neodločeno, vsa ostala pa dobile, so zasluženo osvojile prvo mesto v II. ZRL — sever in se uvrstili v 1. B zvezno ligo. To je doslej največji uspeh velenjskih rokometašic in že v soboto, 18. septembra,-bodo zai-grale prvo prvenstveno tekmo. V Rdeči dvorani v Titovem Velenju bodo gostile ekipo Zelezničarja iz Novega Sada. Srečanje se bo zače-lo ob 17.45. Velenjslca dekleta so se na novo sezono dobro pripravi-le, zato pričakujejo tudi zelo viso-ko uvrstitev. V soboto zvečer bodo gledalci v Rdeči dvorani lahko videli še eno srečanje. Ob 20. uri bodo rokome-taši Šoštanja začeli tekmo drugega kola II ZRL z moštvom Moslavina iz Kutine. SOZD merx CELJE Kmetijstvo, prehrambena in-dustrija, trgovina, gostinstvo in turizem xv.mednarodni obrtni sejem cel e olovec 17.do26.septembra 1982 S svojimi izdelki sodeluje prek 3800 razstavljavcev. Priložnost za dogovore o sodelovanju, ugoden nakup! V okviru sejma bodo tudi strokovna posvetova-nja, komercialni dnevi obrtnih zadrug, demonstracija strojne opreme, modne revije in revije pričesk ter športna tekmovanja obrtnikov. 2. stran* riBS C9S OD Cetrtka do Cetrtka Titovo Velenje ★ 16. septembra 1982 Ocena družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmer v Šaleški dolini Za odpravo težav ni treba na novo določati nalog Predsedstvo obiinskega komi-teja zveze komunistov Velenje je na zadnji seji, ki je biia 10. sep-tembra. obravnavaio družbe-noekonomske in politične razmere v Šaleški doiini, d'a bi verificiralo ie dogovorjene aktivnosti zveze komunistov oziroma se po potrebi dogovorilo za nove. Ugotovljeno je, da bo treba aktivnosti, začete v poletnih mesecih, zdaj samo še okrepiti, saj smo priče še zmeraj precej zapletenim razmeram, tako v ' posameznih organizacijah združenega dela kot v vsej občinski skupnosti. Težave niso nove; aktivnosti za njihovo razrešitev so bile zastavljene ie po programsko voliini konferenci občinske orga-nizacije ZKS Veienje ter po kon-gresih zveze komunistov Slovenije in zveze komunistov Jugoslavije, in to v vseh samoupravnih okoljih in v občinski skupnosti. Naiog ni treba znova določevati, ie oprede-Ijene aktivnosti je treba kar naj-bolj dosledno in pospešeno uresni- čevati, je bilo mnenje članov pred-sedstva OK ZK Velenje. Poiskati pa je treba takšne oblike in metode dela, da bodo prizadevanja kar najbolj učinkovite. Zapisali smo ze, da težave, ki tarejo delovne kolektive, niso od včeraj. Rezultati_ gospodarjenja združenega dela Šaleške doline še zmeraj niso zadovoljivi; delitev družbenega proizvoda ni ustrezna; prepočasi pa tudi poteka akcija nadajjnjega razvoja in uveljavija-nja samoupravljanja ter samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov, in to na vseh podro-čjih. Zastavljene so aktivnosti za odpravo omenjenih in drugih sla-bosti, ki pa jih bo treba samo še okrepiti. Da bi bili pri tem kar najbolj učinkoviti, bo treba dolo-čiti prednostni red opravljanja posameznih nalog. To bi morale storiti tudi druge družbenopoliti-čne organizacije. Seveda pa ostaja tudi za naprej temeljna naloga zagotoviti kar najučinkovitejše gospodarjenje ter kar najbolj dosledno uresničevati politiko doigoročne gospodarske stabiliza-cije. Kljub prenekateri slabosti, le-te posamezniki še posebej radi iz-postavtiajo, pa so letos delovni kolektivi Šaleške doiine strnili sile, da bi delali in gospodarili boljc. Pozabiti, med drugim, ne gre na dejstvo, da je bilo v prvem polletju kar 27 % celotnega prihodka doseženo na osnovi dohodkovnih odnosov, da tovarna gopodinjske opreme Gorenje vsem teiavam navkljub povečuje izvoz na konvertibilna tržišča, da so se povečala sredstva za razširitev in izholjšanje materialne osnove dela, da sta porasli amortizacija in akumulacija. In če ne bi bilo iz-gub, bi bili kazalci gospodarjenja razumljivo znatno ugodnejši. Sicer pa je dejstvo, Id tudi sicer ni novo, da se je znašla velenjska občinska skupnost, spričo struktu-re njenega gospodarstva, v znatno večjih težavah kot druge občinske skupnosti na celjskem območju oziroma v Sloveniji. Zato so in bo-do tudi še vnaprej potrebna resnič-no velika naprezanja, da bi presegli težave. Sicer pa je v položaju, v kakršnem se zdaj nahaja del gospo-darstva Šaleške doline, resnično vprašljivo realno ocenjevanje polo-žaja, saj ponekod ne razmišljajo več o učinkovitejšem gospodarje-nju. Za kar najbolj dosledno in učin-kovito uveljavljanje načeldolgoroč-ne politike gospodarske stabilizaci-je bo nadvse pomembno nadaljeva-nje aktivnosti, začetih julija v zbo-rih občinske skupščine Velenje z obravnavo polletnih rezuitatov go-spodarjenja in sprejemom ukrepov za odpravo težav. Med ukrepi so prav gotovo najpomembnejši naslednji trije: doseči načrtovani obseg proizvodnje, povečati izvoz in zagotovhi usklajeno rast vseh obUk porabe. Na začetku bliinje obravnave sprememb srednjeročne- ga načrta razvoja za obdobje 1981—1985 bo treba oceniti, kaj so storili posamezni delovni kolektivi za uresničitev sklepov občinske skupščine za boljše dek> in go-spodarjenje. Sicer bo potrebno v vseh okoljih obravnavati z idejnega stališča problematiko, ki je prisot-na. Nasploh pa bo treba doseči diferenciacijo ob obravnavi posameznih vprašanj; tovrstne aktivnosti morajo postati sestavni del prizadevanj osnovnih organi-zacij ZK. V teh prizadevanjih bodo osnovnim organizacijam zagotovo v pomoč razširjene seje predsedstva OK ZK v nekaterih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v mesecu septembru in oktob-ru, s katerimi tudi ieli predsedstvo spodbuditi aktivnost OO ZK. Sicer pa bodo sekretarje osnovnih or-ganizacij ZK seznanili z družbeno-ekonomskimi in političnimi razmerami v Šaleški dolini ie te dni na seminarju, na katerem se bodo dogovorUi še za prihodnje alctivno- sti osnovnih organizacij ZK. Predsedstvo občinskega komite-ja ZK Velenje je na zadnji seji poslušalo tudi poročilo o aktivnosti komunistov v velenjskem delu soz-da Gorenje. Razprava se je dotaknila še posebej iskanja naj-primernejših oblik in metod dela, ki naj bi zagotovUe uresničitev dogovorjenih nalog. In še to: na seji predsedstva OK ZK Velenje je bilo poudarjeno, da je izvršni svet občinske skupščine vložU velike napore za sprotno spremijanje in analiziranje poloia-ja občine in posameznih delovnih kolektivov, prav tako pa tudi za izoblikovanje ukrepov za odpravo slabosti. Veliko pozomost pa je namenjai tudi urejanju razmer v občinskih upravnih organih, da bi tako zagotovili uspešnejše in učin-kovitejše delo izvršnega sveta. Storiti pa je treba vse, da bo velenj-ski občinski izvršni svet nadaijeval z ie začetimi aktivnostmi. Prijavno odjavna služba Veliko kršiteljev V občinski upravi deluje mnogo služb. Ena od teh je tudi prijavno odjavna služba. Vsak občan, ki je spremenil na-slov stalnega ali začasnega bivali-šča, odjavil le tega, spremenil pri-imek in podobno, je moral to storiti v prijavno odjavni službi. Kot so nam ob obisku povedali, je rok za prijavo stalnega bivališča osem dni, vendar se ga stranke še zdaleč ne drže. Prav tako neod-govorno se obnašajo tisti, ki se prijavijo le začasno. Ti bi morali urediti svoje obveznosti do prijavno odjavne službe takoj. Zgodi pa se celo, da se nekdo niti ne prijavi. Začasno prijavljeni občani, bi se morali prijaviti sami oziroma bi morali vsakega novega stanovalca prijaviti stanodajalci. Občan je lahko začasno prijavljen le šest mesecev in prav nič več. Ko pa ta čas preteče, bi morali te ob-čane stanodajalci odjaviti ali jim podaljšati bivanje na istem na-slovu. Takšen nered in neizpol-njevanje obveznosti do prijavno odjavne službr povzroča nemalo težav pri volitvah. Vsak volilec prejme vabilo, vendar to pride nazaj, saj je naslovnik največkrat neznan. Kot so nam povedali, se pripravlja nov zakon o začasni in stalni prijavi ter odjavi, ki je pre-cej strožji in predvideva še več dokumentov. Morda bo prav ta zakon pripomogel k ureditvi težav na tem področju. Da bi vendarle prišli „stvari do dna", so se na prijavno odjavni službi lotili tudi nekaterih akcij. Prav sedaj teče takšna akcija po krajevnih skup-nostih naše občine za evidentiranje podnajemnikov in popis socialnih razmer, v katerih živijo. Uresniči-tev te naloge bo zelo težka in prav bi bilo, da se ulični odbori akcije resno lotili. Svojo vlogo bi pri pravočasnih prijavah in odjavah bivališča morali odigrati tudi stanovanjska skupnost in kadrov-ske službe v delovnih organi-zacijah. ,,S stanovanjsko skup-nostjo imamo sklenjen dogovor, da bi stanovalci pri vselitvi v novo stanovanje dobili ključ šele na osnovi potrdila o spremembi naslova. Vendar ugotavljamo, da se tudi ta ne drži skupnega dogo-vora. Vse pogosteje opažamo, da na novo zaposleni delavci v kadrovskih službah dajejo lažne podatke o bivališču. Seveda te službe podatkov ne preverjajo. Mislim, da bi morale kadrovske službe pri sprejemanju na delovno mesto podatke zbrati iz uradnih dokumentov, ki jih nosijo občani s sabo. Seveda pa velja poudariti, da pravočasna prijava in odjava pripomoreta k boljši varnosti, javnemu redu in miru," je pove-dala vodja službe Dragica Bevk. Nepravočasna prijava in odjava stalnega bivališča povzroča pre-cejšnjo zmedo tudi na oddelku za notranje zadeve, in sicer pri vpo-klkrn na vojaške vaje. ,,Po starem zakonu je vojni obveznik odgo-varjal, če smo prekršek odkrili pravočasno. Sicer pa je ta zastarel in obveznika ni bilo mogoče kaznovati. Po novem zakonu pre-kršek ne zastari. kršitelja pa je moč kaznovati z denarno kaznijo do 3000 dinarjev," je povedal načelnik oddelka za ljudsko obrambo Pane Semečnik. Te teža-ve pa potegnejo za sabo še mnoge druge. Kartoteka, v kateri so vpisani podatki o vojaškem obvez-niku ne more biti usklajena s kartoteko v posameznih enotah. Zaradi tega vojni obvezniki ne morejo biti pravočasno obveščeni o napredovanju, o novo pre'vzetih dolžnostih in podobno. „Vojaški obvezniki so se dolžni po prihodu iz JLA prijaviti na oddelku za ljudsko obrambo. Če gredo le-ti v tujino za več kot pet mesecev, se morajo prav tako odjaviti, naslov stalnega bivališča pa ostane pri nas. Največkrat pride to v poštev takrat, ko delovne organizacije pošiljajo delavce v tujino za dalj časa. Ob povratku pa se morajo ti znova prijaviti," je dejal Pane Semečnik. Poleg stalnih in začasnih prijav ter odjav vodijo v tej službi še po-sebne kartoteke, in sicer odjavljeni za tujino, kartoteka odjavljenih neznano kam, vodijo evideno o tujcih, o občanih, ki prosijo za odpust iz državljanstva. Poleg teh pa je še tako imenovana kartoteka odjavljenih v drugo občino in kartoteka umrlih. Podatki o druži-nah pa so zbrani v gospodinjski kartoteki. Gaberke Orientacijsko tekmovanje Planinska sekcija Gaberke bo organizirala v sodelovanju z osnov-nima organizacijama ZSMS in ZRVS tega kraja v soboto, 18. septembra, orientacijsko tekmovanje. Prijave sprejema Stane Podjavoršek (telefon 850-063 — dopoldne in 851-899 popoldne) še do jutri zvečer do 19. ure. Ekipa mora imeti tri tekmovalce, vsaka organizacija pa lahko prijavi več ekip. Tekmovanje se bo začelo ob 8. uri, trajalo pa bo približno štiri ure. Med potjo bodo morali tekmovalci odgovarjati na vprašanja iz NOB (XIV. divizija na Štajerskem), športnih dogodkov v tem letu in prve pomoči Ekipe ZRVS in planinskih društev pa bodo morale odgovarjati še na vprašanja iz orientacije. Celje Obrtni sejem Jutri bodo v prostorih športno rekreacijskega centra Golovec v Celju odprt že XV. mednarodni obrtni sejem, na katerem bo raz-stavljalo najrazličnejše obrtne iz-delke več kot 3000 razstavljalcev, iz družbenega sektorja obrti kot tudi samostojni obrtniki iz vse Slo-venije. Poleg njih se bodo predsta-vili na sejmu tudi tuji razstavljalci ter predstavili različno opremo za obrt. Sejem bodo odprli ob 10. uri, Iz občine Velenje bo letos preko 50 razstavljalcev, ki bodo predsta- vili stevilne izdelke, tako za dopol-nitev industrijske proizvodnje, ka-kor tudi za potrebe široke potro-šnje. Predstavili bodo tudi nekaj novih izdelkov, ki so sad dolgolet-nih raziskovanj. To so predvsem izdelki s področja toplotne tehnike ter nekatera druga oprema za in-dustrijo in gospodinjstvo. Obiščite torej XV. jubilejni obrt-ni sejem v Celju, ki bo do nede-lje, 26. septembra odprt vsak dan od 9. do 18. ure ter si oglejte tudi paviljon samostojnih obrtnikov občine Velenje. I. G. Era Standard Prodaja za devize Pred tremi tednije trgovsko proižvodna organizaćija Era objavila zanimivo ponudbo: Občarti, ki imate devizne prihranke v konvertibilni va-luti naložene pri Ljubljanski hanki ali Jugobanki. laliko kupite v blagovnici Standard naslednje proizvode Gorenja: belo iehniko, TV sprejtmnike, kuhinjc. keramičneploščice in drugo blago pod zelo ugodnimi pogoji. Vsi'kupci bodo pri na-kupu oproščeni temeljnega promctnega davka s posebnim popustom Gorenja. Blago lah-ko dobite takoj oziroma na-jkasneje v tednu dni. Napotili smo se v Standard in povprašali. kako so se ob-čani »oprijeli« teh ugodnosti. Povedali so. da jim gre posel zelo dobro od roic. V dobrih 14 dneh so prodali kar 80 pro-i/vodov Gorenja. Največkrat se kupci odločijo za nakup zmrzovalnikov. Večina plača blago v markah. pa tudi dru-gih devizje nekaj. Ob vsem tem smo'si po ti-hem takoj zastavili vprašanje: kaj pa občani. ki nimajo de-\i/.nih prihrankov? Kako pa lahko ti kupijo.oziroma sploh ■>pridejo« do zmrzovalnih skrinj'' Tudi njim bi prišel 10 do 15 odstotni popust pri na: kupu šc kako prav. Tako pa so. vsaj po našem mišljenju. občani brcz deviznih pri-hrankov kar dvakrat oškodo-vani. Mar ne!? XVI. zlatarska razstava Vrsta spremljajočih prireditev V prostorih pokrajinskega muze-ja v Celju bodo jutri, 17. septem-bra, ob 12. uri, odprli XVI. zlatar-sko razstavo z mednarodno udelež-bo. Kot poudarja organizator razstave Zlatarna Celje, bo obiskovalec lahko hitro ugotovil, da jugoslovansko zlatarstvo ne zaostaja za dosežki na področju oblikovanja nakita v svetu in bolj kot kdajkoli doslej sledi modi in individualnosti. Vsi razstavljeni izdelki so izdela-ni v belem in rumenem zlatu ter v srebru. Pretežni del izdelkov bo predstavljen v kompletih. Kot tehnično novost bodo letos predstavili srebrni nakit. V kolekci-jo nakita bodo vključili tudi — lov-ski nakit za moške in ženske ter na-kit za moške. Med drugim bodo predstavili tudi novo kolekcijo srebrnih ur. Obiskovalčevo pozornost bo gotovo pritegnila tudi posebnost razstave — diamant velikosti 50,5 car in briljant ter biserna ovratnica neprecenljive vrednosti. Vsak dan s pričetkom ob 17. uri bo modna revija, med katero bodo predstavili tudi nakit za vsakdanjo priložnost. Prav tako vsak dan bo-do lahko dali obiskovalci ocenjeva-ti, očistiti ali popraviti svoj nakit priznanim izvedencem. Zelo za-nimiva bo na razstavi kolekcija nakita, ki ga je oblikovala franco-ska filmska igralka Catherine Deneuve. V dneh razstave bodo prodajali izdelke z 10-odstotnirr, popustom, lahko pa jih boste kupili tudi za devize. Ozimnica Odmeva Dosledno spoštovanje dogovora V zadnji. 36. številki tednika Naš čas. je bil na 2. strani pod naslovom »Dosledno spoštovanje dogovora« kot zanimivost med-driigim ohjavljen tudi podatek o višini osebnega dohodka poslo-vodnega organa Vzgojno var-stvenega zavoda Velenjevmesecu juniju letošnjega leta v znesku 31.653.00 dinarjev. Predsedstvo občinskega sveta 'iveze sindikatov Slovenije Vele-nje je namreč na svoji seji obra-vnavalo rezultate gospodarnjenja v prvem polletju letos v občini Velenje. Na tabeli, od koder je bil povzet podatek. je bilo pod opombo tudi napisano. da ta omenjeni osebni dohodek vsebuje redni mesečni osebni dohodek za mesec junij. obračun višine vre- dnosti točke za čas od 1. 1. do 30. 6.1982 ternagrajevanje kvalitele dela za drugo tromesečje 1982. kar pa ni bilo objavljeno. Realen osebni dohodek poslovodnega organa našega zavoda je znašal v mesecu juniju 24.320,30dinarjev il nič več. Računovodktnja M. K. Pripis uredništva: V tabeli niti v omenjeni »opombi« ni bilo nave-denega pojasnila. V prihodnje bo treba pač dosledno upoštevati na-vodila občinskega sindikalnega sveta. Posredovati je bilo treba le višino izplačenega osebnega do-hodka za42-umi delovni tednik (z minulim delom). DVA NI TRl Oglasila se je tudi računovod-kinja Doma odraslih in pojasnila, da njihov poslovodni organ (di-rektorica) v mesecu juniju ni do-bila 38.897 dinarjev osebneg do-hodka, ampak točno za 10 tisoč dinarjev manj, torej je poslovodni organ doma za varstvo odraslih Titovo Velenje v mesecu juniju zaslužil 28,897 dinarjev. Kako se je zgodila napaka? Kriv je tiskarski škrat, vendar ne škrat našega uredništva. menda kar Doma od-raslih. Številka dvejebila bolj podobna številki tri in zato tudi objavljen previsok osebni dohodek. JE OSEBNI DOHODEK TABU? Ćlani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje so na zadnji seji (o njej smo poročali že v prej-šnji številki) sprejeli tudi sklep, da bodo zbrane podatke za 41 tipičnih delovnih mest o višini osebnih dohodkov za mesec junij objavili v svojem glasilu Obve-ščalec, ki ga dobivajo tudi vse osnovne organizacije sindikata. Tako bo odgmjena tančica skri-vnosti, koliko kdo zasluži. Pred dnevi smo vprašali nekaj delavcev, če vedo kdo ima in ko-likšen jenajvišjiosebnidohodek v njihovem kolektivu. »Niti ne vem točno, koliko zasluži sodelavec, kako bi potem vedel, kolikšen je najvišji osebni dohodek«, je od-vrnil eden od njih, papravimo, da so delavci dobro obveščeni. No, vseh ne smemo metati v isti koš. Marsikje vendarle ni'tako. (vos) ,,NAŠ ČAS", glasilo Sociali-stične zveze delovnega Ijudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Vele-nje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bU ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa iz-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Sta-ne Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Ti-tovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za in-dividualne naročnike je 360 di-narjev (za inozemstvo 720 dinar- jev). Letna naročnina na Naš čas z nibriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije zdruienega dela, de- lovne skupnosti, druibenopoUtič-ne organizacije, samoupravne in-teresne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vna-prej. Ziro račun pri SDK, podružni-ca Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer, Ma-ribor. NenaročenUi rokopisov in fo-tografi) ne vračamo. Za „Naš čas" se po mnenju se-kretariata za informacgo izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije števUka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 16. septembra i982 * Titovo Velenje \7RRFnišniipn7nRNnsTi nas cas * stran 3 Govor sekretarja RK SZDL Slovenije Miloša Prosenca na 6. srečanju aktivistov OF v Smiklavžu Zmogli bomo reševati težave, tudi tiste najtežje ki zahtevajo stabilizacijske napore in odrekanja TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Ne bi rad govoril predvsem o tistem, kar sami poznate veliko bolje od mene, težko pa se bom izognil ternu, da ne bi govoril o problemih, ki jih pogosto obra-vnavamo, o stvareh, ki so sestavni dei naših sed'anjih družbenopoli-tičnih in družbenoekonomskih razmer. Naša moč je v ljudeh; napredovanje, razvoj in volja po ojem, pa so vgrajeni v značaj so-cialistične samoupravne družbe. Tito je dejaL da je najdragoce-nejše, kar smo dali človeštvu z našo revoiucijo, to, da smo mu vrnili vero v navadnega človeka. Te vere ne smemo načenjati, ne smemo je blatiti, ampak jo mo-ramo poglabljati in negovati in tako tudi naravnavati svoja deja-nja. Vsi dobro vemo, da ima naša družba v sebi toliko pristne, Ijud-ske moči, toliko v praksi preizku-šene samoupravljalske zavesti, da bomo zmogli reševati probleme, s katerimi se soočamo, in tudi tiste najtežje, ki zahtevajo stabilizacij-ske napore in odrekanja. Nesmi-selno, nerevolucionamo in skraj-no oportunistično bi bilo. če bi dopustili. da bi nas preplavilo in razjedlo malodušje. vsesplošno nezadovoljstvo, kritizerstvo in sumničenje v vse in vsakogar. Prav tako pa bi bilo samomoril-sko, če se ne bomo še odločneje spopadli z nedelom, z bohotenjem egoizma, z malomamostjo. z brezbrižnostjo, s samovoljo, z ne-spoštovanjem zakonodaje, s pro-litarsko logiko, z zaslužkarstvom in s pojavi malomeščanstva. Saj vse to še nima prevladujočih di-menzij in še zdaleč ne zasipa te-meljev naše družbene ureditve, zahteva pa vseeno skupno odloč-nost po preseganju takih pojavov, ki so se vgnezdili v naš vsakdan. Družbenopolitične organizaci-je bodo morale zelo kritično pre-veriti svojo učinkovitost, svojo doslednost, svojo mobilizacijsko vrednosL Vsi skupaj. v vseh obli-kah našega samoupravnega in političnega organiziranja mora-mo doseči še bolj strajeno fronto boja za vse tiste vrednote, ki jim ponosno in iz vsega srca pravimo Titova in Kardeljeva pot. Res je, da je mnogo naših težav tudi objektivnih. V današnjem svetu in njegovih razmerah nihče nikomur ne prizanaša. Splošne svetovne ekonomske zaostritve nas niso obšle. pa tudi sovražniki dmgačne vrste ne mirujejo. Na-jvažnejše pri vsem tem pa je le, kakšno zaupanje imamo vase in koiiko smo si sposobni doma po-vedati, kaj je prav in kaj narobe, kaj je v skladu s socialističnim samoupravljanjem in njegovo moralo in kaj v popolnem na-sprotju z njo. O teh vprašanjih in o tistih o tehnokratizmu, birokra-tizmu, centralizmu. nacionalizmu ter o položaju delavca in moči samoupravljanja veliko govori-mo. Zelo kritično in odprto je o tem tekla razprava na vseh kon-gresih Zveze komunistov. To nas sedaj še bolj zavezuje k dosle-dnosti. Dogovorjeno bi morali bolj spoštovati, ne pa, da je še vedno dovolj manevrskega pro-stora in preveč potuhe za vse tisto, kar nas dela nejevoljne. Bolj učinkoviti bi morali biti že v imenu svobode, ki jo uživamo, v ker tega ne vidi samo tisti, ki nas ne priznava, ki mu ni pri srcu naša pot. To počnemo zato, ker prete-klost povezujemo s sedanjosljo in z napori za bodočnost. Tako so nam dogodki iz revolucionarne zgodovine še bližji, bogate izkuš-nje pa še dragocenejše. Teh pa je Med govorom imenu demokracije, ki jo imamo, zaradi slovesa, ki smo si ga pri-dobili s svojim jitnaštvom in vztrajnostjo, zaradi tega, ker do-bro vemo, po kako tmovi poti smo prišli do svoje suverenosti in do-stojanstva. NAŠE PARTIZANSKE ZMAGE NI NIHČE PODA-RIL V zgodovini naših narodov nam ni bilo nikoli nič podarjene-ga. Za vsak korak naprej se je bilo treba boriti, za vsak klic po svo-bodi so padale žrtve. Zato je bila naša partizanska zmaga še žlah-tnejša: nihče nam je ni podaril in nihče nam ne bo mogel nikoli dopovedati drugače. Tako veli-častno bitko je lahko vzdržalo le Ijudstvo, ki je vedelo, kaj hoče, ki ni nasedalo demagoškim oblju-bam okupatorjev ali pa ob strani čakalo na razplet dogodkov, temveč je vzelo usodo v svoje roke. Ni ga kraja v vsej Sloveniji in Ju-gosTaviji, ki ne bi prispeval k uspešnosti in zmagi našega boja, kar kaže na njegovo širino in ljudsko osvobodilni značaj. Včasih nam kdo očita, da smo pteveč navezani~in zaverovani v preteklost in da izrabimo vsako priložnost, da o njej na veliko in na dolgo govorimo. Vendar tega ne počnemo samovšečno, niti se nam ni trebakititiznapredkom.kismo ga dosegli po partizanski zmagi. veliko: rojevale so se iz predvoj-nega delavsko revolucionarnega gibanja, iz herojske oborožene revolucije ter iz navdušenega po-leta in graditve v svobodni soci-alistični domovini. In ta rdeča nit, ki je vedno povezovala našo pa-rtijo z močjo Ijudskih množic, je in mora biti prisotna tudi v današ-njih razmerah, ko se je tudi po-trebno boriti, seveda v drugačnih pogojih in z drugačnim orožjem. ŠE VEČ PARTIZ AN SKEIN POVOJNE POŽRTVO-VALNOSTI, PREDANO-STl, SAMOODREKANJA IN SAMODISCIPLINE, VOLJE, VZTRAJNOSTl IN UDARNIŠTVA Veliko osvobodilno dejanje je bistveno spremenilo podobo naše dežele in podobo ljudi. Naš dela-vec ni več mezdni delavec, naš kmet v marsičem ni več kmet kot nekoč, naš izobraženec jeobmjen drugače, kot je bil nekoč, naša družba ni več predvsem država, ki s svojo vsevednostjo ureja vse, kar misli, da mora urejati. Na vsakem področju življenja in dela lahko postrežemo tudi s stvamim prikazom ustvaijenega, navaditi pa bi se morali, da se nam ni treba sramovati, tudi če ne zmoremo vsega, karmenimo.daje potrebno narediti. Delovno in družbeno življenje se je že prepletlo kri-žemkražem in vse manj je razlo- gov, da bi se sebično zapirali v svoje plotove. Naši ekonomski, pohtični, izobraževalni, kultumi, znanstveni in mednarodni dosež-ki nam omogočajo že veliko več, kot smo o tem smeli in upali sa-njariti še pred dvajsetimi ali tri-desetimi leti. Hiteli smo, celo preveč hiteli, glede na materialne možnosti, glede na ustvaijeni do-hodek in svojo produktivnost. Zato ne bi smeli biti prenapeti in živčni, če je nastopil trenutek, ko se je treba z yeliko skrbi in druž-bene zavzetosti poglobiti v seda-nje razmere in vsepovsod ugoto-viti, kaj je primerno smotrom in podobi socialistične samoupra-vne družbe. In če je potrebno, kot ugotavljamo, v našem obnašanju kaj popraviti, izpopolniti, zavreči ali ponovno ovrednotiti, potem naredimo to vsi in vsepovsod, od temeljne organizacije in skupno-sti do občine, republike in po-krajine ter do federacije. Moramo biti sposobni za to in še kako prav bi nam prišle pri teh naporih vse vrednote in lastnosti, ki so dajale trdoživost, polet m 'nepremaglji-vost partizanski borbi. Vem, da so kakršnekoli pri-meijave v tej smeri lahko mnogo-krat preveč poenostavljene in prepovršne. Toda tudi za dosega-nje stabilizacijskih ciljev in za nadaljnje razvijanje političnega sistema bi bilo potrebno še več partizanske in povojne požrtvo-valnosti, predanosti, samoodre-kanja in samodiscipline, volje, vztrajnosti in udamištva. Seveda s tem ne mislim, da sedaj ne poznamo teh vrlin. Poznamo jih, niso nam spolzele v pesek in v dobršni meri jih je vsrkala vase tudi mlada generacija. Postale so tudi sestavina medčloveških od-nosov in vsebina samoupravlja-nja. Toda vse to je v preskromni meri prisotno pri današnjih na-porih in nehote se ti vsiljuje vprašanje: Ali danes res ne znamo več biti skromni? Nismo sposobni samoodrekanja? Kaj je z našo doslednostjo. akcijsko in aktivistično usposobljenostjo? Ali ta ni več potrebna? Je vse to za v staro šaro? Ugotavljamo, recimo, neustrezen in slab odnos do družbene lastnine, krepi se tudi skupinsko-lastninsko obna-šanje, prisotno je oelo nenamen-sko prelivanje družbenih sred-stev. Brez sprememb v odnosu do družbene lastnine ne bo mogoče doseči nove kvalitete v proizvodnji, saj je ravno izboljša-nje kvalitetnih dejavnikov proiz-vodnje naša največja rezerva. Pa se spet vprašaš: bomo sposobni z močno aktivnostjo in ponašanjem vseh družbenih, sa-moupravnih in političnih dejav-nikov korenito spremeniti odnos do teh problemov? In to povsod in vsak pri sebi! Pojavi kršenja in neizpolnjevanja dogovorov, sa-moupravnih sporazumov in za-konov so močno razšiijeni. Ali nismo za to vsi vsaj malo krivi? Ali nismo vsak v svojem okolju do tega preveč brezbrižni? O skupni in splošni porabi stalno govorimo, da jo je treba brzdati. Kdo naj jo? Ali ni vse to v naših rokah, mnogo teh vprašanj bi lahko obvladovali samoupravno. Pa mimogrede prevladajo dru-gačni interesi, skupna družbena usmeritev in odgovomost zbledi in v stiski posežemo po admini-strativnih ukrepih, potem pa ugotavljamo, da se odmikamo od samoupravne iniciative in dele-gatske avtoritete. Če hočemo doseči novo kako-vost gospodaijenja, bo potrebno še več naporov, ustvarjalnosti in tudi samoodrekanja. Ne zato, da bi pristajali na splošno siromaše-nje življenja, temveč zato, da bi jutri lahko bolje živeli. Torej živeti moramo drugače in dmga-če gospodariti, presegati moramo razdrobljenost, sebičnost in zapr-tost ter se javno ograjevati od vseh takih pojavov in zablod. Dovolj moči imamo za to, vedno smo jih našli in povezali v skup-no fronto boja za napredek. Naš sistem omogoča ljudem, da vse bolj odločajo o pogojih in rezul-tatih svojega dela.in vsako odmi-kanje od tega bi nas pripeljalo še v resnejše težave. Zato čas zahte-va tudi zavestno akcijo vseh družbenopolitičnih sil in sred-stev, pa manj ocenjevanj in kopičenja sKlepov ter več kon-kretnih premikov. Tega se vsi zavedamo. Smo na realnih tleh, toda nikakor ne pesimisti. Kon-gresi Zveze komunistov so vlili odločnost in upanje in oberoč se bo potrebno oprejemati njihovih sklepov z delom, s poštenostjo, s partizansko zagnanostjo. Karie-ristom, sehičnežem, taktizeijem, nesposobnežem in Ijudem z dvoj-no moralo bi moralo odklenkati, posebno še, če naletimo nanje v naši avantgardni organizaciji. SOCIALISTIČNA ZVEZA NE SME BITI SESTAN-KARSKA IN PISARNIŠKA ORGANIZACIJA ODMAK-NJF.NA OD PROBLEMOV DRUŽBENE PRAKSE, OD TEŽAV, STISK IN PORA-ZOV, Kl Jlll DOŽIVLJAJO I..UD.IE. Vam, aktivistom Osvobodilne fronte je akcija blizu. Znali ste se organizirati v najtežjih pogojih ter se boriti proti okupatoiju ter sektaštvu, ki bi lahko načelo enotno fronto odpora. Kidrič je dejal, da je »tako nastajala na terenu organizacija, ki se je razvijala med ljudskimi množica-mi in Oporabljala kar najbolj raznovrstne, takorekoč vse mo-goče načine in metode borbe«. Tudi ta izkušnja bi morala biti nenehno pred očmi današnji Socialistični zvezi. To ne sme biti sestankarska in pisamiška orga-nizacija. odmaknjena od prohle-mov družbene prakse, od težav, stisk, uspehov in porazov, ki jih doživljajo Ijudje. Taka Sociali-stična zveza ne more biti združi*-joča sila za vse ljudi, ne more biti mobilizacijska, ne more stabiliza-cijskih naporov iz poslovniške in indeksne logike prepeljati v sta-bilizacijsko gibanje, v katerem bi vsak imel in videl svoje mesto. Saj so napori, da bi bila SZDL ljudska organizacija, vsakodnev-ni. toda še vedno prepočasnL Osvobodilna fronta je svoi pro-gram razgmila v devetih točkah. Te je vsak poznal, jih vsak osvojil. To je bil čas skromnih besed in velikih dejanj. Tudi danes, sicer v drugačnih, svobod-nih pogcjih, bi lahko temu bolj sledUi. Predvsem pa bi morali pri vsakem človeku spodbuditi ob-čutek pomembnosti in potrebno-sti. Však je važen in vsak nekaj zna ter naredi, če hoče, če želi, če ima motiv, če je upoštevan. Zato mora Socialistična zveza to vgra-diti v svoje metode in oblike dela in krepiti enotno fronto za prese-ganje naših notranjih težav ter za mir v svetu. Kako zelo je to potrebno, pa najbolje veste vi borci in aktivisti, ki ste strahote morije občutili na svoji koži. Dobro tudi veste in nenehno nam pripovedujete, da politični akbvizem še ni zastarel, da brez organiziranega zaledja ne gre, da brez organiziranega Ijudstva ne bi bilo ne partizanskih enot, ne zmag. In to spoznanje velja v dobršni meri tudi za mnoga sedanja prizadevanja. ZASTAVA NAŠE REVO-LIJCIJE MORA PONOSNO VIIIRATIIZ RODA V ROD. Zato izročilo Osvobodilne fronte ni samo slavna zgodovina, ki zasluži občudovanje zaradi izrednega poguma in vojaške sposobnosti majhnega slovenske-ga naroda. To so tudi koienine, iz katerih mora nenehno poga-njati drevo našega družbenega napredka. V tem izročilu, v njegovi Ijudskosti in poštenosti, moramo vedno znova iskati po-roštvo naše bodočnosti in vamo-sti, bratstva in enotnosti. Mitja Ribičič je dejal, da je vse, kar smo v vseh teh desetle-tjih dosegli pomembnega, pove-zano z izročilom frontovskega množičnega gibanja. In kadarko-li smo na naši poti naleteli na zunanje ali notranje ovire, smo jih premagovali z močjo gibanja, z močjo organiziranih Ijudskih množič, z zaupanje vanje. To spoznanje moramo negovati. Vse to najbolj veste vi, borci in aktivisti, pa tudi prebivalci tega kraja, ki so v najtežjih preizkušn-jah vedeli za pot resnice in pravice. Če je včasih partizanska vojska jurišala na nebo in dose-gala nemogoče, tudi danes ne bomo popustili. Ne smemo in nočemo! V vsej naši družbi pa moramo vsi narediti še več, da bo zastava naše revolucije ponosno vihrala iz roda v rod! zo REK Titovo Velenje — priprave na sindikalni kongres S proizvodnimi uspehi in skupnim reševanjem težav dokazujejo svojo pripadnost V osnovnih organizacijah sindikata so priprave na 9. kongres zveze sindikatov Ju-goslavije in 10. kongres zveze sindikatov Slovenije v polnem zamahu. Kako pa se na Ru-darsko elektroenergetskem kombinatu pripravljajo na ta dva pomembna dogodka? »V Reku se pripravljamo na kongres š polno moćjo. in sicer tako. da bomo s pro-izvodnimi rezultati. s sku-pnim nastopanjem ter re-ševanjem naših težavdokazali pripadnost sistemu in idejam dclavskega razreda. DcU- sin-dikalnih oraanizacij vodi KoorumacijsK'i oatx>r. v kate-rem so vsi predsedniki koor-dinacijskih odborov dčlovnc " organizacije. Tu se dogova-rjamo na kakšen način bomoenotno in skupno vodili posamezne akcije. V tcm letu smo si zadali i/ sindikalni or-ganizacijah le eno nalogo. doseči kar najboljše rezultate dela ter uresnićiti vse načrto-vane naloge. Tako na vsaki seji obravnavamo rezultate gospodarjenja. se dogovarja-mo o ukrepih. ki so potrebni za posamezna področja. Naš koordinacijski odbor ne spre-jema sklepo%. ampak se do-govorimo prcdsedniki med sabo. kako bomo usklajeno vodili te akcije. Analizirali smo naše delo v prvem polle-tju in trdim lahko. da smo na rudarsko elektroenergetskem kombinatu fizični načrt pro-izvodnje dosegli. Naši pro-izvodni rezultati so temu pri-merno visoki. V šoštanjskjh tcrmoelektrarnah so delavci presegli načrlovano pro- izvodnjo za 24 %. v rudniku je bila ta večja za 5% in tudi v ESUso se dobro izkazali«. je povedal predsednik koordi-nacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov na Reku Srečko Meh. Precej pozornosti sindikati te delovne organizacije na-menjajo bolniški. V vseh sin-dikalnih sredinah so anali-zirali bolniški stalež. obvestili delavce preko informatorja in sc dogovorili. da vsaka osno-vna organizacija naredi pro-gram oziroma da ideje. po katerih bi lahko ukrepali proti z\ečani bolniški. Menijo. da nc morcjo »valiti« vse krivde lc na zdravstvene delavce. ampak morajo o tem sprego-voriti v svojih sredinah. Le tu lahko ukrepajo proti tistim. ki ncupravičeno koristijo bolni- ški stalež. Poleg kongresnega gradiva. v sindikatih Reka »premlevajo« tudi nov zakon o pokojninsko invalidskih ra-zmerjih. Več besed. kot težavam. načrtom in nalogam. name-njajo delavci Reka razvojnim programom. »Naša osnovna naloga je. da poskušamo znotraj Reka uskladiti ra-zvojne programe. Vsaka de-lovna organizacija naj ne bi imela svojega razvojnega programa. ampak bi morali biti ti sestavljeni na osnovi skupnih vlaganj. Z dogovori pa bi jih izpolnjevali in do-grajevali. Razvojno tehnični sektor mora pripraviti pred-loge. ki jih bodo obravnavale osnovnc organizacije sindi-kata in seveda vsi samoupra-vni organi. To naj bi bil naš prispevek k prestrukturiranju gospodarstva. saj ni dovolj. da onjem legovorimo. ampakda tudi nekaj naredimo«. je po-udaril naš sogovornik. Najvažnejše ' področje je delitev po delu in nagrajeva-nje delavcev. Precej težav imajo zaposleni na Reku prav zaradi tega. saj večino njiho-vcga doht)dka pridobivajo na osnovi skupnega prihodka prodaje elektrićne energije. Politika družbe in prenizka cena električne energije vodi Rekovce med izgubaše. Ven-dar. kot poudarjajo. to ne vpliva na razpoloženje delav-cev. Vsi vedo. da je treba de-lati in da sami odločajo o re-zultatih svojih prizadevanj. Ta pu niso izražena v dohod-ku. denarju. ampak so kazalci produktivnosti ir. izpolnjcva- nju letnega proizvodnega na-ćrta. Pri obravnavanju kongre-sncga gradiva delavci niso imeli posebnih pripomb. Vendar menijo. da se lotevajo vseh akcij preveć nasplošno. Premalo je konkretnih nalog in zato tudi rezultati ne bodo najboljši. »Kongresa se bodo udeležili trije naši dclavci. Za kongres bomo morali v Reku p'ripraviti sporoćilo. ki naj bi povedalo s kakšhimi težavami sc srcčujemo pri razporejanju in »izdelavi« skupnega pri-hodka. saj smo prav na tem podroćju prišli precej daleč. Marsikomu bi lahko poveda-li. kakšne so prednosti in ka-kšnc so tež.ave. ki izhajajo iz skupnega prihodka«. je po-vedal Srcćko Meh. 4. stran ★ 085 CaS__PRAZNOVANJA _ Trtovo Velenje ★ 16. septembra 1982 Savinjsko-šaleška veterinarska postaja Odločno premostiti vse težave (Nadaljevanje s 1. strani) Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Mozirje Lojze Plaznik. Spre-govoril je o najpomembnejših dogodkih iz našega narodno-osvobodilnega boja in o po-menu osvobojene Gomje Sa-vinjske doline za naslanek in razvoj Ijudske oblasti v Slo-veniji. Omenil je tudi napore in dosežke pri povojni izgradnji naše domovine in mozirske občine. Seveda je jasno opredelil številne po-membne naloge. ki jih bomo morali uresničiti. če se želimo izkopati iz sedanjih težavnih razmer, Med drugim je dejal: »Z letošnjimi kongresi zveze komunistov smo napovedali odločen boj vsem slabostim in odklonom. Našaobvezaje.da ta boj tudi izbojujemo.zaceno prenekaterih zrtev in odre-kanj. Kar smo zagrešili bomo morali popraviti. Većjo bla-ginjo si bomo zagotovili le, če bomo več in bolje delali. se bolj vkjućevali v mednarodno delitev dela, smotmo izkori-šćali naravne pogoje in lastno znanje. še naprej krepili pri-stne samoupravne odnose in dohodkovne vezi terdosledno spoštovali načela socialistične morale. Takšno ravnanje je naš večni moraini dolg do vseh udeležencev narodno-osvobodilnega boja. tisoće padlih za svobodo in dolg to-varišu Titu. ki bo ostal trajna plamenica naše sreće v bratski skupnosti naših narodov in narodnosti.« Delegacija pobratenih ob-ćin Mozirje in Čajetina je po-ložila venec k spomeniku pa-dlim borcem. udeležence in vse prebivalce mozirske ob-ćine pa je pozdravil tudi predsednik skupšćine obćine Čajetina Milivoje Kukanjac. Ob iskrenih čestitkah je še posebej poudaril. da je sode-lovanje med občinama- že zdavnaj preseglo raven izme-njave dclegacij in se razširilo na šole. krajevne skupnosti, gospodarstvo in na druga področja. Predsedniku sku-p.šćineobćine Moziije Lojzetu Plazniku je zatem izroćii spominsko darilo. Na koncu so podelili tudi letšnja priznanja in nagrade obćine Mozirje. Priznanja so prejeli Gasilsko društvo Re-ćica ob Savinji. Jože Rakun in Savinjsko'šaleška veterinar-ska postaja. dename nagrade pa Planinsko društvo Gomji grad. Aleksander Videćnik in zakonca Mlinar z visokogorske kmetije v Podvolovljeku. Za lep in prisrčen kultumi spored so poskrbeli domaći pevci in pevke. ućenci in malćki izvrtca.kisozasluženo poželi največ odobravanja. Pomembno priznanje veterinarjem Zakonca Mlinar sta več kot zasluženo prejela nagrado K praznovanju občine Mozirje so izjemen delež prispevali zlasli delavci Savinjsko-šaleške veterinarske postaje. V sredo dopoldne šo namreč v Ljubiji pri Mozirju izročili namenu nove de-lovne prostore. Po znnanjem videzu zelo lepa postaja, po pred-raeunski vtednosti morda majhna. po svojem pomenu pa izrcdna pridobitev za obe sosednji občini. Gornjesavinjski in Šaleški veieri-narji so si s tem končno zagotoviii normalne pogoje za delo, ki bodo zagotovo še izboljšali raven zdrai-stvenega varstva živali in pospešili razvoj živinoreje na tem področju. Priložnostne slovesnosti so se udeležili častni občan mo/irske občine Tone Bole, predstavniki občin Mozirjc in Velenje, veteri-narji sosednjih postaj, zastopniU strokovnih in znanstvenih ustanov, /adružne zveze Slovenije, svojci in sorodniki padlih veterinarjev ler številni živinorejei. Slavnostni govornik jc bil direktor republiške veterinarske uprave Dušan Pirih, ki je orisal nastanek, razvoj in i/jemen pomen veterinarske službe v Sloveniji, poscbej pa je ponvalil napore in velikanske dosežke gornjesavinjskih in šaleških veterinarjcv. Za njim je spregovoril pred-scdnik skupščiue občine Mozirje Loj/c Pla/nik. Poudaril je, da so novi delovni prostori le /unanji odraz izjcmnih jJosežkov prcteklih desetletij pri naprcdku živinoreje v soscdnjih obeinah, pri čemer imujo veterinarji vsckakor i/redne zasluge. Nesporna je trditev, da so vcterinarji tcga področja i/jemcn primer v slovenskem in jiigoslovair-skem prostoru, saj so več kol iri dcsctk-lja požrlvovalno opravljali svoje strokovne naloge v te/avnih terenskih razmerah in ob skoraj ncmogočih tclmičnih in proslor-skili pogojih. Sev eda so kljub lemu dosegli /avidljive delovne uspehe, ki sc zrcalijo v skokovilem napred-ku Iržno usmerjene /ivinorejske proi/vodnje tcr pascmske in gcnel-ske kakovosii govedi. K lemu je ncdvomno veliko pripomoglo tudi v/orno sodelovanje z r.ejci, kmclij-sko pospcševalno službo ler slro-kovmmi in /nanslvenimi usiano-vami. Letošnje občinsko prizna-nje Savinjsko-šaleški veterinarski poslaji je zato več kot zasluženo. Pianctonia alireah pe pnedvsjon ofcaimii Vdlniiijje:, lii jje z vehkim iMiniiDoainiijiam puoiiella vdfik ddež fraiamč'niilli ttm sannsenE.. Prispevala je mamMe£ dlie nietjiinii gMirefeiiiiiih sred-sin mm uL« z zđnaiževanjem časa iimi ».iiedHti^r« zimona uspešno pnemniagaliii šH.o«lCjiiivoi zapiiaiijc v olb»5in>.ILe oilkiiiiie. pomoiiiiliMta pa je piOfMiajiai tumti zaBioi. ILen pvMnieEii [Miizimaiiijie veii-iKj-Ktni za dosetla-njje dkto iit jjiom omcogočtla še »ečjie utspieSiie » piritaiiiitjie. Spominsko ploščo je odkril dr. Tone Hudopisk Ob olvoritvi so na postaji od-krili iudi spominsko obeležje trem veterinarjem, ki so žnvovali svoja življenja /a s\obodo. Na plošči so napisana iniena Jožeta Berganta iz Gornjcga grada, Lojzcta Korena iz Mo/irja in Jožeta Kodele iz Vele-nja. Ploščo je odkril dr. Tone Hudopisk, vctcrinarski rcfereni 4. opcrativne cone. '\«»a za obe občini Osnovna šola Gomji grad Gozdno gospodarstvo Nazarje Končno celodnevni pouk VGanji Irtrfc * shrncsaostjo ffimhllt T« jr pr*z crto- 14 mifđSt yt sa podrHini-dosegel za kllo v Gonjin gjrads i liS % »nlslii akoeb{> s moprispevka in tako zagotovili po-goje za celodnevni pouk. Na fetrtkovi slovesnosti so ućenci pripravili resnično zanimiv in pester kulturni spored, svoj delež p-a so prispevali tudi učenci pobra-tene šole Mačkat iz občine Cajeti-na. Učencem, učiteljem in gostom je spregovoril eden najstarejših krajanov Franc Zalesnik, sicer kmel in aktiven zadružnik. V ime-nu vseh krajanov se jim je zahvalil za dosedanje uspehe, ki so vseka-kor plod tvomega sporazumevanja in sodeiovanja med učenci. ■čiletji in krajevno sknpnostjo. Takšna pol mora biti vodiio tadi za delo v prihodnje. Vsem je obudil tudi za-nimive spomine ■■ cdodnevao 4o-lo, ki jo je sam obiskoval pred 70 leti, bOa pa je nujnost takratnih ča-sov. P« kiinčani sktvesmisli so se učenci zbrali v učilnicah ii gostom nazorno prikazali in oblike koriščenja | Velika pridobitev gozdarjev (^nJcigragKfci ičnd sm pripnvfli resnično lep kulturni spored. gradnje nazarskega (iozdnc-ga gospodarstva. Izgradnja postaje je bila več kot nujna. saj bodo z njo odpravili ne-mogoće pogojc za popravila in vzdrževanje prevoznib sredstev in strojne opreme «. katerimi so se srečevali v do-sedanjih delavnicah. Sodobni delovni pogoji bodo zagotovo odpravili marsikatero motnjo pri prevozih in v proizvodnji sploh. Naložba je veijala 75 milijonov dinarjev. skupna površina nove postajc je 3.446. parkimih prostorov pa 8.500 kvadratnih metrov. Otvoritvene slovesnosii m> se udeležili številn i današnji in nekdanji delavci gozdnega gospodarstva. prcdsiavniki obćine in njenih družbcno--politićnih organizacij. dclc-gacija |xvbratene občine Čajetina. številni krajaoi in drugi gostje. O sedanjem go-spodarskem trenutku in o |x>menu gozdarstva za Gor-njo Savinjsko ddlino je \pre-govoril 'prcdsedntk iz\ ršnega sveta skupšćine občine M»>-zirje Franc Miklavc. ptvorit-veni trak pa je prerezal naj-starejši delavec temeljne or-ganizacije Transport in grad-nje Anton Turk. V pelek so nm>j dclež. k j Rcčici so namreč i/ročili na- praznov anju obćinskega pra- I nienti novo strojno postajo znika prispevali tudi gomje- lemcljnc organizacije zdru- savinjski gozdarji. V Spodnji | žcneaa dela Transport in if I raK je prerc/al najstarcjši ćlan kokktiva Anton Turk 16. septembra 1982 * Titovo Velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ Q3S CaS * stran 5 GIP Vegrad Titovo Velenje Šolo so zgradili v desetih mesecih V gradbeno industrijskem pod-jetju Vegrad Titovo Velenje posve-čajo industrializaciji gradnje v zad-njih letih vso pozornost. Dobro so se že uveljavili z Vemont konstruk-cijami, ki jih uporabljajo predvsem za gradnjo industrijskih objektov, v zadnjih letih pa uspeSno razvijajo program prostorskih elementov in lahkih konstrukeij. S prostorskimi elementi so doslej hitro postavili že vrsto objektov. To so bili predvsem vrtci in poslov-ne zgradbe. Trenutno je v izgradnji dvanajsti stanovanjski stolpič, ki ga na ta način gradijo v Titovem Velenju. Precejšnja preizkušnja pa je bila za Vegradovce tudi gradnja prve osnovne šole s prostorskimi elementi. Gradnjo šole so pridobili konec avgusta lani v Sunji v bližini Siska na Hrvaškem. Na licitaciji so uspeli prav gotovo zaradi tega, ker so ob-ijubili, da bodo šolo predali v dese-tih mesecih. Takoj nato so v Sunji pričeli pri-pravljalna dela. Tja so poslali 18 delavcev, ki so do konca leta pri-pravili vse potrebno za pričetek montaže. V temelje so vgradili 550 kubičnih metrov betona. V tovarni v Selah so pričeli z izdelavo 176 ce-lic, ki sestavijajo šolsko poslopje. Za to so potrebovali štiri mesece. Zanje so porabili 1150 kubičnih metrov betona. Prostorske elemen-te so že v tovarni delno finalizirali. Montirali so elektro inštalacije ter opravili vse potrebno za polaganje finalnih podov. Več kot polovico del je bilo opravljenih tudi pri elek-troinštalaciji, grobo pa so montirali Z gradnjo prve šole s prostorskimi elementi so delavci Vegrada ponovno dokazali vsestransko uporabo teh elemen-tov in številne prednosti industrijske gradnje še centralno ogrevanje. Z montažo prostorskih elementov so v Sunji pričeli sredi februarja letos, šolo pa so postavili v 25 delovnih dneh. Ta-koj za tem so pričeli z zaključnimi deli na terenu, ki so trajala kot je bilo načrtovano, pet mesecev. Osnovno šolo v Sunji, ki ima 3669 kvadratnih metrov uporabnih površin, so tako predali investitor-ju tako kot je bilo dogovorjeno v desetih mesecih, to je bilo konec meseca julija letos. Sola ima 20 učilnic s kabineti in telovadnico v velikosti 600 kvadrat-nih metrov. V njej se bo šolalo oko-li 800 otrok. lnvesticijska vrednost gradbenih del pa je znašala okoli 106 milijonov dinarjev. Osnovno šolo so v Sunji predali namenu preteklo soboto. Izrekli so posebno pohvalo izvajalcu del, Gradbeno industrijskemu podjetju Vegrad, ki je dela končal zares v ze- lo kratkem času, zadovoljni pa so bili tudi s kakovostjo opravljenih del. To je za delovno organizacijo Vegratl ponovno vclik dciovni uspeh, saj so dokazali, da je pro-gram prostorskih elementov vse-stransko uporaben, da je gradnja hitra, poceni in kakovostna in da ima številne prednosti v primerjavi s klasično gradnio. Mira Zakošek DO Avtoprevozništvo in servisi Poblaščen servis tudi za vozila Crvene zastave Za to srednjeročno obdobje si je delovna organizacija Avtoprevoz-ništvo in servisi Rudarsko elektro-energetskega kombinata Velenje zastavila nekaj zelo pomembnih nalog. Poleg prevozov, ki jih opravljajo pretežno za delovne or-ganizacije Rudarsko elektroener-getskega kombinata, želijo kar najbolj izpopolniti ponudbo razli-čnih uslug tudi za občane. Tako so preteklo leto odprli avtopralnico za tovorna in osebna vozila, v me-secu juniju letošnjega leta pa je pričel z delom v tej delovni organi-zaciji tudi avtoservis, ki je poobla-ščen za serviranje in vzdrževanje Zastavinih vozil, v popravilo pa sprejemajo tudi druga osebna in tovorna vozila ter avtobuse. V delovni organizaciji Avtopre-vozništvo in servisi so si dolgo pri-zadevali, da bi usposobili servis za pooblaščeno serviranje avtomobi-jov. V zaostreni gospodarski situa-ciji je namreč precej težko razvijati kakšno novo dejavnost. Razširiii so delavnico za približno 70 od- stotkov, nabaviti pa je bilo potreb-no tudi zelo veliko različne opre-me, ki jo za pooblaščene servise zahteva Crvena zastava. Posebej so usposobili tudi mehanike, ki so odšli na izpopolnjevanje v zavode Crvene zastave. Vse pogoje za odprtje servisa so izpolnili s 1. junijem, ko so tudi uradno pričeli delo. Povedati je potrebno, da je število vozil, ki jih sprejmejo na serviranje oziroma na popravilo zelo omejeno, saj imajo prednost tovorna vozila in avtobusi delovne organizacije REK in pa Izletnikovi avtobusi. Redno vzdržeujejo okoli 24 Izletnikovih avtobusov, ki vozijo na območju velenjske občine, sami pa imajo okoli 100 avtobusov. Precejšnje težave imajo z zapo-slitvijo avtomehanikov. V zadnjem času so jih sicer nekaj zaposlili na novo, tako da se bo stanje na tem področju izboljšalo. Kljub vsemu pa direktor Avto-prevozništva in servisov Marcel Medvedpoudaija.da doslcj večjih težav s sprejcmom vozil na popra-vilo niso imeli, saj so sprejemali vse. ki so orihaiali v taservis. Poobiaščeni so za serviranje vseh avtomobilov crvene zastave, razen lad in tovornjakov. Pa tudi za to serviranje se bodo v kratkem usposobili. Delajj 16 ur na dan, torej v dveh izmenah, z rezervnimi deli pa jih oskrbuje Avto Celje, ki ima svoje skladišče v njihovih prostorih, ta-ko da s tem nimajo prevelikih te-žav. Seveda pa so včasih težave z oskrbo z rezervnimi deli, s tem problemom pa se srečujejo tudi v vseh drugih servisih. V delovni organizaciji Avtopre-vozništvo in servisi si prizadevajo, da bi se v občini Velenje dogovori-li, da bi opravljali servisiranje vseh vozil, ki jih imajo delovne organi-zacije. Mnogo racionalneje bi namreč bilo, da za to skrbi ena de-lovna organizacija, sedaj pa imajo tudi tiste majhne, servise «za vz-drževanje vozil, ki pa seveda ne morcjo biti dobro opremljeni, te- Sedaj se ne treba več voziti drugam žave pa imajo tudi z oskrbo z re-zervnimi deli. Naslednja zelo pomembna na-ložba, ki jo načrtujejo v delovni organizaeiji Avtoprevozništvo in servisi je izgradnja objekta za tehnične preglede vozil. Tega si naši občani zelo želijo, v tej delov-ni organizaciji pa si tudi močno prizadevajo, da bi to nalogo ure-sničili. Imajo že prostor in nekate-re projektne elaborate, težave pa so z zagotovitjo sredstev. Zaradi tega so že nekajkrat predlagali, da bi v občini združiii sredstva v ta namen, daj nam je vsem znano, da trošimo zelo velika sredstva, kcr vozimo tako službena kot osebna vozila na tehnične preglede v SIo-venj Gradec oziroma v Celje. Da bi bila ponudba zares popol-na so se z Avto Celje pogovarjali, da bi postavil v neposredni bližini njihovih srevisov avto salon, kjer bi prodajali avtomobile in rezervne dele. Na ta način bi združili na enem mestu vse usluge, ki jih po-trebuje občan, ki želi kupiti vozilo, ga mora vzdrževati, oprati, proda-ti. Gradili bodo čistilno napravo za Avstrijce V sedanjem težkem gospodar-skem položaju, si tudi gradbeniki prizadevajo, da bi opravili kar največ del na tujih trgih. Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad iz Titovega Velenja je pred nedavnim v Spittalu v Avstriji, v sodelovanju z Rudisom iz Trbo-velj, podpisalo pogodbo z delovno skupnostjo ILEAU iz Spittala za gradnjo čistilne naprave v A1 Ameriyi v Iraku. Vrednost celotne investicije je okoli 500 milijonov avstrijskih šilingov, vrednost del, ki jih bo opravil Vegrad pa 64 mi-lijonov avstrijskih šilingov. Ta de-la bo Vegrad izvajal z okoli 67 od-stotki azijske delovne sile. Z avstrijsko firmo Ilbau so Ve-gradovci že sodelovali na gradbi-šču v Vzhodni Nemčiji pri gradnji elektrarne. Tam so tudi navezali dobre poslovne stike. M. Z. DO Paka — tozd Gostinstvo Borna ponudba, slab izkupiček Polletni rezultati gospodarjenja so bili marsikje zelo skromni. Vzro-kov je mnogo, ukrepov za boljše gospodarjenje tudi, največkrat se /atalcne prav pri njifiovin uresniče-vanjih. Ne smemo pa pozabiti, da so prav polletni kazalci vodilo za delo v prihodnji oziroma kar naj-boljše poslovanje do konca leta. V sestavi delovne organizacije Paka deluje tudi tozd Gostinstvo, ki ima svoje poslovne enote v Tito-vem Velenju, Soštanju in Smart-nem ob Paki. Ta temeljna organi-zacija je opravljala tudi zgostinski-mi objekti na Golteh. Svoje storitve nudijo zaposleni v enem hotelu, dveh gostilnah s prenočišči, specia-liziranem lokalu, treh gostilnah in šestih lokalih bifejskega tipa. V ho-tclu Paka imajo gostje na voljo 54 eno in dvoposteljnih sob, 68 postelj ter 32 pomožnih ležišč. Hotel je C katcgorije in komajda ustrcza zahtevam ter potrebam Titovega Velenja. Kajuhov dom v Šoštanju ima 13 sob in 25 ležišč icr iri po-možna. Prostih zmogljivosti za tu-ristični promet v Šoštanju ni, saj pra\ vsc eno, dvo in troposteljne sobe zasedajo vzdrževalni delavci šoštanjskih lermoelekirai n. V hote-lu Paka je v ietošnjii; osmih mese-cih prenočilo 5.831 domačih in 568 lujih goslov. 6.399 gostov je ustva-rilo 10.504 nočnin, od tcga 1338 tu-jih in 9166 domačih. l.e 64 odstot-na zasedenost hotela do ineseca scptembra pa kaže na vcliko niha-nje med posameznimi mescci. ,,Prav v času turislične sczone bele-žimo upadanje nočnin. V primerja-vi z enakim obdobjem prcteklcga lcta jc to kar 9.869 manj domačih in 1.977 uijih nočnin. Podatck, ki je prav zaskrbl ,ujoč. Nočnine so tozdu Gostinstv o princsle Iri milijo-ne in 20 tisoč dinarjev. V Soštanju ni prenočil v naših sobah nili eden tujec, domačih gosiov pa jc biio 88. Ti so imeli kar 6.798 nočnin in uslvarili kar milijon in 320 tisoč dinarjcv. Ob upoštevanju pomož-nih ležišč jc bil Kajuhov dom skozi vse leto poln," je povedal vršilec dolžnosti vodja tozda Gostinstvo Stane Dolar. Tudi velcnjski bazeni sodijo v to temeljno organi/aeijo. Stevilo ko-paicev jc bilo v osmih mesecih tega leta nckoliko \ ečie, iztržek pajebil skoraj enak lanskemu. Slabovreme v letošnji kopalni sezoni, višjecene vstopnine, ba/cn pa so odprli neko-liko kasneje, so opravili svoje. Ta-ko so delavci lozda Gostinstvo v prvem pollelju letošnjega ieta uslvarili 72 milijonov in 340 tisoč starih dinarjev celotnega prihodka, dohodek jc znašal 27 milijonov in 352 tisoč dinarjev, posebej velika pa so bila porabljena sredstva, kar okoli 45 mijijonov. Tu še posebej l/.stopata vzdrževanje objektov in drobni inventar. Ker so močno na-rastli davki in prispevki, kar za 144 odstotkov, jc oslalo v njihovi bla-gajni le še 121 tisoč 131 dinarjev, ki pa ne zadoščajo za oblikovanje skladov in komaj pokrije osebne dohodke. ,,V leiošnjem polletju snio poslovali na meji donosnosti o/iroma znašli smo se med izguba-ši. Za skladc nam primanjkuje mili-jon in 360 tisoč dinarjev. Edini izhod iz roba donosnosti sta dvig cen v okvire načrtovanih oziroma jih uskladiti z rcgijskimi ter poveča-nje promeia. Vse to bomo dosegli z boljšo ponudbo,' večjo odgovor-nostjo do družbene svojine, tako gostov kot strežnega osebja, /manjšanjem bolniškega slaleža. K boljšim rezultatom gospodarjenja bo /agotovo prispevaia svoj delež tudi disciplina vseh zaposlenih," je poudaril Stane Dolar. Turistični proniel Šalcške doline je vezan na prehodne goste, ki jih je vsako lcto manj. Kol jc povedal so-govornik, je pripomogla k lemu Ša-lcška magistrala, ki je lok poti lujih luristov preusmcrila. Mrtvilo v njiliovih lokalih, boma turistična ponudba, premalo pa je ludi prire-dilcv v celi dolini, gosle ne privla-čujc. Od /golj poslovnega turizma, na kalercga sc sedaj naslanjamo, pa sc ne bo dalo živeti. „ć'eprav smo sc trtidili, da bi se turisti v na-šcm okolju dobro in prijctno poču-tili, jc turistična bcra i/ lcta v leto slabša. Za jcscnsko /imski čas na-črlujcmo zabavnc večcrc, popeslrili bomo ponudbo, izboljšali discipli-no in odnos do dela, pa sc ob koncu leia ne bomo /našli mctl i/gubaši. S tem pa bomo zadovoh li tujcga in domačcga gosia," je končal pogo-vor višilcc dolžnosli vodja tozda Gostinstvo Slane Dolar. ERA - TOK Kmetijstvo Šoštanj Obiranje jabolk . Kljub temu. daje toča nekoliko poškodovala pridelek jabolk. naj-bolj je prizadeto sadje v Šmar-tnem ob Paki. sozletošnjo lettno v TOK Kmetijstvo nadvse zado-voljni. Kakovost bo zaradi tega resnično nekoliko slabša, celotni prideiek na 17 in pol hektarjih nasadov pa bo približno 300 ton, kar je nad pričakovanji. Zgodnje vrstejabolk so te dni že obrali in delno tudi prodali. Čaka pa iih še obiranje poznih vrst kot so zlati delišes. jonatan in ostale novejše vrste. Za todelo. kigamorajo opraviti kar najhitreje zaradi kakovosti sadja. pa bodo tudi letos potre-bovali več obiralcev. kot jih pre- morejo sami. Zato vabijo sleher-nega. ki bi želel pomagati pri tem jesenskem opravilu, da se od po-nedeijka. 20. septembra. od 7. ure naprej oglasi v nasadu ob Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Tisti. ki ne ve. kako bi koristno porabil svoj prosti čas in pri tem zaslužil nekaj denarja. se ponuja zares lepa priložnost. Za primerjavo naj zapišemo, da je v lanskem letu povprečni obiralec, ki je v enem dnevu nabral približno 60 zabojev kakovostnih jabolk. zaslužil okrog 700 dinarjev na dan. Kot so nam povedali predstavniki TOK Kmetijstvo Šoštanj. se letos obeta še holjši zaslužek. B. Mugerle Želijo si kar največ pridnih rok za obiranje jaholk 6. stran ★ n8S C8S_ NAŠl KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ★ 16. septembra 1982 Čim manj boleče reševati težave čkov. Samci predstavljajo tudi že pomemben vir dohodka. Trenutno imajo ovc približno 120. Ob upoštevanju, da je znašala poprečna plodnost 4 jagenčke na ovco, lahko seveda potrdimo tak-šno koristno izrabo teh površin. V oddelku so nam tudi povedali, da si vseskozi prizadevajo, da bi ohranili kar največ humusa. Se preden se določeno območje pogrczne, odrinejo vso plodno zemljo in jo prodajajo občanov za simbolično ceno. Težko pa je karkoli napovedati v zvezi z jezeri, kakšen obseg bo-do dosegla. Vedo, pa tudi drugi, da bo treba to vprašanje celovito rešiti in določiti končne verificira-ne družbene cilje. Pomembno področje dela, s katerim se ukvarja oddelek rudar-skih škod, so tudi naložbe v grad-nje nadomestnih objektov, vzdr-ževanje in obnova objektov na ruš-nem področju. Tu gre za dolgoroč-no, srednjeročno in letno načrtova-nje naložb. Nadalje skrbijo za vzdrževanje cest na rušnem področ-ju, komunalnih naprav, vodovo-dov. Vzdrževati morajo naravne vodotoke in obnavljati ter vzdrževati stanovanjske in gospo-darske objekte ter skrbeti za zaščito objektov pred rušenjem. Med pomembnimi naložbami je treba navesti novo cesto, ki povezuje Skale z Gaberkami in Ravnami. Se-daj njeno nadgradnjo nadaljujejo in bo prek Lajš, Topolšice in Florjanskega grabna sklenila krog v Soštanju. S tem področjem dela so tesno povezane premoženjsko pravne za-deve. Tu se srečujejo z velikimi težavami, bolečimi za lastnike objektov, katerega so odkupili. V Družmirju so bili v glavnem sami kmetje, ki so izgubili dragoceno zemljo. Takšnih zemljišč nikjer drugje v občini ni. ,,Tudi drugač-nih ni," pravijo v oddelku rudar-skih škod. Če pa so že, pa njihovi lastniki izkoriščajovelikopovpraše-vanje po njih, tako da je v občini tržna cena zemljišč veliko višja kot drugod. Večina kmetov si želi dru-go nadomestno zemljo. Kajti na stara leta si ne morejo z zaposlitvijo iskati najnujnejših sredstev za življenje. No, in tu je veliko težav, kam bodo odšli. Nekoliko lažje je vendarle tistim, ki niso povsem od-visni od zemlje, ker hodijo še na de-lo v rudnik, tovarno ali kam dru-gam. Sicer pa lahko kmetje za simbolično odškodnino še na-prej izkoriščajo vso zemljo, ki jo je odkupil rudnik in to seveda do takrat, ko jo zalije voda. Pomembno področje dela, oddelka rudarskih škod je tudi nadzor nad celotnim rušnim območjem. Preprečujejo, dakraja-ni in pa tudi delovne organizacije ne bi odlagali odpadnega materiala kjerkoli bi se jim to zljubilo in tako onesnaževali okolje, nadalje nadzorujejo odkupljene objekte, ki so predvideni za rušenje. Te mora-jo pravočasno podreti. Ce tega ne storijo, se lahko zgodi, da se kdo nasilno vseli in potem so tu do-datne težave. Cuvajsko službo ima-jo organizirano tudi na območju vrtičkarstvo, pa na področju, kjer vzrejajo ovce itd. Ob koncu zapisa o delu oddelka rudarskih škod RLV lahko ugo-tovimo, da je njegovo delo zelo zahtevno, odgovorno in da se nad-vse trudijo, da bi resnično vsa pere-ča vprašanja kar najbolje in najhi-treje odpravili. Aeroklub Titovo Velenje Veliko zanimanje mladih Oddelek rudarskih škod RLV Tale zapis smo začeli pripravljati v zraku, v letalu piper, enem od treh šolskih letal velenjskega aero-kluba. Dan je bil sončen in pogled na dolino pod nami pr.krasen. Toda ... Ko nas je Marko Leskošek, upravnik Uuba, pova-bil, da se za začetek popeljemo nad dolino, nismo od veselja skočili v zrak. Prvič v takem le-talu? Kako bo v zraku? No, tremp, rekli bi ji morda lahko tudi celo strah, smo hitro pregnali ob pogle-du na Marka na levi, ki je kot za šalo upravljal to majhno ali neko-liko večjo ptico. Hitro smo se odlepili od vzletne steze in že smo zaokrožili nad dolino. Sedaj, ko smo jo spoznali tudi ,,z vrha" se nam zdi še lepša. Kazi jo le od-padni pepel, ki se steka v jezero. Hitro smo pozabili na začetno nelagodnost, in ko smo se vrnili nazaj na stezo v Lajšah, nam je bilo kar matce žal, da je bil prelepi polet že končan. Resnično, v zraku je bilo čudovilo in kar nekakšna nostalgija za neuresničego mlado-stno željo se je vrinila v nas. Biti pilot, jadralec in verjetno tudi padalec je lepo. Aeroklub obstaja že enajst let. Njegovo delo je razdeljeno v štiri sekcije: motorno, jadralno, padal-sko in modelarsko. Združuje 128 članov, od tega jih je 36 v jadralni sekciji, 10 v motorni (piloti z veljavnimi dovoljenji), 8 v padal-ski in 24 v modelarski sekciji. Jadralni piloti imajo za sabo letos že 600 ur letenja. Pohvalijo se lahko, da so štirje člani dosegli srebrno C značko, eden za zlato C značko z diamantom, dosegli pa so tudi že štiri diamantne višine, ven-dar jih zveza ni registrirala, ker je bil to le poskusni polet. Motorna sekcija je naletela, kot je dejal Marko, v tem letu že približno 200 ur s tremi motornimi letali. Vzgojili so tudi dva nova motorna pilota. Treba pa je reči, da je prav članstvo v aeroklubu mnogim mla-dim odskočna deska za šolanje za rezervne oficirje letalstva. Piloti opravijo večino trenažnega letanja z vleko jadral-nih letal. S tem polete kar najbolj izkoristijo saj prihranijo na gorivu, ki ga tudi v letalski orga-nizaciji primanjkuje. Padalci so v tem letu vadili pri drugih klubih, ker doma niso imeli primernega letala za vleko. V glav-nem so gostovali v Ptuju in Murski Jezero, dobila že streho, pa tudi prizadevni člani teniškega kluba Velenje marljivo gradijo ob pomo-či drugih Ijubiteljev tega športa nova teniška igrišča. Restavracijo bodo izročili namenu prihodnjo pomlad. Ob družmirskem jezeru je rekultiviranih 6 hektarjev zemljišč — območje, kjer so si šoštanjski ribiči urediii svoj prostor. Območje vrtičkarstva zajema približno 200 kvadratnih metrov površine, na njem pa je zrastlo približno 220 hišic z vrtovi. Drugih vrtov na odkupljenih zemljiščih je približno 300, kar pomeni, da so omogočili približno 500 družinam, da najnujnejšo zelenjavo pridelajo sami. Skratka, svojim članom pa tudi drugim so s tem omogočili nadvse koristno rekreacijo. Kot so nam povedali v oddelku rudarskih škod, so vso zemljo ob nekdanjem turističnem jezeru vrnili v uprav-ljanje ERI — TOK kmetijstvu. Na rudniku so se lani začeli uk-varjati tudi z ovčerejo. Ta odloči-tev je sprva spodbudila marsikate-ra zmigovanja: Ceš, lignit in ovce ne gredo skupaj. Toda v oddelku rudarskih škod so prepričani, da so ravnali prav. Površina na južnem območju Skal se bo posedala verjetno še približno dvajset let. Na tem rušnem področju ne more nihče gospoda-riti — uporabljati zemljo, ker rud-nik ne more odgovarjati za na-stajajoče poškodbe. Zaradi neneh-nega ugrezanja pa sploh ni mogoča nobena intenzivna kmetijska pro-izvodnja. Zemlje pa je vendarle škoda, so si dejali in menili, da bi na tem območju imeli ovce. Gove-do se tu ne more pasti, ker lahko pade v kakšno večjo razpoko, ovca pa kot vemo pride povsod, je zelo odporna in čez leto je dovolj'paše za travo. Le čez zimo se ne more pasti in zato potrebujejo nekaj površin za košnjo. Poudarjajo, da ovčereja ni sama sebi namen, am-pak so se zanjo odločili, da bi iz-koristili travnate površine za pašo, predvsem pa, da bi vzredili plemensko čredo ovac, ki naj bi bila osnova za nadaljnji razvoj ovčereje v hribovitih območjih ob-čine. Letos so imeli že 70 jagen- Skorno — Florjan Urejujejo ceste Paška vas Gradnja gasilskega doma Gradnja gasilskega doma v Paški vasi počasi napreduje. Zgradba bo stala 8 milijonov dinarjev, za dokončno ureditev pa potrebujejo paški gasilci še okoli 933 tisočakov. Nekaj sredstev je za gradnjo doma prispevala samoupravna inte-resna skupnost za varstvo pred požari, nekaj denarja je pri-maknila krajevna skupnost, na pomoč pa jim je priskočila tudi tenteljna organizaeija Grad-" beni elementi. Seveda velja poudariti pri-zadevanja prav vseh članov gasilskega društva, saj so do sedaj opravili že okoli 4000 udarniških ur. Prezreti pa ne smemo tudi pomoči šoštanj-skih in velenjskih gasilccv. Bogastvo Saleške doline je lig-nit, črno zlato, ki ga kopljejo rudarji globoko v njenih nederjih. Vseskozi pa kopanje premoga povzroča veliko težav, saj se s tem spreminja površina, nastajajo veli-ke ugreznine, najlepša območja pa zaliva voda. Z vsemi temi vpraša-nji se srečuje na RLV oddelek rudarskih škod. Njegovo delo zajema premo-žensko pravne zadeve, gradnje nadomestnih objektov, njihovo vzdrževanje in obnova na rušnem območju, rekultivacijo površin in pa nadzor nad rušnim območjem. Območje velenjskega Rudnika zajema danes 497 hektarjev zemljišč, od tega je približno 120 hektarjev jezer, 280 hektarjev porušenih površin, 45 hektarjev rekultiviranih površin in 50 hektarjev zazidalnih površin (novi in stari jašek itd.). Nekdanje turi-stično jezero je sedaj veliko večje, njegova površina meri 12,6 ha. Z njim upravlja ribiška družina Titovo Velenje. Se večje . je Družmirsko jezero, ima 20 hektar-jev, z njtm upravlja ribiška družina Paka Soštanj. Največje pa je Plevelovo ali Velenjsko jezero, kot ga imenujejo v zadnjem času. Njegova površina znaša 90 hektar-jev. Zal je to jezero biološko mrt-vo. Zaradi ogromnih stroškov pa lahko o njegovem očiščenju v sedanjem trenutku le razmišljamo. Ena izmed pomembnih nalog oddelka rudarskih škod je, da bi površinam, pod katerim so izkopali premog, čimprej vrnili prvotno namen, če je to le možno. Rekultivacije pa se lahko lotijo še-le takrat, ko je površina že umirje-na. V zadnjem času so ponovno obnovili zemljišče na območju Tičnice in pri nekdanjem turi-stičnem jezeru. Tu je rekultiviranih že približno 27 ha zemljišč. Območje na vzhodni strani Plevelovega jezera so namenili vrtičkarstvu, ob jezeru pa urejajo tudi novo športno središče z resta-vracijo, tenis igrišči in še drugimi objekti. To območje zajema pri-bližno 16 hektarjev. Vteh dneh je nova restavracija, ki je nadomestni objekt za nekdanjo restavracijo Tudi potok Lepino so regulirali Soboti. Modelarska sekcija je najmlajša, saj so jo šele letos vključili v klub. V njej se ukvarja-jo predvsem z prostoletetečimi modeli in pa z radijsko vodenimi modeli. V klubu bi rani vzgojili kar naj-več pilotov, jadralcev, padalcev, vendar jim možnosti ne dovolju-jejo, da bi sprejeli vse mlade, ki želijo postati njihovi člani. Vsako leto na jesen namreč organizirajo tečaje za jadralnega pilota. Sprej-mejo mlade, ki so stari najmanj 16 let. Seveda morajo biti zdravi, in biti sploh primerni za to dejavnost. Vsak jadralni pilot naj bi postal tudi motorni pilot. Najprej mora kandidat doseči srebrno C značko. Motorni piloti pa imajo kasneje možnost, da postanejo tudi pokli-cni piloti. To šolanje pa ni več v pristojnosti klubov. Letališče v Lajšah je moderno opremljeno, saj ima vse potrebne naprave in radijske povezave. Imajo tri sodobna letala: dva piperja in letalo utva 75, ki so ga dobili pred nedavnim. Poleg tega imajo še pet jadralnih letal z vso ustrezno opremo. Nekoliko slabše je opremljena le jadralna sekcija, ker ni dovoljen uvoz padal. V naš pogovor o delu kluba se je vključil tudi Peter Robida. podpredsednik kluba. „Ponosni smo lahko na aero-klub, na lepo letališče tukaj v Laj-šah. V enajstih letih obstoja kluba smo vzgojili že veliko padalcev, jadralcev, pilotov, medtem ko se vse do ustanovitve kluba v občini ni nihče izučil za pilota. Sedanja razvejanost delovanja kluba, nje-gova dobra organiziranost pa naj-bolje potrjujeta, da je bila umestna naša odločitev o ustano-vitvi kiuba in izgradnji letališča v Lajšah. Resda je danes še premalo izkoriščeno za poslovni turizem in sploh uslužnostno dejavnost. Toda zaradi vsesplošnih varčevalnih ukrepov na tem področju ne more-mo kaj več narediti." Posebno pozornost namenjajo v klubu tudi splošnemu ljudskemu odporu, saj sodelujejo v vseh ak-cijah, ki jih organiziramo v občini za našo kar najboljšo obrambno usposobljenost. Ob koncu naj še enkrat dodamo, da se mladi zelo zar.imajo za njihovo dejavnost. Na vsakoletni razspis se jih prijavi tudi več kot štirideset. Pa še to! V klubu nimajro le pilotov, jadralcev, padalcev, ampak imajo tudi jadralki oziroma natančneje: eno jadralko-padalko in jadralko z mednarodnim dovoljenjem. Krajani Skornega in Florjana so lepe avguslovske dni dodobra izkorislili. Lotili so se ureditve krajevnih cest. Za odsek Petkovnik — Melanšek so za vsa polrebna zemeljska dela porabili okoli 800 udarniških ur, za 150 m dolg odsek pa bodo morali odšteti še 250 tisočakov. Tudi na odseku Poeajl — Kumer so pridno vihleli krampe in lopate. Opravili so okoli 300 udarniških ur, za asfaltiranje 1200 m dolgega odseka bodo morali plačali okoli dva milijona. Do občinskega praznika bi radi uredili še prostore krajevne skupnosti in asfaltirali odsek Po-eaj—Kumer do konca. Seveda, če bo za vse to dovolj denarja. Marko nam je pokazal tudi življenje v dolini od zgoraj. 16. septembra 1982 ★ Titovo Velenje KULTURA nas cas * stran i SREČANJE Kulturni drobiž Področno srečanje literatov Odbor za literarno deja-vnost pri ZKO Velenje bo je-seni organiziral področno srečanje literatov. Odbor je doslej izdal že dve številki li-terarnega glasila Hotenje. medtem pa pripravljajo že tretjo. Skratka. tudi delo tega odbora je tispešno, prav pa bi bilo, če bi razširil delo tudi na druge kraje v občini, so po-udarili na zadnji seji IO ZK.O Velenje. Ostali so brez pevovodkinje Člani mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj so se na začetku nove sezone znašli v pre-cejšnji zagati. Dosedanja pevo-dodkinja Danica Pirečnik zaradi preobremenjenosti ne more več voditi njihovega zbora. Pod nje-nim vodstvom je zbor zelo na-predoval, na zadnji republiški reviji najboljših zborov paje dobil bronasto odličje. Seveda v zboru upajo, da bodo karnajhitreje zadovoljivo rešili to vprašanje, da delo zbora ne bi preveč zaostalo. Stalni razstavni prostor V zadnjem času je pri Zvezi kulturnih organizacij občine Velenje zelo zaživelo tudidelo odbora za likovno dejav-nost. Doslej niso imeli primernih (svojih) prostorov za predstavljanje dejavnosti navzven. Kaže, da bodo kmalu dobili v Šoštanju pri-meren prostor, kjer bodo \ahko \meli stalne razstave. Mosir Glasbena šola Na prostoru med osnovno šolo Antona Aškerca in stanovanjskim blokom ob Tomšičevi cesti v Ti-tovem Velenju bi bili morali že zdavnaj začeti graditi novo glas-beno šolo. Zaradi pomanjkanja denarja začetek gradnje že dolgo prelagajo iz leta v leto. Ker so pred časom odstranili okrog prostora, kjer naj bi gradili ta objekt tudi žično ograjo, ki go-tovo ni bila poceni, so nekateri že pomislili, da šole v Titovem Ve-lenju ne bo. V zadnjem času pa v občini spet vztrajno razmišljajo, kako bi vendarle omogočili njeno grad-njo. Po zgledu osnovne šole An-tona Aškerca so nekateri predla-gali, da bi do šole prišli, z nad-zidavo enega od stolpičev Doma učencev. Vendar kaže, da se vse bolj ogrevajo za etapno gradnjo šole. Sicer pa bodo problematiki glasbene šole namenili pozornost * tudi na problemski konferenci o kulturi; tako so dejali na nedavifi seji 10 ZKO Velenje. Pulj po Pulju OH nrejšnjega ponedcljka do včerai — torej kar devet dni — je potekala v Titovem Velenju film-ska prireditev „Pulj po Pulju" Ljubitelji filmske umetnosti so si lahko vsak večer v domu kulture ogledali nagrajene filme iz letošnje-ga Pulia. Zal, smo tudi tokrat pokazali svojo naveličanost, saj je bil obisk zelo skromen. „Kritiki" bi morda celo lahko ugotavljali, da so bili pač domači filmi slabi, dru-gi pa, da ni bilo dovolj reklame zanje. Mimogrede naj omenimo, da so delavci Kina Velenje izobesili več kot sto plakatov, ki so vabili na ogled filmov. Toda zgleda, da nekaterim niso bili všeč (plakati), saj so bili ponekod že naslednji dan potrgani. Delavci kina so šli še enkrat v akcijo. Toda tudi po ponovnem izobešanju se je marsikje ponovila ista slika. Takšni smo (so) pač nekate-ri. Najmlajši pripravljajo zanimive nastope v slovenskem jezikn Prireditve Kulturnega centra Jvan Napotnik" Titovo Velenje Petkov večer Smartno ob Paki Kulturniki se vneto pripravljajo na novo sezono Šmarški kulturniki tudi v zadnjih poletnih dneh niso mirovali. Vneto in marljivo so se pripravljali na pričetek nove sezone. Lansko leto so člani kultur-nega društva iz Šmartrtega ob Paki proslavili 75. letnico delovanja društva. V mesecu novembru so pripravili mesec kulture in že takrat sklenili, da ga bodo odslej organizirali vsako leto. Letos bodo v njem nastopile domače skupine, občinstvu v dvorani pa se bodo predstavile še nekatere skupine od drugod. Clani Gledališča pod ko-zolcem so se za jesenski čas že dogovorili z ljubljansko tele-vizijo za Večer z Gledališčem pod kozolcem. V eno umem programu se bodo šmarški gledališčniki predstavili z Ve-selimi berači in satiro Divje svinje ter odiomkom iz Bliži-ne človeka. Poleg tega pripra-vljajo tudi novo odersko delo. Likovniki so prav tako marljivi. Pripravili so razsta-vo svojih del ob otvoritvi novih prostorov družbene prehrane v Erinem tozdu Vino, sodelujejo in razstavlja-jo pa svoja dela skupaj s šaleškimi likovniki. Do konca leta bodo pripravili še kakšno razstavo skupaj s tamkajšnjo osnovno šolo. V kulturnem društvu v Šmartnem ob Paki so priza-devni tudi člani folklorne skupine Oljka. Komaj so si oddahnili po napomem na-stopu na Ohridu, že kujejo nove načrte za delo v prihod-nje. Z ljudskfmi običaji Mlač-vo, Klado in Prejo bodo še gostovali. Hkrati se bodo lotili raziskovanja novega običaja, naučili pa se bodo tudi nekaj novih plesov. Pridno vadi za nastope tudi moški pevski zbor. Nastopa na vseh krajevnih prireditvah .in proslavah, uspešni pa so bili tudi na občinskem sreča-nju. Naštudiran imajo celove-čemi program, zato se bodo odpravili še na kakšno gosto-vanje. Nekoliko manj delovni so literati, kar je razumljivo, saj je prevzel »krmilo« nov vo-dja. Svoj delovni program za prihodnje pa snujejo prav sedaj. Seveda ne smemo pozabiti zapisati še to, da se prav vsi kulturniki v Šmartnem ob Paki prizadevno vključujejo v kar najhitrejši pričetek grad-nje njihovega kulturnega do-ma. Slovenka z dušo in srcem Fočitnice in prijeten dopust na morju se je iztekel. Jesen je že pred vrati in na lepe poletne dneve nas bodo spominjali tudi marsikateri usneli fotografski posnetki. Vabimo vas, da v uredništvo pošljete kakšne zanintive fotogra- fije. Danes objavljamo fotografijo, ki ni nastala na dopustu. ob lepem in toplem morju, ampak doma. Tudi poleti je treba peči kruh. Povsod ga ne kupujejo v trgovini. V petek, 17. 9. ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje kultur-ni večer, na katerem bosta člana planinskega društva Velenje predavala »Po gorah Bosne in Hercegovine«. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapoziti-vi. • • • V razstavnem prostoru Kultur-nega centra »Ivan Napotnik« Velenje je odprta razstava f'oto-grafij člana fotosekcije PD Vele-nje Romana Germadnika. Raz- jstava je odprta vsak delovni dan od 9—18, v soboto pa od 9—13. • • • Na velenjskem gradu so odpr-te stalne muzejske in galerijske zbirke. Odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9—12 in od 15—18. Ob praznikih je muzej odprt samo dopoldne. • • V Na Graški gori in v Topolšici sta odprti spominski sobi. V Šoštanju je odprta stalna galerija umetniških del kiparja Ivana Napotnika. Ogled je možen v vsakem času. Kulturno društvo Svoboda Pesje Niso zadovoljni z delom Prav sedaj, ko se s hitrimi koruki bliža jesen, kulturna in prosvet.ia društva pripravlja-jo programe, ki jih žele ure-sničiti do prihodnje pomladi. To je tudi razumljivo. saj je ta dejavnost v teh mesecih naj-bolj razgibana. zlasti seveda na podezelju. Povsođ", kjer so se lotili načrtovanja so temu posvetili vcliko pozornosti, ker želijo izoblikovati kar naj-bolj pestre in zanimive pro-|rame. Povsod vendarleni tako.saj se pt>nekod v tem času ukva-rjajo tudi z vprašanjcm nede-lavnosti. Ugotavljajo vzroke za to in se sprašujejo. zakaj zanimanje za to dejavnost upada. S podobnimi, natan-čneje enakimi problemi, se srečujejo tudi v Kulturnem društvu Svoboda Pesje. Kljub dobri volji in prizadevanju nekaterih članov, zlasti mla-dih. delo v omenjenem društvu nazaduje. Težko je ugotoviti vzroke za takšno stanje. Gotovo mednje sodi nezanimanje krajanov za to obliko dejavnosti. Razumlji-vo je, da je zato organizato-rjem kulturne dejavnosti pošla volja do dela in tudi članstvo se je pričelo krčiti. Ena izmed najbolj pri-zadevnih članic, hkrati tudi tajnica KD Svoboda. je Zlata Zevnik, ki takole ocenjuje dosedanje delo društva: »V društvo sem se včlanila v se-zoni 1979/1980. Takratjebilo delo društva izredno pestro. Minula sezona pa je že po-kazala določeno mrtvilo. zla-sti zato. kerseje številočlanov našega društva vidno zma-njšalo. Pripravili smo le tri samostojne proslave in še te so bile slabo obiskane. Tako nam je pošel še zadnji delovni polet. Problematika pred začetkom nove sezone je predvsem v tem. da je število članov majhno in še ti so pre-težno mladi, saj povprečna starost ne dosega niti 20 let. Zato se dejavnost društva po-vezuje s kulturno sekcijo pri mladinski organizaciji. Pro-blem je tudi v tem. da je zanimanje krajanov za kul-turne prireditve vse manjše. Naslednja težavaje v tem, da v Pesju nimamo primernih prostorov za kultumo deja-vnost. Kljub vsem naštetim te-žavam pa z delom in pri-zadevanji nismo prenehali. Še ta mesec ali v začetku pri-hodnjega. bomo sklicali član-ski sestanek in pripravili vsaj okvimi program za naslednjo sezono. Seveda pa pri naših prizadevanjih pričakujemo več sodelovanja in pomoči, zlasti družbeno-političnih or-ganizacij v kraju. Tudi na so-delovanje s sosednjimi driTštvi smo pomislili. Ker pa ne po-znamo dobro vseh društev v Šaleški dolini bi bilo prav, da bi se z njimi in njihovim delom seznanili in se nato tudi po-vezali.« B. Mugerle Zivljenjske poti so zelo raz-lične. Ni jih malo, ki jih vodijo daleč od domače hiše. Tako je bilo tudi z Olgo Jocic, rojeno SHovšek iz Saleka. Čeprav že dolgo ne živi več v domačem Olga Jock kraju, pa je ostala Slovenka z dušo in srcem. Storila pa je tudi vse, da so takšni tudi drugi Slo-venci, ki iivijo v Alherti v Kanadi. Poročila se je z Beograjčanom in nekaj časa je živela tam. Kasneje so se preselili v Nemčijo od tu pa v Kanado. Doma v Velenju se je Olga izučila za trgovko, kasneje je nadaljevala šolanje v srbohrvaščini in nem-ščini, ko pa je prišla v Kanado pa še v angleščini, tako da se'daj opravlja delo svetovalca za notranjo ureditev stanovanj. Poleg -tega poučuje v različnih večernih tečajih. Kljub temu ji ne zmanjka časa, da vodi različne dejavnosti v slovenskem društvu. ,,Kanadska oblast ima za deto različnih etničnih skupin veliko razumevanje •■! ga tudi finančno podpira, " je pripovedovala Olga Jocic, ki se je oh svojem ohisku v Titovem Velenju oglasila tudi v našem uredništvu. ,,Naše društvo so ustanovili ie leta 1948. Takrat so kupili staro šolo in jo usposohili za različne dejavnosti. Vendar pa so se holj zhirali kot pa kulturno delo-vali_. " Olga se je vključila v dru- štvo leta 1968. Tam je hilo veliko otrok. Na njeno pohudo so jih pričeli poučevati slovenščino, ustanovili pa so tudi folklorno, recitacijsko, in gledališko skupino. Olga jim je sama ukro-jila kostime oziroma narodne noše. V društvo je bilo veliko takšnih, ki so igrali različne inštrumente in ustanovili so tudi dva orkestra. Še posehej delavni so Alpski vandrovčki. Najmlajši so s številnimi nastopi, ki so jih oh različnih priloinostih priprav-Ijali navdušili starejše člane dru-štva, tako da so tudi ti ustanovili svojo folklorno skupino, marljivi pa so začeli delati tudi v drugih kroikih. Med drugim imajo mo-ški, ienski in mešani pevski zhor, zelo uspešna pa je tudi njihova dramska skupina. Sprva so pripravljali programe ob različnih priloinostih za člane slovenskega društva, vse pogo-steje pa ohiskujejo še druga slovenska društva v Kanadi, pripravljajo pa tudi programe za Kanadčpne. Vsako leto proslavijo posehej slovesno svoj kulturni praznik, ki ga imajo prve dni maja. Ta-krat pripravijo program, v kate-rem sodelujejo vse njihove sku-pine. Ob tej priloinosti jih ohišče tudi minister za kulturo Kanade, ki je povezava med etniškimi skupinami in kanadsko vlado. Že nekaj let sodelujejo tudi na etniškem festivalu, ki ga prirejajo v Kanadi. Tja pride okoli 45 skupin narodov vsega sveta. Na posebnem prostoru, ki ga uredijo po lastnem okusu in značaju, predstavljajo slovensko kulturo. Ravno na tem festivalu so ie zelo dohro poznani in dosegajo lepe uspehe. V zadnjem letu so zgradili paviljon, ki je pod vodstvom Olge Jocic zelo lepo in slikovito opremljen. Po-leg njega so postavili pravi slo-venski kozolec, pod katerim ohi-skovalcem ponudijo slovenske specialitete. Zlata Zevnik no. Značilnost te sezone je tudi v tem. da nismo sodelo-vali le izključno mladi, ampak smo k proslavam pritegnili tudi starejše občane. V sezoni 1980/81 smo se predstavili krajanom s samostojnim gle-dališkim delom. To je bila humoreska. ki je imela pri obiskovalcih izreden odmev. zato smo s podobno deja-vnostjo nadaljevali. Vendar nam zaradi pomanjkanja primerne literature to ni uspelo. Tudi v tej sezoni smo pripravljali proslave ob po-membnejših praznikih, ki so bile izredno dobro obiskane. Kot pravi Olga Jocic so vahljeni na različne prireditve širom po Kanadi, ie sedaj pa se pripravljajo na izseljeniški piknik, ki ga vsako leto prireia-mo pri nas. Leta 1984 bi ga nam-reč radi ohiskaii. Olga Jocic upa, da hodo ob tej priloinosti nasto-pili tudi v Titovem Velenju. Najbolj so bili zanimivi pet-kovi kulturni večeri. Poleg tega smo pripravljali samo-stojne proslave in poskušali organizirati nekaj novih sek-cij. med drugim tudi folklor- 8. Stran ★ fiaS C8S__PREDSTAVLJAMO VAM _Titovo Velenje ★ 16. septembra 1982 komisije. Vendar so bili tudi ti ne-močni. Na pomoč je moral prisko-čiti rcpubliški inšpektor. Ta je ugo-tovil, da je to en ribiški okoliš in ga ni mogoče deliti. Edina pametna rešitev, ki bi dokončno pomirila obe strani, je združitev v eno ribi-ško družino. Pogovori s predstav-niki obeh družin so pripeljali do te-ga, da so imenovali posebno komi-sijo. Sestavljajo jo trije člani iz vsa-ke družine. Njena naloga pa je pri-praviti sporazum o medsebojnem sodelovanju in postopnem združe-vanju v eno družino. Bilo je pri-pravljenih že nekaj osnutkov, ven-dar do podpisa še do danes ni pri-šlo. ,,Dela komisiji za lovstvo inri-bištvc nikoli ne zmar.jka, saj smo ti dve pcJčfročji v naši občini krepko zanemarjali. Treba bo narediti še marsikaj in k reševanju nastalih te-žav resneje pristopiti. Vendar člani komisije vedno bolj ugotavljamo, da sprejeti sklepi in naša prizade-vanja največkrat naletijo na gluha ušesa. Komisija deiuje le kot posve-tovalni organ, ki ga mnogi ne jem-ljejo dovolj resno. Deležna pa tudi ni prav nobene družbene podpore. Prav zaradi tega je delavnost med člani komisije močno upadla," je pripomnil Franc Jelen. S težavami, bolj ali manj uspeš-no, se torej „ubadajo" tudi člani komisije za lovstvo in ribištvo. Morda pa le bodo aktivnosti, ki jih predlaga ta komisija pomirile duhove na področju lovstva in ribi-štva v naši občini. „Gospodarske načrte lovskih družin, ki niso uskla-jeni, je potrebno kar najhitreje uskladiti z gozdarskimi, dokončno urcditi mejo med lovišči lovske bra-tovščine Skal in Velenja, najti skupno pot ribičev Šoštanja in Ve-lenja. Čaka pa nas še nekaj nalogv prihodnje," je končal pogovor prcdsednik Franc Jelen. Najprej se bodo naši geodeti lotili katastrke topografske karte za Topolšico in izdelali nov nume-rični kataster. Do leta 1985 pa bodo izdelali pregledni kataster komunalnih naprav za celo obči-no, saj imajo izdelan takšen ka-taskter le za območje Titovega Velenja. Ena od večjih nalog, ki bo zahtevala ogromno truda in časa. je karta Šmartnega ob Paki. Tudi republiška akcija »nastavi-tev katastra stavb« bo terjala ve-liko mero prizadevnosti in marlj-vosti. Poleg vsega tega bodo de-lavci geodetske uprave popravili in izboljšali še karte v razmerju 1:5000. In kakšen jepostopek zaprodajo kmetijskega zemljišia ali gozda medzasebnimi lastniki? Lastnik kmetijskega zemljišča, ki ga želi prodati, mora najprej vložiti ponudbo za prodajo. Ob-razec lahko prodajalci kmetijske-ga zemljišča ali gozda dobijo v sprejemni pisarni občine ali na krajevnem uradu v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Ko upravni organ tako izpolnjen obrazec prejme, pošlje izvod ponudbe kmetijski zemljiški skupnosti ob-čine Velenje, ki lahko uveljavlja v mesecu dni od prejema ponudbe prednostno pravico nakupa po-nujenega zemljišča. En izvod po-nudbe pa se razobesi na oglasni deskiobčine.alikrajevnega urada za 15 dni. Po mesecu dni (najpo-gosteje takrat, ko prejme zapisnik Izvršilnega odbora kmetijske zemjiške skupnosti) upravni or-gan oziroma pristojni krajevni urad izda prodajalcu kmetijskega zemljišča ali gozda potrdilo, daje bilo zemljišče ponujeno na ogla-sni deski. Prodajalec in kupec lahko šele sedaj skleneta pogod-bo. ki jo morata najprej predložiti občinski upravi za družbene pri-hodke (davčni upravi), kjer po opravljenem plačilu davka na promet z nepremičninami dobi prodajalec potrdiio o plačanem davku. Kupna pogodba se nato skupaj s potrdilom o plačanem davku predloži sprejemni pisarni Sodišča v Velenju. kjer overijo podpise kupca in prodajalca na kupni pogodbi. S potrdilom občinske uprave za družbene pihodke in z overitvijo podpisov opremljena kupna pogodba s skupaj s potrdilom upravnega organaoziroma krajevnega urada o ponudbi zemljišča na oglasni deski priloži zemljiškoknjižnemu prcdlogu za prepis zemljišča. Ta pa se vloži v sprejemni pisarni sodišča v Titovem Velenju. Pri vsem tem pa je zelo pomembno tudi to. da v kupno pogodbo prodajalec in kupeczapišeta svoje rojstne podatke. saj le tako ne bo prihajalo do odmere davkov nepravim osebam. Komisija za lovstvo in ribištvo pri IS SO Titovo Velenje Premalo odziva na njihove pobude ln >e (raznovrstna) ponudha cvetličarne. Zgleda. da zabojčkov za cu'tlicc ne bonto pogrešali. toda tudi kakšne cvetlica bi se. kljub iztcka jočemu sc- poletju. lahko našla. Pred dvema letoma so na pobu-do izvršnega sveta skupščine občine Velenje ustanovili komisijo za lovstvo in ribištvo. Kako dela ter s kakšninii težavami se pri svojem delu srečujejo člani te komisije, smo povprašali predsednika Franca Jelena. „Naša komisija se je po ustano-vitvi Iotila dela zelo resno in takoj, saj je bilo na področju ribištva in lovstva vrsta nerešenih vprašanj. Najprej smo imeli ,,na skrbi" le lovstvo, kasneje smo morali prev-zeti na svoja ramena še ribiče naše občine," je povedal. V naši občini deluje pet lovskih družin, in sicer Velenje, Skale, Ve-lunja, Smfekovecin OljkaŠmartno ob Paki. Lovišča, ki jih imajo te ze-Iene bratovščine na voljo, so pre-težno v občini Velenje, le nekaj ozemlja sega v sosednjo občino na področje Andraža in Vinske gore. „Komisija je najprcj uskladila po-trebne dokumente in ^regleaala petletne in letne gospodarske na-črte, ki so jih lovske družine dobro pripravile. Le-ti so osnova za kar najuspešnejše delo na tem področ-ju. Posebne preglavice so članom komisije „nakopali" opisi mej Io-višč, ki so bili prepisani iz zastarelih dokumentov in za sedanje čase ne-ustrezni. Prav površno opisane me-je pa povzročajo pri plačevanju škode po divjadi nemalo težav in nepotrebnih nesoglasij. Lovske družine so to nalogo rešile same. Zataknilo se je le pri zeleni bratov-ščini škal in Velenja. Kamen spoti-ke, ki.je pripeljal do besednih spo-rov, so vgreznine na novem jašku, saj tneja po strugi Lepene ne velja več. Zaradi prestavitve Lepene bi lovska družina Škale izgubiia okoli ja z lovsko družino Andraž iz obči-ne Žalec. Jedro vsega spora pa je bila želja po ustanovitvi zelene bra-tovščine v Vinski gori. Z ustanovit-vijo nove družine bi izgubila lovska družina Velenje okoli 2000 ha lovi-šča. Temu vprašanju je bilo name-njenih precej burnih sej, dokler ob-čina Zalec ni dodelila področja Vinske gore v upravljanje Velenjča-nom ,,S posebnimi težavami se sreču-jemo na področju Smrekovca, kjer jelenjad povzroča precejšnjo škodo na gozdnih nasadih. V ta namen je na pobudo republiške konference SZDL bil sklican posvet, na kate-rem so bile lovske družine deležne bolj kritike kot pohvale. Težave se bodo še kopičile, saj zakon ščiti je-lenjad in marsikatera lovska dru-žina bo morala prav zaradi tega spremeniti svoj gospodarski načrt. Tudi člani komisije se bomo morali vključiti v akcijo in nameniti tej te-žavi še marsikatero sejo," je dejal naš sogovornik. Nič manj težav, ki jim kljub pri-zadevanjem niso vedno kos, čla-nom komisije nakopljejo tudi ri-biči. Ribiški družini Paka Šoštanj in Velenje se nikakor ne moreta sporazumeti, kje lahko namakajo trnke eni ali drugi. Pred leti je nam-rcč ribiška družina Paka gospodari-la z reko Pako in njcnimi pritoki, velenjski ribiči pa z jezeri na ugrez-ninah. Vse je bilo lepo in prav do takrat, ko je bilo Plevelovo jezero še žiffs in dokler se ni razširilo šoš-tanjsko. Trenja, ki so obe strani pripeljala celo na sodišče, so vklju-čila v reševanje težave tudi člane Geodetska uprava SO Titovo Velenje Va(na)še ogledalo V minulih dneh knjigarne in papirnice res niso potrebovale posebne reklame. Šolarji so tudi tako kar razgrabili vse, kar je dišalo po šoli. Na hitro vržen pogled na pregledno razstavljene šolske potrebščine pa vsekakor ni bil odveč. hektar in pol krmnih njiv. Te pa bi dobili lovci velenjske. Ker oboji niso našli prave rešitve, so se lotili dela tudi člani komisije. Vsa stvar se je močno zavlekla in ostali smo na pol poti. Venđar bo treba meje lovišča čimprej določiti, da b'o go- Franc Jelen spodarjenje z divjadjo lažje in uspešnejše," je povedal predsednik komisije Franc Jelen. Rešitvi spornih in površno opisa-nih mej lovišč je komisija namenila mnogo sej in besedi. Zato so člani komisije za lovstvo in ribištvo pri izvršnem svetu skupščine občine Velenje prepričani, da bodo njiho-va prizadevanja na tem področju prinesla že čez kratek čas željene sa-dove. V teh dveh letih delovanja so se člani te komisije večkrat sestali tudi zaradi nepridobljenega soglas- Pester in obsežen srednjeročni Pogled na tole izložbo v centru Titovega Velenja kaže, da so časi, ko smo tako pogrešali izdelke tovame Paloma, že za nami. Zdaj moramo samo še počakati, da bomo uzrli tudi podobne izložbe pralnega praška in kave. program Občani, zlasti tisti. ki imajo svoj kos zemlje, vedo za geo-detsko upravo. Naslednji se-stavek pa bo kot nalašč za nepoznavalce in tiste, ki se bodo morda srečali z njo v prihodnje. (Jeodetska upravaje upra-vni organ skupščine občine Velenje. Je splošnega pomena za republiko, zato je enotno urejena v celi Sloveniji in Ju-goslaviji. Dejavnost te uprave se deli nekako na štiri pod-ročja, in sicer zemljiški kata-ster, ki je najpomembnejše področje. S to evidenco imajo največ opravka prav občani. ki iščejo razne podatke o ne-premičninah. Drugo področje predstavlja podzemni kata-ster — seznam komunalnih naprav pod in nad zemljo. Te podatke potrebujejo najve-č' rat investitoiji, ki izvajajo razna gradbena dela. V pro-storskem katastru so označeni vsi režimivprostoru.označeni na kartah (območje varoval-nega gozda, zazidalno obmo-čje. kjer je prepovedana gradnja za določen čas). Najobsežnejše pa so temeljne geodetske izmere. V njej so predvsem tehnični načrti, ki pokrivajo republiko kot celo-to. V zadnjem času je geodetska uprava dobila na svoja ramena še rote — registet območij teritori-alnih enot. V njem so točno označena naselja in hišne številke. »V zadnjih dveh letih smo na-redili majhen red pri hišnih šte-vilkah. V naslednjem obdobju nas čaka na tem področju še veliko dela. saj bomo morali nekatera naselja popolnoma preštevilčiti. To bo velika sprememba tudi za občana in upravne organe. Pred-videvamo, da bomo morali na novo oštevilčiti naselje Šembric, Paški Kozjak, Kavče, Podkraj, saj je prav tam prava zmeda,« je na kratko opisal delo geodetske uprave načelnik Ivan Gaber. Delo na področju zemljiškega katastra zahteva tesno sodelova-nje z zemljiško ktijigo, saj geo-detska uprava vodi tehnični del — izmere, posestno stanje, meje, vi-šine; zemljiška knjiga. ki je organ sodišča pa vodi upravno imovin- sko stanj"e. Prav na tem področju iniajo zaposleni v geodetski upravi vedno več dela. Občani, ki do sedaj niso imeli neke nepre-mičnine.sijonavsak načinhočejo ustvariti za še tako visoko ceno. Tudi lastnik počitniške hiše sodi med posestnike. Število novih lastnikov zemljišč se iz leta v leto nalnega katastra najbolje ureje-nega pošta. Našo občino sestavlja 27 ka-tastrskih občin, vse od Belih vod do Zavodenj. »V nekaterih do-kumentih niso zapisane krajevne skupnosti kot sestavni del občine, ampak so namesto teh vpisane katastrske občine. To pa zaradi Ivan Gaber veča, s tem pa se drobijo tudi kmetijske površine. »Zelo živa je v naši občini pre-selitev zaradi rudarjenja. Vsako leto je rudarskim oškodovancem dodeljena vrsta novih lokacij. Tudi mejni spori so vse pogostejši in hujši. Občina Velenje meri le 18,2 kvadratna kilometra in ima zelo malo zemlje, ki bi bila pri-merna za kmetijstvo tergradnjo,« je povedal Ivan Gaber. Spodročja zemljiškega katastra imajo stran-ke tudi največ vprašanj. Da bi. vsem. ki se s kakršnimkolikoli vprašanji oglasijo v geodetski upravi, kar najbolj pomagali, zaposleni delajo do 16. ure poleg srede tudi v ponedeljkih. Kljub prizadevanjem pa morajo občani čakati dva ali tri mesece. da jih obišče delavec geodetske uprave. Zelo dobro imajo velenjski geodeti urejen komunalni kata-ster, saj imajo evidentiranih več kot 90 odstotkov vseh komu-nalnih naprav. Kljub temu pa prihaja pri gradnji novih stano-vanjskih objektov do ogromnih škod. Največkrat jih povzročijo izvajalci. ki si ne ogledajo dovolj nazorno poteka komunalnih na-prav na gradbišču. Po besedah našega sogovornika. nima komu- tega, ker so te stalne.« Kar 60 odstotkov dela zapo-slenih na geodetski upravi je na-menjenega splošni rabi, večji del storitev pa plačajo naročnikisami. Zgodi se, da Ijudje z našim delom nisozadovoljni, zlasti tam. kjer je prišlo do mejnih sporov. Postopki so točno določeni, nerganj pa je vedno več. Te spore rešujemo skupaj s sodiščem.« Velenjski geodeti se prizadevno ukvarjajo tudi s kartografijo. V zadnjih nekaj letih so izdelali kar tri karte. in sicer karto občine v merilu 1:50.000, kjer so označene krajevne skupnosti. pota, vode. hribi, naselja. Izdelali pa so tudi dve nekoliico bolj nazomi karti Šoštanja in Titovega Velenja. Kot načrtujejo. bodo do leta 1985 izdelali še takšno karto za tretji večji center Šaleške doline Šmar-tno ob Paki. Geodetska uprava zelo tesno sodeluje z zavodom za urbani-zem. saj ima poleg stavbnozem-ljiške skupnosti prav ta največ opravka s prostorom. Delo geo-detske upraveje precej zahtevno in odgovorno, saj je prav ->d njih ođvisen videz novega naselja. Srednjeročni program te upra-ve je dokaj pester in obsežen. Izložbe naše (ne) vsakdanje Toplo sonce še vedno pri-vablja na ulice veliko Ijudi. Hitijo po opravkih. ali pa se le sprehajajo in tako dajejo me-stu vtis razgibanosti. Sele v /adnjent času smo se začeli mdi v Titovem Velenju dre-njati na cestah in v trgovinah. Morda povzroča to gnečo ve-liko povpraševanje. morda pa tudi široka ponudba. kdo ve. Pri tem imajo svoj delež tudi izložbe. ki nani bolj ali inanj uspešno razkazujejo. kaj lah-ko kupimo za prodajnimi pulti za njihovimi okni, Ne-katere nas že kar na prvi po-gled »zbodcjo« voči. druge pa ostajajo neopazne. kot marsi-kaj drugega okrog nas.'ln kako so sc potrudili aranžerji in aranžerke v naših trgo\ i-nah. so izložbena okna res ti-sti>. kar morejo in morajo biti'.' Utokove izložbe in sploh butična ponudba te prodajalne, so bile vedno prava paša za oči. Oblačila v ubranih barvah se kar sama ponujajo kupcem.Tako izložboprezre redkokateri mimoidoči, še posebno pa ne mimoidoča. . Bk>fcn Radovan Timotijević Desant na Drvar ali skok > ZANIMIVOSTI * stran 9 Grupacija zlatarstva i vse zlato( kar se sveti' Zdi se neverjetno, pa je res: ju-goslovanski predpisi so tisti, ki spodbujajo tihotapljenje zlata in nakita. Namesto, da bi izvažali več nakita, zapravljamo milijone do-larjev za nezakonit uvoz. Za kaj gre? Zlatarstvo v Jugoslaviji je mlada industrija, ki izhaja iz bogate tra-dicije izdelave nakita. Zlatarji, združeni v grupaciji pri zvezni go-spodarski zbornici, opozarjajo že več let na nenormalne razmere, v katerih so se znašli. ln ne samo opozarjajo! Na osnovi analiz so priravili tudi vrsto predlogov in pobud. Doslej rezultatov praktični ni. Se naprej je zlato oziroma nakit pretirano obdavčeno, predpisi pre-tirano omejujejo uvoz surovin in rcprodukcijskega materiala, tudi tistega namenjenega za izvoz. Sporna, celo nesamoupravna je vsakoletna delitev razpoložljivega zlata, domačega in uvoženega, po-samc/Hint prt«i/vajalociii. Sporna, celo nesamoupravna je vsakoletna delitev razpoložljivega zlata, domačega in uvoženega, po-sameznih proizvajalcem. Pri obdavčenju je velik zlasti prometni davek, ki je tudi do sedemkrat višji kot v nekaterih sosednjih državah. Do tega je, kot kaže, prišlo zaradi nesprejemljivega vztrajanja na te-zi, da je nakit za jugoslovansko delovno ženo lahko le čisti luksus? Ali delovna žena ne sme nositi na-kita? Podatki o proizvodnji zlatega nakita v Jugoslaviji povedo, da je od leta 1968 do 1979 naraščala. Tega leta je dajala ta industrija kruh 2.500 delavcem. Do letos je proizvodnja padla za več kot polo-vico, prav toliko tudi število za-poslenih. Pri tem ni ncpomembno, da gre pretežno za ženske. Ob ta-kih gibanjih pa se je — kljub por večani obdavčitvi, vendar zaradl nižje proizvodnje in prodaje — znižal celo delež, ki gre v prora-čun. Razmere zadnih let pa so povzro-čile, kar je bilo moč pričakovati, da se je povečal nezakonit uvoz, to je tihotapljenje zlata in nakita. Skup-ne količine nekajkrat prescgajo ce-lokupno jugoslovansko zlatarsko proizvodnjo! Največ pretihotapljenega zlata je iz Italije. Po oceni firme SAFTI iz Trsta, naj bi Jugoslovani letno za-pravili za take nakupe v Italiji kar 300 mijijard lir. Proti tihotapljenju te vrste pa se ni lahko boriti, saj gre za majhne predmete, ki jih ni težko skriti, naj-večkrat pa občani prinašajo nakit čez mejo kar na rokah ali vratu. Od okoli 9.000 kilogramov pretihotap-ljenega zlata in nakita v enem letu, so cariniki v letu 1978, na primer, odkrili le 170 kilogramov Kar zadeva zasedbe zlatarjev, ti niso toliko prizadeti. Na nek način jim takšne razmere celo godijo. Če- pia\ naj bi zasebni zlatarji dclali le iz prinešenega zlata in nakita strank, ni nobena skrivnost, da na-kit tudi prodajajo in je v njihovih \iti inah moč vidcti celo nakit stroj-ne i/dclave. Kakorkoli že, sedanje stanje je takšno, da h Jugoslavije, ki je zna-na po kakovosti zlatarskih izdel-kov, bolj malo izvažamo, ilegalen uvoz (količine legalnega uvoza niso omembe vredne) pa presega vse ra-zumne meje tudi v tako demokn.-tični družbi kot je naša. Vrsta razgovorov z vodilnimi funkcionarji federacije je pokaza-la, da so razmere v jugoslovanskem zlatarstvu takšne, da so spremembe nujne. Zlatarji so, kot rečeno, dali v tcj /vc/i žc več prcdlogov in po-bud. Doslej ni bilo uspeha in vsi poizkusi se zataknejo pri zvezni ad-ministraciji. Ker so zlatarji upora-bili samoupravno pot, je ob pičlih rezultatih moč postaviti celo vpra-šanje o učinkovitosti samoupravne-ga sistema in samoupravnih odno-sov, oziroma vprašanje, kdo prav-zaprav odloča, če ne odločajo dele-gati. Ali še vedno odločajo admini-strativci? Resnici na ljubo je treba reči, da so si zlatarji izborili spremembo predpisa, ki omogoča tudi izdelavo nakita iz 8 in 10 karatnega zlata. (To pomeni predvsem bolj smotrno porabo zlata, možnost pocenitve nakita do 40 odstotkov in nujo zia-tarjev po kakovostnejšem obliko-vanju zlatega nakita.) Predpis pa bo moč izvajati šele čez približno leto dni, ko bodo pooblaščeni orga-ni, kontrole meril in plcmenitih ko-vin, usposobljene za pregled nakita iz 8 in 10 karatnega zlata. Da bi presegli stanje, ki ni v inte-resu prav nikogar, jepotrebno, ra-zen razumnejše obdavčitve in manjših uvoznih ovir za surovine in nujen reprodukcijski material, ure-diti še marsikaj drugega. Vsekakor pa je za korenilo ukrepanje že skrajni čas, saj resen gospodarski položaj, zlasti pa zu-nanjetrgovinska bilanca, ne dovo-Ijujc, da bi s sprcmcmbami še na-pici zavlačevali. Brž ko so se Nemci nekoliko oddaljili od Srba, so se natančno ob petih zjutraj oglasili prvi mi-tralješki rafali naših proletarcev. V pionirski četi je prišlo do zmede. Četa se je morala neko-liko umakniti, ranjence in padle pa je puslila ob cesti, ki pelje proti Drvarju. Prišlo je do hu-dega spopada itt divizija „Tiger" je bila zaustavljena. „Zakaj ste zastali?" se je zadrl general Aldrian. „Ugotoviti moramo, kakšna je situacija. Pred nami je 6. liška divizija," je odgovoril polkovnik Willarn. „Kaj zato!" ga je prekinil ge-neral. „Sedaj jaz prevzamem po-veljevanje," je dejal in ukazai tankom in oklepnim avtomo-bilom, naj se prebijejo v Osredce. To je bil prvi spopad naših bor-cev z Nemci v operaciji „konjev skok" in prvi boj za obrambo vrhovnega štaba, kajti ta nemška bojna skupina je bila Drvarju najbliže. Glede na to, da major Bukarec našim enotam ni mogel uda"*; v hrbet, sta 6. krajiška udarna bri-gada in Drvarsko-petrovački na-rodnoosvobodilni odred 4. udar-ne divizije zaustavila nemški 92. motorizirani polk pri Ripaču. Tako je polk zastal v bližini Biha-ća in ni prispel v Vrtoče, kot je bilo načrtovano. Cesta je bila minirana in na kakih desetih me-stih onesposobljena, zato joje bi-lo treba najprej popraviti in šele nato bi polk lahko nadaljeval pot. ZASTOJ NA VSEJ FRONTI Prvi polk „Brandenburg" je ob petih zjutraj prispel na severni izhod iz Knina, kjer je počakal na prihod četnikov in domobrancev, nato pa je krenil proti Strmici in Grahodu. Četniki so imeli na gla-vah titovke, toda poleg tega so imeli, kakor tudi domobranci, na levem rokavu bele trakove, kar je bil znak da so prijatelji nemških obo oženih sil. Komaj so dobro krenili iz Knina, jih je kakih pet kilome- Fotografirajmo (11) S pravilno kompozicijo do boljše slike F.no od pomembnih ter zelo zahtevnih vprašanj, ki se postavlja pred totografe je ustre/no komponiranje fotografije. saj bo ta le s smiselno zlo-ienimi prt inami nudila likovno celoto ter gledalcu vzbujala ugodje in lažje nzumetanje vsebinskega sporočila. Komponiranje slike začnemo i izbo-rom moti>a, z ugotovitvijo njegovih animivosti ter ustreznim kotom sne-manja. Ustvariti moramo določen red, slika pa mora biti kar najbol j pregledna in enostavna. Ko komponiramo sliko raoramo najprej seveda paziti na sve-tlobo. Močna usmerjena svetlona, daje velike kontraste, povefuje plastičnost in prostomost ter poudarja puvršino predmetov. Mehka (razpršena) svetlo-ba pokaže podrobnosti, ra/like med sencami in svetlinami pa so majhne. Plastični videz prodmetov daje stran-sta svetloba, medtem, ko so v frontalni stetlobi. ki pada na predmet izza hrbta Ibtografa predmeti videti ploščati. Najbolj presenetljivi posnetki pa na-stajajo v nasprotni svetlobi. Nato se moramo odločiti za ustre/no razvrstitev inotiva. Iz slike je potrebno idof iti vse nejratrebne in nepomembne posameznosti tako, da bo motiv dobil «cčji poudarek. Osrednji motiv mora kar najbolj izpolniti celotni format posnetka. S pravilno ostrino, z ustre-znim izborom ospredja in ozadja bo stiko laie razumeti. Z bolj odprto zaslonko boste zmanjšali nkmnfic ostrine. ostro upodobili le glavni motiv. nezanimive posame/nosti v ospredju in ozadju pa naredili manj opazne. S pravilno izbranim ospredjem, ki dopolnjuje glavnimotiv boste.zgradili v sliki vtis prostomosti to pa lahko do-sežete tudi s primerno izbranim oza-djem, ki bo prisotno na skoraj vsaki sliki in ki mu morate prav zatoposvetiti posebno skrb.da ne bo npr.portretom iz glave raslo dre«je ali drogovi ter druge tertikale in diagonale.ki jih naodprtem pač ni malo. Pred vami bo nato naslednja po-membna odločitev: posneti ležeči ho-rizontalni ali pokončni verikalni for-mat. Če nimate dovolj izkušenj. potem je za dobermotiv priporočljivo narediti oba i?reza. Ležeči fomiat poudarja prostor. širine in daljave, pokončni format pa tišino, globino, dviganje in določeno statičnost. Ko smo določili te osnovne usme-ritve. dokončno izoblikujemo posne-tek. Pri tem se moramo zavedati, da bomo sliko gledali tako kot beremo ali pišemo od leve proti desni ter od zgoraj navzdol. Posnetki gibanj naj se zato raje začenjajo na levi in končujejo na desni strani. Zelo pomembno je kam bomo postavili glavni motiv. Celotno zgradbo slike lahko ponazorimo tudi z linijami, ki nam nudijo geometrično kompozicijo. Že stari slikarji so poznali pravilo zlatega reza, ki zadovoljuje trov daleč od mesta nad vasjo Novakoviči napadlo šest nemških bombnikov tipa Henschd. Njiho-va naloga je bila, da podprejo napad svojih bojnih skupin, ven-dar te pisane vojske niso mogli prepoznati in so jih imeli za par-tizane. Polk „Brandenburg" se je ustavil, komandantov adjutant pa je pohitel v Knin, odkoder je obvestil generala von Leyserja » Bihaću, kaj se je zgodflo. „Naše letalstvo spet počenja neumnosti," se je jezil general. „Imate kaj izgub?" je vprašal. ,,Da, gospod general. Ranjena sta dva naša vojaka in sedem čet-nikov," je odgovoril adjutant. „Dobro, skupaj devet, saj so tudi četniki naši. O lem bom ob-vestil komandanta armade," je general končal pogovor. Iz Livna sta krentla v napad 105. SS-izvidniški bataljon in izvidniški bataljon 369. divizije. Pri Priluki sta se razdelila v dve koloni in nato so esesovci kreniii na zahod proti Čdebiču. Ko so prispeli do vasi Stupnić, jih je presenetila 3. dalmatinska udar-na divizija in jih zadržavala pet ur. Nemci so imeli v bojih 10 mrtvih in 15 ranjenih, izgubili pa so tudi en tank in dva kamiona s posadkami vred. Drugi del kolone je kreni! pro-ti severu h Glamoču in že ob pol šestih je prišlo pod vasjo Koriča-ni do prvih spopadov. Tu jih ja napadla 3. krajiška proletarska brigada 1. proletarske divizije. Boj je trajal vse do devetih zve-čer, ko so proletarci zausiavili nemške tanke pred Giamočem in ves izvidniški balaljon 369. divizije pognali nazaj v Livno. V teh bojih so imeli Nemci 139 mr-tvih in 52 ranjenih, mediem ko je naših padlo pet, prav loliko pa jih je bik) tudi ranjcnih. Na vsem sektorju 1. proletar-ske divizije so divjali ogorčeni boji zokrepljenim 13. SS-polkom 7. SS-divizije „Prinz Eugen", ki je ob petih zjutraj krenil v napad iz rajona Jajca in Mrkonjičgra-da. Trinajsta proletarska bngada „Rade Končar" je imela dobro obveščevalno in izvidniško službo, saj je pravočasno opazita esesovce. Nemci so si nameravali utreti pot proti Čadjavki tn Ključu. Po hudih bojih so proletarei ustavili esesovci pri Sipovu in na Podrašničkem polju. Nekoliko južneje, pri vasi Natpolje, kjer so Nemci ponoči postavili mostič prek reke Vrbasa. je sovražntka zadrževala 9. krajiška udama brigada 10. udarne divizijc. Jurišni grenadirski bataljon je krenil iz Banja Luke z zamudo, ker ni prejel gesla „Blucher" in ni vedel, da bo napad začel to jutro. Ostal je brez hrane in je v boj šel brez zajtrka in na lastno pest. Daleč pa le ni prispel. Ze pri Dobrnji sta ga ustavila 13. krajiška udarna brigada in Zmijanski narodnooosvobodilni odred 39 udarne divizije. POD LETALSKIM UDAROM Spremljevalec tovariša Tita je 25. maja zgodaj zjutraj, ko je bil na straži pred barako v Pečini pri Uncu, stopil v bara-ko. prebudil tovariša Tita in mu sporočil. da je nad planino Satoro opazil letalo. Tovariš Tito je takoj stopil ven z daljno-gledom v rokah in ko je zalge-dal letala. je vedel. da tokrat ne gre za običajno patruljiranje. Nemudoma je v Pećino pozval svoje sodelavce. Nekoliko kasneje. ob 6.33 so zaslišali bmenje, ki je postalo čedalje močnejše. Natančno ob 6.35 sta se nad Drvatjem poja-vili I. in 2. skupina 7. eskadrili-je nočnih lovec-bombnikov, ki so prileteli z letališča Zalužani pri Banjaluki. Spustili so se niže in nekateri izmed njih so bom-bandirali mesto. drugi pa so z mitraljezi obstreljevali vse. kar se je njihovim posadkam zdelo, da se premika po tleh. Andrija Medić, komanditja čete protiletalskih mitraljezov spremljevalnega bataljona, je ukazal. naj začno letal obstre-ljevati. Imel je dva voda protile-taiskih mitraljezov, od katerih je bil eden na položajih na Gradini nad Titovo votlino. drugi pa na Sobića glavici pri pokopališču. Namerilec Gojko Vujinović jje začel streljati prvi, takoj zatem pa še namerilec Janjić. Po petih minutah je prva skupi-na letal prenesla ogenj na cilje v okolici. ob 6.40 pa je nad Drvar priletela 2. skupina 151. bomb-niške eskadrilije. nemške »štu-ke« in italijanska letala »capro-ni 314«. Priletela je z letališča Gorica pri Zagrebu in med strahovitim hruščem strmogla-vila nad center Drvaija. Deset minut so tla podrhtevala zaradi močnih eksplozij. Iz Drvarja so se proti nebu dvigali ognjeni zublji in vse mesto se je zavilo v dim. Boj z letali je trajal ves dan. Nemška letala so se spravila tudi nad protiletalske mitralje-ze in v tem neenakopravnem spopadu je ena izmed sovražni-kovih »štuk« iz nizkega poleta uničila mitraljez na Gradini. Janjić in njegov pomočnik pa sta bila ob tej priložnosti ubita. Nato so borci zaščitnega bata-Ijona in prištabnih enot 6. liške proletarske divizije nadaljevali boj z letali kar s puškami in šarci. (Dalje prihodnjič) 16. septembra 1982 it Titovo Velenje mnoga tprašanja estetike. ne moremo pa se mu podrejati t tseb primerih. Pomembno pa je, da tetno. da ona t saka linija in smer določen značaj na sliki in da napačn« postavljeno smer občutimo kot napako. Zlati rez nas opo/arja, da vodonvBe l linije (npr. horizont) poslav imo < /s«r-njo ali spodnjo tretjino stike. le t i/jf mnih primerih pa lahko leče mdi čez sredino slike. ko želirno poudariti mir. togost. dolgočasje. nekaj. tar ne daje gihanja in žh Ijenja. Knako je ludi i navpičnimi linijami. Navpična linija iočno V sredini sJike ustvaija simeirijo obenem pa deluje dolgočasno. Diagonale so naj/animrvejše in da-jejo sliki vtis gibanja. Seveda je potem potrebno poiskati tudi določeno ra-zmerje t sliki. Če je ležišče v središču slike. polem na sliki vladajo uravno-vešenosl. mir in negibnost, če smo te-žišče postatili ob rob slike, potem je naslalo neratnotesje, ki ga lahko opratićimo le z vsebino slike, lahko pa »a izpopokiimo s protitežo, ki je ma-njša. predt sem pa vsebinsko podrejena glavnemu motivu. To je le nekaj osno-tnih stvari s področja kompozicije, ki pa je prat, da jih poznate in pri sne-manju tudi upoštevate. Seveda pa to še /daleč ni dotolj za dobro sliko, siiko namreć. ki bo dajala določeno sporo-čilo. Zato se potmdite. da bosta us-klajeni tako tsebinska kot kompo-zicijska zasnova. B. Zakošek Diagonale so najbolj dinamične linije Zlati rez 10. stran ★ rgS CaS ODTUINTAM Titovo Velenje * 16. septembra 1982 Na obisku pri Ramšakovih Gostoljubje in prijaznost privabljata pohodnike Krisiino Zakršnik, njeno doma-čijo boste lahko obiskaii, če se bo-ste odpravili po Šaleški planinski poti peS. Na 5. kontrolni točki bo-ste stisnili roko Ramšakovi gospo-dinji. Če pa se boste namenili tja z avtomobilom,' boste prišli do domačije iz Doliča. Njena prijazna in napredna domačija zre z roba Paškega Koz-jaka v dolino. Ze v Doliču nas je tabla opozorila na grobišče padlih partizanov, borcev XIV. in XVII. divizije NOV Jugoslavije. Zanj vzorno skrbijo Ramšakovi. V dob-rih 25 minutah smo se po lepi grapi in vijugasti cesti pripeljali na cilj. Doma smo našli le mater Kristino. Obisk je veljal prav njej. Prebirala je revijo. Zet je bil v hlevu, v kate-rem imajo več kot 10 glav govedi, hči Majda pa se jc pripravljala na peko kruha, ki ga je spekla v kme-čki peči. Okoli voglov hiše su se podila Kristinina vnuka Emil in Ni-ko. Beseda je dala besedo, mi pa smo njeno kratko pripoved strnili v naslednjem prispevku. Gospodinja Kristina se je rodila prav na tej domačiji, skupaj s trcmi sestrami in bratom. Ziveli so skro-mno. Prišla je vojna, ki je prinesla gorje tudi na Ramšakovo domači-jo. Brat je odšel v partizane, od ko-der se ni vrnil, ostali člani družine pa so pomagali partizanom. ,,Ze leta 1943 so se pri nas ogla-šali partizani in aktivisti. V našo domačijo so radi zahajali kurirji Pohorskega bataljona. Dajali smo jim živež za bolne in ranjene parti-zane bolnišnice pod Paškim Kozja- kom. Skupaj z nekaj dekleti sem zbirala sanitetni material. Moje partizansko ime je bilo Milena," pravi Kristina. Zelo vesela je vsake-ga ponovnega snidenja s preživeli-mi horci. Nedaleč stran od domačije je tu-di grobnica, v kateri je pokopanih 13 borcev XIV. divizije in 24 bor-cev XVII. divizije NOV Jugoslavi-je. Prvi so padli v strašni zimi leta 1944, slcdnji pa v maju, leta 1945, v zadnjih bojih za našo svobodo. ,,Za grobišče skrbimo mi,''* pravi s ponosom Ramšakova gospodinja Kristina, „lepo mora biti urejeno. To je naš dolg do padlih." O tem se lahko prepriča prav vsak obiskova-lec. Največkrat to grobnico obišče-jo šolarji in planinci, ki često zaha-jajo tod mimo. Saleška planinska pot je bila odprta pred dobrimi šti-rimi leti, pri Ramšakovih pa se je oglasilo in vpisalo v planinsko knji-go že čez tri tisoč Ijubiteljev naših gora in vsega lepega. Pogovor za trenutek prenehamo, kajti od soscda se je vrnil Kristinin mož, ki je bil med vojno v Pohor-skem odrcdu kot intendant in ku-har. Vključil se je v naš pogovor in tudi sam povedal marsikaj zanimi-vcgaiz svojega življcnja. Po osvobodilvi se je šele začelo garaško dclo. Treba je bilo marsi-kaj postoriti pri obnavljanju doma-čije. Zivinoreja je tukaj najbolj do-nosna dejavnosl in prav s to se ukvarjajo pri Ramšakovih. Z goz-dom vred imajo 23 hektarov zem-Ije, od tega kar 7 hektarov obdelo-valne. Ker so polja v hribovilem predelu, je njihova obdelava ležka. Toda kmetija ima vse potrebne stroje za sodobno kmctovan je. De-la na zemlji se je lotila srednja Kri-stinina hči Majda. Zakršnikovi Kri-stini so še posebej pri srcu vnuki. Kar šest jih m»_ra vzieti v svoje na-ročje in jih pestovati. Poleg živine, Ramšakovi oddajajo tudi mleko, saj bi se s samo prodajo lesa ne da-lo najbolje živeti. So kooperanti. V hlevu imajo 10 repov. „Živino od-dajamo zadrugi v Siovenj Gradec in tako lahko odplačujemo prepo-trebne kmetijske stroje. S časom je treba iti naprej," je pripomnila mlada gospodinja Majda. ,,Le za-kaj moramo hrano uvažati, ko pa je pri nas še toliko slabo ali pa sploh ncobdelane zemlje." K so-dobno urejeni kmetiji sodi tudi telcfon, saj je kmetija precej odda-Ijena od centra in bi jim večkrat še kako prav prišel. Mati Kristina je kljub naporne-mu delu na kmetiji prizadevna tudi zunaj doma. Bila je občinski odbornik, delala je že v samoupravnih interesnih skupno-stih, v krajevni konferenci SZDL. „Povsod sem rada delala. Se pose-bej tam, kjer sem vedela, da bom komu lahko kaj pomagala," je dejala. Včasih je veliko brala, sedaj pa na hitro prelista le še kakšno re-vijo in Kmečki glas. Rada posluša radio in gleda televizijo, ob nede-Ijah in dolgih zimskih većerih pa se zberejo sosedje in poklepeiajo o tem in onem. Zelo vcsela je vsakega obiska. Kot pravi, bo ostala s svoji-mi pod Paškim Kozjakom in poma-gala kolikor bo pač Iahko. Julijana Hočevar (.robniea pri Ramšakovih iz dela planinskih sekcij Na pobudo Planinskega društva Titovo Velenje so v bolj delavnih akcijah pred leti začeli ustanavljati sekcije. Tako so ustanovili sekcije v R§C, TGO Gorenje, Smartnem ob Paki in Skalah. V Skalah je bi-lo takrat okrog 40 organiziranih planincev, v nekaj letih pa se je to število potrojilo. K 120 organizi-ranim planincem je treba prSteti še 30 pionirjev iz planinskega krožka 0 osnovni šoli. Družino vodijo: Jože Povh (predsednik), Pavla Lipnik (vodja planinskega krožka), Ljuba Slavi-nec (blagajničarka) ter poverjeniki za posamezne zaselke Stane Ko-vač, Karli Sitar, Drago Korcn in Stane Lipnik. Planinska družina pripravi vsako leto svoj program izletov, ki je usklajen s programom tmiičnega društva in obsega pet do šest izle-tov. Izleti so tako izbrani, da se lahko vključujejo celotne družine z otroki. Za predvidene poti ni po- trebna nikakršna poscbna oprcma, zadostuje že prava obuievin neko-liko dobre volje in vztrajfiosti. Iz planinskih kn družnični šoli v Sk; dnji Miha Pintar-Tol vem Velenju prihaja mladih planincev z vzgogenim od nosom do narave in njenih lepot. Do konca osnovne šole prehodijo že prenakalero pot in tefe zemlja jih s svojimi čari pritegđelttiie. Skalska družina ureja.luda del Šaleške poti od Hude luknje do"] ■---- Zavodenj. Pianinstvo se je razra-stlo med nami in nam prirastlo k srcu kar samo, brez posebne rekla-me. Iz gruč znancev in prijateljev, ki so kdaj pa kdaj zahajali v gore, je nastala organizirana družina, ki še kar naprej narašča. Je že tako, da en sam sprehod po sončni do-bravi, z opojnim vonjem po gor-skem cvetju nudi trajnejše in glo-bije doživetje kot cela vrsta vsak-danjih dogodkov. Zivljenjska moč planinstva ni samo v njegovi množičnosti, temveč tudi v njego-vih moralnih vrcdnolah. Pomeni zdravo, pristno življenje in tovari-štvo brez slanovskih pregrad. Od-J klanja ponarejeno obnašanje in izmaličene medsebojne odnose. Ce vas zamika, da bi šli ,,s prija-iclji pod macesne", se boste Ija še golovo vračali. S. Lipnik Šmartno obPaki Našo sekcijo smo ustanovili leta 1975. Dclo je uspešno, kar kažejo uresničilve programov. Zanimanje za včlanjcnje je vsak dan večje, že scdaj pa nas je več kot 120. Za letos smo načrtovali dvanajst izletov; do scdaj smo jih izvedli sedem. In to kondicijski pohod na Goro Oljko, pohod na Stol, po Šaleški planinski poli, Boč, irim pohod Gora Oljka, Smrckovec in Porezcn. Šaleško pla-ninsko pot smo obnovili od Sleme-na do Tilovega Velcnja. Priskrbcli smo talne ploščiee za obnovo tal v planinskih prostorih v Šmartnem ob Paki. Dela bomo opravili s pro-stovoljnim delom. Dežurstvo v naši pisarni je vsak petek od 18. do 20. ure. Naš član lahko postanete tako, da se v pisar-ni, kjcr dobitc informacije, prijavi-te za izlct in plačaie članarino. Karel Zibrel TG0 Gorenje Ta sekcija dcluje v okviru rekre-ativne dejavnosti, izvajalec te de-javnosti pa je organizacijski odbor, sestavljen iz sedmih planincev-vod-nikov. Vključujenetekmovalnede-javnosti in je tista oblika športne rekreacije, ki je dostopna vsem de-lavcem. Namenjena je predvsem krepitvi zdravstvene in dclovne sposobnosti dclavcev. Organizacijski odbor deluje iz-ven rednega dclovnega časa. Scsia-ja se najmanj enkral na mesec in razpravlja o delu in problemaliki s področja svojega delovanja. Pri-pravlja letni delovni načrt, organizira planinske izleie, ki jih vodijo vodniki sekcije. V obdobju štiriletnega dela smo organizirali 58 akcij, od tcga 51 izletov v srcdogor-je in visokogorje. V poprečju smo letni program iz-polnili 91-odstotno. Izleti so pole-kali po prcj i/delanih programih, udcleženci pa so bili vedno discipli-nirani in izredno tovariški. Zaradi zanimanja planincev je program dcla usmcrjcn predvscm v izletni-ško dcjavnosi. l/leli so izbrani ta-ko, da omogočajo udeležbo prav vscm sodclavccm, nc glede na sta-rosl in tclcsno pripravljcnosl. Društvo gojiteljev čistopasemskih malih živali Že več kot 70 članov V Titovem Velenju deluje že mnogo. takšnib ali drugačnih, društev. Pred pol leta pa so Ijubitelji malih živali naše občine ustanovili še svojo druščino. »Februaija letos smo ustanovi-li svoje dništvo tudi Ijubitelji čistopasemskih malih živali. V naše vrste se je vključilo že okoli 70 članov. Stevilo pa narašča. Nekaj članov je že prej prizadev-no delalo v celjskem tovrstnem društvu. Čeprav deluje naša druščina šele pol leta, smo dose-gli že nekatere vidne rezulate. Prizadevnosti našim članom ne manjka. zato so ti nadvse spod-budni,« je povedal predsednik in glavni pobudnik za ustanovitev dništva Ivan Kočivnik. In s čim se ukvarjajo? Z vzrejo čistopasemskih malih živali, kot so kokoši, kunci, golobi, le okras-ne perutnine nimajo prav veliko. Člani droštva imajo okoli 600 do 700 malih živali, od tega kar 20 vrst kuncev malih. srednjih in velikih pasem. Najbolj značilne vrste so nemški lisec, belgijski oijak, med srednjimi je najbolj poznan francoski srebrec, modri dunajčan. hermelin, ruski kunec in še nekateri drugi pa sodijo »med manjše. Še posebej so po-nosni na nekatere redke primer-ke, kot so plavi nemški lisec, čmi holandec, med kokošmi so sila redke kokine ter sive in čme italijanke. Seveda bi bile njihove naloge in načrti mnogo hitreje uresniče-ni. če jih ne bi pestile takšne ali drugačne težave. Najtežje je z nakupom samcev nekaterih red-kih vrst malih živalL Tudi denar-ja je za redno delo društva prav malo. Edini vir dohodka je le članarina, ki je dokaj skromna. Za člansko izkaznico je treba odšteti le 200 dinaijev. »Marljivo delajo prav vsi člani. Vsak se Ivan Kočibiik s svojimi kunci tnidi po svojih močeh. Na sestan-kih, kjer imamo strokovna pred-avanja in seznanjamo člane z delom društva. se zberemo vsak mesec. Hkrati pa se dogovorimo za nove naloge,« je ocenil dose-danje delo Ivan Kočivnik. Delovni program društva so Ijubitelji čistopasemskih malih živali zastavili precej smelo. Naj-več pozomosti bodo namenili rep redkih vrst, prizadevali si bodo pridobiti kar največ novih vrst, skrbeli pa bodo tudi za čiravečji pridelek mesa. Kunčje oziroma zajčje meso je eno najlcvalitetnejših vrst mesa. Če-prav so pričeli v društvu delati šele pred pol leta, že pripravljajo razstavo. Ker se gredo stabiiiza-cijQ tudi v svojih vrstah, delajo kletke kar sami. Z rejo kuncev pa ne bodo pridelali le mesa, ampak tu^i krzno, ki je na našem in tujem tržišču vedno bolj iskano. Kož, po besedah Ivana Kočivni-ka, ne znamo spretno vnovčiti in izkoristiti. Zato bo ena od po-membnejših nalog v prihodnje šolanje nekaterih članov za stro-jilce kož. Ob koncu naj zapišemo le še to. Poleg dobre voije, delovnih vrlin med Ijubitelji malih živali nale občine torej ne manjka. Tudi veselja imajo dovolj. Zato smo prepričani, da bodo njihova prizadevanja kaj kmalu rodila željene sadove. PR0DAJA ZA DINARJE, Kl IZVIRAJ0IZ PR0DAJE DEVIZ! T0ZD Veleblagovnica NAM A Titovo Velenje obvešča potrošnike, da je pričela s posebno ugodno prodajo izdelkov tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje za dinarje, ki izvirajo iz prodaje deviz. V Veleblagovnici Nama Titovo Velenje lahko kupite pralni stroj, televizor, glasbeni center, zmrzovalno skrinjo in omaro, razne vrste štedilnikov, male gospodinjske aparate, keramične ploščice, police in robnike ter kuhinje. Pri nakupu za dinarje, ki izvirajo iz prodaje deviz, imajo potrošniki ugodnosti, kot so: zajamčen rok dobave, cena izdelkov je znižana za temeljni prometni davek, tovarna Gorenje pa prizna kupcu še poseben popust. TOZD Veleblagovnica NAMA Titovo Velenje priporoča tudinakup ozimnice po ugodnih cenah; ozimnico je VELEBLAGOVNICA ama TITOVO VELENJE 16. septembta 1982 * Titovo Velenje VAS OBVESCEVALEC nas cas * ggn n KOLEDAR Četrtek, 16. septembra — Ljudmila Petek, 17. septembra — Hilda Sobota, 18. septembra — Irena Nedel ja, 19. septembra — Vilma Ponedeljek, 20. septembra — Branko Torek, 21. septembra — Matej Sreda, 22. septembra — Mavricii DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELE-NJE Četrtek, 16. septembra — dr. Natkova (dnevna), dr. Grošelj (nočni) Petek, 17. septembra — dr. Žičkar (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) Sobota, 18. septembra — dr. Prenc (glavni). dr. Lešnikova (notranja) Nedelja, 19. septembra — dr. Prenc (glavni), dr. Lešnikova (notranja) Ponedeljek, 20. septembra — dr. Pustovrh (dnevni), dr. Zupan-čič (nočni) ZDRAVNIKIV ZDRAVSTVE NIPOSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 16. septembra — dr. Stupar Petek, 17. septembra — dr. Pirtovšek Sobota, 18. septembra — dr. Pirtovšek Nedelja, 19. septembra — dr. Pirtovšek Ponedeljek, 20. septembra — dr. Lazar Torek, 21. septembra — dr. Lazar Sreda, 22. septembra — dr. Lazar ZOBOZDRAVNIKIV ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravlje-nosti na domu: Sobota, 18. septembra — dr. Marija Magdalenič, Efenkova 61, Titovo Velenje Nedelja, 19. septembra — dr. Marija Magdalenič, Efenkova 61, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERI-NARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ od petka, 17. septembra do četrt-ka 23. septembra — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381 MAL/OGLAS/ MANJŠI HRAST in zastavo 101 slabo ohranjeno, motor po gene-ralki, letnik 1973, prodam. Boja-na Belak, Žlabor 25, Nazaije. PRODAM PETDELNO OMA-RO. Naslov v uredništvu. PRODAM HI*0 V ŠALEKU. Informacije po telefonu 852-022. Primerna tudi za obrtnika. ENODRUŽINSKO HIŠO z vr-tom blizu Poljčan prodam. Elek-trika in voda v hiši. Informacije Bemard Knez, Foitova 10, II. nadstropje, Titovo Velenje PRODAM BARVNITV GORE-NJE za 22.000,00 din in dve Hi — FI zvočni skrinji HECO 70/100 W za 16.000,00 din. Franci Oder, Šerceijeva 17, Tito-vo Velenje. Telefon 850-510, dopoldne. SPALNICO, DOBRO OHRA-NJENO in 'rajnc gorečo peč »kiiperbusch« prod^m. Marija Čampa, Celjska 40, Titovo Vele-nje. PRODAM neškropljen. namiz-na jabolka in jabolka za preša-nje. Kovačič, Celjska cesta 77, Staro Velenje. PRODAM KITARO ZNAMKE SOLIST in ojačevalec 40 W, primerno za začetnike. Štefan Kobok, Šaleška 18 B, Titovo Velenje. MLAD PAR išče v Titovem Velenju ali bližnji okolici sobo s souporabo sanitarij. Ponudbe čim prej na telefon 850-640 int. 09 ZELO POCENI PRODAM za-konsko posteljo, zložljivo v kavč in klubsko mizico. Oboje odlično ohranieno. Oglasite se pri Šmi-govc. Soštanj, Trg svobode 6. JAWO — 350 registrirano, poce-ni prodam. Vito Felicijan, Silova 23, Titovo Velenje. OSEBNI AVTQ AMI — 8 pro-dam. Je neregistriran in potreben manjšega popravila. Emil Ku-mar, Veljka Vlahoviča 43/7, Titovo Velenje. KABELJ PP 3 X 2,5 100 m prodam. Naslov v uredništvu. PRODAM OSEBNI AVTO GS PALAS dobro ohranjen. Mira Ferko, Hrastovec 1, Titovo Vele-nje. RAD BI SE NAUČIL ANGLE-ŠČINE zato iščem osebo brez obveznosti, lahko je tudi upoko-jenka, ki bi mi pri tem pomagala. Sem kmet na deželi v mirnem kraju, 7 km iz Titovega Velenja. Želim, da bi prišla k meni na dom za pol leta. Najugodnejši čas zame je jesen in zima. Moj naslov je v upravi lista. MLADA ZAKONCA DOMA-ČINA iščeta garsonjero ali stano-vanje v Titovem Velenju ali okolici. Ponudbe na telefon 850-288 v večernih urah.' ZA CITROEN GS ugodno pro-dam krznene in platnene sedežne prevleke, talne obloge iz itisona, verige za sneg in dve kolesi. Prodam tudi italijanski zložljiv športni otroški voziček. Telefon 851-002. G !BA NJE PREBIVALSTVA MATIČNI URAD TITOVO VE- LENJE POROKE: Marjan JUS, roj. 1956, slikople-skar iz Podkraja pri Titovem Vele-nju in Danica KOREN, roj. 1961, medicinska sestra iz Skal; Zdravko SUSEC, roj. 1958, šofer iz Laz in Romana COKAN, roj. 1963, eko-nomski tehnik iz Laz; Mitja LEVPUŠČEK, roj. 1960, prodaja-lec iz Titovega Velenja in Albina PIRNAT, roj. 1964, delavka iz Ti-tovega Velenja; Miroslav ČRE-ŠNIK, roj. 1960, stroj. ključavni-čar iz Titovega Velenja in Vlasta ŠUBER, roj. 1960, študentka iz Titovega Velenja. SMRTI: Karol VREČKO, upokojenec iz Titovega Velenja, Levstikova 3, star 69 let; Olga DANICA VIDO-VIČ, upokojenka iz Titovega Ve-lenja, Efenkova 46, stara 56 let. SP0R0ČITE NAM! Spoštovani bralci, najstarejša in najresnejša ufološka organizacija za pro-učevanje pojavov NLP v Jugoslaviji se obrača na vas. Zanimajo nas opažanja pojavov znanih kot neznani leteči predmeti (NLP) katere ste lahko tudi vi videli. Primeri takih opazovanj so lahko starejšega datuma pa do letos. Zanimajo nas predvsem tile osnovni podatki: 1. datum opažanja (ura, dan. mesec in leto) 2. čimbolj podroben opis opazovanja skupno z natančno risbo predmeta ali predmetov (če je bilo vidnih več NLP) 3. natančen naslov očividca Podatke pošljite na naslov: UFO (NLP) društvo ZVEZA SOLT, Studentsko naselje blok VII 61000 Ljubljana. Društvo očividcem zagotavlja anonimnost če je taka njihova želja! Društvo je v več letih svojega obstoja izdalo več številk svojega glasila. Ce vas zanimajo podrobnejše informacije glede glasila in delo društva — pišite na naš naslov. HPH Velenje Komisija za delovna razmerja Žarova 19 63320 Titovo Velenje OBJAVLJA prosta dela in naloge VEČ MONTERJEV - VARILCEV za delo v sektorju hidrogradnje Pogoji: — KV ključavničar oz. vodoinstalater, — 2 leti delovnih izkušenj, atest za varjenje oziroma — PK ključavničar oz. PK vodoinstalater, — 3 leta delovnih izkušenj, atest za varjenje. Kandidati naj pošljejo prijave na zgornji naslov v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po pre-teku roka za prijavo. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER TITOVO VELENJE Kadrovsko-socialna služba Po sklepu razpisne komisije TOZD Instalacije, komisije za de-lovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja ter razpisne ko-misije DO Šolski center razpisujemo prosta dela in naloge 1. VODJE ELEKTRO-KOVINSKIH INSTALACIJ v TOZD Instalacije 7ahteve za opravlianie prostih del in nalog: — profil inženir tehnične smeri — 5 let delovnihJzkušenj — aktivno znanje tujega jezika 2. DIREKTORJA DO ŠOLSKI CENTER Zahteve: — kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja srednje šole po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Ur. I. SRS 11/80) — kandidat mora predložiti program dela 3. VODJE DSSS DO ŠOLSKI CENTER Zahteve: — visoka izobrazba pravne ali izjemoma druge smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog — da se je z dosedanjim delom izkazal pri uveljavljanju in izvajanju načel samoupravljanja in oglašamo prosta dela in naloge a) USMERJEVALCA ELEKTRO NAPRAV — 2 po potrebiv TOZD Serijska proizvodnja Zahteve: — elektro tehnik oziroma RTV mehanik — 6 mesecev oziroma 3 leta delovnih izkušenj b) RAZVOJNIK PROGRAMA (razvoj okovja) - 1 potreba v TOZD Serijska proizvodnja Zahteve: — profil inženir strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje tujega jezika Za objavljena dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Mandatna doba za opravljanje del in nalog pod tč. 1., 2. in 3. je 4 leta. Stanovanja ni na razpolago. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje naj oddajo v roku 15 dni od objave pismene vloge na naslov: kadrovska služba Rudar-skega šolskega centra Titovo Velenje, Prežihova 1. Kandidate vabimo na osebni razgovor. Srečno! K/NO REDNI KINO VELENJE Četrtek. 16. 9. ob 18. in 20. uri: RESNIČNE ZGODBE VII DEL — zahodnonemški, sexi. V gl. vlogi: fantje in dekleta. Petek. 17."9. ob 10. uri: LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM — ameriški. pustolovski. V gl. 'vlogi: Harrison Ford. Petek. 17. 9. ob 18. in 20. uri: ŽENA NA DOPUSTU. LJUBI-CA V MESTU — italijanski, ko-medija. V gl. vlogi: Edwige Fe-nech. Sobota in nedelja, 18.. 19.9. ob 18. tn 20. uri: LOV ZA IZGUBLJE-NIM ZAKLADOM — ameriški. pustolovski. V gl. vlogi: Harrison Ford. Nedelja, 19. 9. ob 16. uri OTRO-ŠKA MATINEJA - ANA IN ANDl — ameriška risanka. Ponedeljek in torek, 20.. 21.9. ob 28. in 20 uri: PAMANGO -SADJE LJUBEZNI — italijanski, seksi komedija. V gl. vlogi: Renzo Montagnani. Sreda in četrtek, 22., 23. 9. ob 18. in 20. uri: VELIKI RIZIK -ameriški. avanturistični. V gl. vlogi: Anthony Quinn. DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 16. 9. ob 20. uri: SAMO DVAKRAT SE ŽIVI — ameriški, Lov za izgubljenimi milijoni avanturistični. V gl. vlogi: Sean Conery. Nedelja. 19.9. 10. uri OTROŠKA MATINEJA ANA IN ANDI -ameriška risanka. Ponedeljek, 20. 9. ob 20. uri: LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLA-DOM — ameriški. pustolovski. V gl. vlogi: Harrison Ford KINO ŠOŠTANJ Sobota, 18. 9. ob 15.30 OTRO-ŠKA MATINEJA ANA IN ANDI — ameriška risanka . Sobota, 18. 9. ob 19.30: PA-MANGO - SADJE LJUBEZNI — italijanski, sexi komedija. Vgl. vlogi: Renzo Montagnan. Nedelja, 19. 9. ob 17.30 in 19.30: RESNIČNE ZGODBE VII DEL — zahodnonemški. V gl. vlogi: fantje in dekleta. Ponedeljek, 20.9.ob 19.30: ŽENA NA DOPUSTU, LJUBICA V MESTU— italijanski, komedija, V gl. vlogi: Edvvige Fenech. Sreda, 22. 9. ob 19.30: LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM — ameriški pustolovski. V gl. vlogi: Harrison Ford KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek. 17. 9. ob 20. uri: LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM — ameriški. pustolovski. V gl. vlogi: Harrison Ford Nedelja. 19. 9. ob 13.30 OTRO-ŠKA MATINEJA ANA IN ANDI — ameriška risanka Torek, 21. 9. ob 20. uri: VELIKI RIZIK — amertški, avanturistič-ni. V gl. vlogi: Anthony Quinn. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in očeta Jožeta Budna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh hudih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov poslednji dom zasuli s cvetjem. Še posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč trgovskemu podjetju »Vino« Šmartno ob Paki, DO »Elkroj« Moziije. govorniku Jožetu Aristovniku za ganljivo izrečene besede, njegovemu spremljevalcu tovarišu Francu Molusu ter pevcem, ki so Jožetovo poslednjo pot k naravi spremljali s pesmijo. Žena Sonja s hčerko Sonjo in ostalo sorodstvo. Rečicaob Savinji, 31. 8. 1982 ZAHVALA ob boleči izgubi Karla Vrečka so nam bili v uteho iskreni izrazi sožalja in pomoč pri spremljanju na njegovi zadnji poti. lzrekamo globoko zahvalo vsem dragim sosedom iz enojčkov ob Jezeru in ostalim v bližnjem naselju. DPO in KS Stara vas, Zvezi borcev Stara vas in občine Velenje, DO Rudnik Lignita Velenje, SOZD REK, ZC Velenie. TOZD Sološno zdravstvo in TOZD Zobozdravstvo. Topla zahvala velja njegovim ožjim bivšim sodelavcem, šjx>rtnemu kolektivuNK Rudarja, društvu upokojencev Titovo Velenje, ZTKS občine Velenje, medobčinski nogometni zvezi. Zahvaljujemo se pevskemu oktetu Rudar, rudarski godbi, častnim stražam in govornikoma. Iskrena zahvala vsem prijateljem in znancem ter vsem, ki ste s kakršno koli gesto počastili njegov spomin, grob pa zasuli s cvetjem. Žena Milka, hčerki Barbara in Mija z družinama Titovo Velenje, 7. 9. 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in ome Olge Vidovič roj. Lah se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje terji poklonili vence in cvetie. Hvala vsem sosedom za pomoč v dnevih žalosti, posebej družini Skorenšek za večletno pomoč ob njeni hudi bolezni. Hvala govorntkoma, duhovntku za opravljen obred, godbi Zarja terdr. Žubeijevi in Natkovi za večletno zdravljenje Žalujoči: mož Ivan, hčerka Sonja in sin Ivo z družinama, brat in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo in vsi, ki smo jo imeli radi. FOTOKRONIKA • FOTOKROHIKA • F0T0KR0M m • FOTOKRONIKA• FOTOKROMKA • FOTOKRON SPOMIN Z GORA — Velenjski planinci so se tudi za letošnji dan slovenskih planin-cev-slavijo ga vsako drugo nedeljo v septembru — zbrali v galeriji knjižnice v Titovem Velenju. Po kultumem programu, med katerim so se v pesmi besedi »sprehodili« po planinah in krajih, ki so jih obiskali letos, so odprli ra-zstavo z naslovom Spomin z gora člana njihove fotografske sekcije Romana Germadnika. ČEBELARSKA RAZSTAVA — V krajevni skupnosti Ravne so zaprli čebelarsko razstavo, ki je teden dni k kmetu Pečovniku privabljala številne obiskovalce. Razstavljeni izdelki so prikazovali življenje in delo čebelarjev ter nji-hovih neutrudnih prijateljic čebel. Prikazani so bili tudi nekdanji in sedanji postopki pridobi-vanja medu ter njegovih izvlečkov. OBIRANJE HMELJA — Pri obiranju hmelja v Gornji Savinjski dolini vsako leto priskočijo na pomoč tudi osnovnošolci. Njihova pomoč je potrebna na novih nasadih kjer strojno ob-iranjenimožno. Na nasadu na Pobrežjih so bili dobrodošli spretni prsti učenk in učencev osnovne šole Mozirje. DOBRO ZNANJE — Na sobotnem področ-nem tekmovanjujiionirskih in mladinskih ga-silskih desetin v Zalcu so mladinke gasilskega društva Gorica ob Dreti znova potrdile številne tekmovalne uspehe tega prizadevnega društva. V vaji s hidrantom so osvojile prvo mesto. Povedati velja, da so pionirke GD Pobrežje v kategoriji pionirk B zasedle prav tako odlično drugo mesto. Območno gasilsko tekmovanje Več kot 600 gasilcev Clani občinske 'gasilske zveze Velenje so vzorno organizirali v nedeljo na nogometnem igrišču ob Jezeru področno gasilsko tekmo-vanje. Udeležilo se ga je več kot 60 desetin iz občin celjskega območja. Tekmovali so fclani, članice in pa tudi gasilski veterani. Gasilci so pokazali dobro znanje, kar je naj-boljša potrditev, da so dobro pri-pravljeni za izpolnjevanje njihove-ga poslanstva, to je posredovanje v morebitnih požarih ali drugih nesrečah. Med člani do 30 let so bili naj-boljši gasilci iz Gorice ob Dreti. Pri članih nad 30 let je zmagala desetina GD Titovo Velenje, med industrijskimi gasilskimi društvi je bila najboljša pri članih do 30 let tekmovalna desetina Rek Ti-tovo Velenje, v isti kategoriji, vendar pa pri starosti nad 30 let pa so bili najboljši gasilci iz Zelezarne Štore. Pri članicah do 25 let so zmagale gasilke iz Šaleka, pri članicah nad 25 let pa gasilke iz Bevč. Med ženskami industrijskih gasilskih društev so največ točk nabrale ga-silke iz Slovenskih Konjic. Tekmo-vali so tudi veterani. Tu so zmagali gasilci iz Kozjega pred tekmovalci iz Gaberk. Med veterani industrij-skih gasilskih društev pa so prvo mesto osvojili gasilci tovarne usnja Šoštanj. Gasilke Saleka so se Izkazale tudi na področnem tekmovanju Veterani tovame usnja med tekmovanjem 17. medalj mladim velenjskim atletom Načrtno in strokovno delo trenerjev atletskega kluba Velenje se je bogato obrestovalo na sobotnem in nedelj-skem republiškem pionirskem prven-stvu v Novem mestu, saj so njihovi pi-onirji in pioniike osvojili največ medalj od vseh nastopajofih atletskih kolek-tivov v SRS. Med deklcti se je najboij izkazala NATASA KRENKER. Trim pohod na Graško goro V nedeljo, 19. septem-bra, bo komisija za šport in rekreacijo pri ZTKO Ve-lenje skupaj z velenjskim planinskim društvom or-ganizirala trim pohod na Graško goro. Začetek pohoda bo od 7. do 9. ure pred osnovno šolo Mihe Pintaija Toleda. Torej pot pod noge, za zdravo srce. Osvojila je kar pet zlatih medalj. Po-dobno se je izkazal pri fantih TINE ŠTAJNER, ki jeosvojil tri zlate in dve srebmi odllčji. V teku na 600 m pa je s fasom 1:25.5 postavil nov pionirski slovenski rekord. Tudi drugi mladi atleti so bili odlični. JOŠTOVA je osvojila srebmo kolajno, SILOV-ŠKOVA bronasto, VTIČEVA, LE-DNIKOVA, DOLINARJEVA in PODGORSKOVA pa so si pritekle zlate medalje v štafetah 4 x 100 in 4 x 300 m. Med fanti so odličja osvojili: ŽAUBI, zlato na 2000 m in srebmo na 1000 m. MATJAŽ pa bronasto na 100 m. V štafetah so zlate oziroma srebme kolajne osvojili še MATJAŽ, ŠTAJ-NER. Turnir za praznik Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Velenje bo organizirala ob letošnjem praz-niku občine Velenje športno sreča-nje ekip delovnih organizacij. To srečanje bodo pripravili 9. ok-tobra, ekipe pa bodo tekmovale v malem nogometu moški, v odbojki in kegljanju ženske in moški, za nameček pa bodo organizirali še trim kolesarjenje. Uspeh v prvenstvu, slabo za pokal Nogometaši Rudarja so v četrtem kolu gostovali v Kopru, kjer so pre-maeali donjače moštvo z 1:0. Zadetek je dosegel Celić že 16. minuti, nato pa so Velenjčani uspešno čuvali rezultat do konca tekme. Trenutno so nogometaši Rudarja na četrtem mestu s šestimi točkami. Vodi Mura, ki ima točko več. Med tednom so se nogometaši Rudarja v Ljubljani sestali s Slovanom v finalnem srečanju za jugoslovanski pokal na območju Slovenije. Domači igralci so bili veliko boliši in so zlahka zmagali s 4:1. V nedeljo bo gostoval na igrišču ob Jezeru trboveljski Rudar. Dobra igra Nogometaši Šmartnega ob Paki so v nedeljo na domačem igrišču iztržili obe točki. Premagali so ekipo Tabor Jadran z rezultatom 4:1, polčas 2:0. Za domačine so bili uspešni Prašnikar, ki je kar dvakrat premagal gostujočega vratarja, Podvratnik ter Božičevič. Gostje pa so dosegli častni zadetek iz enajstmetrovke. V prihodnjem kolu se bodo Šmarčani pomerili v Izoli s tamkajšnjo nogometno enajsterico, ki je njihov zelo neugoden nasprotnik. Tesno izgubili Rokometaši Šoštanja, ki sedaj na-stopajo v I. A zvezni rokometni ligi, za moške, so v prvem srečanju merili svoje moči v Umagu in se vmili praznik rok. Le za gol boljši (25:24) so bili njihovi nasprotniki, ekipa Istratu-rista. Tekmeca sta si bila ves čas v glavnem enakovredna. V obeh ekipah sta se najbolj izkazala vratarja. V prihodnjem kolu se bodo rokometaši Soštanja na domačem igrišču sestali z ekipo Moslavine. Visok poraz V drugem kolu v slovenski roko-metni ligi so igralke Šmartnega na domačem igrišču izgubile proti ekipi Drave z rezultatom 18:28, polčas 6:14. Gostje so si pridobile vodstvo v prvem đelu srečanja, saj je domača obramba popolnoma zatajila. V nadaljevanju srečanja so Šmarčanke zaigrale neko-liko bolje, vendar zamujene razlike niso mogle več nadoknaditi. V prihodnjem kolu se bodo Šmar-čanke pomerile z rokometašicami Iskre. Le zmagali Nogometaši Elkroja so pričakovali lahko zmago na domačem igrišču in se močno ušteli. Gostje so namreč zaigrali zelo dobro in požrtvovalno ter bili večji del srečanja povsem enako-vreden tekmec. Domačini so sicer! povedli takoj na začetku srečanja, tik pred odmorom pa je Čeh izkoristil napako domače obrambe in zlahka dosegel izenačujoči zadetek. Srečanje je bilo zanimivo tudi v nadaljevanju, domačinom pa je obe točki zagotovil najboljši igralec tekme Zeleznik, ki se je v 68. minuti najbolje znašel v gneči pred gostujočimi vrati in neubranljivo zadel mrežo (2:1). Karateisti vabijo Karate je v Šaleški dolini precej razšitjen šport. Člani velenjskega karate kluba želijo pritegniti v svoje vrste še več članov. Zato bodo organi-zirali petmesečni začetniški tečaj, v katerega se lahko vpiše vsak občan ne glede na starost in spol. Razdelili jih bodo v dve skupini. V starejši skupini bodo krajani starejši od petnajst let, v mlajši pa tisti, ki še niso dopolnili petnajst let. Tečaj bo dvakrat na teden, vodili ga bodo izkušeni karatei-sti kluba. Ob koncu bodo udeleženci tečaja opravili še preizkus znanja. Če bi radi spoznali skrivnosti kara-teja, se prijavite za tečaj. Vpisovali bodo 16., 17., 20. in 21. septembra v avli osnovne šole Mihe Pintra Toleda, in to vedno od 19. do 20. ure. Tudi kegljači V zaceli V začetku tega meseca so se zbrali na uvodni tekmi nove tekmovalne sezone kegljači celjskega območja. V drugo kplo regijskega prvenstva posamezni-kov za leto 1982 se je uvrstilo 56 na-jboljših tekmovalcev. Med njimi je bilo tudi osem kegljačev KK Partizan Šoštanj. Medtemje bilo v Celju tudi že tretje kolo, kjer se je v nadaljnje tek-movanje uvrstilo le 32 najbolje uvr-ščenih kegljačev po treh nastopih. Tudi v Celju so šoštanjski kegljači dobro branili barve svojega kluba, saj so se štirje uvrstili v naslednje kolo. Po treh nastopih je v vodstvu Kačič KK Celje z2.829 podrtimi keglji. VrsUii red šoštanjskih kegljačev pa je naslednji: 1 l.Raištet2^38 keeljev, 14. Križovnik 2.621.18. Zakeljšek 2.606 in 30. Glavić z 2.530 podrtimt keglji. Kotalkarji za naslove Na mestnem kotalkališču v Titovem Velenju je v zadnjem času nadvse živahno. Nismo še povsem pozabili na nedavno privlačno kotalkarsko revijo, na kateri so poleg domačih kotalkariev nastopili tudi goštje iz Italije, že ko- talkarsko drsalni klub iz Titovega Ve-lenja pripravlja novo prireditev. Po-jutrijšnjem, v soboto, bo na kotalkali-šču državno prvenstvo v kotalkanju za pioniije, pionirke, mladinke in mla-dince ter člani in članice. Uradna otvoritev prvenstva bo ob 15. uri. Tekmovanje bo nato trajalo do 18. ure. Ob tem času se bo začela enourna kotalkarska revija. Ob nje-nem koncu pa bodo slovesno razglasili rezultate državnega prvenstva. Velenjski kotalkarji in predstavniki vodstva kluba vabijo vse ljubitelje tega športa. da oreživite vsaidel sohotnega dne na tribunah kotalkališča. Tekmo^ vanje bo gotovo nadvse zanimrvo, saj bodo nastopili najboljši jugoslovanski kotalkaiji vseh starosti, enako pri-vlačna pa bo seveda tudi revija, ki bo ob koncu. Pridite, ne bo vam žal, po-udarjajo v velenjskem kotalkarskem klubu. Mokri nogomet Nogometno igro so vzljubili tudi gasilci. Ker je njihovo glavno orožje voda, jo bodo organizirali seveda temu primemo. V nedeljo, 19. sep-tembra, s pričetkom ob 14. uri se bosta prvič pomerili v gasilskem mokrem nogometu ekipi gasilcev iz Titovega VeTenja in Šoštanja. Tekma bo trajala dvakrat po 15 minut. Vsako moštvo bodo sestavljali šuije igralci, od tega vratar in trije napadalci, seveda vsi opremljeni z vodnimi curki. Tekmo. prepričani smo, da bo nadvse zanimiva, bo organizirala občinska gasilska zveza. ki ne bo pobirala vstopnine. Priporoča pa gledalcem da pridejo »na igrišče« pred Rdečo dvorano ustrezno oprem-ljeni. Zlasti je zaželjen dežnik. Košarkaški klub Elektra Z mladimi močmi Ljubitelji košarke v Šoštanju in Titovem Velenju gotovo niso bili zadovoljni z igro, še manj pa z uvrstitvami KK Elektra na zad-njem prvenstvu. Vzrokov za to je bilo več, najvažnejši pa je gotovo ta, da sta med prvenstvom zapu-stila moštvo dva trenerja (Luštrek iz Ljubljane in Kristan iz Titovega Velenja), tako da so igralci v dru-gem delu prvenstva nastopali brez trenerja. Odšla sta tudi brata Brez-nik, starejši Stane pa je bil glavni igralec v moštvu. Če k temu prište-jemo še bolj rekreativne in po-manjkljive treninge, nas tako sta-nje res ne more začuditi. Povsem drugače pa je s kadet-sko ekipo. Igralci pod vodstvom trenerja Hliša so zelo marljivi in njihovi rezultati v pretekli sezoni veliko obetajo. Takoj po prvenstvu so se sestali člani izvršnega odbora KK Elektra in sprejeli delovni program za novo sezono. Dogovorili so se, da bodo v starejšo ekipo vključili vse kadete, da bodo v prihodnje lahko tekmovali le tisti igralci, ki bodo redno trenirali in bodo vzgajali lastne igralce. Poudarili so, da bodo začeli organizirano delo v šolah ter kasneje s pionirskimi selekcijami. To je najboljša pot do množičnosti in večjih uspehov. Upamo lahko samo, da na tej poti ne bo preveč ovinkov. F. Cerar Kaže, da so v Soštanjski Elektrl resno zastavfli delo. Vabfln se je odzvalo precej mladih, ki medtem že marljivo trenirajo. Še vedno pa rabijo pionirje, da pridejo v telovadnico solidamosti v Šoštanj in se'jim pri-družijo. ZLATARNE • CELJE Obiščite prodajalni ZLATARN CELJE V Titovem Velenju, Šaleška 19/a in v Slovenj Gradcu, Meškova 12 Prepričajte se o bogati izbiri vseh vrst zlateganakitaz dragim in poldragim sintetičnim kamenjem ter drugih izdelkov iz zlata, srebrnega nakita in ur. Za obisk in nakup se priporočajo ZLATARNE CELJE