Leto LXV1I_Polhih« T toioTinL f LJubljani, v sredo, dne 6. seplembra 1939 fiev. 203 i Cena 2 din Naročnica mesečno 23 Din. za možem« stro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111 VENEC Telefoni nredniitva la aprave: 4041, 4 v defenzivi. Poljske čete, ki so preganjale sovražnika, so ujele veliko število Nemcev. Omeniti je treba učinkovit protinapad poljskih čet proti nemškim motoriziranim enotam, ki so se v južni Poljski premikale v smeri proti Bijelicu. Sovražnik je pustil na bojišču veliko število tankov in avtomobilov, katerih posadko so Poljaki ujeli, število ujetnikov je veliko. Varšava, 5. sept. AA. Pat. Boji na juinem Poljskem in v poznanski pokrajini se nadaljujejo. Hitri sunki poljskih tet proti nemški meji so povzrotili zmedo v nemških tetah. Pri preganjanju sovražnika so naše tete ujele veliko število Nemcev. Zabeležen je močan protinapad na nemške motorizirane oddelke, ki so prodirali v Juini Poljski r pokrnjini Rjprecza. Snrrninik je pustil na bojištu veliko število tankov. Število ujetnikov je veliko. Varšava, 5. septembra. A A. Pet. Danes opoldne je vlada izdala tale proglas: Vlada poljske republike poziva vse državljane, nai ohranijo mir v trenutku, ko položaj zahteva potrebne preventivne ukrepe. Vlada zagotavlja prebivalstvu, da bo izvedla delo državne obrambe do konra po ukazih vrhovnega šela Poljske in njenih zaveznikov. Berlin, 5. sept. b. Dopisnik »Associated Pres-sar poroča, da je poljsko letalstvo uspešno napadlo nekaj nemških mest v okolici Oderbeitsrha v nemški gornji Šleziji. Varšava, 5. eept. c. Pat poroča, da boji v .južni Poljski in na Poznanjskem še trajajo. Prodiranje poljskih čet je presenetilo nemške oddelke. Poljaki so ujeli mnogo Nemcev. Na južnem Poljskem so poljski oddelki izvedli uspešen protinapad proti nemški motorizirani diviziji, ki je prodirala v poljsko ozemlje. Poljaki so jo ustavili, ujele mnogo Nemcev in zaplenile mnogo tankov. Poljaki zapustili Bidgošč Paril. 5. eept. b. Franrosko vojno ministrstvo je objavilo sledeče uradno poročilo: Poljsko poslaništvo v Parizu je »poročilo, da so morale poljske vojaške sile izprazniti mesti Grudziadz in Bidgoszcz v Pomorju. Obe me*ti ležita med Gy-ranyjo in vzhodno Prosijo. Poljska konjenica pa je uspešno prodrla v notranjost vzhodne Prusije, kjer se nadaljujejo srditi boji. Nemška poročila Berlin, 5. sept. A A. Nemške čete, ki hitro napredujejo na jugu Poljske, prihajajoč iz Šlezije, so ujele že okoli 15.000 nioi. Poljaki se umikajo iz Krakova proti severu. Nemške čete takoj sledijo Poljakom, ki se skoro nikjer ne upirajo. Berlin. 5. septembra. A A. DNB. Nemške čete prodirajo na Poljskem tako hitro, da se jim je večkrat posrečilo ujeti celo častnike iz poljskih štabov. Včeraj je nek oddelek tako naglo napredoval, da je ujel celo generala — poveljnika poljske divizije. Berlin. 5. sept. AA. DNB. Prebivalstvo v zasedenih krajih ponovno opravlja svoje vsakdanje delo. Med poljsko vojsko je nastala panika, ter se hitro umika. Prihod Hitlerja v prvo bojno črto je povzročil veliko navdušenje med četami. Berlin, 5. sept. AA. DNB. V prvih treh dneh poljsko-nemških bojev so nemške čete prodrle 100 kilometrov v sovražno ozemlje. Posamezni nemški oddelki so napredovali kljub stalnemu odporu sovražnika in kljub slabim cestam po 30 km na dan. K temu uspehu je mnogo pomagalo delovanje letalstva in njegovo tesno sodelovanje s četami. Berlin, 5. sept. AA. DNB. >Dor deutsche Dienst« ponovno piše o lažnjivih vesteh varšavskega radia, da so Poljaki sestrelili 04 nemških letal, medtem ko so jih sami izgubili samo 12. Čuditi se je treba, čemu nai služijo take netočne vesti, ko se ve, da je nemška vojska praktično že uničila poljsko letalstvo. V toku 2 dni ie bila poljska mornarica, ki so io toliko hvalili, popolnoma premagana s strani nemškega letalstva. Takorekoč vsa poljska letališča so razrušena. Zračni prostor poljskega letalstva pripada sedaj nemškemu letalstvu, ki uspešno podpira prodiranje nemških čet na vseh bojiščih. Nemško letalstvo je istotako uničilo vse poljske vojaške objekte, skladišča in transporte. Nemška mornarica je uspešno sodelovala pri uničenju poljske mornarice v kolikor poljske vojne ladje niso bežale pred njo. Naše izgube so minimalne. V zvezi s tem priporočamo, da bi vse nevtralne države, predno objavijo te lažne poljske vesti, poslale svoje ljudi, ki bi z nemškimi letali leteli nad Poljsko ter tako imeli priliko osebno prepričati se, kaj je nemška oborožena sila tam dosegla. Berlin, 5. septembra. A A. DNB. Nemške pomorske sile so uničile danes pred gdanskim zalivom tretjo poljsko podmornico. Berlin. 5. sept. A A. DNB. Industrijska pokrajina v vzhodni Gornji šleziji je zdai po večini zasedena z nemškimi četami. Večina industrijskih naprav je nepoškodovana padla v nemške roke. Dunaj. 5. sept. c. Nemško vojno poročilo pravi, da so nemške čete zasedle Katovice in Konigs-hiitte. glavni industrijski središči Gornje Šlezije. Vsa poljska Gornja Šlezija je zasedena in nemško poročilo pravi, da industrija ni preveč poškodovana, ker Poljaki niso imeli časa porušiti glavnih industrijskih središč. Berlin. S. sept. c. Nemška letala vozijo v zaledje poljskih čel nemške oddelke, ki pristajajo s padali. Tako je včeraj pristalo na poljskem ozemlju s padali 31 emških vojakov. Poljaki pa so jih proglasili za vohune in kot vohune so jih takoj postrelili. Nemški pristojni krogi poudarjajo, da to postopanje ni bilo pravilno in ie v nasprotju z določili mednarodnega prava. S padali so pristali samo nemški vojaki in bi morali znjimi postopati kot jetniki ne pa da so jih kot vohune postrelili. Danska v ognju letalskih bomb Kodanj, 4. septembra. A A. Havas: V zvezi z bombardiranjem Esbjerga s strani nekega neznanega letala, ugotavlja agencija Ricau, da je neznano letalo vrglo štiri bombe, od katerih je samo ena eksplodirala. Do zdaj je bilo ugotovljeno. da je bilo tO oseb ranjenih, od teh 4 težko. Kopenhagen, 5. septembra, b. Danski zunanji minister je sprejel danes najprej nemškega, nato pa britanskega poslanika ter protestiral proti bombardiranju danskega področja. Britanski veleposlanik je odločno zavrnil nemško trditev, da gre za angleško provokafijo. Dejal je, da angleška vlada lahko čiste vesti pričakuje preiskavo odpadkov bomb, ki bo ugotovila, da ne gre za angleške letalske napade. Zagrebška vrem. napoved: Oblačno s krajevnimi padavinami. Zemuntka vrem. napoved: V zahodni polovici države se bo pooblačilo in bo ponekod deževalo. Na vzhodu bo prevladovalo jasno vreme z zmerno kosavo v 1'odonavju. K položaju Kljub silnemu prizadevanju Sv. Stolice In predsednika ameriških Združenih držav g. Hoose-velta je Evropa zagazila v novo vojno tragedijo. Vsi napori onih, ki jih skrbi usoda človeštvo, gredo acdaj za tem, da bi se vojska omejila na štiri velesile, ki so že doseduj v vojnem stanju: Nemčijo, Poljsko, Francijo in Veliko Britanijo. Pri vseh srednjih in malih evropskih državah prevladuje trdna volja ostati izven krvavvga me-teža. Druga za drugo izjavljajo, da žele ostati nevtralne in bi segle po orožju le, če bi kdo neposredno ogrožal njih ozemlje. Nevtralnost velikega števila evropskih držav bo v nadaljnem političnem razvoju gotovo zelo važen činitelj. Razumljivo pa je, da so tudi nevtralii do neke stopnje v vojaški pripravljenosti. Kajti, tudi če samo ena hiša gori v vasi, bodo vsi pametni in previdni gospodarji ukrenili vse potrebno, da požar ne objame še njihove strehe. Druga velesila ositča, Italija, tudi do sedaj še ni segla po orožju. Ne vemo, kakšni so njeni nameni. Gotovo pa je, da se je g. Mussolini mnogo prizadeval, da ne pride v sedanjem trenutku do vojske, ker j« mislil, da bi so s konferenco petih velesil pnljsko-nemški spor mogel rešiti za zeleno mizo. Hitler se je v javni brzojavki tudi Mussoliniju zahvalil za vso dosedanjo diplomatično pomoč in tudi za ono, kar bo šef fašistične Italije za skupno stvar osišča storil v bodoče. Zato je verjetno, da bo italijanska diplomacija v započetem smislu še tudi naprej delala. Hitler je bil mnenja, da zaenkrat vojaško pomoči svojega italijanskega zaveznika ne potrebuje. 1 oda takrat še ni imel vojne napovedi od strani Velike Britanije in Francije. Pa tudi poslej more Italija biti Nemčiji dragocen zaveznik, tudi če ne seže po orožju. Italija, ki ne bi bila v vojnem stanju, bi imela slej ko prej odprta vsa morja in bi svoji severni zaveznici mogla nabavljati vse one surovine, ki so vojujoči Nemčiji potrebne. To bi utegnilo Nemčiji še več koristiti, kakor pa če se tudi Italija zaplete v vojno. Kazen tega more vsa italijanska vojna industrija delati za nemško armado, ne da bi bila izpostav-sjena sovražnim napadom. Med tem pa je vojska med Nemci in Poljaki že v polnem teku. Takoj spočetka bojev se je pokazalo, da je prva velika slabost Poljske njena skrajno slaba strateška meja napram Nemčiji, ki se je še poslabšala v trenutku, ko so Nemci zasedli Slovaško. Nemški generali so izrabili strateško prednost, ki jo jim daje že sama meja, ki tako rekoč od severa in Juga objema Poljsko. Zato je glavni udarec nemških armad sledil od severa in juga: Na severu prodirajo nemške divizije iz Vzhodne Prusije čez Mlavo v smeri proti Varšavi in iz Pomorjanske čez koridor na Vislo. Na Jugu pa so napravile sunek čez Karpate, posebno pa se prizadevajo, da čim prej zasedejo glavno poljsko industrijsko ozemlje v Šleziji. To se jim je z zasedbo Katovic deloma tudi posrečilo. In to je druga velika slabost Poljske, da ima svojo poglavitno industrijo tako rekoč na nemški meji. Ako se nemški armadi posreči spraviti trdno v svoje roke prevažno industrijsko ozemlje jugozapadne Poljske, bo poljska obrambna sila bistveno prizadeta, brez ozira na to, da je zmanjšana verjetnost udora poljskih armad na Češko in Moravsko. Razumljivo, da zato divjajo v šlezijskem kotu najhujši boji, ki tudi po polj *kem uradnem poročilu potekajo zaenkrat v prilog Nemcev. Iz vojnih poročil Je razvidno, da Nemci operirajo veliko z mehaničnim orožjem, da imajo posebno veliko tankov in pa mogočno letalstvo, in to je tretja slabost poljske vojske. Poljsko letalstvo je mnogo, mnogo šibkejše in tudi tankov jim primanjkuje. Poročila javljajo o neprestanih napadih nemškega letalstva na poljsko zaledje in Poljaki priznavajo, da jim to dela veliko škodo. Brez ozira na človeške žrtve uničujejo Nemci tovarne. letališča, železnice, mostove in tako preprečujejo oskrbo in nemoteno premikanje poljskih armad. Letalo more postati strahovito in tudi zmagovito napadalno orožje kakor se je videlo v Abesiniji, ako ni primernega protiorožja, kakor smo opazovali v španski državljanski vojski. Poljaki zaenkrat nimajo dovolj učinkovitega protiorožja. Samo letalstvo zapadnih velesil, ki bi se bojevalo na poljskem ozemlju, bi jim moglo hiti v učinkovito pomoč. Moč Poljakov pa je hrabrost njihove pehote, ki se proti velikanski premoči ljudi in orožja junaško bije in mestoma celo prehaja v protinapad. Celo nemška poročila priznavajo, da je gotove objekte bilo mogočo osvojiti šole po izredno hudih bojih. Poljske čete so žilave in vztrajne, prežete so duha slavne tradicije in narodnega ponosa, kakor ga pozna malo kateri narod. Borba z njimi tudi hrabri in najpopolnejšo tehnično opremljeni nemški armadi ne bo lahka. Jasno pa je, da dolgo Poljaki pred tolikšno premočjo ne bodo mogli zdržati, ako jim zapadni zavezniki hitro in učinkovito ne pomagajo. Ta pomoč pa je dosedaj še zelo oprezna in komaj opazijiva. Ako ne pride hitro, utegne priti prepozno. Jugoslavija - nevtralna Vsi se moramo prilagoditi temu stališču Naša vlada Je v svoji objavi, ki Jo je priobčil včerajšnji »Slovenec«, zavzela jasno stališče glede zadržanja jugoslovanske države v mednarodnem položaju, ki je zadnje dni nastopil. Vladna izjava pravi, da bo jugoslovanska vlada »dosledno izvajala načela avoje dosedanje politike« in da bo potemtakem ostala nevtralna pri vseh sporih, ki se tičejo neodvisnosti in nedotakljivosti države. Razumljivo je, da je sveta dolžnost vseh državljanov, da se tej odločitvi onih, ki vodijo usodo države v teh težkih trenutkih, vsi radevolje podvržemo in da tem smernicam, ki veljajo za državo in njeno politiko, prilagodimo tudi svoje zasebno in javno Življenje. Nevtralnost zahteva, da sledimo vsem usodepolnim dogodkom z mirom in nepristransko hladnokrvnostjo. Zato naj se javnost zadrži tako, da bo izostajalo vsako izražanje simpatij ali antipatij do katerekoli druge države. Največjo pozornost pa moramo v teh hudih časih posvetiti zamotanemu razvoju našega gospodarskega življenja in je predvsem na tem po- lju potrebna največja disciplina. Opuščajmo vse, kar bi škodovalo normalnemu gospodarskemu življenju. Nobenega povoda ni — lo je (reba posebej poudariti — da bi se kdo hotel čezmerno zalagati z živežem ali z drugimi življenjskimi potrebščinami. Opozoriti moramo v tej zvezi tudi na to, da je po zakonu o pobijanju draginje življenjskih potrebščin najstrožje kaznovano brezvestno špekuliranje ter kupičenje življenjskih potrebščin za to, da bi se mogla blagu zvišati cena. Prodajalcem je najstrožje prepovedano zahtevati za blago višje cene. kot so one, ki jamčijo za običajni trgovski dobiček. Prepovedana je nadalje preprodaja in špekuliranje, ki imata namen podraževati cene življenjskim potrebščinam. Resna doba, v katero je stopilo človeštvo, nalaga vsakemu izmed nas nove dolžnosti. Sloga mora biti naše geslo, Sloga okrog našega vladarja in našega kraljevskega doma slavnih Kara-džordževičev. V slogi zaupajmo v vrhovno državno vodstvo. Tako bo Jugoslavija brez hudih posledic prebrodila dobo viharjev, ki že divjajo onstran njenih meja. Kraljev rojstni dan v Belgradu Belgrad, B. sept. m. Za jutrišnji kraljevi rojstni dan je belgrajska mestna občina razkošno okrasila vse glavne ulice, lllice so sijajno razsvetljene z žarnicami in reflektorji v državnih barvah. Državna in samoupravna poslopja so že dailes razobesila državne zastave. Isto so storili tudi privatniki. Nekateri so poleg državnih razobesili tudi srbsko narodno zastavo. Na čast kraljevemu rojstnemu dnevu Ima občinski odbor nocoj slavnostno sejo. Ulice so polne ljudstva, ki občuduje krasno razsvetljeno mesto. Povsod vlada pravo slavnostno razpoloženje. , Jutri bodo po vseh cerkvah in molilnicah slovesne zahvalne službe božje, katerih se bodo udeležili poleg članov kraljevskega doma, vlade, generalitete in ostalih visokih državnih funkcionarjev tudi člani diplomatskega zbora. Zaradi zunanjepolitične situacije je za nocoj odpovedana bakljada in za jutri revija Čet na Banjici. Vse proslave so omejene na zahvalne službe božjo v cerkvah. Dr. Korošec v Belgradu V Belgrad. 5. septembra, m. Predsednik senata dr. Anton Korošec je prispel v Belgrad. Belgrajski velesejem — odložen Belgrad, 5. septembra. A A. Ker Je belgrajski velesejem odložen, je generalno ravnateljstvo državnih Železnic razveljavilo odobreno vozno olajšavo na železnicah za obiskovalce tega sejm$. Osebne novica Belgrad, 5. sept m. Z odlokom socialnega ministra je postavljen za sekuhdarriegk ždtšfvhika državne bolnišnice r.H duševne bolezni v Ljubljani na Studencu v 8. skupini dr. Bogomir Magajna, uradniški pripravnik iste bolnišnice. Za sekundarno zdravnico za ženske bolezni v Ljubljani je postavljena dr. Štefanija Divjak, uradniška pripravnica iste bolnišnice. Odlikovanja Belgrad. 5. sept m. Za jutrišnji kraljev rojstni dan je bila na predlog ministrstev odlikovana cela vrsta višjih državnih uradnikov. V resoru gradb. ministrstva so med drugimi odlikovani: i redom bv. Save 3. stopnje: inž. Gvido Kulič, načelnik elektrostrojnega oddelka, Anton Končan, član izvršilnega odbora Priviligirane agrarne banke, inž. Franc Rueh, načelnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Z redom Belega orla 5. stopnje: inž. Tine Vončina, kabinetni šef g. ministra dr. Kreka. Z Jugoslovansko krono 4. stopnje: inž. Leo Mencinger, tehnični višji svetnik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani; inž. Ubald Na-sinbeni, pooblaščeni inženir iz Maribora; dr. Josip Tomšič, okrajni načelnik v Krškem. Z redom sv. Save 4. stopnje: inž. Janko Ku-kovec, tehnični višji svetnik v Novem mestu; dr. Josip Stol f a, višji tehnični svetnik na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubliani; Matevž Zi-herl, načelnik restnega odbora v Škofii Loki; Blaž Pristovšek, Član cestnega odbora v Celju; Anton Rojina, mizarski mojster v Ljubljani. Z redom Jugoslovanske krone R. stopnje: Inž. Ivan Kodlušek, tehnični višji pristav na hanski upravi v Ljuhljani; Karel Česen, župan v Kranju; Ferdo Hartner, župan v Murski Soboti; Ivan šoli, župan v Slovenskih Konjicah; Franc Slavič, žu- Francija ima 2 milijona vojakov iz svojih kolonij sedanji francoski kolonialni minister Mandel | se prispevale svoj del čet za obrambo Francije Georges je v aprilu leta 1938 prevzel kolonialno Kolonialna vojska ima sedaj dva milijona vojakov! Med svetovno vojno, ko francoski kolonialni Imperij še ni bil tolik, so kolonije dale Francozom naslednje število vojakov: Zapadna francoska Afrika 130.000 mož, Indokina 40.000, Madagascar 40.000, Antili 86.000, Somalija 2500 in kolonije v Pacificu 1500 mož. Sedaj ima Francija v kolonijah vsaj dva milijona vojakov. Tisti del, ki prihaja v postev za obrambo v Evropi, so po marčni češki krizi Francozi že izvozili v Evropo in so v zadnjih mesecih te kolonialne čete že zasedle postojanke, predvideno zanje oh meji. Vsa la kolonialna vojska ima na čelu odlične francoske generale in sposobno člane francoskega generalnega štaba. Borba za to kolonialno vojsko se je začela že dolgo pred izbruhom sedanjih sovražnosti. Tako poročajo sedaj francoski listi, da sta francoska in angleška protivohunska služba odkrili načrt, ko se je govorilo o tem, da je treba Francozom takoj ob izbruhu sovražnosti odvzeti otok Martinique. Ta otok bi naj bil zaseden iz oporišča na Venezueli in od tam hi se naj nato razvila borba v smeri proti Panami in Zedinjenim državam, če hI Zedinjcne države vstopile v vojno. ministrstvo. Mandel je znan kot zelo odločen in strog mož — v vsej svetovni vojni je bil osebni tajnik pokojnega Clemenceauja in se je navzel precej njegovih navad v delu in obravnavanju ljudi. Brž ko je prišel v kolonialno ministrstvo, je sklical vse glavne voditelje in načelnike ministrstva in jih vprašal, koliko vojakov bi Francija lahko zbrala iz svojih kolonij. Odgovorili so mu, da največ 500.000. Mandel je zavrnil to številko, čel da imperij, kjer živi 10O milijonov ljudi, more pač dati francoski vojski večjo armado. Ukazal je takoj, da morajo vojaško dolžnost in izobrazi« raztegniti na dva milijona obveznikov v kolonijah. Med svetovno vojno je Francija izvozila iz svojih kolonij na evropska bojišča 345.000 mož, v Franciji pa se je borilo vsega 275.000 mož te armade. Mandel je kolonialno ministrstvo razdelil v dva odseka, v upravnega in vojaškega. Celo kolonialno ministrstvo je postalo deloma tudi vojno ministrstvo. Od Daladiera je Mandel zahteval najsposobnejšega generala iz vojnega ministrstva — generala BOhrerja, ki se je preselil v kolonialno ministrstvo in tam organiziral generalni štab bodoče velike francoske kolonialne armade. Pred kolonialne ministrstvo so postavili poslej vojaške straže. V kolonijah so reorganizirali vojsko tako. da hj se lahko kolonije same hranile in da bi lahko pan v Ljutomeru; Franc Martinčič, ključavničarski mojster, Ljubljana; Konrad Gologranc iz Celja; Karel Kavka, tesarski mojster iz Ljubljane; Franc Videl, župan iz št. Jerneja; Anton Marinčič, župan v Škocijanu; inž. Jože Likar, župan iz Kostanjevice; Henrik Lazarini, župan iz Krškega; dr. Julij Urgelj, upravnik bolnišnice v Krškem; Franc Crkovnik. župnik v Št. Jerneju; dr. Peter Jereb, notar v Radečah; Ignacij Škoda, župnik v Škocijanu; Janko Dolenc, župnik v Trebelnem; Janez Sladič, župnik v Mokronogu; Anton Lovšin, župnik v Radečah; Franc Golob, dekan v Kostanjevici ob Krki; Andrej Župan, župnik v Sv. Križu pri Krškem; Peter Flejnik, župnik v Št. Kupe rtu. X redom sv. Save B. stopnje: Ignacij Petje, šolski nadzornik v Krškem; Franc Vodopivec, načelnik cestnega odbora v Krškem; Jože Rozman, župan v Radečah; Leopold Grebene, župan v Trebelnem; Jože Mausar, župan v Št. Rupertu; Jože Žnidarčič, župan v Studencih; Franc Star, župan v Leskovcu pri Krškem; Josip Mlakar, župan Bohinjske Srednje vasi; Friderik Irkolič, župan v Veliki Nedelji; Janez Trkov, župan v Dobrunjah; Cengle Matevž, župan v Ribnici; Janez Košumar, župan v Železnikih; Janez Urbas, župan v Selnici ob Dravi; Alojz Zorenč, član banskega sveta iz Št. Petra pod Svetimi gorami: Franc Šibar, tajnik cestnega odbora v Celju; Štefan Močnik, cestni nadzornik v Celju; dr. Jure Dolenc, tajnik v kabinetu gradbenega ministrstva. Z zlato medaljo za vestno službo: Miha Luk-man, cestni nadzornik v Celju: Miroslav Valjevec, cestni nadzornik v Ljubljani; Gabrijel Horvat, Šofer banske uprave v Llubljani; Avgust Buh, šef tehničnega razdelka v Kranju; Jože Šinkovec, cestar v Ljubljani. S srebrno kolajno za vestno službo: Franc Bukovec, Alojzij Banič, Josip Krevs, Ignacij Zupančič, cestarji v Novem mestu; Ivan Donat, Luka Tom, cestarja iz Ljubljane; Miha Stenovec, Franc Drenovec. Anton Eržen, cestarji iz Kranja; Anton Herič, Anton Zaplotnik, Boštjan Oblak, cestarj iz Maribora. Belgrad, 5. sept. m. Vojno ministrstvo razpisuje natečaj za vojaško koračnico, ki bo ustrezala potrebam vojske pri defiliranju čet na revijah in paradah. Rok za izročitev koračnice s celim orkestralnim elaboratom je določen do 1. aprila 1940. Urejanje Hrvatske banovine Hrvatski ban Je zdaj razpustil vse občinske svete tudi v bivši primorski banovini ter v osmih občinah vrbaske, drinske in donavske banovine. Likvidacija primorske banovine je poverjena han-skemu svetniku Sipiriču. Hrvatska banska uprava bo verjetno ukinila dosedanje načelnike, njihove posle pa bodo vršili predstojniki oddelkov, današnji načelniki pa bodo njihovi referenti oziroma svetovalci. Mesta predstojnikov oddelkov bodo poverjena najbrž političnim osebam. Na kraljevi rojstni dan bodo na palačah hrvatske banovinske uprave visele po novi odredbi na desni strani od državne zastave hrvatske. Za šefa kabineta hrvatskega bana je imenovan dosedanji okrajni glavar v Sisku Vladimir Šipus, ki je banov «o?olec. Bil je eden ižmed redkih okrajnih glavarjev na Hrvatskem, ki je delal v soglasju z ljudstvom in mu v težkih časih pomagal. Nevtralne ostanejo Romunija Bukareita, 5. septembra. AA. Rador: Ministrski svet j« imel snoči pod predeedništvom Cali-nesca sejo ter po Calincscovcm poročilu ugotovil, da vlada v vcej državi popoln mir, ki ga preveva edinstvo naroda. Narodne manjšine se udeležujejo ritma državnega življenja. Rešitev vprašanja pripadnikov ihanjšin in vprašanja cerkvenih šol je določil Sorocognadu ter ugotovil, da vlada vodi pravilno politiko v tem pogledu. Glede zunanje politike je vlada sklenila ohraniti še nadalje miroljubno stališče nadaljujoč dobre o d -noš a je s sosedi. V tem duhu vlada obnavlja predlog pakta o nenapadanju ter budno varuje državne koristi. Vlada je ukrenila vse potrebno za primer potrebe zaščite mej. Bukarešta, 5. septembra, b. Zaradi negotovosti o namerah Rusije je kralj Karel izdal nalog za nadabno mobilizacijo 250.000 rezervistov, tako da ima Romunija danes pod orožjem 1 milijon vojakov. Bolgarija Sofija, 5. septembra AA. Bolgarska telegrafska agencija: Sofijski radio poroča v zvezi z novo vojno, da Bolgarija spremlja dogodke, ki eo vrgli Evropo ponovno v kri, nepristransko ln brez sovraštva ter z močno voljo ohraniti mir in z jekleno odločnostjo braniti 6vojo zemljo. Radio je nato poročal o dolžnosti bolgarskega kmeta, ki obstoja sedaj v tem, da mirno pospravi žetev Ln plodove svojega dela. Nato je pozval vse Bolgare, da se zberejo v popolno skupnost, v eno dušo in eno voljo v popolnem zaupanju okoli kralja in prepričanju, da država in vlada varujeta z vso opreznostjo usodo države. Na kraju se poziva kjudst vo, da hladnokrvno nadaljuje delo za mate* rialni in kulturni napredek Bolgarije, ki je združena v modri politiki miru in nevtralnosti. Japonska Tokio, 5. septembra. AA. DNB: Ministrekl predsednik Abe je dal izjavo o položaju v Evropi. V njej je med drugim dejal, da 6e Japonska ne bo vmešavala v spore, ki so izbruhnili v Evropi. Japonska bo svoje sile zbirala za poravnavo spora na Kitajskem. * Čile Santiago de Chlle, 5. septembra. AA. Havas: Predsednik republike Aguire Cerda je objavil uradno izjavo, da bo republika Čile ostala strogo nevtralna. Stališče Slovaške Bratislava, 5. septembra. AA. DNB: Pri velikih' manifestacijah v Aitsolu, katere ee je udeležilo 20.000 ljudi, je govoril tudi slovaški zunanji minister Durčanski. Med drugim je dejal, da se bo z usodo Evrope odločila tudi usoda Slovaške. Slovaški narod odločno stoji na strani Nemčije. Drobne novice London, 5. septembra, b. Nepalska vlada je ponudila Veliki Britaniji 8000 mož za vojno službo v Indiji. Berlin, 5. septembra. AA. DNB: Veleposlanika Anglije in Francije sta dala pred odhodom nemške prestolnice izjavo, da bosta njuni državi spdStBVali zakone človečanstva. Ženeva, 5. septembra. AA. Reuter: Generalni tajnik zveze narodov je prejel brzojavko od angleške vlade, ki predlaga, da se preloži seja Zver.e narodov, ki bi morala biti prihodnji ponedeljek. Newyork, 5. septembra. AA. Havas: Mornariško ministrstvo in pomorska komisija 6ta poslala po radiu navodila vsem ameriškim ladjam, kako se morajo pri svoji vožnji ravnati. Ladjam svetujejo, naj narede ameriške zastave na vseh poveljniških mostovih in na bokih ladie od daleč vidne in naj jih ponoči osvetle z reflektorji. Kodanj, 5 septembra. AA. DNB: Od ponoči je ustavljen zasebni avtomobilski promet. Pojasnilo JNS Belgrad, 5. septembra, m. V Belgradu se je danes sestal ožji glavni odbor JNS ter razpravljal o položaju, ki je nastal po sklenitvi sporazuma s Hrvati. V svojem obvestilu, ki ga je vodstvo stranke izdalo za javnost, JNS poudarja, da morajo vse spremembe ustave, izvršene po čl. 116, dobiti naknadno potrdilo narodnega predstavništva. Isto-tako JNS smatra, da bi se moralo končnoveljavno rešiti že sedaj vprašanje obsega področja in kom-pelence Banovine Hrvatske. Končno stališče do sporazuma s Hrvati bo JNS zavzela šele na «eii širšega glavnega odbora, ki bo 17. septembra. Položaj v Italiji Nova poročila o Mussolinijevih načrtih Vojno-gospodarslci ukrepi po vsej Italiji Amsterdam, 5, septembra. AA. Havas: Ker «o se nad ozemljem srednje Holandije pojavila letala neznane narodnosti, je protiletalsko topništvo zabelo nanie streliati. Rim, 5. sepfemhra. A A. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Mussolini nadaljuje svoje miroljubne napore ter jih bo izvajal do zadnje ure. S ponosom se lahko prečita današnje obvestilo, iz katerega se vidi, kaj je Mussolini vse napravil za mir. Kakor vedno, ima Mussolini tudi sedaj pred očmi višje poglede. Mussolini je točno zadel, ko je trdil, da so odredbe versajske pogodbe vsega krive, ker povzročajo zmede v Evropi. Pokazal je tudi pot, po kateri je mogoče priti iz tega nevarnega položaja Potrebno je, da se ponovno proučijo členi versajske pogodbe, ki so 20 let povzročali stalne krize. Mussolini je predlagal, da se skliče za 5. september mednarodna konferenca Prepričani smo, da bi se našla trajna in častna rešitev vseh spornih vprašanj, če hi se bili Chamberlain, Daladier, Hitler in drugi predstavniki sestali nekje z Mussolinijem. V -vsej Evropi hi nastalo olajšanje. Zavladal bi nov red na našem kontinentu in življenje bi dobilo polet na vseh področjih. Namesto vsega tega so objavljajo komunikeji o vojni. Rim. 5. septembra, b. Tukajšnji listi v poročilih iz Belgrada objavljajo tekst odločitve jugoslovanske vlade o nevtralnosti Jugoslavije. »Giornale dltaliac poudarja, da Jugoslavija pozdravlja miroljubno stališče Italije in odobrava italijanski postopek. »Piccolo« pravi, da je italijansko stališče naletelo na veliko razumevanje v Jugoslaviji, ker tam smatrajo, da bo to znatno vplivalo na ureditev položaja na Balkanu in da se bodo balkanske države orientirale prav tako kakor Rim in Belgrad. Rim. 5. septembra. A A. Štefani: »Messaggero« piše o sklenitvi nenapadalne pogodbe med Italijo in Sovjetsko Rusijo meseca septembra 1933. List pripominja, da se danes zbuja spomin na to stran diplomatske zgodovine in hoče pokazati na dejstvo, da je bila Italija prvi narod, ki je Sovjetsko Rusijo privedel k evropskemu sodelovanju. Pravi, da ta pogodba pomeni v tem času odkrito in lojalno manifestacijo duha sporazuma in sodelovanja med narodi za razvoj skupnega dela in obrambe miru. Rim. 5. septembra. A A. Štefani: Da se omeji potrošnja celuloze v papirnicah, bodo od sobote 0. septembra dnevniki izhajali samo na 4 straneh. Rim, 5. septembra. A A. Štefani: Sprejet je sklep, da se začenši od nocoj vse restavracije, kavarne, bari in gledališča zapirajo opolnoči. Rim, 5. septembra. A A. Štefani: Po prepovedi prometa z zasebnimi avtomobili se je pojavilo na rimskih ulicah znatno večje število kolesarjev V dveh dneh se je število kolesarjev v Rimu podvojilo. 1 Newyork, 5. septembra. A A. Štefani: List! s simpatijami poudarjajo ponovno vzpostavitev službe na italijanskih pomorskih progah. V kratkem bo odplula iz Genove prekooceanska ladja >Rex< v Newyork. To tolmačijo kot uamero Italije, da ostane izven spopadov. Budimpešta. 5. septembra, b. »United Press« poroča, da male evropske države s pozornostjo gledajo danes na Italijo, ki ima v rokah odločitev, če ostane nevtralna ali se bo vmešala v ?ed?,nj'.pl).or- V Jugoslaviji, Romuniji, Bolgariji in Určiji je želja za mirom zelo močna, vendar pa diplomalj teh držav poudarjajo, da je njih stališče odvisno v glavnem od stališča Italije. Boji na zapadni fronti Angleški bombniki so dvakrat bombardirali nemške bojne luke. - Francoski generalni štab poroča, da se vse razvija po načrtu Na zapadni fronti uradna poročila generalnih štabov molčijo ali pa so silno redkobesedna. Angleški generalni štab poroča samo o letalskem napadu na nemške vojne luke, medtem ko francoski generalni štab suhoparno pravi, da gre vse po načrtu in da so kopenske, letalske in pomorske bojne sile v polnem razmahu. Nemški generalni štab o zapadni fronti ni dal nobenih poročil, izvzemši o letalskem napadu na nemške vojne luke. Angleški listi razlagajo ta zagonetni molk tako, da so se tamkaj razvile že srdite borbe in da francoske sile obstreljujejo Siegfriedovo črto, da bi razbremenile poljsko armado. Po časnikarski dolžnosti objavljamo vsa poročila, naj prihajajo od kateregakoli tabora. Anglija v borbi Berlin, 5. sept. AA. DNB. Neko nemSko Izvid-niško letalo je včeraj nad Dogerbankom zbilo na tla nek angleški bombnik. Izvidniško letalo ee je nato spustilo na morje ter rešilo pilota. Letalo se je potopilo. h Napadi angleških bombnikov Dve nemški vojni ladji poškodovani London, 5. sept. AA. Reuter. Ministrstvo za informacije objavlja sledeče obvestilo: Včeraj popoldne je kr. letalstvo izvršilo uspešne napade na nemške ladje v W i 1 h e l m s h a -fenu in Brunsbiitte I u ob ustju Labe. Angleške bombe so napravile na nemških ladjah veliko škodo. V BrunsbUttelu je bil izvršen napad na vojne ladje, ki so se nahajale razvrščene ob obali. Vojne ladje so pretrpele ogromno škodo. Za časa teh napadov, ki so bili izvršeni pod žejo neugodnimi vremenskimi razmerami, so bila naša letala napadena od protiletalskih baterij ter je bilo nekoliko sestreljenih. London, 5. sept. c. Angleško informacijsko ministrstvo je objavilo danes uradno poročilo, da so angleška letala danes popoldne zopet n a -a d 1 a nemška vojna pristanišča K i e 1 in W i 1-e 1 m s h a i e n. Angleška letala so nad obe pristanišči spuščala bombe zelo velikega kalibra in je škoda zelo velika. Bombniki so zadeli veliko nemško vojno ladjo, ki je bila v pristanišču v Wilhelmshafenu. Tudi v Kielu so zadela letala eno vojno ladjo. Nemška letala so napadla angleške bombnike in angleško poročilo pravi, da smo imeli nekaj izgub. Prav tako so angleške bombnike obstreljevali nemški protiletalski topovi. I9f1 London. 5. eept. b. Letalsko ministrstvo sporoča: Pri včerajšnjih letalskih napadih na nemške ladje in na vojne luke Kiel in Wilhelmshafen so naši bombniki hudo poškodovali dva nemški vojni ladji, eno pa potopili. Ena izmed ledij se je nahajala na pomolu od Sc.hillingstrasse, idruga pa ee je nahajala v Brunsbuttlu. Angleški bombniki so hudo poškodovali tudi nemško krat-ikovalno radijsko postajo. Pri teh napadih, ki jih ji izvršilo 12 britanskih bombnikov, podprtih z večjim številom lovskih letal, so imele britanske letalske siile tudi izgube. Nemško protiletalsko topništvo je sestrelilo skupaj 5 letal. Tudi danes 60 angleški letalci zmetali po nemškem ozemlju ogromne množine letakov. Pri oglednih poletih, ki so jih angleški in francoski letalci izvršili med severno in za-padno Nemčijo, pa nemške zračne sile sploh niso stopile v dejstvo in so 6e vsa letala nepoškodovana vrnila nazaj. Nemška poročila r Berlin, 5. eept. AA. DNB. Nemško poslaništvo v Haagu sporoča: Holandske radiopostaje so sporočile v ponedeljek vest, da so nemška letala letela v ponedeljek zvečer preko nizozemske meje. Ta vest ni resnična. Ugotovljeno je, da gre za angleške bombnike, ki so se po brezuspešnem napadu na Wilhelmshafen rešili s tem, da so leteli preko nizozemskega ozemlja. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so uničili čez polovico angleških leta), ki so se udeležila napada na Kux-hafen in Wilhelmshafen. Wilhelmshafen. 5 sept. AA. Snoči ob 18 so napadli mesti Wilhelmshaven in K u x -hafen angleški bombniki nove konstrukcije ter vrgli več bomb, ki niso povzročile nobene škode. Protiletalsko topništvo je takoj začelo streljati na letala ter 12 letal sestrelilo. Da bi se angleška letala umaknila topniškemu ognju, so odletela v 6meri proti Nizozemski. (DNB) Kanada pošlje 250.000 mož Ottava, 5. sept. c. Kanadska vlada je obvestila angleško vlado, da pošlje v Evropo na bojišča takoj 250.000 mož kanadske vojske. Južna Afrika z Anglijo Capetown, 5. sept. o. Vlada dominiona Južna Afrika je sklenila prekiniti svoje stike z Nemčijo. To je sklenila na podlagi izglasovanja v parlamentu. kjer je 80 poslancev glasovalo za vojno proti Nemčiji, 57 pa proti. General Hertzog je odstopil. London, 5. sept. AA. Reuter. Iz Saliburryja poročajo. Vsi Nemci, ki se mude v južni Rodeziji, so internirani v Saliburryju. Capetown. 5. sept. c. Ker je parlament odklonil predlog, da naj Južna Afrika ostane nevtralna, je general Smuts, dosedanji pravosodni minister dohil mandat, da naj sestavi vlado nar. edinosti. Angleži potopili nemški parnik London, 5. sept. c. Angleško ministrstvo za obveščanje objavlja, da je angleška vojna ladja »Ajax< ustavila nemški parnik »Olinda« v južnem Atlantiku. Posadki so ukazali, da se mora izkrcati in oditi na angleško vojno ladjo. Nato so parnik Angleži torpedirali in potopili. Angleška križarka potopila v Južni Ameriki 9 nemških ladij London. 5. septembra, e. Angleška vojna ladja je v južnem Atlantiku lovila nemški parnik »Helgoland«, ki ima 2000 ton nosilnosti. Angleška vojna ladja je prisilila nemški parnik, da je zbežal v kolumbijsko pristanišče Puerto Columbia. Kolumbijske oblasti so preiskale nemški parnik in ugotovile, da ni vozil vojnih potrebščin. Montevideo. 5. septembra, b. Angleške kri-žarke so potopile na urugvajski obali doslej že 9 manjših nemških trgovskih ladij. Angleška ladja »Anting« pri Honkongu torpedirana Šanghaj, S. septembra, b. Po japonskih poročilih je bila pri Amoju torpedirana britanska ladja »Anting«, in sicer med Manilo in Hongkon-gom. Ladja je imela 3500 ton. Novica še ni potrjena. Iz istega vira pa poročajo, da so vse nemške trgovske ladje na Pacifiku oborožene in sposobne za borbo s francoskimi in angleškimi ladjami. Britanske oblasti so izdale vsem svojim trgovskim ladjam nalog, naj do nadaljnjega ostanejo v onih lukah, kjer se trenutno nahajajo. London, 5. septembra, c. Danes je bil torpe-diran angleški parnik »Bosnia«, ki je imel 2400 ton nosilnosti. Parnik se je začel takoj potapljati, posadko pa je rešil neki norveški parnik. Zaplemba nemškega parnika London, 5. sept. AA. Reuter. Nemški trgovski parnik »Krištof IJurnum« je bil po poročilu iz Halifaxa zaplenjen v Botvvoodu na Novi Zemlji Posadko so zaprli v Saint Johnu na Novi Zemlji. Francija v borbi Pariz, 5. septembra. A A. Havas: Prvo poročilo vrhovnega poveljstva od 5. septembra zjutraj pravi: Vsa premikanja vseh suhozemskih, pomorskih in letalskih sil so potekala po načrtu. Pariz, 5. septembra. AA. Drugo uradno poročilo z dne 4. septembra zvečer pravi, da se zveze s fronto postopno urejujejo. Francoske pomorske sile so prispele na kraje, ki so jim bili določeni. Letalske sile so začele s potrebnimi izvidniškimi poleti. Pariz, 5. septembra, e. Tretje franrosko vojno poročilo pravi, da se danes borba na kopnem, na morju in v zraku s vso silo nadaljuje. Obe državi, Anglija in Franrija, sta sicer še v polnem razvoju splošne mobilizacije in zbiranja čet, vendar poteka vse tako, kakor to zahtevajo naloge in načrti, ki so bili zadani obema vojskama. Angleško-Iranroski sunek bo razbremenil poljsko armado. Vzbuna v Parizu Danes zjutraj so v Parizu in nad vso vzhodno Francijo zadoneli alarmni znaki, da se bližajo sovražna letala. Ob 7 zjutraj je bil dan znak, da je nevarnost mimo. Nad Francijo so priletela tuja izvidniška letala, ki so v raznih smereh opravila več izvidniških polelov. Povsod je prebivalstvo strogo upoštevalo navodila, ki so bila izdana proti letalskim napadom. Senzacionalna vest angleškega lista: Siegfridova črta predrta Pariz, 5. sept. b. Vojni sotrudnik »Daily Ex-pressa« poroča s francoskega bojišča: Po hudi topniški pripravi, ki so jo izvedli Francozi v pretekli noči. so francoske čete davi navsezgodaj prodrle skozi S i e g-fridovo črto blizu luksemburške meje. Francozi so izvedli prodor v globino nekaj kilometrov. V naskoku se je francoskim četam posrečilo zasesti reč utrjenih nemških postojank. Maginotova in Siegfridova črta Isti dopisnik je davi ob 10 sporočil, da se na vsej Siegfridovi črti, zlasti pa v bližini Luksemburga, vodijo nadvse krvavi boji. Francosko težko in lahko topništvo se je pomaknilo za nekaj kilometrov naprej in obsipa Siegfridovo črto s težkimi granatami. Prav tako so v dejstvu metalci min, ki počasi omogočajo francoski pehoti napredovanje. (To vest objavljamo z vsemi pridržki, ker ni bila od nobene druge strani potrjena. Op. ured.) Poročila „United Press" Boji na vsej Siegfridovi črti Pariz. 5. sept. b. »United Press« komentira prva poročila francoskega vojnega ministrstva ter pravi; Francoski in angleški generalni štab še vedno držita v popolni tajnosti stvarne operacije, iz katerih pa sledi, da nameravajo Angleži in Francozi stalno držati pod najhujšim ognjem tako imenovano Siegfridovo črto, ki se razteza ob reki Reni. Že nekaj mesecev so pripravljali francoski in angleški generali načrt za britanski ekspedieijski zbor, ki naj okrepi francosko armado vzdolž Maginotove bojne črte in iznad nje. Ta načrt določa, da mora Velika Britanija poslati v Francijo najmanj 20 motoriziranih divizij kot prvi angleški ekspedii/ijskl zbor, ki se bo udeležil borb proti Nemčiji obenem s francoskimi vojnimi enotami. Istočasno mora nastopiti britansko vojno brodovje ter letalske sile. Francoske in britanske letalske sile imajo nalogo, da skupno držijo pod stalnim težkim bombardiranjem težko Siegfridovo črlo. tako da Nemcem sploh ne bi dali možnost za kakšen protinapad. Iz poročila francoskega vojnega ministrstva, na čelu katerega je ministrski predsednik Daladier, se vidi, da so so sovražnosti med francoskimi in nemškimi četami pričele na vsej črti. Francosko pomorske sile pa so zasedle odrejeno položaje, ki so bili v načrtu določeni. Francoski in angleški letalci so tudi v teku današnjega dne izvršili številne ogledne polete ter prinesli letalskemu poveljstvu dragocene podatke. Kakšen je francoski načrt Pariz. 5. sept. b. Po včeraj izdanem vojnem poročilu britanske in francoske armade trdijo merodajni politični opazovalci, da se vse vojne operacije omenjenih sil razvijajo v največji tajnosti. Vojne operacije prihajajo do izraza zlasti v strahovitem obstreljevanju nem- naj bo pri Tvojem otroku tudi zgdttji/ SARGOV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU ških utrjenih postojank na zapadni meji in vzdolž vse Kene. Kakor znano, je bil operacijski načrt francoskih in angleških sil izdelan že pred incseci in glasom toga načrta se je morala britanska kopnena vojska priključiti francoski armadi. Zlasti hude napade izvaja angleško in francosko letalstvo na nemške utrdbe na zapadni meji. Vrhovna poveljnika francoske ln angleške oborožene sile general G a in e I i n in maršal lord G o rt Govor belgijskega kralja: Bruselj, 5. sept. AA. Hpvas. Belgijski kralj Leopold je imel snoči govor po radiu, v katerem je med drugim dejal: Ob naših mejah se je zabela vojna. Belgija se nahaja pred gospodarskimi, moralnimi in člove-fanskimi preizkušnjami. Varnost države je zavarovana. Naša vojska, ki je močna in disciplinirana, pozorno stoji ob mejah. Zato naj vsak posameznik tudi nadalje opravlja svojo vsakdanjo dolžnost in dela kakor doslej. Položaj Belgije, kot nevtralne zemlje ho težak, toda z božjo pomočjo bo Belgija prestala tn preizkušnjo. Španija bo strogo nevtralna Madrid, 5. aeptembra. c. General Franco je dane« dopoldne podpisal ukaz o strogi nevtralnosti Španije. Španija bo v tej vojni strogo nevtralna, branila pa ee bo, £e bi kdo skušal motiti to njeno nevtralnost. Madrid. 5. septembra. AA. DNB: Španija je podvzela na mejah v Pirenejih in v Maroku daljnosežne obrambne ukrepe. Vsi vojaki, ki so na dopustu, so dobili poziv, da se takoj javijo svojim poveljstvom. Vrše se obsežni prevozi čet in materiala predvsem v smeri proti severni meji. V španskem Maroku so garnizije znatno okrepljene. Tam je zdaj skupno okoli 100.000 vojakov. Mexico, 5. septembra. AA. Havas: Predsednik Cardenas je proglasil nevtralnost Mehike. Dejal je tole: Mehika bo sodelovala pri vseh prizadevanjih, da se omcie sovražnosti in vzpostavi mir. Zaljubljenec: A t i vp.te Zflnnkn kaj more osrečiti dvoje ljudi! Deklica: Vem, NOVI r okn.om MAKEI. ICE Proizvodi UNION, Zagreb Rešeni očividci o torpediranju „Athenee" London, 5. septembra. AA. Reuter: Preživeli brodolomci z ladje »Athenca« so pripovedovali o mnogih dramatičnih prizorih, ki so se odigrali o priliki torpediranja te ladje. Izpovedali so, da je veliko število potnikov o priliki eksplozije bilo ubitih. Dva mlada judovska zakonca sta na Ia6tne oči videla, kako sta ee dva njuna sinova potopila, čim |e voda vdrla v razbiti bok ladje. Tudi ženske eo, prav tako kot moški, reševale ponesrečence in jim metale rešilne pasove. Številni oddelki v notranjosti ladje so bili naglo napolnjeni z vodo do višine ramen. Tedaj, ko se je pripetila nesreča, je sijala luna, morje pa je bilo razburkano. Neka žena, ki jo je voda odnesla s seboj, se je nekaj trenutkov zatem pojavila na morski površini. Slišala je, kako je vzkliknila »Moj otrok« zatem pa je izginila v morskih valovih. Po pripovedovanju očividcev je ja«no, da je torpedo eksplodiral v strojnem oddelku. Člani posadke smatraijo, da |e bila četrtina ameriških potnikov ubitih zaradi eksplozije. Nek član posadke, doma iz Glasgowa, je dejal: Na ladji je bilo veliko število otrok. Odigrali so se pretresljivi prizori, ko eo otroci začeli obupno klicati na pomoč svoje starše. Neko dekletce je pri tej priliki izgubilo očeta in mater. London, 5. septembra AA. Havas: Zaradi goste megle še nista prispeli v Clyde dve ladji, na katerih 60 potniki, ki so se rešili z ladje .Athenca«. Pričakujejo, da bosta prispeli v Grcenock med 10 in 12. Rešilni vozovi so pripravljeni, da prepeljejo ranjence v Glasgow. Nevfralci Ljubljana, 6. septembra. Po vojni med Nemčijo in Poljsko »ta »topili v vojno tuili Franrija in Anglija. Obenem se je doslej pretežni del angleških dominionov izrazil za sodelovanju z Anglijo in začel sovražnosti proti Nemčiji. Cela vrsta držav pa je ostala nevtralnih in je to svojo nevtralnost sporočila vsemu svetu. V naslednjem navajamo našim čitateljem površino vojskujočih se ter nevtralnih držav kakor tudi število prebivalstva v njih in njih zunanjo trgovino. Površina je izražena v tisočih kvadratnih kilometrov, prebivalstva v milijonih, zunanja trgovina pa v milijonih zlatih dolarjev prejšnje paritete. Vojujoče se države Nemčija protektorat Slovaška Poljska Anglija Francija francoske kolonije (brez mandatov) Kanada Avstralija Nova Zelandija Indija Egipt V naslednjem podajamo še pregled onih držav, ki so doslej jasno in javno izrazile svojo nevtralnost. To so predvsem večje in manjše evropske države, katerim se počasi pridružujejo tndi prekmorske države. Nevtralne države so naslednje; . J zunanja .. ___.. površina prebivalstvo trgovina zunanja povrSina prebivalstvo trgovina 586 79.8 2.546 49 6.8 382 49 3.3 9 389 34.5 279 244 47.4 3.81(1 651 42.0 1.300 11.888 63.3 f 9.542 11.2 960 7.701 6.9 611 268 1.6 262 4.684 362.0 675 1.000 16.0 191 G&spodaKStvo JurinsUrija 24« 15.4 136 Madžarska 105 10.1 165 Romunija 295 10.6 173 Bolgarija 103 6.3 75 švira 41 4.2 392 Belgija 30 8.4 885 Holandija 34 8.6 797 Danska 43 3.8 411 Norveška 323 2.9 282 Švedska 449 6.3 580 Finska 388 3.6 215 Estonska 48 1.1 34 Latiška 66 2.0 52 Litva 53 2.5 46 Španija 603 25.0 280 l:rm Evrope: Brazilija fi.511 43.2 348 Argentina 2.793 12.8 520 Cile 742 4.6 143 Mehika 1.969 19.3 175 Iran (Perzija) 1.643 15.0 137 Iz tega pregleda je razvidno, da je blok nevtralnih držav izredno velik in obsega zlasti manjše države. Ce še prištejemo k temu bloku Japonsko. ki obeta ostati nevtralna, dobimo še večje številke. « Kontrola zunanje trgovine Tz Belgrada nam poročajo, da bo v najkrajšem času uvedena splošna kontrola uvoza iz ne-klirinških držav. Ta kontrola bo uvedena v prvi vrsti iz valutarnih razlogov, da nam ne bo treba trošiti deviznih zalog. Naš izvoz je skoro popolnoma prenehal, ker je skoro ves mednarodni tovorni promet ustavljen. Ce ne bi uvedli kontrole, 1)1 bil odtok deviz prevelik, poleg tega pa je treba vpoŠtevati še potrebe našega trga kakor tudi preskrbo naše industrije s surovinami. Kar tiče kontrole izvoza, je treba poudariti, da je obstojala že od prej, pa se bo sedaj samo Se okrepila. Zlasti bo treba gledati, da nam ostane dovolj surovin za industrijo ter živil, dočim bi izvoz ostalih predmetov šel še nadalje. Pri tem seveda bo potrebno paziti tudi na lo, da IkmIo države, ki hodo hotele kupiti naše blago, zagotovile način, ki bo zasigural normalni prevzem blaga. Denarni zavodi so tudi v torek poslovali interno kot prejšnji dan in zadovoljevali najnujnejše potrebe klienlele. V torek je bila v Belgradu konferenca merodajnih faktorjev z zastopniki bank in hranilnic, na kateri so se posvetovali o nadaljnem poslovanju denarnih zavodov od 7. septembra dalje, ko poteče uredba o praznovanju denarnih zavodov in borz. Pričakovati je, da se bo našel način, kako pravično zadostiti potrebe vlagateljev ter trgovske in industrijske klientele. no da bi bili denarni zavodi preobremenjeni zaradi dvigov vlagateljev. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Stanje naših kliringov Dne 81. avgusta 1939 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri 6 stanjem dne 22. avgusta 1939): Aktivni kliringi: Nemčija 11.823.000 ( — 5.~>5.000) mark. češkotnoravski protektorat 21.536.000 ( + 12.816.000) kron. Madžarska 3">.43S.OOO ( + 1.866.000) din. Turčija 17.754.000 (—24.000) din, Bolgarija 1.279.000 (—226.000) din in Španija 2.935.000 pezet. Pasivni kliringi: Italija 129.518.000 ( + 6.960.000) din. Poljska 26.299.000 (—881.000) din, Švica 1.288.000 (—115.0000) Sv. frankov. Belgija 1.422.000 (—44.000) belg. Romuniia 4.002.000 (—1.033.000) din in Bolgarija 1.425.000 (—7.000) dinarjev. Znatnejše izpremembe izkazujejo: češkotnoravski kliring, kjer se je naša aktivnost zelo povečala, nadalje madžarski, ki izkazuje ravnotako povečanje aktivnosti, dočim se je naša aktivnost v prometu z Nemčijo zmanjšala. Naša pasivnost v prometu z Italijo je narasla, dočim se je v znatnejši meri zmanjšala v prometu z Romunijo in Poljsko. Likvidnost denarnih zavodov Prejeli smo poletno poročilo Narodne banke o gospodarskem položaju, ki pravi uvodoma, da razvoj našega gospodarstva ni bil pod vplivom činiteljev izredne važnosti, ki bi mogli dovesti do konjunkturnega dviga. Politična zaostrenost je še nadalje vplivala na tempo razvoja našega gospodarstva, ki je bil že itak vidno počasnejši. Nadaljevalo se je zmanjševanje obsega naše zunanje trgovine, tudi cene so padle. Tudi tempo naše industrijske proizvodnje je postal počasnejši. Zmanjšal se je uvoz strojev, znatna pa je bila tudi likvidnost na denarnem trgu. Obrestna mera kaže nagibnost k padanju in povečalo se je povpraševanje za državne blagajniške zapiske. Za dokaz navajamo še podatke o glavnih bilančnih postavkah 20 največjih zasebnih bank v državi. Na koncu junija 1939 so imele te banke gotovine in na žirovnih računih 573 milij. din, dočim so znašala menična posojila 929, tekoči ra- I čuni 2435 milij. din, razna aktiva 628 milij. Temu nasproti je stalo 1969 milij. din vlog na knjižice, 1035 iirilij. din vlog v tekočih računih in 1623 milij. din raznih upnikov. V publiki, zlasti pa pri denarnih zavodih se nahajajo znatne vsote državnih blagajniških zapiskov, katere jc mogoče vsak čas eskontirati pri državnih denarnih zavodih. Tako jo znašala vsota izdanih blagajniških zapiskov na koncu leta 1937 1,037.000 din, na koncu 1938 1,377.300 din, dno 22. aprila 1,470.580.000 din in dno 15. avgusta 1,486.000.000 din Od slednje vsote je bilo trime-sečnih zapiskov, katerih rok je itak zelo kratek, 731,710.000 din, šestmesečnih je bilo za 142,800.000 dinarjev, enoletnih za -432,545.000 din, dveletnih 178,610.000 din in triletnih 335.000.000 din. Ker je bila najvišja vsota zapiskov s poldrugo milijardo dosežena, jo bila najvišja vsota za izdajo zapiskov zvišana na 2 milijardi dinarjev dne 1. avg. 1939. Premiera najsijajnejiega glasbe nega film«, umetnine, k je doživeta svojo krstno ptedstavo v pariikl Veliki operi! 2ivljenje, ljubezen in umetniško ustvarjanje kralja valčkov Johanna Straussa in rojstvo njegovih najlepših muzikalnih del »Na sinji Donavi«, »V dunajskem lesu« itd. VELIKI VALČEK Luise Fernand Milica Režiser Rainer Gravet Korjus J. Duvivier Predstave danes ob 13.. 17„ It. Hi 21. uri KINO UNION, tel. 22-21 Kmetijska razstava na velesejmu Kmetijstvo, kot glavni proizvajalec dobrin naše zemlje v veliki meri vpliva na razvoj ostalih gospodarskih panog, kakor na obrt, industrijo in trgovino. »Kmet bogat — V6ak bogat«, je pravilo, katerega spotuje naša država v 6voji gospodarski politiki. Vendar pa je važno ob skrbi za dvig kupne moči našega največjega konzumenta-kmeta, da ob vsaki priliki aktivno poseže v agrarno politiko tudi široka privatna iniciativa. Kljub mnogim konkretnim predlogom za izboljšanje našega kmetijstva in agrarnim zakonom, v katerih je mnogo tehničnega znanja in patriotskega čuta, ni še vidnejšega napredka. Večinoma je naš mali kmetiiski proizvajalec že od nekdaj finančno šibak, tehnično manj sposoben ter zaradi premajhnih posestev nedovoljno zaposlen. V vsej naši kmetijski proizvodnji vlada poleg pomanjkanja določene smeri tudi proizvajalna neurejenost in neenotnost. Proizvodnja ni uravnana, pridelki pa tržno manj vredni in za konkurenco manj sposobni. Za zasledovanjem novih poti in smeri predstavlja poleg dejstva, da jc naša zemlja za kmeta pretesna in so zato kmečka posestva nenavadno majhna, največjo težavo konzervativnost našega kmeta. — Blagostanje kmetijskega prebivalstva in visoka tehnična dovršenost kmetijske produkcije ne pohaja zgolj iz naravnih prednosti in smotrne državne uprave, ker na najrodovitnejši zemlji kmet lahko gladuje. ako se ne reformira tudi njegova psihološka osnova, lahko pa v nasprotnem primeru tudi brez pomembnejše javne pomoči, iz 6labc zemlje izvabi zadovoljivo žetev in vzdržuje rentabiliteto svojega posestva na trajni, relativno zadovoljivi višini. Važna je torej neka minimalna mera povprečne osebne inciijativnosti kmetovalca, prirojena ali privajena dovzetnost za dogajanja, ki leže izven tradicionelnega kroga in sprejemljivost za vse ono, kar je novega in kar stoji razvojno višje. Ako naj doseže kmet, ki je po svojem bistvu in načinu gospodarjenja tudi podjetnik in ne vodi zgolj naturalnega gospodarstva, svoj skromen a zadosten podjetniški dobiček, ki ga danes mnogokdaj sploh nima, mora biti podjeten in umeti tvegati ob pravem času in često tudi špekulativno pogledati v bližnjo bodočnost preko onega, kar mu vsiljujejo prirodne sile. Da to dosežemo, pa je treba našemu kmetu zbuditi misel za inciativno samopomoč in vztrajno prikazovati boljše in renta-bilncjšc metode gospodarjenja. Temu namenu v veliki meri služijo smolreno sestavljene in urejene kmetijske razstave. One vzgajajo v naših kmetijskih gospodarjih zaželjeno iniciativno miselnost in jih odvračajo od trdovratnega predsodka, da je v poljedelskem obratovanju tradicionelna navada naijsigurnejše sredstvo. — S tem namenom je tudi prirejena letošnja kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Kmetijska razstava obsega 6trokovno-poučni oddelek Kmetijske zbornice, nadalje semenogoj-stvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, cvetlično vrtnarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, vinarstvo, gobe, zdravilna zelišča, rejo perutnine, kuncev in malih živali v obče ter koz in ovac, ribogojstvo in kmetijske stroje. Ocenitev razstavljenega sadja in sadnih sokov na Kmetijski razstavi jesenskega ljubljanskega velesejma Ocenjevalna komisija je bjla sestavljena po odredbi inž. Podgornika. načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Tvorili so io sledeči gospodje: Priol Josip, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Maril>orti, Kuret Vladimir, kmetijski svetnik v Ljubljani, Škulj Andrej, okr. šol. nadzornik v p. v Ljubljani. Komisi ja je ugotovila, da je ves aranžma jako I lep, razstava prirejena smotrno, jako vzorno in I KINO HATICA tel. 21-24 Predstave oh 15, 17.. 19. in 21. uri Blagajna se odpre ob 11 uri VERA KORENE - JEAN WORM3 Rdeča plesalka (Ma.aH.ri) ESr^Jffii JEAN GALLAND Globoko pretresljiv filtn po znanem J. Spielmannovem romanu. Heroična borba plemenitega dušnega pastirja proti hudobiji in zlobi. Žrtev spoved-ne molčečnosti! Film je obdelal prelat kanonik dr. J. Czapik. Film v stilu .Kirchfeld. žnpnika' in Patra Vojleha'. Žrtev spovedne molčečnosti Kritna predstava je bita v Budimpešti ob iasu svetovega IvharT stKnega kongresa. - Danes premiera. - Ob 15., 17.. It. In 21. url- KINO SLOGA, telefon 27-30 primerno času in našim gospodarskim prilikam. Po pregledu in presoji je komisija odločila nastopno: Sveže sadje: 1. Dolinšek Ivan. drevesnica Kamilica pri Mariboru I. nagrada; 2. Kartuzija, Pleterje — Št. Jernej I. nagrada; 3. Mestna občina, Ljubljana II. nagrada; 4. Stojan Joško, Dravlje II. nagrada; 5. Tanko Ema II. nagrada; 6. Pire Alojz, Ravne — Krško II. nagrada; 7. Podružnica Rašica II. nagrada; 8. Podružnica Šiška II. nagrada; 9. Cervan Peter. Vič — Rožna dolina II. nagrada; 10. Mihevc Anton. Vič I. nagrada; 11. Podružnica Brusnice II. nagrada; 12. Sreski Kmetijski odbor, Črnomelj II. nagrada: 13. Šprin-ger Jakob, Petrovavas — Črnomelj Ti. nagrada; 14. Ban. kmetijska šola. Raktčan I. nagrada; Inž. Rataj, Sv. Peter pri Novem mestu II. nagrada; 16. Zavadlav Josip. Podsused I. nagrada; 17, Kmetijska šola, Orni I. nagrada. Suho sadje: 1. Podružnica Brusnice II. nagrada; 2. Jelen Anton, Št. Ilj pri Velenju II. nagrada; 3. Vinarska in sadjarska šola, Maril>or I. nagrada. Sadni sok: 1. Gusel Adalbert. Maribor (Re-neta) I. nagrada; 2. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru I. nagrada. Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo 10. septembra. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: Diatonična harmonika. Kromatična harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta na diatoninči ali kromatični harmoniki. Prolesionali, proizvajalci in trgovci harmonik. Ansambli. Tekmovanje za prehodni pokal na dia-tonični in kromatični harmoniki in naslov jugoslovanskega prvaka za leto 193940. M Kino Kodeljevo tei. 41-64 ^ Otvoritev nove sezone. Danes ob '/»S, Vi 6 in '/>9 ter Jutri ob 8 uri velefilm v naratuih barvah z Dorothy 1* Amour Ljubezen v džungli Zveri pragozda Borze Dne 5. septembra 1939, Denar C tirih. Oh 17. Pariz 10.23, London 18.12, Ne* York 44o.o0, Bruselj 76. Živinski sejmi Cene kmetijskih pridelkov v Trbovljah dne 1. septembra t. I, 1'šenična moka 3 do 3.50 din, govedina 10 din, teletina 12 do 20 din, svinjina 12 do 20 din, ovčje mciso 8 do 10 din, svinjska mast 22 din, »veža slanina 17 din, prekajena slanina 22 din, krompir 1.25 diu za kilogram. Mleko 2.25 din za liter in jajca 9 do 9.50 din za 10 komadov. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Dravogradu 1. septembra t. 1.: Voli I. vrste 4.50, II. vrste 4, lil. 3 din, telice I. vrste 4.50, II. vrste 4 diin, lil. 3 din, krave I. vrste 4, 11. vrste 3.50, III. vrste 3 din, teleta L vrste 6, II. vrete 4.50 din, prašiči špeharji 10 din. pršutarji 8 din za 1 kg žive teže. - Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12, II. vrste prednji del 9, zadnji del 11 din, III. vrste pr<-dnji del 8, zadnji del 10 din, svinjina 14 din, slanina 18 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20, neoprana volna 24, oprana volna 34 din, goveje surove kože 10, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kožo 6 din za 1 kg. — Pšenica 275 din, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 170, fižol 300, krompir 75, lucerna 50 din, seno 40, slama 25, jabolka 1 vrste 300, II. vrste 200, III. vrsto 150 din, hruške I. vrsto 400, II. vrste 300, III. vrste 250 din. pše-nična moka 350, koruzna moka 200 din za 100 kg. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Mariboru (mesto) 4. septembra t. 1.: Voli I. vrste 4.60, II. vrsto 4.10, III. vrsie 3.30 din. telice I. vrste 5.25, II. vrste 430, III. vrste 3.50 din krave I. vrste 4.10, II. vrste 3.90, III. vrste 2.50 din, teleta I. vrete 5.50, II. vrste 4 din, prašiči špeharji 7.25, pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže. - Goveje meso I. vrste prednji del 10, zadnji del 12 din, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10 din, III. vrste prednji det 6. zadnji del 8 din, svinjina 12 do 16 din, slanina 13 do 15 din, svinjska mast 16 do 18 Čisti med 18 din, goveje surove kože 8.50, telečje 12.50, svinjske 6 din za 1 kg. - Pšenica 180 din, ječmen 195. rž 185, oves 185, koruza 180, fižol 375, krompir 125. seno 85, slama 45 din, jabolka I. vrste 4O0. II. vrete 300, III. vrste 200, hruške I. vrste 500, II. vrste 350, III. vrste 200 din, pčenična moka do 325 din, koruzna moka 170, ajdova moka 375 din za 100 kg. - Navadno mešano vino v gostilnah 10 din za liter, finejše sortirano vino v gostilnah 13 za liter. Drva 102.50 za 1 ni1, surovo maslo 24 din za 1 kg, mleko 1.75 za liter in jajca 0.85 din za komad. • Italijanske izvozno prepovedi. Rim. S. septembra. (Štefani) Poleg že obstoječih izvoznih pre-IKivedi so bile sklenjene še nadaljne prepovedi izvoza. Novi ukrepi zadevajo zelo veliko število proizvodov: kmetijskih in industrijskih kakor tudi surovin, posebno maslo, krompir, živalska olja, rastlinska olja, težka olja, umetne tekstilne snovi, svila, železo, jeklo, železokovinske zlitine, aluminij, nikel, cin in vse zlitine teh kovin, avtomobili, letala, nove ladje, mineralna olja. kože itd. Licitacije: Dne 12. sept. bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za dobavo pribora in rezervnih delov za motorne vozove, konzol, raznih vijakov, žičnikov i. dr.; 14. [n 15. sept. raznih olj za avtomobile in pocinkane železne žice; 18. sept. držal za lopate in krampe; 19. ročnih lesenih vozičkov; 20. držal za lopate; 1. okt. naprave za filtriranje. Pogled na razstavo malih živali (golobov, zajcev itd.) na kmetijski razstavi Zelenjadna razstava na velesejma Spominu naših žrtev iz svetovne vojne Pri Sv. Križu v Ljubljani gradijo mogočno kostnico. V lepi zgradbi bodo počivale kosti vojakov, pokopanih pri Sv. Križu Katovice: Gledališče in trg pred n jim. — V sredi: Pogled na okolišno industrijo Katovic. — Na desni Gdinja: Pogled na pristanišče. — Kakor poročajo poročila, so Nemci zavzeli Katovice, glavno mesto poljske Šlezije oh nemški meji. Mesto šteje okoli 128.000 prebivalcev ter je sedež »vojvodstva«, pokrajinskega glavarja. — Gdinja pa je poljsko pristani šče, ki so ga pred desetimi leti zgradili Poljaki, da pritegnejo promet vz Gdanska v svojo luko. Leži sredi poljskega obrežja, ki ga zdaj ogrožajo nemške čete Nova Kostnira na pokopališču pri Sv. Križu raste iz tal. V ospredju začeto stopnišče, sredi katerega stoji betonski podstavek za kip »kranjskega Janeza«, ki je svoj čas stal v gaju judenburških žrtev Pred četrt stoletja je zagorel nad Evropo strašen požar prve svetovne vojne. Štiri leta so krvaveli najboljši sinovi vseh evropskih narodov in ko je po štiriletnem klanju končno zopet nad razvalinami razbitih mest in uničenih pokrajin zavladala tišina in mir, je počivalo v grobovih 9 milijonov nedolžnih žrtev. Med nami pa so hodili in še hodijo živi dokazi nesreče, ki je tedaj zajela vso Evropo. Nešteto bojevnikov-invalidov živi še danes in vendar je dvajset let po konru prve svetovne vihre zadivjala druga, v katero so že zapletene skoraj vse evropske velesile. Spomeniki po Sloveniji Velikanske žrtve, ki jih je doprinesel naš narod za svobodo, so našle svoje zadnje počivališče na številnih bojiščih in raznih pokopališčih po Evropi. Z veliko ljubeznijo in spo- na katerem so vrezana imena vseh padlih iz fare, ob kraju pa se dvigajo štirje vitki ste-briči, ki nosijo ploščo, na kateri stoji velik zvon s križem na vrhu. Zvon je jeklen in je med svetovno vojno vabil vernike v cerkev. Po svetovni vojni pa se je umaknil bronastemu in bil postavljen na spomenik kot trajen simbol vse stiske, ki je takrat grozila našemu narodu. Na betonski plošči, na kateri stoji zvon, pa ie napis: Molimo za zdravo pamet! Škoda, da ta napis ni na vseh spomenikih vojnih žrtev po Evropi. Morda bi kaj zalegel. Pokopališče italijanskih vojakov Največje pokopališče vojnih žrtev v Sloveniji pa je nilo pri Sv. Križu v Ljubljani. Poleg domačih so bili tu pokopani pripadniki vseh številnih narodnosti nekdanje Avstrije. Ni čudno, če jih je bilo nad 4000. Tudi italijanskih ujetnikov in ranjencev so položili k večnemu počitku nn ljubljanskem pokopališču ogromno število. Prav veliko število vojaških grobov je tudi dolgo časa oviralo primerno ureditev gro- bov. Prva je bila italijanska država, ki je za svoje nadle vojake uredila na ljubljanskem pokopališču lepo skupno grobišče, v katerega so prenesli vse na raznih mestih pokopane telesne ostanke italijanskih vojakov. Meseca maja leta 1930 so italijanske vojaške oblasti v dogovoru z našimi oblastmi začele pripravljati na novem delu' pokopališča veliko skupno grobišče in dne 4. novembra 1931 je bilo to dokončno urejeno pokopališče blagoslovljeno z lepo slovesnostjo. Na tem italijanskem vojaškem pokopališču počivajo okostja 1112 italijanskih vojakov. V lepih vrstah in na štirih razsežnih poljih stoji 1097 enako velikih belih križev iz umetnega kamna. Vsak križ pa nosi napis ime padlega vojaka. V 45 primerih ležita pod križem po dva vojaka, mnogo križev pa nima drugega naslova kakor: Italijanski vojak, čigar ime se ni dalo določiti. Kmetski tabor v Sv. Lenartu v Slov. goricah V nedeljo je St Lenart oživel kakor malokdaj prej. Od blizu in daleč, celo iz Dol. Lendave in iz dravograjskega okraja so prihiteli naši kmečki možje in fantje, žene in dekleta na svoj tabor, ki ga je priredila okrajna organizacija Kmetske zveze v ftt. Lenartu. Našemu kmetskemu ljudstvu prijazni in naklonjeni tržani so razobesili zastave. Od naših odličnikov eo s« med drugimi kmetskega tabora udeležili ban dr. Marko Natlačen, minister na razf>oloŽPnju Franjo Snoj, okrajni glavar dr. Janko Šiška, bivši senator dr. Fr. Sohaubach, dr. Josip I.eskovar, biv^a poslanca M. Kranjc in Fr Zebot, vsi ti so se ob j>ol dojetih zbrali na balkonu hiše g. Hrastelja tn opazovali pester sprevod, ki je krenil po trgu. Konjeniki, narodne naše, tri godhe in vzkliki g. hami in ministru Snoju so dali sprevodu razpoloženje in živahnost Ppjvstorno dVoričče pred prosvetno dvorano je bilo prirejeno za prireditve v okviru tabora. Postavljen je velik oder za gledaliiko predstavo in na katerem je bil dopoldan postavljen tudi oltar in govorniški oder. Ob desetih je bil obširen prostor do kraja poln kmetskega ljudstva. Cerkveni govor je imel duša prosvetnega življenja v Slov. goricah dekan in konzistorijalni svetnik g. Fr. Gomilšek. Sv. opravilo, med katerim so krepko odmevali napevi načih ljudskih nabožnih pesmi, je služil domači kaplan g. Vo-deh. Sv. maši je sledila blagoslovitev nove zastave Mladinske kmetske zveze v Št. Lenartu, ki sta ji kuniovala žena biv. poslanca ftpindlerja in biv. poslanec F. Žebot, ki je ob tej priliki tudi spregovoril zbrani kmetski mladini. Cerkvenim slovesnostim je sledil kmečki tabor, ki ga je pričo! in vodil bivši poslanec Josip Špindler in s katerega so bile ob navdušenem vzklikanju odposlani udanostni brzojavki kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, pozdravni brzojavki pa dr. Korošcu in kmetijskemu ministru dr. čubriloviču Kot prvi govornik je nastopil ban dr. Marko Natlačen, ki je med drugim izvajal: Ko vi slavite svoj praznik, je nad nami neb« mračno. Kakor da bi nebo hotelo povedati, da smo pred težkimi dogodki. Marsikje je sedaj vznemirjenje zaradi vpoklieev na orotne vaje. Gotovo sedaj tetko pogrešajo delovno moč. Toda kadar pri sosedu go-ri, moraš svojo hišo čuvati, da ogenj ne preskoči nanjo. Tako dela sedaj tudi naša država. Pri vsej nejasnosti poloiaja v Evropi se moramo enega zavedati: Imamo modrega in miroljubnega kneza namestnika. Zato ga ceni vsa Evropa. Ne dajmo se razburjati od vesti, ki jih širijo neodgovorni ljudje. Imejmo zaupanje t vodstvo naše ilrža-re, v vlado narodnega sporazuma, ki bo vse storila. da nas požar ne bo zajel. Zaupajmo naši vojski, ki ho storila svojo dolžnost in ohranila našo zemljo, zaupajte svojemu voditelju dr. Korošcu. Ostanite mirni in opravljajte svoje posle kakor doslej.« Ob koncu svojega govora ie g. ban Kmetski zvezi čestital k lepi prireditvi in povdaril, da Kmetska zveza ne more storiti kmetskemu stanu in narodu večje usluge, kakor da v kmetski mladini vzbuja in goii ljubezen do domače grude, čeprav je na njej življenje včasih težko in bridko, pa še vedno lepše kakor ono v mestih kjpr je beda in pomanjkanje. Govor g. bana so zborovalci vpčkrat prpkinili z ovacijami. Zlasti so ga pozdravljali ob koncu govora. Kot govornik je sledil minister na razpoloženju g. Franjo Snoj ki je orisal gospodarska in kulturna vprašanja kmetskega stanu, nato pa v zvezi z našo notranjo politiko in sporazumom izjavil, da bomo v prihodnjih tednih začeli graditi samoupravo Slovenije. Pri novem urejanju naše pol i t i k r> bodo sodelovali tudi zastopniki kmečkega stanu. Na taboru so nato še govorili načelnik Kmetsko zvpzp Brodar, prpdtednik Kmetijske zbornice Stehlovnik, zastopniki raznih organizacij. Prisrčen pozdrav taboru je v imenu Sentlenarske občine izrekel g. Hrastelj. Oh navdušenem vzklikanju in petju je g. Špindler zaključil tabor. Popoldne eo vprizorili Petančičevo igro ■»Slovenskega kmeta povest«, ki je povspm uspela tako po izvedbi kakor po velikem številu gledalcev. — Pri ljudeh, ki jib pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. poL in o. idr. S-br. 15 485. 25. V. 35. Pogled na grobove italijanskih vojakov na vojaškem pokopališču pri Sv. križu Stovanjem so farani postavili na svojih pokopališčih in drugih primernih krajih lepe spomenike vsem žrtvam svetovne vojne iz svoje fare. Tako so zrasli ponekod veliki in mogočni, drugod pa skromni spomeniki žrtvam svetovne vojne, vsi pa so bili postavljeni iz ljubezni in globoke hvaležnosti rlo vseh tistih, ki so dali svoje življenje za svobodo naše zemlje in za mir. ki smo ga tako te/ko jiričakovali. Eden najlepših spomenikov je bil leta 193? postavljen v Komendi. Njegova lepota ni le v zunanji obliki, ampak v njegovi notranji zamisli in nauku, ki ga nam daje. Mojster Plečnik je zamislil ta spomenik. Stoji na prostoru pred cerkvijo v Komendi in vodijo do njega široke stopnice. Sredi spomenika je masivni steber, Zapuščeno vojaško grobišče Potem, ko smo dobili pri Sv. Križu tako lepo urejpno pokopališče italijanskih vojakov, so se vedno bolj pogosto javljale zahteve, naj vendar tudi mi sami poskrbimo, da bodo naše vojne žrtve dobile primerno počivališče, urejeno tako, kakor to zahteva hvaležnost in spoštovanje do tistih, ki so žrtvovali vse za našo lepšo bodočnost. Sicer je bil postavljen v spomin vsem vojnim žrtvam med grobovi juden-burškili žrtev kip kranjskega Janeza. Oskrbovani pa so bili za silo le nekateri grobovi, a to je bilo tudi vse. Res žalosten je bil pogled na deloma zapuščene grobove, med katerimi so bili mnogi Drez križev in sleherne oznake. Nova kostnica Šele lansko leto je vlada odredila, da se morajo urediti skupna vojaška grobišča in tako smo dobili tudi za ljubljansko vojaško pokopališče nov in lep načrt za zgradbo skupne kostnice. V bližini pokopališča judenburških žrtev in na mestu, kjer so bili skupinski grobovi vojnih žrtev, gradijo sedaj mogočno kostnico. Zgradba bo okrogla in meri 43 m v premeru, visoka pa bo 12 m. Zunaj bo vsa obložena z rezanim kamnom, vanjo pa bosta vodili dve monumentalni stopnišči, ki stojita diametralno drug drugemu nasproti. Kostnica bo še letos 4000 okostij Vse kosti iz posameznih grobov so pri prekopavanju zbrali in spravili v vreče. Vsaka vreča je dobila številko, hkrati pa je komisija, ki je nadzorovala izkopavanje, vodila poseben zapisnik, v katerem je določeno, čigavi ostanki so pod to in to številko. Tnko so spravili okrog 2500 okostij, za katere so se dala določiti imena. Vsega skupaj pa so odkopali nekaj nad 4000 okostij. Tudi o Kostja teh neznanih vojakov iz skupinskih grobov so spravili v vreče. Ko bo grobnica dograjena, bodo spravili okostja z imeni v lesene zalmjčke in jih zložili v spodnji kletni etaži kostnice. Okostja neznanih vojakov pa bodo spravljena v vrečah in zložena v skupni grobnici, ki bo pod stopniščem. V pritlični višini bo okrogla kostnica hranila ostanke naših narodnih mučenikov, judenburških žrtev in koroških borcev. Ta dol bo ves v notranjosti obložen z umetnim kamnom, prav tako pa bodo zemeljski ostanki teh narodnih borcev spravljeni posamič v skrinjicah iz umetnega kamna. Kostnica bo imela v višini prvega nadstropja znotraj še balkon, ki bo dostopen iz obeh stopnišč. Sedaj so prekopani že vsi vojaški grobovi na pokopališču in so razkopane jame zopet zasute, tako da je videti široke njive s samimi svežimi grobovi, v katerih pa ne počiva nihče več. Na jesen bodo še odkopali okrog 20 žrtev, ki so bile pokopane na Suhem baierju potem Da bo to delo končano. Mogočen memento Kip kranjskega Janeza, ki je stal doslej v gaju judenburških žrtev, bo dobil novo mesto na enem i/med stopnišč, ki vodijo v kostnico. Stopnišče samo, kakor tudi zunanjost kostnice, ro izredno monumentalna in primerna svojemu namenu. Po dvajsetih letih bodo končno žrtve svetovne vojne, ki so počivale na I iubljnnskem pokopališču, dobile svoj stalni (lom. Ali, ni žalostno, da že sedaj, ko še niti nismo dostojno položili k počitku žrtev prve svetovne morije, že zopet pokajo topovi in že zopet padajo nove žrtve. Pa pravijo, da je zgodovina učiteljica narodovi Ali ne bi bilo prav, da bi nn vidnem mestu dali kostnici napis: »Molimo za zdravo pamet« in pripombo, da je bila dograjena v čnsu, ko so rlrugod po svetu morali kopnti sveže grobove za žrtve vojne, ki je izbruhnila dvajset let po prvi. pod streho, čeprnv ne bo popolnomn dograjena f.rarlbena dela je prevzelo stavbno podjetje A. Jerčelj iz Ljubljane za okrog 400.000 din. Prekopavanje starih vojaških grobov Zanimiva so bila dela, potrebna za zgradbo kostnice. Lani so najjirej prekopali stare vojaške skupinske grobove, kjer stoji sedaj kostnica. V teh grobovih je bilo vedno pokopanih po več vojakov. Našli so celo grobove, v katerih so bili kar n h kup zložene desetorice vojakov. V največjem skupinskem grobu je bilo celo osemnajst vojakov. Razumljivo je, da okostij v takih skupinskih grobovih niso mogli več identificirati, saj je včasih ležalo kar na kupu po deset lobanj skupaj. Kosti pa so bile kar primešane med seboj. Letos spomlndi so prekopali vse druge vojaške grobove. V grobovih so našli tudi še zanimive ostanke, ki spominjajo na svetovno vojno. Tako so našli med okostjem več zarjavelih bajonetov, denarnice z drobižem, razne svetinjice in nemalo križcev in molkov. V nekaterih grobovih so poleg celega okostja našli še kosti posameznih udov, rok in nog, kar dokazuje, da so pokopavali tudi ude, ki so jih ranjencem pri operacijah odrezali. 2A SIGURNO IN DOBRO HOJO.SAMO PODPETNIKI te amoce Koledar Kreda, 8. septembra: Caharija, prerok; Pe-regrin. Kraljev rojstni dan. Prvi krajec ob 21.24. Hersrhel napoveduje del Četrtek, 7. septembra: Marko in tovariši, mu-čenei, „ Iz banovinske službe Napredovali so: Kukman Nuša, banovinski višji pristav VII. pol. skupine za banovinskega tajnika VI. pol. skupino; Viktor Zlokarnik, upravitelj banovinsko hiralnico v Vojniku v V. pol. skupino; Stanislava Blatnik, držav, dnevničarka-zvaničnica pri banski upravi za zvaničnico 111. pol. skupine; Anica Zupec za banovinskega pomožnega tajnika VII. pol. skupine; dr. Mirko Pokom, zdravnik združene zdravstvene občine Voj-nik, v VIII. pol. skupino; dr. Rutar Franc, banovinski veterinarski pripravnik v Zagorju ob Savi, za banovinskega veterinarskega pristava v VIII. pol. skupini. Obenem je premeščen v Višnjo goro. Božena Siegl, banovinska arhivska uradnica pri banski upravi, v VIII. pol. skupino; inž. Vinko tilanz za banovinskega tehničnega višjega pristava v VI. pol. skupini; Franc Novak, banovinski ekonom in vršilec dolžnosti titiravnika banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, v IX. pol. skupino; Franc Kogovšek, banovinski pomožni tajnik, v VI. skupino. Postavljeni so: Kebemak Franc za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja za območje sodnega okraja Mokronog s sedežem v Mokronogu; Ivan Židanik za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja v St. Jerneju, okraj krški; dr. Karel Bernik, zdravnik iz Kranja, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Brežicah; dr. Franc Artenjak, občinski veterinar v St. Jurju pri Celju, za banovinskega uradniškega pripravnika-veterinarja isto-tam; dr. Stanko Banič, zdravnik iz Brezja, p. Le-skovec pri Krškem, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti; Angela Korenčan za banovinsko obrtno učiteljico VIII. pol. skupine na čipkarski šoli v 2ireh; Alojzij Medved, državni dnevničar-služitelj pri okrajnem načelstvu Maribor levi breg, za slu-žiteija II. skupine. Premeščeni so: Avgust Broman, banovinski podgozdar pri okrajnem načelstvu v Dravogradu, v Novo mesto; dr. Smola Josip, zdravnik združene zdravstvene občine Žužemberk, v Kostanjevico; Franc Olobevnik, banovinski zvaničnik iz Novega mesta v Mursko Soboto; Martin Potočnik, banovinski podgozdar, iz Murske Sobote v Dravograd; Alojzij Gunde, banovinski uradniški pripravnik-veterinar v Mokronogu, na banovinsko podkovsko šolo v Ljubljani. Odpuščen je Iz državne službe Ciril Ratajc, služitelj II. skupine pri državni bolnišnici za duševno bolne v Novem Celju. TRGOVSKO UČItiSCE ROBIDA s pravico javnosti UUBUANA. TRNOVSKA ULICA 15 vpisuje v enoletni trgovski tečaj vsak dan. Učilišče je osnovano kot redna enoletna trgovska šola. Dijaki imajo ugodnosti rodbinskih doklad, žel. voznih kart itd. kakor učenci državnih trgovskih šol. Ker je pouk popolnoma individualen, sprejme zavod samo dololeno število ulen-eev. — Vpisovanje tudi ▼ nedeljo in na praznik dopoldne, Trnovska ulica 15 — Izseljenski duhovnik Grims Stanko javlja: Skupna vrnitev v Francijo še ni izvedljiva. Tisti moški, ki imajo 6vojc potne liste in 6e žele vrniti v Francijo, naj pridejo v četrtek, 7. septembra zjutraj v Ljubljano na Ralaelovo družbo, da si oskrbe potrebne vizume in se vrnejo čez Italijo v Francijo. Z moškimi potujejo lahko tudi žene in otroci, ki so vpisani na potnem listu. Vsi ostali naj čakajo na nadaljna obvestila. — Prosvetni tabor v Grahovem pri Cerknici, nameravan za 10. september, je preložen za nedoločen čas. — Seja okrajne JRZ za ljubljansko okolico. V nedeljo 3. septembra dopoldne so se zbrali člani okrajnega odbora JRZ za ljubljansko okolico v salonu pri »Starem tiilerju« v Kolodvorski ulici. Sejo je vodil predsednik okrajnega odbora minister za gradbe g. dr. Miha Krek. Seji jc prisostvoval tudi bivši poslanec za ljubljansko okolico g. Smersu Rudolf. G. minister dr. Krek je podal podrobno poročilo o našem zunanjem in notranjem položaju. Po poročilu se je razvila živahna debata. Na4« je bila soglasno izrečena zaupnica našemu p&Utičncmu vodstvu z g. dr. A. Korošcem na čelu. — Razstava cerkvene umetnosti. Razstava novih cerkvenih oblačil in cerkvenih paramentov, ki jih je oskrbela bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve ljubljanske škofije, bo letos od četrtka. 7. septembra, do ponedeljka, II. septembra, v II. nadstropju škofijske palače. Odprta bo vsak dan od osmih do dvanajstih in popoldne od dveh do šestih. Obisk prav toplo priporočamo. Vabimo vse Člane bratovščine iz vseh župnij ljubljanske škofije, da si ogledajo nova cerkvena oblačil« in se prepričajo, kako dobro se porabijo vsi darovi, poslani bratovščini v proslavo evharistič-nega Zveličarja. _ Dekinat juridične fakultete v Ljubljani ob-veičai Vsi gg. slušatelji(-ice), ki nameravajo v jesenskem izpitnem roku polagati pravnozgo-d o vinski državni izpit, se pozivajo, da vložijo ivoje prošnje za pripustitev k izpitu najkasneje do 20. septembra t. 1. Prošnje, ki morajo biti kolkovane z 200 din, je treba nasloviti na dekanat juridične fakultete v Ljubljani. Začetek izpita bo dekanat objavil s posebnim razglasom na oglasni deski juridične fakultete. — Fr. Stupira, veletrgovina z železnimi in po-Ijedrlskitni stroji in monopolna prodaja razstreliv, Ljubljana, Gonposvetska cesta 1, razstavlja tudi letos na odprtem prostoru desno od glavnega vhoda lepo sortirano zalogo poljedelskih strojev, ki vzbuja občo |>ozorno*t in zanimanje obiskovalcev, posebno onih z dežele. Obiskovalci se zlasti zanimajo za ameriške kosilnice znamke »DKKRING«, ki jih je ta tvrdka vpeljala pred več kot 25 leti, ko ja sedaj žo pokojni lastnik tvrdke g. Franc Stupira osebno demonstriral te kosilnice interesentom r>o deželi. Dnnes m razširjene že Sirom Slovenije. Dalje ima ta tvrdka razstavljene razne motorje, mlatilnice in slamoreznice, brane in pluge, gnojnične črpalke in razpršilnike. stroje za izkoriščanje sadja itd. Uporaba poljedelskih strojev prihrani kmetovalrem obilo časa in truda in vedno bolj se uvideva pomen strojnega obdelovanja zemlje, zaradi česar se umni gospodarji ne strašijo izdatkov za nabavo strojev za poljedelstvo. Dejstvo, da obstoja imenovana tvrdka že 46 let, dokazuje najbolje, da je nje vodstvo v dobrih rokah in da uživa obče zaupanje in velik sloves med našim kmetskim ljudstvom. — Trgovsko učilišče »CIIRISTOFOV UČNI ZAVOD« — s pravico javnosti — Ljubljana, Domobranska c. 15. Ravnateljstvo zavoda objavlja: VPISOVANJK se vrši sedaj vsak dan dopoldno in popoldne tudi na praznik ob običajnih uradnih urah. — Pojasnila in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola, potrjen je od ministrstva trgovine in industrije in ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, vozno olajšave). Učence in učenke pripravlja v enem letu za vsakovrstne pisarniške In trgovske poklice. — Največji in najmodernejši zavod te vr«te v nal| državi! Lastno novo šolsko poslopje! Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt. Ne kupujte maika v vred! ^Hfflgr Ne pijte kisle vode, ne da bi ^^r pazili, katero pijete! Vaše zdravje Je toliko vredno, da zahtevate Radensko listo x rdeti m I srd, našo najboljšo mineralno vodo, lirecno v originalnih steklenicah I — Kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije, ki jc bil sklican za 8. in 9. septembra, je preložen na nedeljo, 1. oktobra. Kongres bo v Nišu z enakim sporedom, kakor je bil že določen in objavljen. Po kongresu bodo izleti v planine in okolico Niša. Planinci, ki se žele udeležiti tega kongresa, naj se prijavijo v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova 4-1. najpozneje do 20. septembra. — Kongres slavistov odpovedan. Zaradi izrednih razmer kongresa slavistov in filologov ne bo, ker so priglašenci iz tujih držav sodelovanje že odpovedali. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz JoscU grenčico. — Okraden romunski državljan. V sobo romunskega državljana Viljema Kostenda v nekem hotelu v Rogaški Slatini se je vtihotapil tat in vlomil v nočno omarico, iz katere je ukradel zlato dvokrovno moško uro, verdno 2000 dinarjev, in denarnico, v kateri je bilo 200 dinarjev. Kakor so ugotovili, je vlomil elegantno oblečen, kakih 35 let stari moški, ki se je predstavljal z imenom »Ve-limir Stanič, uradnik miniatnstva za trgovino in industrijo v Belgradu«. Očividno je to poklicni hotelski tat, ki je po tatvini takoj izginil, ne da bi plačal svoj račun v hotelu. — Noge nosijo vse človeško telo, zatorej so najvažnejši del telesa. Neguj jih s SAN0PED0M, da jih ohranil zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Opozarjam Vas na priložnostni nakup pisalnih strojev Continental. Glej »Male oglase«I — Usnje: pitlinge, krom, boks. krupone Erjavec, trgovina usnja, Stari trg 18, Ljubljana. — Izlet v Južno Srbijo z minimalnimi stroški priredi Tujsko-prometna zveza v Ljubljani v dneh od 16. do 25. septembra t. 1. Prijave v V6eh bilje-tarnah Putnika do 10. t. m. — Naznanjam cenjenemu občinstva, da sem po dvajsetletni zaposlitvi pri tvrdki Julij Klein v Ljubljani otvoril lastno delavnico za umetno in stavbno steklaritvo ter okvirjenje slik. Ivan Gam-berger, Ljubljana, Kolodvorska uL IS. optikas LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA ] — Veterinarski oddelek ministrstva vojske in mornarice je razpisal tečaj za sprejem diplomiranih veterinarjev iz civila v veterinarske častnike. Za potrebna obvestila se je obrniti neposredno na ta oddelek. — Pisarna veterinarskega odd. ministrstva vojske in mornarice. V T. št. 6207, 29. avgusta 1939. — Da boste stalno zdravi, j« potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in alično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Lovska koča v Bohorju V nedeljo je bila otvoritev lon*ke koče v Bohorju na »Plešivcu«. V soboto zvečer je zagorel velik kres in mnogo raket. Zjutraj je bila sveta maša na prostem, katere e» je udeležilo nad tristo ljudi. Pri maši in ves čas je igrala del. godba iz Senovega. Požar v rajhenburškem samostanu V nedeljo nekoliko pred polnočjo je gasilski rog prebudil v našem trgu ljudi u »panja. V olik požar jo nastal pri naših oo. trapistih in sicer v enonadstropni hiši učilnice, stoječe tik gradu, v kateri študirajo naši mladi trapisti. Rajhenburški gasilci so bili takoi na mestu z motorno in ročno brizgalno ter reševali, kar se je dalo. Nekoliko jwnejo »o prihiteli s svojo motorko gasilci iz Vidma. Gasilci so Imeli težkoče z vodo In tako je bilo nemogoče rediti stavbo. Pogorela Je po-jiolnoma. ostalo je samo ogrodje zidu Vzrok požara se ne da točno dognati. Skoda je precejšnja in bo nekoliko povrnjena z zavarovalnino. po cUžavi * Stavke v rudniku Trepča je konec. Kakor smo žo večkrat na tem mestu poročali, Je pred l>oldrugim mesecem v rudniku Trepča Mine« LTD, v katerem je naložen angleški kapital, izbruhnila stavka vsega rudniškega delavstva, na katero je podjetje čez nekaj časa po brezuspešnih pogajanjih odgovorilo s tem, da je odpovedalo vsem delavcem in jih vrglo iz rudniških stanovanj. Na posredovanje ministrstva za socialno politiko pa je vendar prišlo znova do pogajanj, ki ».o so te dni uspešno zaključila. Med upravo rudnika in zastopniki delavskih sindikatov je bila podpisana nova kolektivna pogodba, ki urejuje delovno razmerje. V ponedeljek zjutraj se je pričelo v vseh rudniških napravah normalno obratovanje. Stavka je trajala 47 dni. * Nemški parnik se je zatekel v splitsko pristanišče. V ponedeljek popoldne je pristal v severni splitski luki nemški parnik »Aeginac, ki je last severnonemškega Lloyda in je registriran v pristanišču Bremen. Parnik je brez tovora potoval iz Trsta v Brajlo, toda med potjo Je dobil nalog, da prekine vožnjo in se zateče v kakšno dalmatinsko luko. Na parniku je 38 mož posadke, in sicer 8 Častnikov nemške narodnosti in 30 mornarjev Kitajcev, Parnik je eicer vozil med Vzhodno Azijo in Južno Ameriko. * Demanti italijanskega konzula v Splitu. Generalni konzulat kraljevine Italije v Splitu de-mantira vse vesti, ki so se Širile o tem, da je italijanski konzulat pozval vee italijanske državljane v Dalmaciji, da zapuste Jugoslavijo in odpotujejo v domovino. * Tudi italijanske parobrodne družbe so ustavile promet z našimi pristanišči. Italijanski parobrodni družbi »Adriatico« in »Fiumanac sta ustavili promet med italijanskimi lukami in 6i-benkom. * Smrtna nesreča na lovu. V Hercegovini pri Daruvarju je v nedeljo priredila večja družba, med katero je bil tudi ravnatelj Češke banke v Zagrebu Bezdiček s svojim 16letnim sinom Mirkom, lov na tukalice. Ko so odrasli opravili svoj lov, se je mladina 6pravila nad vrane. Ko je Mirko Bezdiček tekel čez travnik, se je spotaknil in padel tako nesrečno, da se je prožila puška, ki jo je držal v roki. Poln nalrnj šiber ga je zadel v desno nogo v bližini trebuha, šibre so mu presekale arterijo in je deček zaradi prevelike izgube krvi izdihnil, še preden so ga prepeljali v bolnišnico. MSOFRA" pregledne kartoteke. Pisalni stroji, štampilje za signiranje. Signirna barva i. dr. „$0rRA" Maribor, Gregorčičeva ul. 24 * Uboj v vlaku. V nedeljo zvečer je prispel v Osjek iz Djakova vlak, ki je v tovor.iih vagonih pripeljal vpoklicane rezerviste. V enem od tovornih vagonov se je med vožnjo pripetil žalosten dogodek. Dva kmeta. Mijo Brkič in Marko Milanovič, sovaščana iz Punitovcev pri Djako-vu, sta pričela med vožnjo uravnavati star spor, ki se je pričel med njima že pred dvema letoma. Tedaj je Brkič Milanoviča ranil z nožem. Tudi to pot je po pripovedovanju očividcev Brkič z nožem planil nad Milanoviča. toda le-ta ga je prehitel in mu porinil nož v srce. Brkič se je zvalil po tleh in izdihnil, ne da bi ostali ljudje v vagonu to opazili, ker je vladal mrak. Milanoviča so v Osjeku prijeli in ga izročili sodišču. * Splašeni konj povzročil smrtno nesrečo. Na cesti Samobor—Brežice se je v ponedeljek popoldne pripetila huda prometna nezgoda, ki jo je povzročil splašeni konj. 50 letni tesar Martin No-vosel iz Obrežja je na svojem vozu peljal trgov- Ljubljana, 6. septembra Gledališče Drama: Sreda, 6. »ept.: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene. — Četrtek, 7. sept.: Zajirto. — Petek, 8. sept.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. — Sobota, 9. sept.: aprto. Opera: Sreda, 6. sept.: Zaprto. — Četrtek, 7. sept.: Plesni večer na Izvirno simfonično glasbo. Gostovanje gdč. Wisiakove. Izven. Znižane cene. Petek, 8. sept.: Traviata Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac in g. Josipa Gostiča. Izven. — Sobota, 9. sept.: Trubadur. Gostovanie gdč. Basičeve. Izven. Znižane cene. Radio Ljubliana Sreda, fi. septembra: 10 Prenos alužbe božjo Iz stolnice — 11 Šolska proslava: Kralju Petru II. za rojstni dan (brezpos. učit. abit.) — 12 Orkestralni koncert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi, 13.20 Šramel »fltirje fantje« — 18 Mladinska ura: Dedinje, Miločer, Bled, z njih mladi naš kralj stopa v svet (g. Viktor Pirnat) — 18.20 Reproduc. koncert godbe kraljeve garde — 1840 Sola v službi narodne vzgoje (g. prof. E. Boje) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Poročila o naših izseljencih (g. Jože Premroti) — 19.40 Nac. ura — 20 Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« — 21 Prenost iz Belgrada — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za oddih (plošče) Drugi programi Sreda, 6. sept. Belgrad: 20 Pevski konc. — 20.30 Petrovičeva igra »Mladi kral|« — 21.20 Jugosl. »knf. glasba — Zagreb: 20 Konc. prenos — Solija: 19.30 Verdijeva opera »Rigolctto« — Budimpešta: 20.15 Ork. konc. — 22 Jazz — 23 Cig. oik. — Trst-Milans 17.15 Vok. konc. — 20.30 Operetna gl. — 21 Pesmi in plesi — 21.50 Igra — 22.20 Ork. konc. — Rim-Bari: 20.30 Vok. konc. — 21 Ork. konc. — Florencas 21 Opera — Beromšnster: 20.15-Ve»el konc. — 21.20 Bachove sonate — Sottens: 20.35 Ork. konc. — 21.35 Plesna gl. — Monte Ceneri: 20.20 Shawova igra »Can-dida«. — Strasbourg: 20 Simf. konc — P«riz: 20. Simf. konc. — Lyon: 20.30 Pisaln večer — Toulouse: 20.30 Opera — Bukarešta: 20 Franc. gl. — 21.15 Romunske narodne — Lukscmburg: 2030 Vok. konc. — 21 Ork. konc. — 22.05 Simf konc. — Hiirbys 20.30 Klavir — 21.25 Oflenbachove »Hoffmannove pripo- vedkec. Cerkveni vestnik _ ttratoščina sv. Rešnjega Telesa bo tmeia svojo mesečno pobožnost jutri v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sveta maša, ob pol šestih pridiga in po pridigi sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže jutri evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. Lekarne Nočno službo imajo lekarno: mr. Sušnik, Marijin trg 2, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. Poizvedovanja Na progi Slovenjgradec—Ljubljana—Lesce je bil zamenjan v popoldanskem vlaku kovčeg, katerega je dobiti v Ljubljani Poljanski nasip 6. čevo soprogo Marijo Bratanič iz Jesenic ob Savi proti Brežicam, kjer sta nameravala nakupiti raznega blaga. Na nekem ovinku, kjer je cesta zelo ozka, jima je privozil nasproti osebni avtomobil. Voznik in šofer sta oba zmanjšala brzino in zavila vsak Čim bolj na desno stran ceste. Toda v tem hipu se je splašil Novoselov konj in skočil pred avtomobil. Soter ni mogel tako hitro ustaviti in je podrl konja na tla. Konju so se pri tem zlomile vse štiri noge. Novosel je tako nesrečno padel z voza, da .je obležal na mestu mrtev, Bra-taničeva pa je dobila hude poškodbe po vsem telesu. Anekdota Slavni skladatelj Peter Čajkovsky se je nekoč mudil v Rimu. Stopil je v trgovino z muzlka-liiami in prosil, naj mu predlože najnovejša dela. Prodajalec, ki ni vedel, koga ima pred seboj, je predložil tudi nekaj del Čajkovskega. Ko je mojster ta dela enostavno položil na stran in zahteval druga, je mladi prodajalec odločno izjavil: »Če se ne zanimate za skladbe Čajkovskega. potem obžalujem, da vam tudi nič drugega ne morem prodati.« Smehljajoč se. je zapustil Čajkovsiky trgovino, ne da bi se dal spoznati. 340.0' km2 jezera v nevarnosti Velikanske množine jezera Izginjajo Širno. 340.0T kvadr. kilometrov obsegajoče Nežidersko jezero, ki spada po priključitvi Avstrije k ozemlju Nemčije, in čigar južni del leži na Madžarskem, je mimo Bodenskega jezera največje jezero sedanje Nemčije. Poleg zemljepisnega in klimatskega pomena je pa to jezero tudi eno najbolj zanimivih tozadevnih prirod-nih pojavov. Potnik, ki pride k Nežiderskemu jezeru, je očaran spričo velikosti tega »morja«, ki se v svoji brezmejnosti razteza pred njim. Navdušen ie tudi zaradi rodovitnosti pokrajin okrog jezera, ki so zaradi milih podnebnih prilik pravo zakladnico sadja, zelenjave in vina. Tu dozori na leto več ko 200 milijonov kilogramov sadja; 200.000 vagonov zelenjave odpeljejo odtod vsako leto; tu narežejo na leto 400.00 vagonov trsja, da ne omenimo neizmernih količin vina. Vsako leto poroma semkaj množica potnikov. Lovci in ptičjeslovci najdejo tu svoj paradiž. In vse to ie zdai ogroženo, ker to jezero usiha. Ali more tako velikansko jezero tebi nič meni nič usahniti? Učenjaki pravijo, da more. In tudi ondotni prebivalci vedo o tem t>oročati. Ondi je še mnogo starih ljudi, ki se spominjajo poslednje usihajoče dobe od I. 1855 do 1871. Takrat ni ostalo v jezeru niti kapljire vode. Prav to bi se moglo pripetiti tudi zdaj. S hidrografičnimi (vodomernimi) napravami so strokovnjaki dognali, da se gladina Neži-derskega jezera v suhi letni dobi zniža vsak dan za dva milimetra. Seveda bi utegnili reči, kaj pa sta dva uboga milimetra! A tu tiči zaiee: ta dva milimetra sta velikanskega pomena! Zakaj, to jezero ima, kar strokovnjaki že dolgo vedo, svojo posebno slabost: velikost površine jezera ni v no-henem razmerju z niegovo globino. Površina 340.000 kvadr. kilometrov 6e vendar ne more ujemati s povprečno globino — 1 metra! Le na nekaterih krajih je jezero globoko kvočipmu 3 metre. Dan za dnem more izhlapeti 700 milijonov litrov jezerske vode. Mimo tega pa se jezero n« južnem koncu odteka po posebnem prekopu na madžarske ozemlje. V nadomestek priteka le malo vode ii talne vode in iz reke V 'ko in nekaj majhnih po tokov — če jo kaj dežja! Tega pa mora biti precej, da jezero ne bi usihalo. Če bi to jezero usahnilo, bi to mogočno vpli valo na vse ondotno ozemlje. Treba je le, da s« tozadevno znanstveno zamislimo v enake pojavi po drugih delih sveta. NajlKtljši zgled za to j« Severna Amerika. Ker so ondi več desetletij ne prestano izsekavali gozdove, je ondotna zemlji na daleč in široko izguhila svojega prirodnega re gtilatorja za močo. Zato so zdaj ondi same puščav ske pokrajine, prej pa je bila rodovitna zemlja Dandantšnji skušajo tam z velikimi stroški zasa diti gozdove, da bi se podnebje spet zravnalo. Tudi Nežidersko jezero je v pokrajini, ki imi pustinjske znake. Podnebni učinek Jezera — po mislimo samo na vsakoletno izhlapevanje 700 mi lijonov litrov vode! — je zatorej odločilne važnost za rodovitnost okolice. Pa še nekaj drugega je tla Nežiderskega jezera vsebujejo ijjnoga ležišči soli in sode, ki dajejo tudi jezerski vodi razmer roma veliko soli. Starejši okoličani, ki so bili do živeli izsušenje jezera v letih od 1855 do 1871, et spominjajo, da so bili na jezerskem dnu videt kristali sode in soli kot debela, bela plast. Vse Je treba torej poskusiti, da jezero nt usahne, sicer bi se vsa. »edaj tako rodovitna oko lira, spremenila v pustinjo. Ali pa je to pri te obsežnosti sploh mogoče? Mogoče je, saj je hi tudi človek tisti, ki je — mimo mnogih drugih — zgradil tudi jezove v Nilu (najznamenitejši je pri Assuanu), ki urejajo vodno gospodarstvo te živ ljenjske sile Egipla in nenehoma nuiajo obsež nun pokrajinam rodovitnost. Pri Nežiderskem je zeru pa so te stvari razmeroma še bolj preproste Z umetnim urejanjem odtoka in z ureditvijo dotoka ti«tih voda. ki zdaj še ne tečejo v jezero, ho moči doseči »ravnotežje« v vodnem gospodarstvu tega, za vso ondotno ozemlje prevažnega jezer«. W UIIBIJ4N4 1 Proslava kraljevega rojstnega dne v Ljubljani. Ker na kraljev rojstni dan 6. septembra odpadejo vse javne manifeetaoije po ulicah in cestah kakor n. pr. vse vojaške parade in revije ter civilni sprevodi in baklade, je župan mesta Ljubljane dr. Juro Adle&ič sklical slavnostno sejo •mestnega sveta ljubljanskega v proslavo rojstnega dneva Nj. Veličanstva kralja Petra II. Pri slav-nastni seji bodo za|>eli združeni pevski zbori Jenkovo »Molitev«, župan dr. Juro Adlešič bo govoril prigoden govor, nato bodo pa združeni pevski zbori zapeli »Slovenec, Srb, Hrvat« in godba »Sloge« bo zaigrala državno himno. Slavnoetna 6eja mestnega sveta ee pridne v sredo »večer 6. septembra točno ob 20 in jo bo oddajala tudd Tadio postaja, na kar opozarjamo vee naročnike radia in vso ljubljansko in Slovensko javnost. Da se občinstvo ne bo zbiralo po ulicah in cestah, odpade tudi razsvetljava privatnih domov, pač bo Ea slavnostno dekorirana mestna hiša. Vabimo jubljančane, da rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra II. praznujejo z udeležbo pri cerkvenih opravilih, zvečer pa narodni praznik kraljevega rojstnega dne obhajajo dostojno na svojih domovih. Okrasite domove z zastavami! 1 Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je g. ban dravske banovine razdelil med nižje uslužbence kr. banske uprave, ki imajo šoloobvezne otroke, podporo v skupnem znesku 25.000 din. V poštev prihajajoči uslužbenci so dobili danes za vsakega šoloobveznega otroka primeren znesek. 1 Pogreb ge. Oosar Marije. Umrla Je po krajši bolezni ga. Marija Oosar, roj. Hodnik, mati bivšega ministra, vseučiliškega prof. g. dr. Andreja, našega priznanega sociologa. Rajna gospa se je posvečala v svojem vzornem življenju popolnoma družini, ki jo je iskreno ljubila. Bila je pokopana v torek popoldne ter jo je na zadnji poti spremilo veliko število prijateljev in znancev, med katerimi smo opazili ljubljanskega župana g. dr. J. Adlešiča, prosvetnega inšpektorja prof. Kranjca ter številne kolege — vseučiliške profesorje. Naj ji bo blag spomini l Pevci moških zborov Huhadove tupe, JPS in »Ljubljane« naj te zbero jutri, v sredo 6. t. m. zvečer ob 18 in tri četrt pred mestnim magistratom. Zapeli bomo na galeriji sejno dvorane pesmi »Molitev« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Moški zbori Hubadove župe JPS sodelujejo tudi pri sokolski manifestaciji in naj se zbero ob 18 in četrt na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. — Uprava Hubadove župe JPS. 1 Vse člane, mladce in narašča|nlke fantovskega odseka Ljubljana-mesto pozivamo, da 6e udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel, kralja Petra II., ki bo danes 6. t. m. ob 10 dopoldne v društveni sobi v Gospodarski zvezi. 1 Vsi pevci Hubadove župe se zberejo drevi ob 20 na Taboru. 1 Danes premiera »Velikega valčka« v kinu Unionu. Od danes naprej se predvaja v kinu Unio-nu film »Veliki valček«, ki je brez dvoma eden najlepših glasbenih filmov vseh časov. Krstna predstava je bila v pariški Veliki operi pod pokroviteljstvom najodličnejših osebnosti in je bila ta premiera velik družabni dogodek za velemesto Pariz. Tudi drugod po svetu je to znamenito filmsko glasbeno delo francoskega režiserja Juliona Diviviera doživelo epohal$n uspeh. Film nam slika v pristnem dunajskem miljeju tedanje dobe življenje in glasbeno ustvarjanje kralja valčkov, Johanna Straussa, njegovo umetniško delovanje in rojstvo vseh njegovih znamenitih klasičnih valčkov: »Na modri Donavi«, »V dunajskem lesu« itd. Najboljši filmski igralci, kakor Dunajčanka Luise Rainer, Fernand Gravet in Milica Korjus nastopajo. Film pomeni za ljubljansko glasbeno občinstvo nekaj prav izrednega. Vabimo Ljubljančane, da si prav vsi ogledajo ta film. 1 Prednosti gledališkega abonmaja. Pri najbogatejšem repertoarju v drami in operi morda najcenejši abonma vse Evrope. 38 dramskih in opernih predstav vidite lahko v sezoni za skupno ceno od 180 do 3200 din. Abonma je najcenejša in najlepša zabava v sezoni in abonenti vidijo vsa reprezentativna dela letnega repertoarja. Abonenti so rešeni navala pri blagajni, njihov stalni sedež jim je za vsako njihovo predstavo zagotovljen. Velika dobrota je tudi abonma na stalni večer. Zato obiskujte svojo narodno gledališčel Priglasi za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča dnevno od 10 do 12 ter od 15 do 17. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do vštevši sobote, dne 9. t. m. 1 Lepe slive kg 2 din. Fr. Kham, Kongresni trg 8. 1 Kino Sloga predvaja danes film »Žrtev spo-vedne molčečnosti«, ki je izdelan v budimpeštan- Hitier govori na zadnjem nemškem državnem zboru. Za nJim na slavnostnem sedežu njegov prvi naslednik maršal Gdrin£ skih ateljejih po J. Spielmanovem romanu Istega naslova. Film nam slika dobrega vaškega dušnega pastirja, ki je vse svoje življenje žrtvoval ljubezni do bližnjega. Podel zločinec je izkoristil župnikovo dolžnost spovedne molčečnosti in ga pripravil « največjo nesrečo. Ubogi duhovnik je moral vzeti na sebe suin težkega zločina in pretrpeti pretresljiva ponižanja. Ta pretresljivi in vsebinsko globoki tilm, ki se da primerjati z lepimi filmi, kakor »Kirchfeldski župnik« in »Pater Vojteh«, bo imela Sloga od danes naprej na sporedu in prepričani smo, da si ga bo ljubljunsko občinstvo v največjem številu ogledalo. I Sprejemni izpiti za novo vstopivše gojence srednje glasbene šole (konservatorij) se bodo vršili po sledečem vrstnem redu: V četrtek, dno 7. septembra ob pol 10 izpit iz klavirja za glavni in stranski predmet, soba ŠL 24. Izpit iz klavirja kot stranskega predmeta morajo polagati oni gojenci, ki so se prijavili za skladbo in orgle kot glavni predmet. Isti dan popoldne ob 3 bo izpit iz solo petja v sobi št. 20. Vsak gojenec solo petja mora imeti pripravljeni vsaj dve pesmi. Note Jc prinesti s seboj. — V Soboto, 9. septembra bo izpit iz violine kot glavnega predmeta ob 10 dopoldne v sobi št. 20. Za gojence, ki so se prijavili za kompozicijo kot glavni predmet, se vrši izpit iz harmonije ob 11 dopoldne isti dan v sobi št. 17. Za gojence, ki so se prijavili za glavne predmete: klavir, violino, kompozicijo, orgle in solo petje, se vrše izpiti iz teorije in intonacije tudi v soboto, 9. septembra ob pol 9 dopoldne v sobi št. 17. — Gojenci, ki so se prijavili za glavne predmete: flavto, oboo, klarinet in rog, so oproščeni sprejemnega izpita z ozirom na njih glasbeno predizohrazbo (teoretično in praktično). Ravnateljstvo poživlja vse, ki so so priglasili k Zadnje dni smo nekajkrat pisali o načrtih za velika javna dela na severni meji. Tako smo omenjali regulacijska (lela na Dravi, za katera je zagotovljenih 17 milijonov dinarjev, potem smo poročali o napravi vodovodov in cistern v obmejnih krajih, za katere so načrti že napravljeni, sredstva zagotovljena ter se je mestoma z deli že pričelo. V sklop vseh teh javnih del pa spadajo tudi načrti za velike melioracije in regulacije, ki so bodo vršile v okviru vsedržavnega projekta za javna dela ter iz tozadevnega milijardnega posojila. Ti načrti pa zahtevajo dolgotrajnega tehničnega dela in pa velikih drugih priprav, predvsem pa sodelovanje domačega prebivalstva iz prizadetih krajev. V okviru teh navedenih del se bo letos začelo že z regulacijo Ložnice pri njenem izlivu v Dravinjo. Reguliral se bo tok od Makol pa do železniške proge. Ložnica ima veliko porečje ter odvaja vse potoke med Polskavo in Konjicami v Dravinjo. Od Slovenske Bistrice do izliva v Dravinjo je njen tok zelo počasen in vijugast, pa zaradi tega preplavlja vedno vso okolico ter je vzrok, da Je vsa ta velika ravnina zamočvirjena. Zemlja, ki bi bila ogromne vrednosti, tako pa ie primerna samo za močvirne travnike s kislo travo. Iz fonda za javna dela je določenih za regulacijska dela na Ložnici 6 milijonov dinarjev. Za pripravljalna dela, ki se bodo kmalu pričela, ie že nakazanih 70.000 din. Osnovala so je tudi že vodna zadruga, ki ima sedež v Slov. Bistrici. m Maribor v zastavah. Včeraj se ]e Maribor odel v zastave na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Razobešene so na vseh hišah, mestna občina pa jih je razobesila na drogovih po Aleksandrovi cesti ter na kandelabrih na Glavnem trgu. Odpadle so snoči nameravane velike manifestacije, zato pa bo danes tem več ljudi prisostvovalo ob 8 službi božji, ki bo na prostem na Slomškovem trgu. m Repertoarni načrt Narodnega gledališča v Mariboru iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1939-40. Drama: Slovenska dela: Cankar-Skrbinšek: Hlapec Jernej in njegova pravioa, Finžgar: Veriga, Golouh: Krisalida, Kreft: Celjski grofje. Srbohrvaška dela: Senečič: Slučaj z ulice, Plaovič-Djokovič: Silovo na mostu, Nušič: Mister Dolar. Ruska dela: Čehov: Otva, Gorki: Na dnu, Ostrovskij: Gozd, Tolstoj-Bor: Vstajenje. Angleška dela: Milne: Gospod Pim prihaja mimo, 0'Noill: Ana Christie, Shakespeare: Othelo in Hamlet, Shaw: Licemerci. Italijanska dela: Be-neakah, strasteh, ki prepletajo svet in so stoletja 111 tisočletja vedno nova gibala za zgodovinske dogodke, ne izgube nikoli svoje veljave. Oder je torej kraj, kjer je občinstvo deležno spoznanj in dognanj največjih duhov, ki so doumeli velike skrivnosti človečkih src in razuma, vseh plemenitih in pogubnih sil, ki vplivajo na razvoj sveta in zato je oder veljaven vzgojitelj človeške miselnosti. Razumljivo je, da mora bili gledališki spored izbran z zavestjo odgovornosti, ki terja tehtna in resnično vredna in jioiiieiiihna dela. Bolj kakor v mirnem času si želi človeški duh v današnjih dneh odgovora na najrazličnejša vprašanja, ki jih življenje uro za uro odpira pred njim. Kje ga bo našel'.' Vse skuša odgovarjati nanje: radio, časopisi, književnost, filin... To so tiskane besede, zvok, reprodukcije kretenj in glasu. Oder in igralci na njem pa odgovarjajo z živo besedo in kretnjo in kar je več: z živim občutjem, z doživljanjem. Raz oder govori umetnina, pisatelj stavlja vprašanje in daje nanj odgovor, ki ga podoživlja igralec in sodoživlja gledalec. V tem je misija in veličina gledališke umetnosti. Tu živi svet, v katerem se razgrinjajo usodne napake velikih in majhnih ljudi, kjer zmagujejo ideje po duhovnih ali krvavih borbah, kjer se bije borba med dobrim in slabim, kjer zažive utopije, ki bodo mogoče nekoč |iostale resnica... Tu plove človeški duh na krilih pisateljevega genija v koče in palače, na vse kraje sveta, v nravi vseh ljudi, kar jih premore zemeljska obla, tu mu je dana čarobna možnost vživetja v karkoli, tu zrase človek visoko čez sebe v višji pomembnejši nravni svet, ki mu je sicer nedosežen in nedoumljiv. Tja ga popeljejo visoko vredna umetniška dela. Vsi pa tudi vemo, da potrebujemo bolj kot kdaj prej ravno v današnjih težkih dneh oddiha, razvedrila in zabave. Po vseh morečih mislih, |>o vsakdanjem delu in njegovih skrbeh si zaželi človek pozabljenja in smeha. Zeli si pozabiti na okolico in biti drugje, v nekem povsem novem, njemu všečnem svetu. Kje bo našel bolj pisanega kot v gledališču pri dobri komediji ali veseloigri, ki mu sprosti duha in ukreše smeh? Smeh je ča-rodejno zdravilo za v»e nevšečnosti, za vse tegobe in bolečine. Letošnja gledališka sezona nam obeta s svojim sporedom tako po resni, kakor po zabavni strani nad vse zanimiv potek. Od domačih del pridejo na vrsto: Medved: »Karijanarc, tragedija zarotnika Ka- cijanarja. ki skuša skupno s Frankopani, Zrinjski-mi. Tahijem, Erdodijem in drugimi hrvatskimi veljaki, ki so odpadli od cesarja Ferdinanda, osvoboditi Hrvatsko. Naslovno vlogo bo igral Levar. Režija je prof. Šestova. Cankar: »Pohujšanje v dolini Sentllorjan>ki«, farsa in simliolna podoba. Finigar: »Naša kri«, ljudska igra iz časa Napoleonove vlade v naših krajih. Zraven navedenih iger bodo prišla na spored tudi kaka nova dela naših pisateljev, ki jih bodo predložili mogoče tekom 6ezone, če bodo ustrezala zahtevam gledališča. fzmed hrvatskih del: Plaovič: »Voda s planine«, folklorna politična 6atira. Murat-Begovič: Dve knjigi o Črnogorcih 1. Dr. Pero Dj. Soč: Priloži za kulturnu isto-riju Črne Gore. — Beograd, 1989, str. 102. Znani črnogorski kulturni delavec, diplomat in politik ter zgodovinar dr. P. Šoč, bivši črnogorski minister, je napisal zopet novo knjigo člankov, ki iz|K)f>olnjujejo njegove dosedanje številne študije o črnogorski zgodovini. Njegova knjiga, ki ima nad 70 slik, je posvečena črnogorskim kulturnim umetninam, je razdeljena na več poglavij. V prvem obravnava zgodovinski in narodni značaj muzeja, arhiva in biblioteke na Cetinju. Noče opisovati samo junaštva Črnogorcev in njihovega bojevanja, temveč hoče dati pregled tudi njihovega kulturnega dela. Znano je namreč, da je Črna Gora imela prvo tiskarno na slovanskem jugu in to že 28 let po iznajdbi tiska ler 16 let za Rimom, toda prej kot Pariz,. Moskva ali Cambridgel Tako je v prvem poglavju prihajalo stanje od davnine do padca Črne Gore v svetovni vojni leta 1916. Poleg tiskarne se tu zasleduje rast cetinjskega arhiva, časopisja in kulturnega delovanja starih črnogorskih samostanov, ki so skoraj vsi prikazani tudi v slikah. V drugem jx>glavju spremlja rast arhiva v času avstrijske okupacije od 1916—1918, v tretjem pa od osvoboditve 1918 do pravega muzeja leta 1928. Največji del pa je posvečen sedanjemu stanju Muzeja, arhiva in biblioteke na Cetinju, ki jo opisuje v četrtem poglavju. Nadaljnji esej je posvečen predmetom, ki niso v muzeju, pa so važni za Črno Goro, to so razna povelja, ukazi, časopisni članki itd. Zadnje poglavje pa govori o novih nalogah muzeja, pred katerimi stoji in ki jih mora rešiti, da bo retinjski muzej ogledalo črnogorske slave in veličine, kras preteklosti, ka-por je vsa črnogorska zgodovina kras jugoslovanske zgodovine! 2. Mičun Pavičevič: Črnogorci u pričama I anekdotama. Zagreb 1939. str. 190. — Mičun Pa-vičevič je sedaj izdal v Zagrebu že 21. knjigo svojih črnogorskih pripovedk in anekdot. Prav za prav to niso pripovedke, temveč anekdote, ki se pripovedujejo o mrtvih in živih Črnogorcih, ki pa so vredne, da se ohranijo bodočnosti že zato, ker so povedane tako precizno in klasično jedrnato, kakor znajo govoriti samo Črnogorci. In v tem je vrednost Pavičevičevih anekdot: v njih žive pristni Črnogorci v vsakdanjem življenju, pristni v kretnji in besedi, te- nudi tako pisatelj gradivo za etnografski oris Črnogorcev. Kdor bo iskal v teh pripovedovanjih leposlovnih lepot, pravih pripovedk ali legend, ne bo prišel na svoj račnn, kdor bo pa iskal klasične jedrnatosti. figurativnega govorjenja preprostih ljudi, kdor bo iskal »Na božjem potu«, muslimanska folklorna drama, ki slika prelom med staro in mlado generacijo v bosanskem muslimanskem svetu. Iz drugih slovanskih književnosti: Cehov: »Strieek Vanja«, drama ruskega provincialnega inteligenta, ki se je razočaral nad svojin idolom, profesorjem na univerzi, za katerega se je vse življenje žrtvoval. Naslovno vlogo bo igral Cesar, režiser dramaturg Josip Vidmar. ToUtoj: »Moč teine«, psihološka drama ruskega mužika, ki zapade moči temnih oblasti in zagreši zločin, (iogolj: »Revizor«, ruska satira na razmere v provinci. Dostojevski: »Idiot«, psihološka drama. — Langer: »št. 72«, delo' češkega pisatelja, drama kaznjenke, ki kot avtorica in glavna igralka dokaže v igri, ki jo je napisala sama, zločin, zaradi katerega je bila nedolžna obsojena. Glavno vlogo l>o igrala M. Danilova. Režiser prof. Šest. — Izmed klasičnih del: Mofokles: »Antigona«, tragedija Antigone v borbi za nepisane božje postave zojier avtokratsko Kreontovo samovoljnost. Naslovno vlogo bo igrala Šaričeva, režiser Lipah. Shakespeare: »Kakor vam drago« in »Koriolan«. Prvo je komedija tipično shakespearovskega sloga z običajnimi zamenjavami in zmešnjavami, drugo tragedija Koriolana, ki slika v okviru rimske politične drame njegov prestop k sovražniku. Lope (|e Vega: »Pametna norica«, delo španskega klasika. Goethe: »Egmont«, tragedija grofa Eg-inonta, borca za pravice Nizozemcev pod španskim jarmom. Scribe: »Kozarec vode«, komedija spletk na angleškem dvoru kraljice Ane. Igraia 5o bo Nablocka. Režiser prof. Šest. — Iz literatur drugih književnosti: Mauriae: »Asmodee«, zadnje Mau-riacovo delo in njegov edini odrski umotvor, moderna psihološka drama iz francoskega podeželskega plemiškega življenja. Shaw: »Hudičev učenec«, historična komedija iz časov ameriške osvobodilne vojne. Naslovno vlogo bo igral Jan. Režiser dr. Bratko Kreft. Andersson: »Elizabeta«, historična drama iz življenja Elizabete Angleške. Alversen: »Abrahamova daritevc, delo Šveda, težka moderna drama o vzgoji. Bergmann: »Mar-kurell«, dramatizacija istoimenskega romana, ki slika očetovsko ljubezen krčmarja do sina, o katerem ne ve, da ni njegov. — Igre modernega, veselega značaja: Borgova: »Na prisojni strani«, nordijska ljubavna igra. Herceg: »Severna lisica«, igra o zakonskem trikotniku. Casella: »Smrt na dopustu«, fantastična sodobna komedija. Gehri: »Šesto nadstropje«, slike iz življenja stanovalcev v 6. nadstropju tipičnega pariškega hotela. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni iz naslednjih slovanskih del: Bravničar: »Hlapec Jernej.« ojiera v oratorijskem slogu, kom-ponirana na Delakovo dramatizacijo Cankarjeve istoimenske novele. Mirk: »Rajamaj«, libreto za to izvirno delo je napisala Ruža Marija Petelinova, vsebinsko je pravljica v kateri se bojujeta za zmago dobro in zlo. Konjovič: »Koštana«, delo s srbskim folklornim obeležjem. Krička: »Strah na gradu«, originalna komična opera modernističnega sloga, satirične vsebine. Novak: Sjgnorina Gio-ventii« in »Nikotina« (baleta). Čajkovski;. »Jo-lanta« in »ščelkunščik« (balet). — Izmed tujih oper so na sporedu: Mozart: »Figarova svatbil«, Bizet: »Carmen«. Iber: »Ivetoški kralj«, politična satira na razne državne forme. Massenet: »Zongler Naše ljube Gospe«, Cilea: »Adriana Lecouvreur«, opera po sloviti Scribeovi in Legouvejevi drami. l)'Alehert: »Nižava«, Goldmark: »Cvrček za pečjo« in »vSabska kraljica«. \Vagner: »Lohcngrin« in »Tannhiiiiser«. Opereta bo izvajala: Frimelovo slovito »Kose-Marijo«, Leharjevo »Frideriku« — zgodlio Goethejeve mladostne ljubezni, »Škrjanč-kov gaj« in »Lumparija Vagabiinda«. Ojiozarjaiiio na razpis alionmana. Priglasi se sprejemajo v veži dramskega poslopja od 10. ure dalje. Abonentom. posebno pa še državnim uradnikom nudijo velike ugodnosti pri obisku opernih, operetnih in dramskih predstav. Abonma omogoča vsakomur z ugodnostmi mesečnega plačevanja v obrokih obisk predstav. Stalni al>on-mani sta Sreda in Četrtek, poleg njiju so še 1're-mierski ter A in B. Vse podrobne informacije brezplačno v Drami. ljudsko modrost, ki se kaže v raznih situacijah in bistroumnih izrekih, ta bo našel tu ogromno črnogorskega duha in bo vesel, da Pavičevič ohranja to ljudstvo, ki je prav sedaj na prehodu iz patriarhalnih dob v modernost, za bodočnost. Ravno pravi čas se je pojavil Pavičevič, da reši spomin na te duhovite in bistre kretnje in dogodke črnogorskih analfabetov. Naturni duh Črnogorcev se kreše v teh anekdotah, ki pa so nekatere tudi ponesrečene in manj duhovite, včasih tudi banalne. Marsikaj morda ne bi spadalo v javnost, toda za podolK) Črnogorca je pa vseeno značilno, in etnograf bo z veseljem pograbil morda ravno tako anekdoto. Marsikaka anekdota, ki je tudi podana samo v skopih nekaj vrsticah, bo morda poznejšemu bralcu nudila še snov za literarno obdelavo, za grotesko ali komedijo, pa tudi herojsko dramo, fn v tem je pomen tudi te 21. knjige tega črnogorskega folklora, ki mu je uvod napisal dr. Er-nest ČimiČ, predsednik Stola sedmorice v Zagrebu. — Marija Tutta-Stefan, koncertna in orato-rijska pevka, državno izprašana glasbena in literarna pcdagoginia (Praga) podučuje samo resnično nadariene učence v solo-petju, klavirju, recitaciji (nemški). Predpriprava za državne in odrske izpite. Prvovrstne reference. Govorilne ure dnevno od 12—2 in od 6—7. Turnograjska 4. »I.invec«, št. 9. — prinaša naslednjo vsebino: Kajtimar: Vodeče sme ne! — kjer hoče povedati, naj lovec čuva srne vodnice, da sc ne zatre rod. Inž. Mirko SušteršiČ: Gojitev srnjadi. Dr. Lovren-čič: »Sjedi — pa slušaj!«, kjer govori o hrakih. O hrakih piše tudi dr. J. LavriČ: Naš program — izučen brak. Jože Kristen: Učenje braka. _ Pasemski znaki brakov Jugoslavije. Iz lovskega oprtnika in podobni drobiž Novo delo Ivana Meštroviča. V Novem Sadu bodo koncem t. m. postavili spomenik znanemu srbskemu domoljubu in politiku Svetozar u Mi-letiČu, ki ga je napravil Ivan Meštrovič. Posebni odbor, kateremu na čelu stoji Srbska Matica, pripravlja slavnostno odkritje spomenika. Zagrebška »Nova Evropac je obljubila posebne članke o Miletiču ob tej priliki ter tudi o Meštrovičevem spomeniku. Slovaška Malica v Turfianskim sretem Martinu je sklenila, da bo letos poslala za milijon kron svojih knjig Slovakom, ki žive v inozemstvu. Nekatere teh knjig, ki so namenjene v tujino, so zelo dragocene, saj samo album »Slovaška v slikic stane 240 ks. Kakor vidimo, ima slovaška Matica veliko razumevanja za Slovake v tujini, v čemer bi jo morala naša društva posnemati. 600 km brzine na uro je človek že dosegel na tleh Več let 6e je svet čudil čudovitemu hitrostnemu uspehu Malcolma Campbella. kije s svojim rekordnim avtomobilom dosegel absolutni svetovni hitrostni rekord: 484 km 444 m na uro! Težko je bilo misliti, da bi bilo moči tako blazno naglico po tleh še kako prekositi. A v to je veroval angleški kapitan Georg E. T. Eyston. Tako iskreno se je zamislil v še hitrejšo brzino, da se je več let pripravljal, uril in vežbal na še večjo rekordno brzino. A dne 19. novembra leta 1937 jo ves svet osupnil, ko je zaslišal, kako je Eystonov rekordni avtomobil »Thunderholt« prekosi,] rekord M. Campbella. Eyston je dosegel brzino 502 km 436 m na uro. Evslon pa ni počival na svojih lavorikah, marveč je še dalje spopolnjeval, dokler ni 27. av- SP( Finale za Davisov pokal Avstralija : Amerika 3:2 Nepričakovano so zmagali — vsaj za ameriške športne kroge — v finalni borbi za Davisov pokal, Avstralci. Presenečenje Amerikancev je bilo tem večje in upravičenejše, saj so Ameri-kanci po prvih dveh igrah v singlu in po igri v doublu vodili z rezultatom z 2 : 1. Toda v obeh igrah v singlu sta v zadnjih igrah nastopila Riggs in Parker. Najprej sta se srečala Avstralec Quist in Amerikanec Riggs. Zmagal je po silno napeti borbi Avstralec Quist z rezultatom 6:1, 6 :4, 3 :6, 6 :4. S to avstralsko zmago se je stanje točk izenačilo na 2 :2. In končno sta nastopila v odločilni tekmi Avstralec Broimvich in Amerikanec Parker. V tem srečanju pa Amerikanec napram izredno razpoloženemu Avstralcu ni mogel nič opraviti. Broimvich je premagal Parkerja z rezultatom 6:0, 6:1, 6:3 ter si zasigural stanje 3 :2 za Avstralijo in pa dragocen Davisov pokal. Zgodovina tekmovanj za Davisov pokal je zelo zanimiva, kajti že 40 let roma po vsem svetu. Zadnjikrat so Avstralci zmagali pred svetovno vojno 1. 1914., ki so branili pokal vsa štiri leta med vojno, ko ni bilo tekem. Po svetovni vojni so si Davisov pokal priborili 1. 1921. ponovno Amerikanci, ki so ga branili do 1, 1924. Za njimi so prišli na vrsto Francozi, nato pa Angleži, ki so ga morali pred tremi leti prepustiti Amerikancem. Sašk iz Sarajeva v Ljubljani V nedeljo 10. t. m. bo gostoval v Ljubljani sarajevski SAŠK, ki bo nastopil proti naši Ljubljani v prvenstveni borbi. Moštvo SAšK-a je izredno bojevito, a med napadalci je najbolj znan in nevaren Muradori. Sarajevčani bodo seveda tudi trd oreh, vendar pa še vedno zdrobljiv. Rokoborba Hajduk, Sarajevo : SSK Maraton, Maribor 12:10 Rokoborci Maratona iz Maribora in oni od sarajevskega Hajduka so se pomerili v Mariboru v nadaljevalnem tekmovanju za državno prvenstvo, ki sc je takole razvijalo: V prvi točki (bantam kategorija) sta nastopila Dolinšek Maks in Hopek. S tehnično napako pa je Dolinšek v 17. minuti omogočil Hopcku zmago s tušem. V perolahki kategoriji sta nastopila Babič (M) in Kalažič. Odlični Babič je bil v veliki premoči ter je nasprotnika imel večkrat v nevarnem prijemu, Kalažč ga je pri oprostitvi nevarnega prijema hudo ranil, tako da je Babič bil prisiljen, da se v 19. minuti uda. V welter kategoriji sta nastopila Blatnik (M) in Uzelac. Državni prvak Uzelac ni mogel ničesar proti odličnemu Blatniku, ki ga je v 10 minutah položil na lopatice. Sodnik pa te Blatnikove zmage ni priznal Šele po borbi po točkah je imel Uzelac prednost za eno točko in zmagal 6 3:1. Srednja kategorija: Vcrbošt (M): Ivanič. Odlična državna prvaka sta si enakomerno merila moči, vendar Ivanič ni bil kos dobro razpoloženemu Verboštu, ki ga je presenetil in v treh minutah položil na lopatice. V poltežki kategoriij sta nastopila Orešnik (M) in Osim. Orešnik |e v odličnem stilu premagal svojega nasprotnika v S minutah V težki kategoriji sta se pomerila Vidic (M) in Miletič. Nasprotnika sta bila enakovredna. Po 12. minuti uspešne borbe se je posrečilo Miletiču, da je z obilno težino svojega telesa premagal svojega za več kot 25 kg lažjega nasprotnika. Stanje točk po končanem tekmovanju je bilo 12:10 za Hajduka. Športni drobiž Za olimpijski nogometni turnir v Helsinkih leta 1940 se je doslej prijavilo deset narodov, in sicer: Nemčija, Nizozemska, Poljska. Norveška, Danska, Madžarska, Belgija, USA, Švedska in Finska. Pri ameriških plavalnih prvenstvih je zmagal olimpijski zmagovalec Adolf Kiefer v hrbtnem gusta 1938 prekosil svoj lastni hitrostni rekorif, ko je dosegel s svojim avtomobilom brzino 556 km 10 m na uro. A človeška zvezda slave nI nikali varna. Ze je začela temniti tudi Eystonova, ki se je pojavil nevaren brzinski tekmec John Cobb. Eyston je obdržal svoj rekord samo 4 tedne, a Cobb ga je prekosil: dosegel je brzino 563 km 592 m na uro. Čez 24 ur pa se je Eyston pomiril s Cobboni in je dosegel nov rekord 575 km 430 m na uro. Cobb je odnehal, vendar 6e je pripravljal na nov poskus. Bilo je 21. avgusta 1939, ko se je Cobb spet pojavil in e svojim prečudnim avtom »Letečim levom«, dosegel neznansko brzino 594 km 495 m na uro, kar je hkrati svetovni hitrostni avtomobilski rekord. Človek se je torej približal 600 kilometrski brzini na uro po tleh, a ne bo dolgo, ko bo dosegel tudi 700 km.., plavanju na 100 m v odličnem času 1:6.6. Omeniti bi še bilo nov državni rekord, ki ga je postavil Skinner v prsnem plavanju na 220 jardov s časom 2:46.6, Dva nova odlična nogometaša so odkrili Čehi pri poskusni tekmi z Jugoslavijo. Sta to Smejkal iz Nachoda in Kuliš od Bate, Zlin. Francoska nogometna zveza hoče dobiti dobre športne učitelje na ta način, da bo poslala stare aktivne igralce v angleške klube v šolo. Pri pripravah za olimpijske igre leta 1940 ima zaposlenih mesto Helsinki okrog 2000 oseb. Stroški znašajo že do sedaj 284 milijonov finskih mark. .,„ Italijanska zveza, ki bi imela kot prirediteljl-ca izvesti v času od 1.—14. septembra v Meranu svetovne sabljaške tekme, je v sporazumu z mednarodno sabljaško zvezo z ozirom na svetovni politični položaj odpovedala to prireditev. Tekmovalci, ki so prispeli v Meran, so se takoj zopet vrnili na svoje domove. Table-tenis turnir SK Mladike SK Mladika priredi propagandni table-tenis tur. nir 7.a prvenstvo Most in Kodeljevega za leto 19.19 Turnir se igra 10. sept. 1930 v dvorani SK Mladike na Kodeljevem. Igra se od 9 do 12 in od do konca turnirja. Prijave se »prejemajo do 9. sept. na naslov: Dušan krečič, Povšetova 76 a, Ljubljana — Kodeljevo. Žrebanje bo pol ure pred pričetkotn turnirja ob prisotnosti kapetanov sodelujočih moštev. litra se iki pravilih JTTZ z new villa žogicami. X se partije »e odigrajo po tistem coup sistemu na best of three. Moštvi tvorita dva igralca za singlo ln douhle par po Daviš ooup sistemu. Vsi igralci ki so se prijavili, morajo brezpogojno plačali prijavnino. ne glede na to, 6e igrajo ali ne. Pravico igranja imajo vsi. Mani in nečlani klubov, ki gojijo ta Šport! Discipline: a) moštva lo din; b) single gospodov 7 din: c) single novincev 5 din. Pravico igranja pod c) imajo vsi. ki »e niso doslej igrali na javnem table-tenis turnirju JTTZ. Protesti se uvnžujejo le, čo se predlože pismeno najpozneje pol ure po odigrani partiji s priloženo kavcijo :in din. ki se vrne. če se protestu ngoli. Zmagovalci iiosameanih skupin pod a), b) in c) dobe diplomo in naslov prvaka Most in Kodeljevega za leto 1939. Vesti Športnih zvez, klubov ln društev 1 Kolesarsko društvo tSavat v Ljubljani priredi v nedeljo 8. oktobra 1939 modklubske kolesarske cestne dirko na progi Ljubljana—Rudnik—Trebnje in obratno. Točen razpis dirk sledi. Knrgres Zveze planinskih druttev kraljevine Jugoslavije, ki je bil določen na dan 8. in 9. iept. je preložen na soboto 30. septembra t. 1. in na nedeljo 1. oktobra. Vr*il se ho v NiSu z enakim programom kot je bil že določen in objavljen. Po kongresu so predvideni izleti v planine v okolico Niia. Planinci, ki se želite udeležiti navedenega kongres.i in s tem zvezanih planinskih izletov, se prijavite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cest« 4-1., najkasneje do 20. septembra t. 1. ZFO FO Višnja gora - razpis lahkoatletskih tekem FO Višnja gora, ki je kljub razmeroma visoki kvaliteti svojih članov moral vprpv to leto preživljati dokaj hudo krizo, se je z novim elanom vrgel na delo. Najboljše delo je vodila lahko-atletska sekcija, ki je v trdem delu in sistematični vaji že žela lepe uspehe. Tako je že znan tudi širšemu občinstvu Zupančič Lojze, član SK Planine. Ta in še mnogo drugih bodo na praznik 8. septembra priredili drugi svoj lahkoatletski meeting in pokazali sadove poletnega treniranja. Na sporedu so skoraj vse lahkoatletske discipline z malenkostno izjemo teka na dolge proge, ker je zanj med atleti premalo zanimanja in tudi ni igrišča, ki bi dopuščal podobne ugodnosti. Za nego lica ln rok rabite Benkovo pomado inViolette-krcmo! lekarno pri Sv. Trojici T. pl. DENKO, ZEMlil Odobreno S Er. 8332(1937 I 8. Er.85»1937 R 1 t KOLESA kupite dobro in pocetd tudi aa obroka pri H. SUTTNER Ljubljana Brezobvezen ogled) Aleksandrova 6. CELO LETO MOŠT (Sira) lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brei kakih aparatov I Bres isgube tasal Brei strokovnega znanja ! 8 pomočjo N1PAKOMBINA A/II. Odlična iznajdba današnje znanosti I Fnostavno! Pocenil Higijensko) Odobrilo Ministrstvo poljedelstva. ČžMaijlg RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1. Pred 20 teti so državniki podpisali versajski mir VRELEC SREČE nike, tuše, črnilo, nahrbtnike, aktovke itd. nudi po najnižji ceni trgovina H. Nicman, Ljubljana Kopitarjeva nI. 2, tel. 40-01 Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14 Gnojnline črpalke brzoparllnlkl Štedilniki GANA sporoča, da so bili glasom telefoničnega sporočila, dne 5. septembru izžrebani naslednji dobitki V. razreda 38. kola: oovi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Glavna Vse Šolske potrebščine kakor zvezke, beležnice, mape, sviučnike, navadna in nalivna peresa, peresnike, peresnice, radirke, risalna orodja, risalne bloke in deske, ravnila, trikot- Pogled na mirovno kot Versajski mir, ki je potegnil nove meje po Evropi in v velikem delu ostalega sveta, je podpisalo 70 zastopnikov raznih držav, starih in novih. Od teh zastopnikov jih danes živi samo ie 29. Vsi ostali so že zapustili ta vset in njegovo diplomacijo in v nekaj letih bodo pozabili še njihova imena. Od vseh Francozov, ki so takrat smeli sesti k tistemu papirji in se podpisati, je živ samo še Andre Tardieu, ki je danes 62 let star in je od 1. 1936 v političnem življenju popolnoma umolknil. Živi v mestu Mentone na francosko-italijanski meji in od časa do časa napiše še kak članek za dnevnik »Le Journal«, ali za tednik »Gringoire«. Pa tudi v teh člankih se še pokaže »stari lev«. Pred enim letom se je poročil. Pred kratkim pa ga je nekoliko zadel mrtvoud in le počasi prihaja k sebi. Skoro gotovo je, da v aktivno politično življenje ne bo nikoli več posegel, pa naj bodo njegovi članki v omenjenih dveh listih še bolj duhoviti. Najstarejši izmed državnikov, ki so 1. 1919 sedeli v razkošnem gradiču Versailles, pa je princ Saionji, nekdanji japonski ministrski predsednik, ki ima danes že 90 let in je na Japonskem še vplivna osebnost. Prišlo je v navado, da se vsak novi predsednik vlade pred nastopom svoje službe zglasi pri njem in ga vpraša za svet. Njemu tudi pripisujejo zaslugo, da se je japonska zunanja po-litika zasukala v drugo smer. Po starosti je za njim prvi 80-letni poljski pianist Ignacij Paderevski, ki je sedel v versajski zrcalni dvorani kot prvi predsednik mlade poljske republike. Zastopnik Avstralije sir Joseph Cook je danes 69 let star in se je umaknil v zasebno življenje. Dolgo vrsto let je zastopal avstralski dominijon pri Zvezi narodov. Za njim je versajski mir podpisal njegov.rojak Viljem Hugues, ki je tudi že 75 let star. Izmed pomebnejših še živečih takratnih državnikov so še: Lloyd George, markiz Gugliemo Imperiali, poslanec angleške delavske stranke George Barnes in Mohamed Duster Hai-dar, ki je v Versaillesu zastopal Hedžas. Združene države severne Amerike so ob usodni zeleni mizi imele pet zastopikov, od katerih pa ni nobenega več med živimi. Woodrow Wilson je umrl na nekem propagandnem potovanju v mestu Wichita v državi Cansas. Njegov državni tajnik Lavsing je umrl v 64. letu starosti. Nekdanji poslanik USA v Rimu in Parizu Henry White, dalje polkovnik E. M. House in general T. 1. Bliss so umrli kar povrsti v letih 77, 78 in 79. Prvi iz vrst takratnega francoskega zastopstva je umrl Clemenceau, in sicer 1. 1929 v 88. letu starosti. Zunanji minister Stephan Pichon je lerenco v Versaillesu učakal 76 let, poslanik Jules Cambon pa 90 let. Kakor je iz tega pregleda razvidno, so vsi ti državniki učakali čedno starost in ni mogoče opaziti, da bi jih vest kaj pekla, ker so ua listino svetovne važnosti postavili svoj podpis. Več mož, ki so podpisali versajski mir, je domovina obdala z vsemi častmi. Zlasti Anglija se je izkazala za zelo velikodušno. Bonarja Lana so po njegovi smrti 1. 1932 slovesno pokopali v westininsterski opatiji. Lord Balfour je bil odlikovan z redom hlačne podveze, David Lloyd George pa z redom »za zasluge«. Toda vsi podpisniki versajskega miru niso bili deležni tako slovesnega konra. Zastopnik Ilondurasa dr. Bonila je umrl 1. 1926 v Novem Orleansu v pregnanstvu. Salvador Chatnorro, ki je bil prej predsednik republiko Nicaragua, sedaj živi v Mehiki — tudi v pregnanstvu. Dr. Alfonso da Costa, demokratični voditelj Portugalske, je umrl kot izgnanec v Parizu 1. 1937. In slednjič Edvard Benei, ki je doživel rojstvo in konec češkoslovaške republike, živi sedaj kot univerzitetni profesor v Ameriki. Med temi sedemdesetimi državniki v Versaillesu so bili zastopani vsi poklici. Bili so med njimi maharadže, pa tudi mesarji. Med prvimi se je razkazoval v razkošni dvorani sir Ganga Sing Bahadur, maharadža iz Bikanira, ki je danes 58 let star. Danes je tajnik indijske zgornje zbornice in zastopnik Indije pri Zvezi narodov. Avstralec VViliam llugues je bil slednjič že ministrski predsednik, prej pa je podrl marsikaterega vola. Kitajski zunanji minister Lu Tsen Tsiang je po podpisu versajskega miru stopil v red benediktincev in danes živi v nekem belgijskem benediktinskem samostanu. Italijanski ministrski predsednik Silvio Crispi je po Mussoli-nijevem nastopu tudi spremenil poklic in je danes kljub svojim 70 letom eden izmed največjih italijanskih industrijrev. Portugalski zunanji minister dr. Avgusto Soares je tudi popustil politiko in je danes vinski trgovec. Danes prodaja južna vina in jih razvaža daleč po svetu. Večina podpisnikov versajskega miru pa so bili pravniki. Za najbolj odličnega med njimi velja nekdanji grški zunanji minister Nicolaj Politisr, ki je danes 65 let star in je častni doktor univerz v Cambridgu, Nanryu in član francoskega instituta, kraljeve akademije v Benetkah in akademije za mednarodno pravo v Haagu. 70 jin je sedelo v Versaillesu v zrcalni dvorani, pod dragocenimi lestenci, za zelenimi mizami, kjer so krojili pravico in delili svet. Samo devetnajsterim je dano do konca gledati, kako .učinkuje njihova takratna državniška mis.-l. 80.000 din 29.501, 73.310, 60.000 din 29.239, 57.352, 50.000 din 49.535, 72.166, 20.000 din 61.760, 81.434, 16.000 din 52.904, 12.000 din 81.053, 10.000 din št. 8.214, 8.560, 13.032, 15.220, 16.525, 25.760, 40.308, 55.941, 56.249, 85.657, 99.676. 8.000 din št. 18.053, 20.979, 31.260, 43.576, 78.389, 93.017, 93.375, 96.966, 98.076. 6.000 din št. 7.152, 20.198, 25.201, 27.212, 29.644, 30.123, 35.920, 37.160, 58.179, 67.396, 71.837, - 77.021, 81.239, 82.161, 92.648, 95.370, 98.847. 5.000 din št. 4.396, 4.940, 17.716, 20.573, 25.130, 26.540, 52.672, 55.100, 59.992, 64.387, 71.381, 71.537, 78.791, 81.234, 81.346, 91.357, 95.641. 4.000 din št. 5.082, 6.305, 10.434., 11.257, 12.734, 14.768, 17.789, 20.959, 22.475, 29.887, 32.627, 35.538, 36.799, 37.099, 42.531, 52.561, 53.662, 61.566, 65.636. 67.000, 69.030, 70.141, 70.559, 76.026, 88.379, 91.943, 94.700, 98.492. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 dinarjev. Prihodnje žrebanje bo v četrtek, dne 7. sept. in no trajalo do 9. septembra. — Srečlce so novim naročnikom še vedno na razpolago. Poaor I Dolgoletna in poznana tvrdka Trlgla«-Sto-venac v Beogradu ima na razpolago: Palaia in hite za rento, vile za najem in stavbišča v vseh krajih Beograda Zato je v interesu vsakega kupca, da se ored nakupom obrne ua tvrdko Triglav-Slovenac v Beogradu, ki da vsakemu kupcu na razjiolago avto za ogled stavb brez obveze nakupa O. g., kupci na pozabite pred nakupom obiskati tvrdko TRIGLAV-SLOVENAC. Hartvigova 3/1. Tel. 26728 v Beogradu (23) Kako sta bili Filipova in Janova mati prestrašeni, ko ju je policija prignala domov! Se bolj sta se zgro&ili, videč dolga ušesa svojih fantov. »Le Sambo "nama more pomagati,« sta javkala fanta, >a kdo ve, kje je zdaj Sambo?« Otroški kotiček SLON SAMBO (24) Jana ln Filipa so zgrabili za ušesa; na vso moč sta se drla, naj jima Sambo pomaga, a ta se je obrnil in slekel nazaj v park. Stražniki se niso upali, da bi mu zastavili pot. Pierre L'Ermite: 5 Ljubezen - soprog ali Bog? Iz francoščine i dovoljenjem avtorja ■»Tedaj popustimo veak za polovico. Moja mama ee imenuje Terezija. Njen god je 15. oktobra. Kaj če bi se poročila na njen god?« Lucija s sklenjenimi rokali vzdihne: »Prav! Mali Tereziki Deteta Jezusa sem posebno vdana. Njenemu varstvu bova prir>oročila najin zakon. Samo...« »Samo« ponovi za njo Gilbert. »V naši župniji se v oktobru vrši mnogo porok. Cesto se za njihove datume domenijo že poleti, še pred počitnicami.« »Toda, ljuba Lucija, saj ni v Parizu samo ena župnija. Ce ee ne bova mogla poročiti pri Sv. Frančišku Šaleškemu, se bova pač kje drugje. Tu na primer! Celo ljubka in dražeetna bi bila poroka v vaški cerkvi.« »Gilbert, nikoli!« »Zakaj ne?« vKer bi se etem na tako svečan dan izneverila svoji župniji, izneverila njim, ki so me vzgajali. Njim, katerim se moram zahvaliti, da sem danes to, kar sem.« Gilbert se je nasmehnil s tistim, zanj lako značilnim smehljajem. »Toda tudi Morteau Je vaša župnija.« »A ne vzdrži nikake primere z župnijo svetega Frančiška Šaleškega. Morteau je kraj počitka, sproščenja. Pariz pa znači zame življenje samo, delo, apostolat. Ponavljam vam: vse kar je dobrega v meni, dolgujem svojim staršem in svoji župniji.« »Zelo jo ljubite!« »Da, Gilbert, zelo jo ljubim. Tako tore| mislim, da bi bilo prav, da si zagotoviva čimprej datum najine poroke.« - > >No, Lucija, če že tako ljubite svojo župnijo, pišite še danes gospodu župniku, naj nama rezervira 15. oktober.« »Zvečer mu ljom pisala. Toda pismo samo ne bo zadostovalo!« »Kaj še, moj Bog!« Lucija j>ogleda Gilberta naravost v oči: »Z ozirom na prisrčne odnošaje, v katerih živimo z gos|x>dom župnikom, bi bilo umestno, da ga osebno obiščeva in mu sjioročiva, da se nameravava poročiti, ker ne bi hotela, da bi izvedel za to šele od drugih.« »Gotovo,« se vmeša oče, »le pojdita in predstavita gospodu župniku žrtev!« »Kakšno žrtev? Lucijo ali mene?« »Vas seveda! Vidite, dragi Gilbert. mi možje smo žrtve. Napram ljubezni smo brez moči. Skrivnost zakonske sreče tiči v popuščanju. Cemu bi se spuščali v bitke, ki so za nas že vnaprej izguh-ljene? To sem vam povedal zato, da bi vam prihranil nepotrebno šolo. Tako sem jaz, ko sem se ženil...« »Pojdi, pojdi, Henrik!« se vmeša že nekoliko vznemirjena mama. ... nosil nazaj zavihane ovratnike. Kakor dobro se počutiš, če imaš trde ovratnike. Spiočetka sem se ji upiral, navsezadnje sem se moral pa le vdati. Česen se mi dopade, dobiti ga ne tnorem nikjer...« »Toda, Henrik, upam da ne boš nadaljeval.« »Česen jc izvrstna jed, vsemogočno zdravilo. Imam dedno sredozemsko bolezen. Ne boste mi verjeli, da mi je hilo potem, ko so me oropali česna, v največji užitek, da sem se na Lyonskem kolodvoru sprehajal ob marseillskem viaku. ki diši po česnu, po tem Česnu, ki ga moja soproga tako neusmiljeno preganja.« »Kakšni nasveti za bodočega zeta!« »Nikakšni nasveti, le ugotovitve! Bolle, da smo si na jasnem. Moja mala Lucija napravi iz mene, vse kar hoče. In vendar sem ugleden gospod, oficir častne legije, in inženirji čakajo na moja povelja.« »Torej, dragi tast, posnemal vas bom. Popuščal bom na vsej črti.« Gilbert se obrne k svoji zaročenki: »Lucija, danes, jutri, vedno vam bom na razpolago...« »Če mi boste le res!« »Res, res.« »Torej kar začniva! Kdaj bova šla v Pariz?« »Kadar želite. Ta tedtn bom pojx>lnoma prost.« »Torej se bova odpeljala' jutri zjutraj ob pol devetih. Mislim, da ni prezgodaj? Predstavila vas bom našemu župniku, gosjx>du Pauletu. Skupno bomo določili datum poroke in izbrali cerkve. Ali soglašate?« iGlbert se nasmeje: »Kako ne bi soglašal r>o vsem tem, kar je pravkar jwvedal vaš papa! Služabnik sem služabnice Gospodove!« »Torej bi služabnica Gosj>odova bila zelo zadovoljna, če bi hoteli obiskati njenega župnika in malce pokramljati z njim. On naju bo poročil. Le če imate vi morda med svojimi znanci ali sorodniki kakega duhovnika...« »Ne, poznam sicer nekaj duhovnikov, ki so bili nekoč moji profesorji, pa nisem več v stikih z njimi.« »Torej drži kakor sva se dogovorila. Priznajte, da sva uredila po obedu precej stvari.« »In še kako važnih!« pripomni Gilbert. »Toda kaj vendar delale tamle. Lucija?« Lucija razgrne belo platno, ki ga drži v rokah. Nekaj rdečih vrtnic je že vtkanih. Zaročenec ga vzame v roke in ogleduje. Nato dš vzhičono: >Zdi se mi, da bo iz tegale nastal prt?« »Da, namizni prt z ducatom enakih servlet.« »In tale liubka stvarca bo krasila najino bodoče gnezdeče, kajne?« Lucija odvrne: »Ne, gospod, pripravljam jo \ za dobrodelno dražijo*, ki se bo vršila 8. decembra.« »Kaj pa je ta srečna dražba?« »Če jo hočete videti, vas bom peljala s seboj.« »Ste vse to sama napravila?« nadaljuje Gilbert in motri delo z rastočim zanimanjem. »Ah, nel Prt je skupno delo mojih prijateljic. Vsaka dela na njem osem do petnajst dni in ga nato preda drugi naprej.« »Komu boste prodale to čudo?« »Na dražbi. Celo vi ga boste lahko dobili.« »Draženje bi pač pomenilo smrt za mojo mošnjo.« »Za bližnjega v potrebi ne bi smela biti nobena žrtev prevelika!« »No. se bomo pač žrtvovali!« »Celo zelo ugledni gosj>odje prihajajo ob večerih, ko se vrši dražba, pomagat gospodu župniku pri draženju. Vi, ki ste sloveč advokat, hi tudi lahko ob priliki prevzeli mesto dražbenega cenilca.« »Ali menite, da se ne bi dobro izkazal?« I'aj>a je posegel vmes: »Ah, veste, Gilbert, res se izplača iti na dražlK). Je čisto svojevrstna zabava. Lani je direktor neke velike pariške banke prodal majhno klobasico za bajeslovno ceno in zraven ni bilo niti česna! Naša župnija je ena sama družina.« »Odlično.« zamrmra Gilbert, »videli bomo. Toda treba je predvideti vse. Kaj če v oni četrti ne bova našla stanovanja? Kaj če bi bilo treba menjati župnijo?« Lucija se ne vda: >Ga bova že našla, naprosila sem gospoda župnika, naj nama pomore pri iskanju.« * Dobrodelna dražba Je v Franciji zelo priljubljena. Cerkev namreč ne dobiva za podporo svojih revežv nikakih prispevkov od drŽavo 7»!o požrtvovalne imovitejie gospe prodajajo na dražbi svoja ročna dela v korist revnih. t Mati oglasi ▼ malih oclulh velja vaaka braeda I din: teiiltnTanJikt •glml t din Drbelo lUkane naslovne besed* •« Mllltk dvojna. Najuianjil »nrorli ni'1 ogla* IS din. • Mali •claal •• plačujejo takoj url naročilu. • l'rl oclnslh reklamnrca »nagaja u računa enokolonuka. I mm visoka petima * rutica po I din • Za plmnrne odgovora (leda nallb oclasov treba prlloilU ananiko. 1 Službe iščejo Damski frizer dobro verziran. ISče me sto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izurjen« Mesto sluge ali slično iSče 36 letni samski, z znan.lum slovenščino ln n^pisčlne ter italijanščine,: Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14691. (a Prodajalka želi premenitl službo v trgovino ali kaj sllčnega. Prevzame tudi lokal. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna in poštena« it 14215. (» Kurjač sa entralno kurjavo, ki Je zmožen vseh drugih popravil v hlil, želi zaposlitev proti majhni plači. Ponudbo prosi v upr. »Slov.« pod Slfro »Trezen ln zmožen« St. 143S9. (a) ilužbodobe Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Miklav-člč, St. Vid nad LJubljano. odo zomejjski ostanki prepeljani na okoliško pokopališče v Celje, kjer jo bomo ob 17 položili k večnemu počitku. — Sveta maša zadušnica (»e bo brala v eohoto 9. septembra ob 7 zjutraj v farni cerkvi v Šoštanju. — Šoštanj, dne 5. septembra 1939. Žalujoče rodbine: Smolnikar, Novak, Venišnikar in Tisehler. v enem GUBE SO IZGINILE MEHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POLT Gospodična Drouef je preizkusila tako presenetljivo Izpremembo svoje zunanjosti v 8 dneh. Citajte spodaj njeno lastno pismo, v katerem je točno pojasnjeno, kako je to dosegla In kako lahko to doseže tudi vsaka druga žena. »Komaj lahko sama sebi verjamem«, piše »fična Drouet, »ko gledam svoje fotografije, stare 8 in 10 dni. Imela 6em brazde in gube na čelu ter okrog oči ln ust. Polt je bila vela ln bleda Danes me vse prijateljice občudujejo ter zavidajo zaradi gladke čiste kože, na kateri nI niti ene gube. Vsem povem, naj vporabljajo hrano za kožo Tokalon — rožnato za noč, belo pa za dan. Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz.« Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje Blocel, presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga je odkril znameniti dunajski vseučiliškl profesor. Vporabljajte rožnato hrano Tokalon za noč. Ona hrani ln olepšava kožo med Vašim spanjem. Koža postane čvrsta in re- šena gub. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo svežo ln jasno, razkroji zajedalce In zoži razširjene znojnice. ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA. Vsaka žena, ki se posveti tej enostavni negi treh minut dnevno, lahko dobi gladko dekliško kožo ter svežo, krasno polt. Rezultat) so v tisočih primerih bili teko presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite si fe danes po eno tubo obeh krem Tokalon za hrano kože. Vporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ce niste navdušeni od sijajnega, uspešnega rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili. In ml Vam v celoti nadoknadimo Vaš izdatek. Razno Gumbnlte, gumbe, plise, mooograme, entel, ažur 'ino io hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, Franiifkansks ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Denar Vaši prihranki so varno ln plodonosno naloženi v domačem zavodu »Moj dom«, Ljubljana, Dvoržakova St. 8. Posojila Iščite samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite ali pridite osebno. »MoJ dom«, Ljubljana, Dvoržakova ulica St. 8. H Tekstilni stroji selfaktor, grebenar (Drei-krempelsatz), Drusier-karde, vlačare (Reiss-wolf, Mlschwolf, Klopf-wolf) itd., v dobro ohranjenem stanju, naprodaj takoj. Vprašati pismeno: A. D. Belgrad, Poitnl predal £0. »SLOVENEC«, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 Mestna elektrarna ljubljanska OBRTNIKOM priporočamo našo stopnjevalno obrtno tarifo z zniževanjem cene od din 2'50 do din 1 "25 za kilovatno uro, odvisno od porabe toka in uporabe motorjev GOSPODINJAM nudimo električni tok za kuhanje po 90 para za kilovatno uro, že pri porabi 60kwh mesečno pri tri-sobnem stanovanju NUDIMO posebno tarifo za električne peči s ceno toka 90 para za kilovatno uro na poseben števec, ne glede na porabo. Števnina samo din ,4'— mesečno NUDIMO izredno nizko tarifo za nočni tok v ogrevalne s vrhe, posebno pripravno za električno opremljene kopalnice in pralnice. Cena toku samo 60 para za kilovatno uro; priklapljanje z avtomatično stikalno uro Vsa pojasnila dobite pri Ravnateljstvu Mestne elektrarne Krekov trg 10/11. Naznanjamo, da je nenadoma preminul naš uradnik, gospod Stanislav Palouc korespondent in rezervni kapetan II. razreda Pogreb ho v sredo, f». septembra 1oveljnik križarke »Ajax< Wood Heas vzel v svojo kabino, da bi mu prihranil strašne prizore, kako je »Olinda« tonila. Taka gesta je naletela na priznanje nemškega kapitana. Moštvo, ki se je vkrcalo iz »Olin-de«, je dobilo tri obroke hrane. Vsi eo 6e pohvalno izrazili o načinu, s katerim so z njimi postopali. Kapitanu so dali posebno kabino na angleški petrolejski ladji. Skrb za posadko je prevzel zdaj tukajšnji nemški konzul. London. 5. sept. AA. Reuter: V odgovoru na vprašanje lorda Štrabolgyja o potopu »Atheneje« jo izjavil lord Stranhope v zgornjem domu v imenu vlade, da mu je nemogoče navesti podrobnosti vse dotlej, dokler razne ladje ne bodo izkrcale rešenih jx>tnikov. Lord Stanhope je izjavil, da je podmornira po pričevanju očividcev torpe-dirala ladjo bre« poprejšnjega opomina, nato pa se je pojavila na površju, tako da zdaj okoliščina, v kateri je prišlo do torpediranja ladje, ni več dvomljiva. Imam poročila, je nadaljeval lord Stanhope, da je bilo na »Athenejo« oddanih tudi nekaj strelov, vendar pa za to še nima uradnega potrdila. Ministrstvo mornarice čaka na vrnitev kapitana »Atheneje«, da bi se potem natančno in gotovo ugotovilo dejansko stanje, preden bi dali kakšno izjavo o tem. Kar se pa tiče vesti, da bi ladja zadela ob mino, je čisto pravilno mnenje lorda Strabolgyja, da na takem mestu nihče ne more polagati min, ker je morje pregloboko. Newyork, 5. septembra. AA. DNB: Angleška ladja »Queen Mary je prispela danes v Newyork s 44.5 milijona dolarjev v zlatu in s 2431 potniki. Ladjo so spremljali na poti dve angleški vojni ladji. Švica mobilizira Bern, 5. septembra. AA. Štefani: Po splošni mobilizaciji, za katero plačuje Švica vsak dan 5 milijonov švicarskih frankov, je zvezni svet odredil civilno organizacijo vseh moških od 16. do 65. leta in vseh žensk od 18. do 60. leta. Pričakujejo, da se bo iz Francije vrnilo 40.000 Svicark. Noben Švicar ne bo mogel priti v Švico niti nc na tranzitni poti brez vizuma kakega švicarskega konzulata v tujini. Bernski kanton razdeluje te dni obmejnemu prebivalstvu plinske maske. Regulacija rek in osušitev močvirij na severni meji Veliki načrti za važna melioracijska dela Hitler govori na zadnjem nemškem državnem aboru. Za njim na slavnostnem sedežu njegov prvi naslednik maršal Goring. Zadnje dni smo nekajkrat pisali o načrtih za velika javna dela na severni meji. Tako smo omenjali regulacijska dela na Dravi, za katera je zagotovljenih 17 milijonov dinarjev, potem smo poročali o napravi vodovodov in cistern v obmejnih krajih, za katere so načrti že napravljeni, sredstva zagotovljena ter se je mestoma z deli že pričelo. V sklop vseh teh javnih del pa spadajo tudi načrti za velike meliorarije in regulacije, ki se bodo vršile v okviru vsedržavnega projekta za javna dela ter Iz tozadevnega milijardnega posojila. Ti načrti pa zahtevajo dolgotralnega tehničnega dela in pa velikih drugih priprav, predvsem pa sodelovanje domačega prebivalstva iz prizadetih krajev. V okviru teh navedenih del se bo letos začelo že z regulacijo I.ožnice pri njenem izlivu v Dravinjo. Reguliral se bo tok od Mukol pa do železniške proge. Ložnica ima veliko porečje ter odvaja vse potoke med Polskavo in Konjicami v Dravinjo. Od Slovenske Bistrico do izliva v Dravinjo je njen tok zelo počasen in vijugast, pa zaradi tega preplavlja vedno vso okolico ter ie vzrok, da je vsa ta velika ravnina zamočvirjena. Zemlja, ki bi bila ogromne vrednosti, tako pa ie primerna samo za močvirne travnike s kislo travo. Iz tonda za javna dela je določenih za regulacijska dela na Ložnici 0 milijonov dinarlev. Za pripravljalna dela. ki se bodo kmalu pričela, le že nakazanih 70.000 din. Osnovala se ie tudi že vodna zadruga, ki ima sedež v Slov. Bistrici. V zvezi z regulacijo Ložnice pa se načenja problem regulacije celega toka Dravinie. ki ie predpogoj za važno izsušitev ogromne ravnine pri Pragerskem. Projekt za regulacijo Dravinie od Makol pa do izliva v Dravo izvršuje banska uprava. Snuje se tudi žo vodna zadruga, ki bo združila vse interesente. Regulacija Dravinje bi bila za naše poljedelstvo ogromnega pomena. Prager-sko polje jo tako zamočvirjeno, da ne pride v poštev za obdelovanje in le deloma za pridelovanio krme. Izsušitev pa Jo nemogoča, dokler ne bo Dravinja v celem svojem spodnjem toku od Makol navzdol regulirana. Obenem pa bo z regulacijo odstranjena nevarnost neprestanih povodnji v celi Dravinjski dolini. Prav tako važna, kakor regulacije Dravinie. je tudi regulacija Pesnico. V delu so že načrti tudi za ta regulacijska dela in sirer se sedaj predeluje stari avstrijski načrt. Vsekakor bo potrebno tudi, da so ustanovi vodna zadruga za vso Pesniško dolino. Na ta način Jo z ustanovitvijo vodnih zadrug omogočeno, da zainteresirano prebivalstvo, ki bo imelo od izvršeno regulacije in izsušitve močvirnih tal. največje direktno koristi, tudi samo prispeva svoj delež za ta velika dela. Večja regulacijska dela se bodo vršila tudi v dolini Mežice. V bližini Guštanja se ho struga Mežice preložila zaradi naprave nove ceste, ki se bo zgradila tako, da bo izpeljana mimo guštanj-skega trga. Japonska nevtralna Tokio, 5. septembra. AA. Reuter: Japonsltf pomočnik zunanjega ministra je sporočil danes angleškemu, francoskemu, poljskemu, nemškemu in italijanskemu veleposlaniku ter odpravniku poslov Združenih držav izjavo predsednik japonske vlade generala Abeja, ki jc včeraj poudaril, da bo Japonska vodila politiko nevmešavanja v evropsko vojno. Izjemna pooblastila belgijskega kralja Bruselj, 5 septembra. AA. Štefani: Po govoru, ki ga je imel prc, da jo verouk v vseh čeških šolah obvezen predmet Do sedaj je bilo dovoljeno, da so lahko starši tudi med šolskim letom odjav-ljali svojo otroke od verouka in je bila njihova izjava obvezna. Sedaj pa pravi ministrova odredba, da je verouk za vso otroke obvezen predmet. Drobne novice Pariz, 5. sept. A A. Havas. Predsednik republike Lebrun je izmenjal brzojavke z angleškim kraljem Jurijem VI. Oba državna jioglavaria potrjujeta svoj sklep boriti se ramo ob rami v naj-plemenitejšcm namenu braniti pravico in svobodo. Pariz, 5. sept. c. Danes oh 17.15 je prišel v Pariš s posebnim vlakom francoski veleposlanik v Berlinu, Coulondre. Njegova pot v domovino je potekla brez nevšečnosti. Newyork, 5. sept. AA. Havas. Kongres organizacij »Pax Romana« je sprejel sklep, da prenese svoj sedaž v USA zaradi vojne v Evropi. Sedež le organizacije je bil do sedaj v Fricdgudu v Švici. Berlin, 5. sept. A A. DNB. Nemške interese v Franciji zastopa Švedska, francoske interese v Nemčiji USA, nemške v vsej Britaniji Švica, britanske v Nemčiji USA, nemške interese na Poljskem Holandija, poljsko interese v Nemčiji pa Švedska. Tunis, 5. septembra. AA. Havas: Promet na pomorskih in letalskih progah med Tunisom in Italijo, je normalen. Vatikan, 5. septembra. AA. Štefani: Veleposlanika Italije in Francije ter poslanik Portugalske so obiskali danes državno tajništvo v Vatikanu, kjer so imeli konferenco z m6gr. Montinijcm. Kardinal Maglione ie odpotoval v Casorio, kjer bo nadaljeval svoje počitnice, ki jih je prekinil zaradi mednarodne napetosti. London, 5. sept. c. Angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson je danes popoldne dopotoval iz Berlina na obmejno postajo med Nizozemsko in Nemčijo. Na mejno postajo je priše' ob 14.40. Ob 14.50 je že odpotoval v Amsterdam. Njegov odhod iz Berlina ni bil brez težav, ker je nemška vlada hotela vedeti podrobno, kdaj bo osebje nemškega veleposlaništva lahko odšlo iz I/ondona. Posredovati je morala nizozemske vlada, da sta nemško zastopstvo v Angliji in angleško zastoj>stvo v Berlinu lahko v redu odšli v svojo domovino. Odlikovanja politikov Belgrad, 5. septembra. AA. Z ukazom kr. na mestnikov ter na predlog predsednika vlade so bi li odlikovani z redom sv. Save 1. reda: dr. Giorgj* Taaič, dr. Ilič Mihajlo in dr. Konstantinovič Mihaj lo, redni profesorji v Belgradu, dr, Ivo Krbek redni profesor univerze v Zagrebu, dr. Juraj Sutaj advokat iz Sarajeva in dr. Anton Filipančič, ravnatelj bančnih m zavarovalnih družb v Zagrebu. Z redom Jugoslovanske krone 3. razreda Franc Smodej, bivši senator. Z redom sv. Save 2. reda Alojzij Mihelčič, dr. Grboč, Dragan in Pozderac Nuriia, bivši narodni poslanci in podpredsedniki nar. skupščine, dr. Ku-lovec Franc, bivši senator in inž. Nikodije Bogda-novič, predsednik glavne uprave združenja rezervnih častnikov v Belgradu. Z redom sv. Save 3. rszreda dr. Anton Ogrizek, bivši nar, poslance. KULTURNI OBZORNIK Pred gledališko sezono v Ljubljani 2ivimo v času. ko vsak človek globlje ln ostreje rajmišlja o svetu in vsem, kar ravna njegov tok. Živimo v času, ko je narodna zavest močnejša in pripravljena braniti svojo zemljo in ljudi, njihov obstanek, miselnost in med najvažnejšimi silnicami — kulturo, ker je ta poleg vere brez dvoma najmočnejši vzgojni Činitelj. V mirnem času kultura gradi, v nemirnem pa stoji na braniku in krepi zdravo in trezno miselnost, ki se v zmedi in nemiru rada izgublja, in mora biti čvrsta opora moralni zavesti ljudstva, da je ne omajejo v sedanjosti tako naraščajoča nemorala, nczuačajnost in laž. Gledališka umetnost je ogledalo sveta in svetovnih dogodkov v večjem ali manjšem obsegu, ker Črpa svojo snov iz svetovnih dogajanj. Prave odrske umetnine, ki so v njih zapopadene misli in spoznanja genialnih pisateljev o občečloveških vrlinah, napakah, strasteh, ki prepletajo svet in so stoletja in tisočletja vedno nova gibala za zgodovinske dogodke, ne izgube nikoli svoje veljave. Oder je torej kraj, kjer je občinstvo deležno spoznanj in dognanj največjih duhov, ki so doumeli velike skrivnosti človeških src in razuma, vseh plemenitih in pogubnih sil, ki vplivajo na razvoj sveta in zato je oder veljaven vzgojitelj človeške miselnosti. Razumljivo je, da mora biti gledališki spored izbran z zavestjo odgovornosti, ki terja tehtna in resnično vredna in pomembna dela. Bolj kakor v mirnem času si želi človeški duh v današnjih dneh odgovora na najrazličnejša vprašanja, ki jih življenje uro za uro odpira pred njim. Kje ga bo našelV Vse skuša odgovarjati nanje: radio, časopisi, književnost, film... To so tiskane besede, zvok, reprodukcije kretenj in glasu. Oder in igralci na njem pa odgovarjajo z živo besedo in kretnjo in kar je več: z živim občutjem, z doživljanjem. Raz oder govori umetnina, pisatelj stavlja vprašanje in daje nanj odgovor, ki ga podoživlja igralec in sodoživlja gledalec. V tem je misija in veličina gledališke umetnosti. Tu živi svet, v katerem se razgrinjajo usodne napake velikih in majhnih ljudi, kjer zmagujejo ideje po duhovnih ali krvavih borbah, kjer se bije borba med dobrim in slabim, kjer zažive utopije, ki bodo mogoče nekoč postale resnica... Tu plove človečki duh na krilih pisateljevega genija v koče in palače, na vse kraje sveta, v nravi vseh ljudi, kar jih premore zemeljska obla, tu mu je dana čarobna možnost vživetja v karkoli, tu zrase človek visoko čez sebe v višji pomembnejši nravni svet, ki mu je sicer nedosežen in nedoumljiv. Tja ga popeljejo visoko vredna umetniška dela. Vsi pa tudi vemo, da potrebujemo bolj kot kdaj prej ravno v današnjih težkih dneh oddiha, razvedrila in zabave. Po vseh morečih mislih, po vsakdanjem delu in njegovih skrbeh si zaželi človek pozabljenja in 6meha. Zeli si pozabiti na okolico in biti drugje, v nekem povsem novem, njemu všečnem svetu. Kje bo našel bolj pisanega kot v gledališču pri dobri komediji ali veseloigri, ki mu sprosti duha in ukreše smeh? Smeh je ča-rodejno zdravilo za v$et nevšečnosti, za vse tegobe in bolečine. Letošnja gledališka sezona nam obeta s svojim sporedom tako po resni, kakor po zabavni strani nad vse zanimiv potek. Od domačih del pridejo na vrsto: Medved: »Kacijanar«, tragedija zarotnika Ka- cijanarja, ki skuša skupno s Frankopani, Zrinjski-mi, Taiiijem, Erdodijem in drugimi hrvatskimi veljaki, ki so odpadli od cesarja Ferdinanda, osvoboditi Hrvatsko. Naslovno vlogo bo igral Levar. Režija je prof. Šestova. Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, farsa in simt>olna podoba. Finzgar: »Naša krit, ljudska igra iz časa Napoleonove vlade v naših krajih. Zraven navedenih iger bodo prišla na spored tudi kaka nova dela naših pisateljev, ki jih bodo predložili mogoče tekom 6ezone, če bodo ustrezala zahtevam gledališča. Izmed hrvatskih del: Plaovič: »Voda s planine«, folklorna politična satira. Murat-Bcgovič: Dve knjigi o Črnogorcih 1. Dr. Pero Dj. Soč: Priloži za kulturnu isto-riju Črne Gore. - Beograd, 15J80, str. 102. Znani črnogorski kulturni delavec, diplomat in politik ter zgodovinar dr. P. Šoč, bivši črnogorski mini ?ter, je napisal zopet novo knjigo člankov, ki iz|K>polnjujejo njegove dosedanje številne študije o čriogorski zgodovini. Njegova knjiga, ki ima nad 70 slik, je posvečena črnogorskim kulturnim umetninam, je razdeljena na več poglavij. V prvem obravnava zgodovinski in narodni značaj muzeja, arhiva in biblioteke na Cetinju. Noče opisovati samo junaštva Črnogorcev in njihovega bojevanja, temveč hoče dati pregled tudi njihovega kultur-nrga dela. Znano je namreč, da je Črna Gora imela prvo tiskarno na slovanskem jugu in to že 28 let po iznajdbi tiska ter 16 let za Rimom, toda prej kot Pariz. Moskva ali Cambridge! Tako je v prvem poglavju prihajalo stanje od davnine do ppdra Črne Gore v svetovni vojni leta 1916. Poleg tiskarne se tu zasleduje rast cetinjskega arhiva, časopisja in kulturnega delovanja starih črnogorskih samostanov, ki so skoraj vsi prikazani tudi v slikah. V drugem poglavju spremlja rast arhiva v času avstrijske okupacije od 1916—1918, v tretjem pa od osvoboditve 1918 do pravega muzeja leta 1928. Največji del pa je posvečen sedanjemu stanju Muzeja, arhiva in biblioteke na Cetinju, kt jo opisuje v četrtem poglavju. Nadaljnji esej je posvečen predmetom, ki niso v muzeju, pa so važni za Črno Goro, to so razna povelja, ukazi, časopisni članki itd. Zadnje poglavje pa govori o novih nalogah muzeja, pred katerimi stoji in ki jih mora rešiti, da bo cetinjski muzej ogledalo rnogorske slave in veličine, kras preteklosti, ka-por je vsa črnogorska zgodovina kras jugoslovanske zgodovine! 2. Mičun Pavičevič: Črnogorci u pričama I anekdotama. Zagreb 1939. str. 190. — Mičun Pa-vičevič je sedaj izdal v Zagrebu že 21. knjigo svojih črnogorskih pripovedk in anekdot. Prav za prav to niso pripovedke, temveč anekdote, ki se pripovedujejo o mrtvih in živih Črnogorrih, ki pa so vredne, da se ohranijo bodočnosti že zato. ker so povedane tako precizno in klasično jedrnato, kakor znajo govoriti samo Črnogorci. In v tem je vrednost 1'avičevičevih anekdot: v njih žive pristni Črnogorci v vsakdanjem življenju, pristni v kretnji in besedi, te- nudi tako pisatelj gradivo za etnografski oris Črnogorcev. Kdor bo iskal v teb pripovedovanjih leposlovnih lepot, pravih pripovedk ali legend, ne bo prišel na svoj račun, kdor bo pa iskal klasične jedrnatosti. figurativnega govorjenja preprostih ljudi, kdor bo iskal I »Na boijem potu«, muslimanska folklorna drama, ki slika prelom med staro in mlado generacijo v bosanskem muslimanskem svetu. Ii drugih slovanskih književnosti: Cehov: »Striček Vanja«, drama ruskega provincialnega inleligenta, ki se je razočaral nad svojim idolom, profesorjem na univerzi, za katerega se je vse življenje žrtvoval. Naslovno vlogo bo igral Cesar, režiser dramaturg Josip Vidmar. Tolstoj: »Moč teme«, psihološka drama ruskega mužika, ki zapade moči temnih oblasti in zagreši zločin. Gogolj: »Revizor«, ruska satira na razmere v provinci. Dostojevski: »Idiot«, psihološka drama. — Langer: »št. 72«, delo češkega pisatelja, drama kaznjenke, ki kot avtorica in glavna igralka dokaže v igri, ki jo je napisala sama, zločin, zaradi katerega je bila nedolžna obsojena. Glavno vlogo bo igrala M. Danilova. Režiser prof. Sest. — Izmed klasičnih del: Sofokles: »Antigona«, tragedija Antigone v borbi za nepisane božje postave zoper avtokratsko Kreontovo samovoljnost. Naslovno vlogo bo igrala šaričeva, režiser Lipah. Shakespeare: »Kakor vam drago« in »Koriolan«. Prvo je komedija tipično shakespearovskega sloga z običajnimi zamenjavami in zmešnjavami, drugo tragedija Koriolana, ki slika v okviru rimske politične drame njegov prestop k sovražniku. Lope de Vega: »Pametna norica«, delo španskega klasika. Goethe: »Kgmont«, tragedija grofa Eg-monta, borca za pravice Nizozemcev pod španskim jarmom. Scribe: »Kozarec vode«, komedija spletk na angleškem dvoru kraljice Ane. Igrala jo bo Nablocka. Režiser prof. Sest. — Iz literatur drugih književnosti: Mauriac: »Asmodee«, zadnje Mau-riacovo delo in njegov edini odrski umotvor, moderna psihološka drama iz francoskega podeželskega plemiškega življenja. Shaw: »Hudičev učenec«, historična komedija iz časov ameriške osvobodilne vojne. Naslovno vlogo bo igral Jan. Režiser dr. Bratko Kreft. Andersson: »Elizabeta«, historična drama iz življenja Elizabete Angleške. Alversen: »Abrahamova daritev«, delo Šveda, težka moderna drama o vzgoji. Bergmann: »Mar-kurell«, dramatizacija istoimenskega romana, ki slika očetovsko ljubezen krčmarja do sina, o katerem ne ve, da ni njegov. — Igre modernega, veselega značaja: Borgova: »Na prisojni strani«, nordijska ljuhavna igra. Herceg: »Severna lisica«, igra o zakonskem trikotniku. Casella: »Smrt na dopustu«, fantastična sodobna komedija. Gehri: »šesto nadstropje«, slike iz življenja stanovalcev v 6. nadstropju tipičnega pariškega hotela. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni iz naslednjih slovanskih del: Bravničar: »Hlapec Jernej,« opera v oratorijskem slogu, kotn-ponirana na Delakovo dramatizacijo Cankarjeve istoimenske novele. Mirk: »Rajamaj«, libreto za to izvirno delo je napisala Ruža Marija Petelinova, vsebinsko je pravljica v kateri se bojujeta za zmago dobro in zlo. Konjovič: »Koštana«, delo s srbskim folklornim obeležjem. Krička: »Strah na gradu«, originalna komična opera modernističnega sloga, satirične vsebine. Novak: Signorina Gio-ventii« in »Nikotina« (baleta). Čajkovski: »Jo-lanta«« in »Sčelkunščik« (balet). — Izmed tujih oper so na sporedu: Mozart: »Figarova svatha«, Bizet: »Carmen«, Iber: »Ivetoški kralj«, politična satira na razne državne forme. Massenet: »Žongler Naše ljube Gospe«, Cilea: »Adriana Lerouvrenr«, opera po sloviti Scriheovi in Legouvejevi drami. D'Alebert: »Nižava«, Goldmark: »Cvrček za pečjo« in »Sabska kraljica«, Wagncr: »Lohengrin« in »Tannhauser«. Opereta bo izvajala: Frimelovo slovito »Rose-Marijo«, Leharjevo »Friderike« — zgodbo Goethejeve mladostne ljubezni, »Škrjanč-kov gaj« in »Lumparija Vagahunda«. 0|x>zarjamo na razpis abonmana. Priglasi se sprejemajo v veži dramskega poslopja od 10. ure dalje. Abonentom. posebno pa še državnim uradnikom nudijo velike ugodnosti pri obisku opernih, operetnih in dramskih predstav. Abonma omogoča vsakomur z ugodnostmi mesečnega plačevanja v obrokih obisk predstav. Stalni alion-mani sta Sreda in Četrtek, polc-R njiju so še Pre-mierski ter A in B. Vse podrobne informacije brezplačno v Drami. Pogled na most, ki ga je poljska vojska ob umiku podrla. 600 km brzine na uro je človek že dosegel na tleh Več let 6e je svet čudil čudovitemu hitrostnemu uspehu Malcolma Catnpbella. kije s svojim rekordnim avtomobilom dosegel absolutni svetovni hitrostni rekord: 484 km 444 m na uro! Težko je bilo misliti, da bi bilo moči tako blazno naglico po tleh še kako prekositi. A v to je veroval angleški kapitan Georg E. T. Eyston. Tako iskreno se je zamislil v še hitrejšo brzino, da se je več let pripravljal, uril in vežbal na še večjo rekordno brzino. A dne 19. novembra leta 1937 je ves svet osupnil, ko je zaslišal, kako je Eystonov rekordni avtomobil »Thunderholt« prekosil rekord M. Campbella. Eyston je dosegel brzino 502 km 436 m na uro. Eyston pa ni počival na svojih lavorikah, marveč je še dalje spopolnjeval, dokler ni 27. av- gusta 1938 prekosil svoj lastnf hitrostni rekord, ko je dosegel-s svojim avtomobilom brzino 566 km 10 m na uro. A Človeška zvezda slave nI nikali varna. Ze je začela temniti tudi Ey6tonova, ki 6e je pojavil nevaren brzinski tekmec John Cobb. Eyston je obdržal svoj rekord samo 4 tedne, a Cobb ga je prekosil: dosegel je brzino 563 km 592 m na uro. Čez 24 ur pa se je Eyston pomiril s Cobbom in je dosegel nov rekord 575 km 430 m na uro. Cobb je odnehal, vendar se je pripravljal na nov poskus. Bilo Je 21. avgusta 1939, ko ee je Cobb epet pojavil in s svojim prečudroim avtom »Letečim levom«, dosegel neznansko brzino 594 km 495 m na uro, kar ie hkrati svetovni hitrostni avtomobilski rekord. Človek se je torej približal 600 kilometrski brzini na uro po tleh, a ne bo dolgo, ko bo dosegel tudi 700 km... ŠPORT ljudsko modrost, ki se kaže v raznih situacijah in bistroumnih izrekih, ta bo našel tu ogromno Črnogorskega duha in bo vesel, da Pavičevič ohranja to ljudstvo, ki je prav sedaj na prehodu iz patriarhalnih dob v modernost, za bodočnost. Ravno pravi čas se je pojavil Pavičevič, da reši spomin na te duhovite in bistre kretnje in dogodke črnogorskih analfabetov. Naturni duh Črnogorcev se kreše v teh anekdotah, ki pa so nekatere tudi ponesrečene in manj duhovite, včasih tudi banalne. Marsikaj morda ne bi spadalo v javnost, toda za podobo Črnogorca je pa vseeno značilno, in etnograf bo z veseljem pograbil morda ravno tako anekdoto. Marsikaka anekdota, ki je tudi podana samo v skopih nekaj vrsticah, bo morda poznejšemu bralcu nudila še snov za literarno obdelavo, za grotesko ali komedijo, pa tudi herojsko dramo. In v tem je pomen tudi te 21. knjige tega črnogorskega folklora, ki mu je uvod napisal dr. Er-ncst čimič, predsednik Stola sedmorice v Zagrebu. — Marija Tutta-Stefan, koncertna in orato-rijska pevka, državno izprašana glasbena in literarna pedagoginia (Praga) podučuje samo resnično nadarjene učence v »olo-petju, klavirju, reci-taciji (nemški). Predpriprava za državne in odrske izpite. Prvovrstne reference. Govorilne ure dnevno od 12—2 in od 6—7. Turnograjska 4. »Lovec«, žt. 9. — prinaša naslednjo vsebino:' Kajti mar: Vodeče srne ne I — kjer hoče povedati, naj lovec čuva srne vodnice, da se ne zatre rod. Inž. Mirko Sušteršič: Gojitev srnjadi. Dr. Ix>vren-Čič: »Sjedi — pa slušaj!«, kjer govori o hraklh. O brakih piše tudi dr. J. Lavrič: Naš program — izučen hrak. Jože Kristen: Učenje braka. _ Pasemski znaki brakov Jugoslavije. Iz lovskega oprtnika in podobni drobiž Novo delo Ivana Meštroviča. V Novem Sadu bodo koncem t. m. postavili spomenik znanemu srbskemu domoljubu in politiku Svelozar u Mi-letiču, ki ga je napravil Ivan Meštrovič. Posebni odbor, kateremu na čelu stoji Srbska Matica, pripravlja slavnostno odkritje spomenika. Zagrebška »Nova Evropa« je obljubila posebne članke o Miletiču ob tej priliki ter tudi o Meštrovičevem spomeniku. Slovaška Milica v Turfianskim trrtrm Martinu je sklenila, da bo letos poslala za milijon kron svojih knjig Slovakom, ki žive v inozemstvu. Nekatere teh knjig, ki so namenjene v tujino, so zelo dragocene, saj samo album »Slovaška v sliki« stane 240 ks. Kakor vidimo, ima slovaška Matica veliko razumevanja za Slovake v tujini, v čemer bi jo morala naša društva posnemali. Finale za Davisov pokal Avstralija : Amerika 3:2 Nepričakovano so zmagali — vsaj za ameriške športne kroge — v finalni borbi za Davisov pokal, Avstralci. Presenečenje Amerikancev je bilo tem večje in upravičenejše, saj so Ameri-kanci po prvih dveh igrah v singlu in po igri v doublu vodili z rezultatom z 2 : 1. Toda v obeh igrah v singlu sta v zadnjih igrah nastopila Riggs in Parker. Najprej sta se srečala Avstralec Quist in Amerikanec Riggs. Zmagal Je po silno napeti borbi Avstralec Quist z rezultatom 6:1, 6:4, 3 :6, 6 :4. S to avstralsko zmago se je stanje točk izenačilo na 2:2. In končno sta nastopila v odločilni tekmi Avstralec Bromvvich in Amerikanec Parker. V tem srečanju pa Amerikanec napram izredno razpoloženemu Avstralcu ni mogel nič opraviti. Bromwich je premagal Parkerja z rezultatom 6:0, 6:1, 6:3 ter si zasigural stanje 3 :2 za Avstralijo in pa dragocen Davisov pokal. Zgodovina tekmovanj za Davisov pokal je zelo zanimiva, kajti že 40 let roma po vsem svetu. Zadnjikrat so Avstralci zmagali pred svetovno vojno I. 1914., ki so branili pokal vsa štiri leta med vojno, ko ni bilo tekem. Po svetovni vojni so si Davisov pokal priborili 1. 1921. ponovno Amerikanci, ki so ga branili do 1, 1924. Za njimi so prišli na vrsto Francozi, nato pa Angleži, ki so ga morali pred tremi leti prepustiti Amerikancem. Sašk iz Sarajeva v Ljubljani V nedeljo 10. t. m. bo gostoval v Ljubljani sarajevski SAŠK, ki bo nastopil proti naši Ljubljani v prvenstveni borbi. Moštvo SAšK-a je izredno bojevito, a med napadalci je najbolj znan in nevaren Muradori. Sarajevčani bodo seveda tudi trd oreh, vendar pa še vedno zdrobljiv. Rokoborba Hajduk, Sarajevo : SSK Maraton, Maribor 12:10 Rokoborci Maratona iz Maribora in oni od sarajevskega Hajduka so se pomerili v Mariboru v nadaljevalnem tekmovanju za državno prvenstvo, ki sc je takole razvijalo: V prvi točki (bantam kategorija) sta nastopila Dolinšek Maks in Hopek. S tehnično napako pa je Dolinšek v 17. minuti omogočil Hopcku zmago s tušem. V perolahki kategoriji sta nastopila Babič (M) in Kalažič. Odlični Babič je bil v veliki premoči ter je nasprotnika imel večkrat v nevarnem prijemu, Kalažč ga je pri oprostitvi nevarnega prijema hudo ranii, tako da je Babič bil prisiljen, da se v 19. minuti uda. V vvelter kategoriji sta nastopila Blatnik (M) in Uzelac. Državni prvak Uzelac ni mogel ničesar proti odličnemu Blatniku, ki ga je v 10 minutah položil na lopatice. Sodnik pa te Blatnikove zmage ni priznal. Šele po borbi po točkah jc imel Uzelac prednost za eno točko in zmagal 6 3:1. Srednja kategorija; Verbošt (M): Ivanič. Odlična državna prvaka sta si enakomerno merila moči, vendar Ivanič ni bil kos dobro razpoloženemu Verboštu, ki ga je presenetil in v treh minutah položil na lopatice. V poltežki kategoriij sta nastopila Orešnik (M) in Osim. Orešnik |e v odličnem stilu premagal svoiega nasprotnika v 5 minutah. V težki kategoriji sta se pomerila Vidic (M) in Miletič Nasprotnika sta bila enakovredna. Po 12. minuti uspešne borbe se je posrečilo Miletiču, da je z obilno težino svojega telesa premagal svojega za več kot 25 kg lažjega nasprotnika. Stanje točk po končanem tekmovanju je bilo 12:10 za Hajduka. Športni drobiž f.ti olimpijski nogometni turnir v Helsinkih leta 1940 se je doslej prijavilo deset narodov, in sicer: Nemčija, Nizozemska. Poljska, Norveška, Danska, Madžarska, Belgija, USA, Švedska in Finska. Pri ameriških plavalnih prvenstvih je zmagal olimpijski zmagovalec Adolf Kicfcr v hrbtnem plavanju na 100 m v odličnem času 1:6.6. Omeniti bi še bilo nov državni rekord, ki ga je postavil Skinner v prsnem plavanju na 220 jardov s časom 2:46.6. Dva nova odlična nogometaša so odkrili Čehi pri poskusni tekmi z Jugoslavijo. Sta to Smejkal iz Nachoda in Kuliš od Bate, Žlin. Francoska nogometna zveza hoče dobiti dobre športne učitelje na ta način, da bo poslala stare aktivne igralce v angleške klube v šolo. Pri pripravah za olimpijske igre leta 1940 ima zaposlenih mesto Helsinki okrog 2000 oseb. Stroški znašajo že do sedaj 284 milijonov finskih mark. Italijanska zveza, ki bi Imela kot prirediteljl-ca izvesti v Času od 1,—14. septembra v Meranu svetovne sabljaške tekme, je v sporazumu z mednarodno sahljaško zvezo z ozirom na svetovni politični položaj odpovedala to prireditev. Tekmovalci, ki so prispeli v Meran, so se takoi zopet vrnili na svoje domove. Table-tenis turnir SK Mladike SK Mladika priredi propagandni table-tenis turnir 7!» prvenstvo Most in Kodeljevega za leto 19.19 turnir se igra 10. sept. 1M9 v dvorani SK Mladike na Kodeljevein. Igra se od 9 do 12 in od 14 do konca turnirja. Prijave se sprejemajo do 9. sept. na naslov: Du-San K. reči č, Povšetova 76 a, Ljubljana — Kodeljevo. žrebanje bo pot ure pred pričetkom turnirja ob prisotnosti kapetanov sodelujočih moštev. Ifrrn se po pravilih JTTZ z new vlila žogicami. Vse partije se odigrajo po čistem coup sistemu iih hest of three. MoštV) tvorita dva igralca za Plugi« in double par po Daviš coup sistemu. Vsi igralci, ki so se prijavili, morajo brezpogojno plaCatl prijavnino, ne glede na to, te igrajo ali ne. Pravico igranja imajo vsi, člani in nečlani klubov, ki gojijo ta športi Discipline: a) moStva lo din; b) single gospoduv 7 din; c) slngle novincev S din. Pravico igranja pod e) Imajo vsi. ki »e ni»1837