Telefon št. 74.
\
Posamna številka 10 h.
priti projeman:
ia
••to leto naprej 26 K — h sel leta » 13 » — » le trt > » 6 » 50 »
aeiec
2 > 20 >
Vapravnlitvu prejeman: za
eelo leto naprej 20K — h 10 » — » 6,-1.70»

leta i trt »
■eeec
Ca pošiljanje na dom
20 b
□a mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In iasoraio s prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice ii. 2.
Rokopisi ie ne vra«»jo, nefrankovana pisma no vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
makih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dat ,iz»zem Ji
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 143.
V Ljubljani, v četrtek, 25. junija 1903.
Letnik XXXI.
Kdo je poražen?
Dunaj, 24. junija.
Diffiaile satyram non scribere. Pred leti smo mladi ljudje občudovali poslance kot „velike može", ki imajo v svojih rokah usodo svojih volivcev, dežele in države. Ia danes ? Parlament avstrijski je igrača v rokah nekaterih spletkarjev, parlamentarizem, ka-koršen je, je komedija, ustava je le krinka za absolutizem. Naravno, da tudi parlamentarci niso več one »velike živine", pred katerimi smo imeli visoko spoštovanje. I a kdo je kriv, da parlament le životari, da so za-konodavni zbori le bobneči stroji za glasovanja, da le ustavna tančica zakriva Martov obraz absolutizma ? V Evropi ne najdemo vladarja, ki bi vestneje izvrševal svoje vladarske dolžnosti, ki bi skrbneje varoval ustavo in njene naprave, ko je naš presvetli cesar.
Tudi poslanoi kot taki gotovo niso pro' stovoljni igravci v parlamentarni komediji. Gotovo bi vsakteri poslancev najodločneje ugovarjal, ko bi mu kdo očital, da je komedijant, da najbolje zastopa koristi svojih volivcev, ako stoji parlamentarni stroj.
Ne, kriv je stari sistem, ki se je bil v Avstriji vkoreninil de pred ustavo, sistem, po katerem je prikrojena tudi ustava sama, sistem, ki ga vzdržuje avstrijska birokracija. To je nemško-oentralistiški sistem, ki deli v Avstriji narode v prvo, drugo, tretjo in četrto vrsto in jim po tej razdelbi tudi deli ustavne pravice. Narod prve vrste so Nemci, druge vrste Italijani in Poljaki, tretje vrste Čehi, konečno pridejo kot Lazarji na vrsto &lo venci, Hrvati in Rusini.
In ta sistem je tako vkoreninjen, da je takoj užaljena nemška narodnost, ako n. pr. v Dalmaciji orožnik nemškega pustolovca ne zagrabi za vrat »im Namen des Gesetzes«, marveč „u ime zakona«. Vsak slovenski po nočni čuvaj mora lomiti nemščino, v vsaki zakotni gorski vasi morajo biti na deski dvojezični napisi itd.
Ako Nemci tako preže na te malenkosti, potem ni čudno, da je vsa Avstrija njihova, nemška posest. Vsaka slovenska ali češka ljudska šola je trn v nemškem telesu, za vsako posamezno slovensko uro v srednjih šolah je treba trdega, dolgega boja.
In te predsodke, te privilegije čuva in brani vsaka vlada, naj se je imenovala Ta-affejeva, Badenijeva ali Korberjeva. Kar so si češki, slovenski ali hrvatski narod tekom stoletij ohranili in pridobili, to je sad njihovega dela in požrtvovalnosti, a ne vspeh vladne milosti, in naj vlade stokrat nagla-šajo svojo blagohotnost in pravičnost.
Sedaj bodo vsi nemški listi metali kamenje in polena na češke in jugoslovanske poslance, češ, ti so onemogočili delo v parlamentu. Jugoslovanski poslanci bodo v tem oziru lahko račun dajali pred svojimi volivci. —
Kar pa Be tiče čeških poslancev, sem že v zadnjem dopisu naglašal, da češka zahteva ne more biti skromnejša, nego je. Čehi zadnje dni niso druzega zahtevali nego cesarjev odlok, da se na Moravskem ustanovita dve vseučilišči, nemško in češko, ne kdaj in ne kje, torej »locus incertus ubi et dies incertus quando.« Vlada bi bila takoj pripravljen«, a tu pridejo dr. GroBB, d' El-vert in dr. pl. Derschatta, ki vladi zaprete: Quod non —- ne! Vpraiamo torej:
Kdo vlada v Avstriji, kdo ovira parlamentarno delo, kdo je vzrok, da je parlament malone norišnica, ali pa pritanej za ljudi, ki ne morejo ničesar zgubiti, pač pa kaj vloviti?
Češka zahteva je le formalna, akade-miška, toda veljati mora beseda nemških voditeljev. Že danes naštevajo nemška glasila, koliko škode ima parlament, ki se zopet konča z obstrukcijo; koliko škode bode trpela država, ker avstro-ogrska nagodba ni rešena, ker je državni proračun obležal že pred meseci v prvi seji proračunskega odseka. —
Istina to, ali kdo je kriv in kdo je poražen ? Krivda zadene one nemške poslanca in stranke, ki na vsako slovansko opravičeno zahtevo stereotipno odgovarjajo: Non posBumus, nolumus — ne moremo in nočemo. Ti so krivi, ti so vzrok?
In kdo je poražen?
Poražena je v prvi vrsti vlada, ker nima ali volje ali moči, da bi primerno odgovorila nemškim fronderjem. Poražena pa je pred vnanjim svetom tudi državna avtoriteta, ugled države, ki nima nobenega reda v svojem ustavnem življenju in upravi.
Ta poraz pa je tem večji ravno v trenotku, koje ogrska vlada kapitulirala pred opozicijo.
Koliko se je trudil dr. pl. Korber s svojimi prostovoljnimi in plačanimi poga-njači, da je zbornica dovolila zvišanje vojaških novincev. A na Ogrskem je opozicija dosegla, da mora vlada umakniti vojno predlogo ter se zadovoljiti s prejšnjim številom vojaških novincev. Ali ima grof Khuen večjo oblast v Avstriji, ko dr. pl. Kurber ?
Ali je avstrijski parlament res že podružnic* Košutovih tovarišev? Ljudje božji, o tem razmišljujte in pridete do jasne sodbe o vprašanju: Kdo je poražen?
Poražena sta avstrijska vlada in ž njo avstrijski parlament, oziroma one stranke, ki so bolj vladne, nego vlada sama.
Železnični tarifi.
(Govoril posl. Žitnik.)
(Dalje.)
Uzemimo les. V rokah imam prepis prošnje znanega ljubljanskega lesnega trgovca. Ta prošnja je bila vložena na železnično ministrstvo potem kranjske trgovske zbor niče. Zbornica pa prošnje ni dalje odposlala, ker dobro ve, da železnično ministerstvo južni železnici ne more narekavati tarifov.
V	prošnji namreč trgovec zahteva, naj mini-sterstvo stori potrebne korake, da južna železnica ali zniža tarife za avstrijski les do Trsta in Kormina ali pa zviša tarife za ogrski les, ki prihaja večinoma iz Bosne preko Siska skozi Ljubljano do Kormina in dalje.
V	tej prošnji torej čitam: Za vagon lesa se plača od oiska do Kormina ob avstrijsko-italijanski meji, torej za daljavo 309 km, 108 frankov; od Ljubljane do Kormina pa je le 179 km, a plača se 98 frankov, torej samo 10 frankov manj, dasi je od biBka do Ljubljane 190 km. Ako še upoštevamo, da je bosanski leB štirikrat cenejši od Kranjskega, potem je vsakemu jasno, da kranjski leBni trgovci ne morejo konkurirati z bosanskim in slavonskim lesom.
Ker že govorim o kranjskih razmerah, naj še omenim, kar mi piše znan dolenjski lesni trgoveo, ki izvaža les v Milan. Od vagona lesa plača od Straže do Ljubljane 54 frankov, od Ljubljane do Kormina 98, od Kormina do Milana 190, skupaj torej od Straže do Milana 342 frankov.
Od Siska do Milana pa se plača Ie 298 frankov, torej 44 frankov manj, nego od btraže, dasi je Straža za 106 km po želez-
nici bližje Milana, nego Sisek. Vzrok je se veda v prvi vrsti ta, ker dolenjska železnica nima direktnih tarifov tudi za južno železnico. Upravni svet dolenjskih železnic je sicer v tem oziru že posredoval pri južni železnici, toda brez vspeha, kakor kažejo dejstva.
V	rokah sem imel tudi prošnjo največjega znanega kranjskega mlinarja, ki navaja in dokazuje, da mora od raznih ogrskih postaj za pšenico povprek 12 do 24 vinarjev pro 100 kg več plačevati do Ljubljane, nego tržaški mlinarji. Tu pa je treba še upoštevati, da mora imenovani kranjski mlinar pšenico voziti od Ljubljane do Kranja, kar tudi ni zastonj, in potem šele moko razpe-čavati na razne strani. Ker pa povsod zadene zopet ob cenejšo ogrsko moko, je naravno, da le težko zmaguje ogrsko konku renco. Zato pa tudi ni čudno, da stoje razni večji mlini na Češkem, pa tudi drugod, ker sa jim delo več ne splača. Iz svoje skušnje dobro vem, da so n. pr. mali mlini ob Krki in drugod še pred 20 leti mleli do mačo in ogrsko pšenico za domače gostilne in peke. Danes vse kupuje cenejšo in tudi boljšo ogrsko moko, ker znižani tarifi pov-spešujejo ogrski izvoz.
Pri tej priliki pa moram vsaj mimogrede odgovoriti socialnim demokratom, ki v zbornici in na shodih trdijo, da hočemo mi zastopniki poljedelstva kruh podražiti. Dasi mora vsak poslanec v prvi vrsti zastopati koristi svojega volivnega okraja, vendar je tudi njegova dolžnost, da ne presoja važnih splošnih vprašanj le z ozkega svilišča 3li ? ?*šk»ga Btolpa. Pred očmi je treba imeti koristi vseh produkcijskih stanov. Varovati moramo torej tudi kmeta, da more svoje pridelke spraviti v denar, sicer je le tlačan na svojem zem ljišču. Sicer pa sem uverjen, da kruh ne postane cenejši in ne boljši, ako južna železnica še bolj zniža tarife za ogrsko žito. Dobička ne bodo imeli tisti, ki kruh kupujejo, marveč ogrski kmetje in pa razni pre-kupci. To je istina. Saj je ravno pred mano dr. Ellenbogen navajal, da je severna železnica znatno znižala tarife za plzensko pivo. Vsled tega ni pivo cenejše, pač pa ima železnica manj dohodkov. Isto velja za ogrsko žito in moko. Torej nikar ne metajte ljudem peska v oči.	(Dalje prih.)
Zadnja seja poslanske zbornice.
Avstrijska poslanska zbornica je imela sinoči ob 7. uri izredno in zadnjo sejo pred daljšimi neprostovoljnimi počitnicami. Na dnevnem redu te seje je bila edina točka: volitev delegatov. Volilo se je, kot doslej, po kronovinah in so bili izvoljeni: za Kranjsko: delegat dr. b u b t e r -š i č , namestnik dr. Žitnik; Koroško: delegat Dobernig, nam. Tscharre, btajarsko Hanisch in Stvirgkh, namestnik Derschatta; Goriško: Verzegnassi, nam. Antonelli; Trst: Mazorana, nam. Acquaroli; Istra: delegat Bennati, namestnik Bartoli; Dalmacija: de legat Biankini, nam. Peric. Ostale kronovine so izvolile večinoma dosedanje delegate v znanem razmerju. — Po završeni volitvi je hotel predsednik zaključiti sejo, toda del po slancev je zahteval, da se prebero tudi došle vloge, predlogi in interpelacije. Po završe-nem branju je predsednik naznanil, da sta tekom seje državna poslanca V e n c a j z in U d r ž a 1 odložila svoja državno-zborska mandata. — K sklepu je Se poslanec v daljšem govoru prašal predsednika, če je umestno, da se je vršila volitev delegatov, ko je kriza na Ogrskem rešena šele navidezno; zbornica je z volitvijo delegatov odrekla se vsaki kontroli nad vlado in ji pripomogla do vlade s § 14. — Konečno naznani predsednik, da bodo poslanci o dnevu prihodnje seje obveščeni pismenim potom, ter je ob 9. uri zaključil sejo.
V	popoludanski seji je tudi gosposka zbornica izvolila delegate ter rešila nekaj manjših zakonskih snov, mej temi na črte o lokalnih železnitah in odpravi službenih kavcij.
Nemška „gemeinbUrgsehaft".
Zopet so jo včeraj pričeli kovati ie ope-
tovano zvarjeno, a vselej po kratki dobi razbito nemško »gemeinbiirgschsft«. V to svrho so se sošli včeraj popoldne ob 1. uri v dvorani budgetnega odseka večinoma vsi člani nemške ljudske, nemškolibe-ralne, liberalno veleposestniške in krščansko socialne stranke, da se pod predsedstvom podpredsednika K a i s e r j a dogovore o načinu skupnega postopanja.
Prvo in glavno besedo je imel večni ministerski kandidat dr. Derschatta. Vsebina njegovega govora je približno ta-le: Vse močnejše levičarske stranke so se sošle v trdnem prepričanju, da je nujno potrebno skupno postopanje v vseh vprašanjih, ki se tičejo narodnih interesov nemškega naroda in njegovega stališča v državi. Ta pojav je vesel, za razvoj naših politiških razmer silno važen in odgovarja silno zamotanemu parlamentarnemu položaju. Neobhodno potrebno je torej skupno postopanje v vseh narodnostnih vprašanjih. V to svrho je potrebno trojno: o vseh zadevnih vprašanjih se morajo vršiti skupna predposvetovanja, delati treba nato, da pride do enotnih sklepov, ki se morajo vselej izvršiti. V to svrho je potreben v prvi vrsti širši odsek 14 članov in ožji odsek, obstoječ iz 4 članov. Naloga ožjega odseka, naj obstoji v tem, da s predposvetovanji pripravi gradivo za posvetovanja širšega odseka, obenem pa izvršuje sklepe tega odseka. Konečno predlaga govornik, naj se v to zvezo povabijo tudi vse ostale nemške stranke, tako da bo nova zveza res trdna vez vseh zastopnikov nemškega naroda v drž. zboru, ter predlaga tozadevno resolucijo, s katero soglaša njegova stranka. Za njim je govoril v ime nemških liberalcev poslan. F u n k e , ki je seve toplo pozdravljal zveze nemških strank in se popolno strinjal s predlagano resolucijo.
Zatem se je oglasil dr. Tavčarjev zaveznik baron S c h \v e g e 1 : Rekel je mej drugim, da se popolno strinja z nazori pred-govornikov, da namreč zahtevajo narodni interesi nemškega naroda ter blagor države, da se obistini edinost vseh nemških strank. V ime svoje stranke izjavlja, da soglasno sprejema stavljene predloge in se hoče zvesto in neomajno ravnati po njih. Zaključil je svoj govor z besedami: Doeedaj smo vedno dokazali, da smo ob strani ostalih zastopnikov nemškega naroda, kakor ti, vršili svoje dolžnosti, in se bomo tudi v bodoče potrudili, da ustrežemo vsem zahtevani. Iz srca želimo, da se namen tega zedinjenja doseže na celi črti in dovede do kenečnega zboljšanja žalostnih parlamentarnih razmer.
Zadnji je govoril d r. L u e g e r , ki je mej drugim dejal, da je tudi njegova stranka prepričana o potrebi edinosti mej nemškimi strankami v narodnostnih vprašanjih. Politiške ali druge diference naj v ničemur ne motijo te edinosti. Najsi bo kdo an-t i s e m i t ali ne, v narodnih vprašanjih gremo lahko enotno pot Stranka soglasno sprejemlje stavljene predloge.
V širši odsek so bili soglasno izvoljeni naslednji poslanci: Lueger, Liechtenstein, Gessmann, Baernreither, Sch\vegel, Stiirgkh, Funke, Gross, Marchet, Chiari, Derschatta, LOcker, Prade, VVollTftardt; v ožji pa: Barn-reither, Derschatta, Gross in Lueger. K sklepu je poslanec Soukup v ime bauernbundarjev prijavil pristop k tej zvezi.
K temu sestanku pripominja poslanec Baernreither, da združenje nemških strank ni naperjeno ne proti in ne za vlado, ter ne proti Čehom ali Poljakom, kakor tudi ne proti ostali desnici. Zveza hoče le (1) varovati koristi nemškega naroda in skrbeti za redno delo v parlamentu. Načelnikom velikega odseka bo odbran bržkone poslanec dr. Derschatta. — Vsenemci izjavljajo, da ne pristopijo k tej zvezi, pač pa hočejo sodelovati v gotovih narodnostnih vprašanjih ter od slučaja do slučaja poBlati k posvetom svojega zastopnika.
I/ nagodbenega odseka.
Zloglasni Člen 9. avstro-ogrske nagodbe, katerega zle posledice za našo državno polovico je v govoru, ki ga te dni objavljamo, nad državni poslanec dr. Žitnik tako točno pojasnil, je včeraj obveljal z večino glasov. Istotako je z večino glasov obveljal člen prvi te nagodbe. Proti so glasovali poslanci : dr. Žitnik, Ploj, Axmann, Bareuther. Biankini, Ellenbogen, Fiedler, Kafcan. Kubr, Kulp, Lecher, Mastilka, Scbopfer, Schalk. Stransky in Udržal. Za je torej glasovalo 21, proti pa 10 poslancev. Značilno je, da so za vladno predlogo gla sovali tudi mnogi nemški kmečki zastopniki. — Nerešena sta ostala še izvršilni in sklepni odstavek. Nagodbeni odsek se v parlamentarnih počitnicah ne snide več.
Zmaga ogrske opozicije.
Prihodnji »novi mož« na Ogrskem je torej moral kapitulirati pred Košutovci in njim sorodnimi element'. Vsprejel je vse zahteve te stranke ter se zadovoljil z dosedanjim številom vojaških novincev. Z njim vred je kapitulirala tudi vojna uprava. Vsled tega je, kakor poroča iz zanesljivega vira praška »Politik«, vojni minister P i t r e i o h podal ostavko, ki je pa cesar ni vsprejel. — Ban grof Khuen Hedervary je prejel tekom pegajanj s Košutovci z Dunaja š frirano brzoiavko, v kateri je bil cesarjev odgovor na binove koncesije Košutovcem. V tej brzojavki bržkone ni bilo še vse konečno odobreno, vsled česar so se včeraj vršili novi dogovori z voditelji neodvisne stranke. Pri teh konferencah je prišlo, kot znano, do popolne edinosti. Sinoči ob 10 uri se je ban odpeljal na Dunaj in danes zjutraj je pri cesarju poročal o vspehu svojih konferenc z ogrskimi politiki. Popoldne se vrne ban zopet v Budimpešto, da prične s sostavo kabineta in jutri zjutraj se bržkone z vsemi odbranimi možmi poda na Dunaj, da jih predstavi cesarju in polože prisego. Zbornici se nova vlada predstavi prihodnji torek.
Iz brzojavk.
Nabor na Ogrskem. Ogrski domobranski minister Fejervary ^ je s posebno odredbo iznova moral odložiti za prve dni julija določeni vojaški nabor. — Potovanje državnih poslancev v Trst in na Gorenjsko je odpovedano. — Zunanji poslaniki v Belgradu. Italijanski in nemški poslanik ostaneta i nadalje v Belgradu, a se ne smeta udeležiti slovesnosti ob kraljevem dohodu. — I z francoske zbornice. Zbornica je s 306 proti 107 glasovom sprejela načrt zakona, po katerem se prepoveduje pouk vsakemu redovniku v oni občini, kjer je doslej poučeval, in v sesednih občinah, razun če dokaže, da je res sekulariziran. To je seve le nekak izgovor, ker vlada noče priznati sekularizacije. Desnica je oddala temu primerno izjavo. Konečno je bija vspreleta resolucija, ki določa razpust vsake kongregacije, ki potom drugih oseb ustanavlja nove redovne zavode. — Na nove volitve se pripravljajo v Italiji. V današnji seji italijanske zbornice želi vlada dobiti nekajmesečni budgetni provizorij ter računa na večino 50 glasov. Za slučaj, da vlada podleže, bo razpisala takoj nove volitve. — Število glasov katoliškega centruma je pri zadnjih volitvah v Nemčiji v primeri z volitvami leta 1S98 narastlo za 345.000gla-sov. — Svojega protikandidata napadel. Ii Pariza se poroča, da je novoizvoljeni poslanec nacionalist Syve ton napadel na ulici svojega protikandidata radikalca Lesoyra ter ga oklofutal, ker je Lesoyr na agitacijskih lepakih trdil, da je Syve*ton se poročil z neko Angležinjo. — Hrvatski sabor je včeraj soglasno sprejel šestmesečno idemniteto brez debate. Danes je zopet seja.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25 junija.
Državni poslanec g. I. Vencajz
naznanil je vodstvu katol. narodne Btranke, da iz raznih zasebnih razlogov, ker mu njegovi posli v pisarni in v .Vzajemni zavarovalnici« ne dovoljujejo biti dalje čaBa odsoten iz Ljubljane, odloži svoj držav-nozborski mandat. Uvažujoč tehtne razloge, je vodstvo odložitev mandata z obžalovanjem vzelo na znanje, zahvaljujoč se odstopajočemu poslancu za petletno uspešno parlamentarno delevanje. Vodstvo se je potem takoj konstituiralo kot o s r e d n i volilni odbor in storilo važre ukrepe radi strankine kandidature pri bližnji dopolnilni volitvi. Vodstvo stopi o tej zadevi takoj v dotiko ■ saupnimi možmi volilnega okraja. Uverjeni smo, da dopolnilna volitev pokaže z nova, da katoliško-narodna trdnjava v središču dežele stoji neomajana.
Sohweglova interpelaoija. Baron Sobwegel ni na naš poziv glede tržiškega pisma še prav nič odgovoril. Liberalno slovenske izjave glede tržiškega pisma o dr. Ferjančičevi kandidaturi so njega ekscelenco barona S o h w e g 1 a s t i g m a t i z o -vale za človeka, ki ni pisal resnice. Ali on molči o tisti zadevi. Nasprotno pa se mu je zdelo umestno, podati v državni zbornici interpelacijo glede ljubljanskih demonstracij. Včeraj smo objavili glavno njeno vsebino. Vsak Ljubljančan se iz te interpelacije pouči, koliko pretiravanja, zavijanja in neresnice je v njej. Najbolj zadet v tej interpelaciji je pa mestni magistrat, oziroma župan in policija. — In ta ost proti županu oziroma policiji ima gotovi namen, gotovi smoter, katerega naj razumejo na magistratu ter dado primeren odgovor svojim — častnim meščanom.... Zanimivo je tudi, da »Narod« Sch\veglovo interpelacijo bagatelizuje kar v par stavkih. Napravi par dovtipov, in še ti so slabi, ker so napravljeni v zadregi. — Osem let že »Narodov« urednik paktira s Sch\veglom in župan Hribar tudi, sedaj pa jim da baron Schvvegel z interpelacijo tiko brco, hujšo brco, kakor jo da visok pleme-nitaš svojemu livriranemu lakaju. In vendar dr. Tavčar in župan Hribar hočeta biti ponosna narodno napredna prvaka in nikaka lakaja barona Schwegla ! Vprašanje je sedaj, kako kvitirajo to interpelacijo narodni prvaki? In drugo vprašanje je, ali liberalni pristaši res še ne vidijo, kam jih je pripeljal dr. Tavčar s svojo slovensko-nemško zvezo? — Pri priliki bomo še govorili o tej interpelaciji.
Et meminisse juvat V obče je znano, kako radikalno sta dr. Tavčar in Iv. Hribar napadala barona \Vinklerja glede narodnih zadev. Naj se že Winklerju očita, kat se hoče, jedno je gotovo, da je bil od mladih let zaveden Slovenec in da je tudi kot objektiven deželni predsednik s simpatijami zasledoval vsak kulturni in gospodarski napredek preganjanega svojega naroda. In vendar sta tedanja narodna radikalca Hribar in Tavčar s silnim bombastom delala opozicijo baronu Winklerju. Ko je baron Hein ustvaril s Hribarjem in Tavčarjem na jedni strani, s Sohvveglom in Schafierjem pa na drugi strani umetno vladno večino v dež. upravi, tedaj pa sta postala ta radikalca silno krotka. Ia vendar ne bo nikdo hotel trditi, da ni baron Hein trd Nemec, katerega nemško srce vendar ne more simpatizovati z našimi narodnimi stremljenji. Ali naša radikalca sta krotka še danes, ko tleska z bičem baron Schwegel po slovenski Ljubljani in njenem županu !
Narodno - radikalna .Slovenija" in svetopisemski trat. Na Dunaju so liberalni dijaki ustanovili dijaško društvo »Sava«. To so tisti elementi med dijaštvom ki se brezpogojno strinjajo z »Narodom« v »farški gonji« in protiverskem rovanju in se tudi strinjajo s slovensko-nemško zvezo. Ko so zadnji čas imeli »Savani« ustanovno slavnost, jih je obiskal na večer njihov ide-jal dr. Tavčar sam, jim plačal za pijačo in imel govor, kateri je »Savane« tako navdušil, da so ga poslali v »Narod«. Ves ta govor dr. Tavčarjev je bil prav za prav naperjen proti »Sloveniji«, katerega društva častni član — mimogrede omenjeno — je tudi dr. Tavčar. — Pristaše tedanje narodno-radikalne »Slovenije« je primerjal dr. Tavčar s svetopisemskim trstom, katerega veter pripogiba sedaj na to, sedaj na ono stran. Hotel je s tem reči, da vlada v »Sloveniji« nejasnost v načelih in nazorih ter kolebajo brez vsakega smotra semtertja. Ta Tavčarjev govor je prijavil »Narod« menda zadnjo soboto. ln včeraj, to je v sredo, pa prinaša »Narod« telegram »Slovenije« ne »Save«, da so navdušeno pozdravili kralja Petra na kolodvoru jugoslovanski dijaki. Par dnij poprej primerja častni član .Slovenije« isto »Slovenijo« slabotnemu trstu. To je gotovo ostra kritika, ako ne žaljenje. Tako karakterizovano in moralno obrcano društvo pa napravi par dnij potem pred »Narodom«, čigar urednik je dr. Tavčar sam, pravi pravcati kitajski »kotau« in mu poiilja telegrame c oficialno firmo — »Slovenije«. — Ali res ni več moštva ?!
„Zve*a slovenskih pevskih dru štev" šteie dozdaj še le 15 pristopivših društev. To je nekam majhno število pred pragom ustanovnega občnega zbora. Baje so temu vzrok fttvezina pravila, ki ne ugajajo v tem obsegu vsakemu društvu. Če ni teht-nejših razlogov proti pristopu, je ta prema-lenkosten, ker se pravila dajo po ustanovitvi Zaveze še obilokrat primerno spremeniti. Vsekako mora Zaveza doseči impozantnejše število svojih članov društev, da bo imponi-rala na vse strani! To je, mimogrede povedan, naše mnenje.
Šolske vesti. Nadučiteljem za ljudsko šolo v St. Juriju je imenovan učiti lj v Metliki gospod Josip Križnar. — Vpokojena sta na lastno prošnjo nadučitelja g. Vinko Levstik na Vrhniki in g. Josip Levič-n i k v Železnikih. — Sole v Hrušici, Planini pri Postojni, Vel. Trnju in Vavti vasi se razširijo v dvorazrednice. Sola v Bc rov-nici dobi eno vsporednico.
—	Imenovan je za definitivnega slugo v področju kranjskega finančnega ravnateljstva tit. urodbeni podvodja pri mornariški godbi v Pulju g. Fr. Staral.
—	Poročil se je g. Franc Z v okel j, sin veleposestnika g. Franca Zvokelja iz g. Branice, z gdč. Justino Č e r n e iz Tomaja.
—	Iz okr. iolskega sveta za goriški okraj. Definitivna imenovanja: 1. nad-učitelji gosp Kumar Rudolf za sv. Martin, Urbančič Josip za Ozeljan in Rudolf Vižin-tin za Renče; 2. učiteljema: Kuntih Jrmip za Ločnik, Mermolja Josip za Dobravlje; 3. učiteljice: gdč. Baje Marija za Renče, Lovren-čič Klementina za Bitulje in Fajgelj Cecilija za Sempas. V prvo plačilno vrsto sta bila pomaknjena g. Kuntih Josip in gdč. Jug Josipina; v drugo Poberaj Avgust in Strgar Franc, gdč. Gulin Alojzija in Krainik Franja. Priznala se je VI. petletnina g. Copi Josipu, IV. Zorn Ivanu in Rustja Antonu, II. Jelšek Amaliji in Strerar Francu.
—	Nagrobni spomenik nadučitelju Antonu Bajcu v Renčah so slovesno odkrili dne 18. t m.
—	Alojzijeva slavnost v Mengšu Iz Mengša : Nenavadno lepo in ob Krasnem vremenu se je vršila tukaj 24 t. m. Alojzijeva slavnost Šolska mladina se je zbrala pod vodstvom gg. učiteljev in gdč. učiteljic že ob 7. uri zjutraj. Potem so odkorakali v dobre pol ure oddaljeno cerkvico .Groblje", v kateri je daroval sv. mašo č. g. A. Golf. Pri sv. maši so peli šolarčki pod vodstvom g. nadučitelja Letnarja. Potem se je razvila prav prijetna zabava tik cerkve. Najtoplejša hvala vsem, katerikoli kaj pripomorejo k taki, malim šolarjem tako prijetni zabavi. — Tukajšno »Kat. slov. izobraževalno društvo Mengis" priredi 28. in 29 t. m. v Malem Mengšu pri .Jelenu« dve lepi predstavi. In sicer .Sv. Neža" in »Zakleta soba v gostilni pri zlati goski«. Pričakuje se obilna udeležba.
—	»Divji lovec" v Vipavi. Slavnemu občinstvu naznanja odbor, da se vrši veselica ob vsakem vremenu, ker je poskrbljeno tudi za slučaj dežja. Tudi opozarja odbor vse, ki se hočejo udeležiti veselice, da se začne vspored točno ob '/»4. uri popoludne, da morejo tuji gostje še pred nočjo dospeti domov. Ako bi kdo ne dobil vabila, kr se želi udeležiti predstave, naj blagovoljno oprosti, ker pri velikih slavnoBtih je lahko mogoča kaka pomota. Vsakdo nam je dobro došel. Po predstavi in med plesom je prosta zabava v Podskali, kjer bodo pela poleg domačega tudi okoličanska pevska društva.
—	Novice iz Litije ln okolice. Dva voznika iz Litije sta povozila učenca prvega razreda Janeza Avsec iz Jablanice, ker se ni pravočasno umaknil s ceste. Otroku se je znatno zboljšalo, tako da je upati, da okreva. — Enoletna deklica zidarja Povšeta se je menda igrala z vžigalicami, ki so se vžgale ter nevarno opekle otroka po eni strani. — 23. t. m. opaziti je bilo izredno veliko kresov po naših gričih. Vmes se je čulo pokanje topičev, veselo petje in lepo ubrano pritrkavanje po nekaterih podružnicah. — Ta teden so začeli meriti'novo cesto, ki bo peljala do poslopja litijskega o. kr. sodišča, ki se prične graditi meseca avgusta. — Gosp. trgovec Elsner je sv. Vida dan otvoril svoj hotel, v katerem ima na razpolago več sob za prenočišče tujcev. — V sredo je bila v Litiji okrajna učiteljska konterenca. Banket se je vršil v gostilni gospoda Starovašnika. Postrežba je bila izborna. — Pred nekaj tedni zapustila je Litijo nemška gledališka družba, ki je več kot mesec dni igrala v gostilni pri Oblaku. Predstave so bile le slabo obiskane, potrpežljivost Slovencev pa prevelika. — Sv. Alojzija dan je bilo prvo sveto obhajilo, ki se je letos izvršilo na prav slovesen način. Tukajš nji fotograf je vso Bkupino prvoobhajancev popoldne naslikal.
—	Napoved »roparjev«. Dne 23. t m. dobil je hotelir hotela Schtvarz v Novem Mestu pismo, v katerem mu napoveduje »glavar roparjev«, da pride 24. t. m. oropat
njegov hotel s 15 roparji iz Hrvatske, ki se bodo oglasili tudi pri drugih premožnih Novomeščanih. V pismu je bilo zagotovilo, da se roparji ne vstrašijo niti policije niti koga druzega. Na pismenem papirju je bil narisan velik nož. Dne 24. t. m. so čakali obisk roparjev, a ni jih bilo. Nekdo si je s to napovedjo dovolil šalo.
—	Dve nesrečni smrti. V soboto 20. t. m. je ustrelil loveo grajščaka Fuchsa Janeza Zeleznikar-ja, edinega poseBtnikovega sina iz Stiške vasi cerkljanske fare. Mladenič je mirno stal naslonjen na svojo pu'ko nič hudega sluteč. Priplazi se blizu njega lovec, ki baje ni prvega ustrelil, pomeril in ustrelil od strani mladeniča v trebuh, tako da je v treh urah izdihnil svojo dušo nepreviden. Pokopali so ga v Kokri. Menda nemški lovec ne bo utel zasluženi kazni? — V ponedeljek je utonila v Cerkljah triletna Ivana B a s e j , krojačeva hči v potoku. Ednajst-letna sestra je pazila na malo sestrico. Ko jo je poirrešila je bila že mrtva v vodi.
—	železniški in poštni vozni red slovenskih pokraiin, veljaven od 1. junija do konca oktobra 1903 je založil g. Jernej B a h o v e c . trgovec s papirjem v Ljubljani. Cena 20 vinarjev, po pošti 25 vin.
—	Iz Prage se nam poroča, da pri-rede slovenski in hrvatski akademiki v »Me-stanski besedi" »jugoslovansko akademijo« na korist čeških manjšin. Na vsporedu je mnogo jugoslovanskih narodnih pesmi.
—	Slovenska veselica v Gradcu. Dne 5. j u 1 i j a priredi društvo .Domovina« v Gradcu veselico 8 prvo gledališko predstavo, s petjem in šiljivo pošto, v veliki dvorani »Steinfelder Bierhalle«. Godbo preskrbi tamburaški zbor našega bratskega društva »Slavulj". Začetek ob 4. uri popoldne Vstopnina v predkupu 30 v., pri blagajni 40 vin. Vspored : 1. Dr. Benjamin Ipavec: »Domovini", poje moški zbor. 2 Vilhar: »Slovenac i Hrvat«, poje moški zbor. 3. Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. (Veseloigra v dveh dejanjih.) 4 Ivan pl Zaje: »U boj«, poje moški zbor. 5. Ka-milo Mašek : »Lihko noč«, poje moški zbor. Slovenski rojaki! Zanimajte se za to še mlado društvo ! Podpirajte ga, ker je sedaj še slabo v vseh posebno v denarnih zadevah in pri knjižnici. Vsakdo, ki ima kake nepotrebne knjige doma, se naj spomni društva »Domovina« v Gradcu, ki vso hvaležno vsprejme in darovatelje v časopisih naznani.
—	Odbor slovenskega krščanskega društva »Domovina« v Gradcu.
—	Električni tramvaj iz Trsta do sv. Save. »Wiener Z titung« priobčuje naznanilo železniškega ministerstva tičoče se koncesije za gradnjo električnega tramvaja iz Trsta (lesni trg) preko Zgornje Čarbole in Skednja do Sv. Save in od tu po istrski cesti nazaj v Trst.
—	Slavnost gasilcev v Mošnjah. Iz Mošenj se nam piše: Pretečeno nedeljo je bil za našo občino pomenljiv dan. Vršilo se je namreč blagoslovljenje novega gasilnega doma, katerega so mošenjska dekleta z venci kaj okusno ozaljšala. Ob pol 2. uri popoldne je bil sprejem društev. Od vseh strani naše lepe Goreniske prihiteli so vrli gasilci k nam, celo iz Vodic. Tudi Ljubljana je bila častno zastopana. Po litanijah je znani govornik, domači g. župnik Iv. Krst. Trpin v prekrasnih besedah pozdravil navzoče ognje-gasce in nato blagoslovil zgradbo. V impo-zantni vrsti so odkorakala društva z radovljiško godbo na čelu na Črnivec, kjer se je vršila v prostorih gospoda načelnika F r. Kocjančiča veselica s srečkanjem. Navzoči gaBilci pevci pa so zapeli mnogo lepih narodnih pesmi. Prehitro nam je potekel čas in z gromovitim »Na pomoč« smo se ločili od ljubih gostov.
—	Ubila se je. Včeraj je s črešnje padla 62 let stara Marija Požun iz Senožet pri Lesknvcu in bila takoj mrtva.
—	Zahvala »Slov. Matici« »Slov. Matica« v Ljubljani ie društvu »Domovina« v Gradcu darovala 28 različnih knjig, za kar ji najiskrenejšo zahvalo izrekamo. Bog plati!
—	Odbor slov. kršč. društva »Domovina".
Ljubljanske novice.
Nadvojvoda losip Ferdinand obiskal je včeraj meBto Kamnik in si baje ogledal tudi smodniško tovarno. Popoludne se je vrnil domu vozeč se v svoji ekipaii.
Koncert pri siavnosti v korist Prešernovemu spomeniku v ljubljanski »Zvezdi" utegne postati nekaj izvanrednega. Svoje sodelovanje so doslej definitivno obljubila vsa najodličnejša društva ljubljanska: pevski zbor »Glasbene Matice«, pevsko društvo .Slavec", pevsko društvo »Ljubljana«, trgovsko pevsko društvo »Merkur«, telovadno društvo .Sokol" v Ljubljani; nastopi tudi tamburaški zbor, ki šteje 40 članov.
Germanizacija v Ljubljani. Nemški »stanovski list" ustanove si baje ljubljanski hišni gospodarji, in se bo baje tiskal v tiskarni Kleinmsyerjevi.
Prešernov spomenik na — Marijinem trgu ? Kakor omenja zadnji oklic »odbora za
nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik« mej drugim, postavil se bo ta spomenik na razširjeni Marijin trg. Mestna občina namerava, kakor čujemo, .odkupiti v razširjenje ondotnega trga in Sentpeterake ceste Mayerjevo in Bučarjevo poslopje. Mi le želimo, da bi se ta projekt kmalu uresničil, ker ti dve poslopji v resnici kazita ondotni kraj Drav — po nepotrebnem !
Na daljši dopust (!) je šel vladni policijski ofioijal gosp. ScAwaiger zaradi službene — utrujenosti. Ko pride nazaj, bomo deželno vlado zopet spomnili na afero dr. Pegan in še na nekatere druge afere.
Za tatvino zdrava. Pred kakimi 14 dnevi prišla je iz deželne bolnice neka Jan-kelj iz Korita, občina Doberniče k posest niči Mariji Hrastar v Beršlinu in jo pregovorila, da jej je dovolila ostati pri njej, češ, da je še bolebna. Jankelj je estala nekaj dni pri Hrastarjevi. Ko enkrat ni bilo dalje čaBa Hrastarjeve doma, vzela jej je Jankelj 1 zgornje in 1 spodnje krilo, 2 srajci, 1 par čevljev, 1 ruto, 1 dežnik, 1 kokoš in
1	piško in je pobegnila.
Mirozov priredi dne 1. julija ob 8. uri zvečer »društvena godba« po mestu. Godba gre iz mestne hiše mimo škcfiie, po Kopitarjevih ulicah, čez jubilejski most, po Sv. Petra cesti, Prešernovih u ioab, Selenburgovih ulicah. Kongresnem trgu, Gjspodskih ulicah, Turjaškem trgu, po Bregu, čez šentjakobski most, in 33 vrne po Starem in Mestnem trgu v svoje prostore.
Povožen. Včeraj popoludne je na Marijinem trgu posestnik Franc Jamejc iz To-mačevega skoraj povozil pomožnega uradnika pri državnem pravdništvu Florijana Rogelj na. Dirjal je s praznim vozom za mrvo čez Mariiin trg.
Lastavic in postovk letos v Ljubljani ni veliko videti, nasprotno pa je nadležnih kavk vse polno po mestnih poslopjih in drevju v drevoredu. Pravijo, da so kavke letos pregnale lastavice in postovke. Šetal-cem v drevoredih so te kričave kavke tudi v tem nadležne, ker ni človek nikjer varen pred njih onesnaženjem. Ali bi ne bilo umestno, ko bi se jih nekoliko postreljalo in s tem pregnalo iz mestnega okrožja.
Tatvina. Ivanu Zuoanu, hlapcu pri Ka-rolini Schiffrerjevi na Dovozni cesti št. 4 je dosedaj neznan tat ukradel iz stanovanja denarnico s 30 kronami, srebrno uro in ve rižico in hlapcu Filipu Sebeniku pa siv ha-velok in srebrno verižico. Tat je pri vratih e dletom odstranil ključavnico in tako s silo odprl vrata. Tudi kovčega, v katerih so se nahajale vkradene reči, je tat s silo odprl. Tatvino je izvršil neki bivši Schifferjev hlapec, ki je po tatvini pobegnil iz Ljubljane.
V Ameriko. Danes po noči odpotovalo je z južnega kolodvora 14 izseljencev v Ameriko.
Občni zbor zadruge krojačev, klobučarjev itd., vršil se bode v nedeljo dne
2	8. t m. ob pol. 10. uri dopoludne v gostilni pri »kroni«, Gradišče, s sledečim dnevnim redom : 1. Oitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitev načelnika. 5. Volitev odbornika in namestnika, ter dveh računskih preglednikov. €. Posamezni nasveti. Ako bi bil občni zbor nesklepčen, vršil se bode isti prihodnjo ne deljo, dne 5. julija ob isti uri in z istim dnevnim redom, ne oziraje se na število navzočih članov. Ker se bode poročalo o r a z-nih določbah mestnega magistrata glede vajencev in vaje n k , vabijo se častiti Člani, da se tega zbora v obilnem številu udeleže. Za zadrugo Fr. Jeločnik, načelnik.
Pri velikej veselici v »Zvezdi" v korist Prešernovemu spomeniku bodo sodelovale nastopne gospe in gospice : Ana in Milka Ada-movičeva, Marta Andoljškova, Tinica Blu-mauerjeva, Pavla Borštnarjeva, Tinica Carli-jeva, Karla Ciuhova, Ana in Marija Čudnova, Malči Debevčeva, Mira Devova, Jelisava in Mici Drenikova, Anica in Julija dr. Ferjan-čičeva, Marija Fischerjeva, Helena Franke-tova, Vida Gabrščekova, Jarmila Gerbičeva, Anica, Antonija in Vida Gogolova, Ana Go-milškova, Minka Govekarjeva, Anica Gras-sellijeva, Minka Grobelnikova, Finica in Mila Globočnikova, Marija Grošljeva, Ana Hafnerjeva, Vida H&nuševa, Adela H engova, Julija in Pavla Hočevarjeva, Milica in Berta dr. Hribarjeva, L'na dr. Hudnikova, Minka Je-bačinova, Anica, Tina in Terezina dr. Jenkova, Gabrijela Jesenkova, Ana, Mici in Zora Juvančičeva, Antonija Kadivčeva, Ana Kači-čeva, Josipina Kajzelova. Minka Kandaretova, Franka dr. Kavčičeva, Jelisava in Zorka Kersnikova, Josipina Klemensova, Marija dr. Ko-blarjeva, Mici Kochova, Franja dr. Košeni-nova, Ana, Jela in Mici Krejčijeva, Ljudmila Kubelkova, Marija dr. Kušarjeva, Ana La-hova, Franja in Milena Lavrenčičeva, Lea Levčeva, Elss, Lujiza in Mici Levstikova, Jelica Lozarjeva, Mara Macherjeva, Fernanda dr. Majaronova, Terezina Mikuieva, Jelka Naglasova, Avgusta, Ema in Marjanica Nol-lijeva, Eda Orožnova, Vida ^lr. Pajkov«, Julija Perdanova, Marija Peruiikova, Marija dr.
Pirčeva, Jadviga Plantanova, Marija in Olga pl. Plautzeva, Cirila Pleškova, Roza Počival-nikova, Marija Pogačnikova, Jela Poljančeva, Josipina Porentove, Irena dr. Praunseisova, Milica Praprotnikova, Danica Predovičeva, Vida Prelesnikova, Ana in Marija Prosen-čeva, Minka Reichova, Roza Robavaova, Marija dr. Roginova Erma in Marija Rozmanova, H»nica in Ruža Ružičkova, Filomena in Pavla Senekovičeva, Milka Skabrnetova, Ivana Skaletova, Franja Smrtnikova, Aaica Soosova, Marija Staretova, Marica dr. rtter-gerjeva, E si Svetekova, Vinkentma Šerc Ijeva, Ana in InaSicfova, Jadviga Šubičeva, Franja dr. Tavčarjeva, Marija dr. Tominša-kova, Marija dr. Travnarjeva, Mieika Trav-narjeva. Marijana Trenzova. Mici Treotova, Berta dr. Trillerjeva, Fani Trtnikova, Franja Tumova, Terezina Ulrichova, Mici Urbančeva, Mila Vdovičeva, Mariia Veherjeva, Mmka dr. Voduškova, Pavla Vodušiova, Julija Von-činova.
Nevarno obolel je čast. g. Karol II e i • d r i c h , mis jonar in kurat v tukajšnji deželni bolnici. Vrlemu gospodu želimo skorajšnjega ozdravljeni« !
Tatvine na igrišču. Na igrišču pii Be žemgradu je bil dijaku Viljemu Jevnikarju ukraden žaket, vreden 30 kron. Tudi več drugih tatvin je bilo na tem igrišču izvršenih in je istih sumljiv neki brezposelni kon-torist, ki se je potikal oo Ljubljani. Ukradenih je bilo 18 žog, 7 srajc in več parov Čevljev.
Vabilo k vrtni veselici katero priredi podporno društvo delavcev in delavk c. kr. glavne tobačne tovarne v nedeljo, dne 28. junija 1903. pri g. Plankarju, Dolenjska cesta št. 33. Vspored: 1. Srečolov. 2. Šaljiva pošta. 3. Za-žiganje umetalnega ognja. 4. Prosta zabava. Pri veselici svira slavna domžalska godba. Začetek ob treh popoludne. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Ker je čisti dobiček namenjen društveni bolniški blagajni, vabi naj-uljudneje vse znance in prijatelje delavstva k obilni vdeležbi. Odbor. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica 5 julija.
Električna razsvetljava v »Zvezdi« bo o priliki velike narodne veselice dne 5. julija t. 1. znatno pomnožena. V to svrho so elek-trarniški monterji in delavci pretekli ponedeljek že pričeli z delom in napeljavo žice v »Zvezdi« in po ondotnem drevji. — Društvena godba, ki bo poleg novomeške svirala ta večer v »Zvezdi«, bo pomnožena na 30 mož. Paviljoni, odri in drugi prostori se prično postavljati sredi prihodnjega tedna. Gostilničarji, pivovarnarji, kavarnarji in slad-čičarji, ki bodo hoteli ta dan točiti in prodajati svoje blago v .Zvezdi«, bodo morali dobiti seveda za to dovoljenje od magistratne obrtne •blasti, za kar jim bo vložiti običajno prošnjo. Udeležba obeta biti ogromna, ker se bo veselice udeležilo obilo naroda tudi z dežele.
Dogodki v Srbiji.
Brošura o Dragi
Pod naslovom »Pustolovka na kraljevem prestolu" je izšla v Curihu brošura »srbskega državnika«, ki je bila spisana še pred umorom kraljeve srbske dvojice. Pisatelj pravi, da je Draga mnogo let preživela v predmestnih ubožnih hišah in da je njeno moralno življenje bilo pod ničlo. Ko je postala kraljica vsled svojih intrig proti Milanu in Nataliji, je avstrijska vlada njej in Aleksandru ponujala 500.000 kron letnega dohodka, ako zapustita Srbijo. Avstrija je hotela zopet Milana posaditi rlf srbski prestol. Rusija je Drago podpirala v njenih intrigah vsled gotovih svojih namenov. Umorjeni generalni adjutant Lazar Petrovič je bil ljubimec Drage in je bil pravi gospodar armade. Pravi vladar Srbije ni bil Aleksander, ampak Drags.
Sijajen sprejem srbskega kralja na Dunaja.
Z Dunaja se o sprejemu srbskega kralja še poroča: Na kolodvoru se je zbralo nad 1000 oseb: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za red je skrbel dijaški odbor. Od avstro-ogrske vlade ni bilo navzoče nobene ofioijelne osebe. Gromoviti »Živio« klici so doneli, ko se je pripeljal dvorni vlak. Hrvatje so klicali: »Slava hrvatskemu vladarju!« Kralj je živahno odzdravljal Kraljev voz je bil poln cvetja s srbskimi trakovi.
Velikanske ovacije je kralj doživel v Švici. Na vseh kolodvorih so mu dame metale šopke v voz. Ko je vlak obstal, zapustili so s kraljem voz njegovi ordonančni častniki, v vozu pa sta ostala kraljev sin Jurij in njegov brat prino Jurij. Kralju se je javil srbski poslanik na Dunaju Kristič. Krepko mu je kralj stisnil roko. V tem tre-notku smo opazili starca, ki se je ril skozi množico pred kralja. Globoko sta si s kraljem pogledala v oči. Ta starec je bil znana oseba v srbski zgodovini prvoboritelj dinastije Karagjorgjevičev HadžiToma, ki je vodil od začetka vse zarote proti Obre-novičem in je sedaj prišel nasproti Petru Karagjorgjeviču, javljat mu, da je dosegel
cilj svojega življenja... Ns to je kralja pozdravil beligrajski župan Staminkovič Kralju je po županovem govoru generalni adjutant zarotnik Popov:c podal rokopis, katerega je kralj v odgovor prebral. Povdarjal je veselje, da gre v domovino, iz katere je bil v zorni mladosti s svoiim očetom pregnan. Medi-cinec Radinkovič je kralja pozdravil imenom mladine, povdariajoč, da mladina upa, da bo novi kralj zaščitnik prostosti. Kralj se je odkiil. V tem trenotku pa je na grozo policijskih uradnikov množica okolu in okolu obkolila kralja. V hipu je kralj stal sredi množice in s tresočim glasom je ginjen odgovoril: »Mladina moja opora! Jaz se zanašam na mladino in upam, da bo tudi v bodoče resno razumevala razmere domovine. Ako je mladina dobra, bo tudi vse drugo še dobro!« Po teh besedah navdušenje ni imelo meje. Vse je sililo h kralju, stiskalo mu roke in jih poljubovalo. Množica se je odkrila in pela srbsko narodno himno »Bože bratimstva«. Kralj je stopil zopet nazaj v voz. In množica je zapela srbsko himno »Ouamo, onamo !« na to pa hrvatsko h.mno »Liepa naša domovina« . . . Nekdo je dvignil proti kraljevemu vozu malo dekletce, ki je molilo kralju šopek belih cvetlic. Kralj je z eno roko vzel cvetke, z drugo pa je objel otročiča in ga poljubil. Ob gromovit h ova-cijah se je odpeljal kralj v Belgrad, kamor še pred 14 dnevi kot v ječo obsoieni begunec ni smel.
V	Bolgrad mu je brzojavilo srbsko dijaštvo z Dunaja svoj pozdrav in protestiralo, da se umešavajo tuje vlasti v notranje srbske zadeve.
Protestni shod v Bukareštu
V	Bukareštu nameravajo Rumuni napraviti velik shod, na katerem bodo protestirali proti umorom v Belemgradu. Ru-munski kralj je zapovedal, vse častnike 6. srbskega polka, ki so imeli kake ramunske redove, črtati iz dotičnih zapisuikov.
>Zarota in Evropa«.
Z ozirom na hujskanje inozemskega časopisja proti Srbiji pravi bivši vladni list „Stampa« v članku »Zarota in Evropa": „Srbija se je vendar enkrat oprostila ljudi, kakoršni so bili Milan, Natalija. Aleksander in Draga z njihovimi pristaši. Ta banda li-zunov, tepcev, navadnih lopovov in sleparjev je sedela kakor stenice na telesu Srbije in če smo se jih otresli, to nobenega nič ne briga! To je notranja srbska zadeva in nobena vlast nima pravice se v to vmešavati. Za mnenje tujih, nenaprtšenih svetovalcev in protektorjev se v Srbiji noben človek ne briga." Posebno odločno zavrne list izjave nekega dela ruskega časopisja in pravi : »Rusija naj pogleda v svojo lastno zgodovino in naj ae spomni umorov carjev Ivana IV., Petra III. in Pavla I. Naši srbski častniki so izvršili svoje dejanje iz veliko bolj plemenit h nagibov nego morilci ruskega carja Petra III., katere je najela njegova žena in jih za to odlikovala.«
Tako »Stampa«. Izvestno časopisje, po sebno nemško in angleško, in tudi od nem škega vpliva odvisno rusko časopisje se sedaj silno trudi, di bi Srbijo spravili v zadrego. Odpotovanje nekaterih poslanikov iz Belgrada je rovarsko delo Anglije. Ruski in avstrijski poslanik sta ostala na svojih mestih in zato tudi nemški in laški poslanik. Menda bodo konečno vsi resni diplomati edini v tem, da v balkanske zadeve no bi bilo dobro preveč drezati in bodo konečno pustili, d* se zadeve v Srbiji razvijo same ob sebi. Č'm bolj pa se bodo sovražniki slovanske misli umešavali v balkanske zadeve, tembolj se bo dvigal in zavedal Slovan na Balkanu . . .
li Belgrada se poroča, da je bilo te dni mnogo v Belgrad došlih inozemskih časopisov konfisciranih radi napadov na Srbijo in nje sedanji položaj.
Kar se tiče dvoumnega postopanja Avstrije, zatrjuje se v Srbiji, da bo od istega imela škodo lo Avstrija sama, katere upliv se v Srbiji še zmanjša, Srbiji pa da je popolnoma dovolj zaščita mogočne Rusije.
Poleg Anglije pa Be je začela zgražati tudi — čujte in strmite! — Turčija nad dogodkom v Belemgradu. Torej morilca po poklicu, Turek in Anglež, se zgražata nad kapljo krvi, ki se je prelila v Belemgradu. Nesramnejše hinavščine od te si pač ni mogoče misliti, posebno pa, ako se upošteva, da Turki in Angleži koljejo nedolžne žrtve.
Slovansko dijaštvo na Dunaju.
Z Dunaja se piše: Po odhodu kraljevega vlaka zbrali so se jugoslovanski dijaki v eni kolodvorskih dvoran, kjer sta en srbski in en hrvatski visokošolec prečitala resolucijo, ki srbski vojski izraža priznanje za njen pa-trijotični čin in protestira proti kakoršnemu si bodi umešanju inozemstva v srbske notranje stvari, posebno pa protestira proti laž-njivi humaniteti, s katero se ponaša inozemsko časopisje. Nadalje protestira resolu cija proti fantastičnim vestem, katere razširja en del evropejskega časopisja in ki hoče s takimi vestmi blatiti Srbijo. To re-
• i
solucijo so prisotni srbski, slovenski in hrvatski visokošolci veprejeli z burnim odobravanjem.
Rasna poročila
Častno stražo pred konakom v Balem gradu ima — G srbski peŠpolk. — Kraljevega sprejema v Belem gradu sta se vde-ležila samo ruski in avstrijski poslanik. Nekatere države so zamerile, da je kralj Peter samo A /atriji in Rusiji naznanil svojo izvolitev kraljem. — Glede kaznovanja morilcev pišejo skoro vsi srbski listi, da E .ropa nima pravice v tej zadevi posredovali, ker tudi pri nasilnostih in umorih, katere je storil kralj Aleksander, ni posredovala. — srbski častniki so rumunskemu kralju poslali brzojavko, v kateri pravijo, da ni kompetenten soditi o njihovem dejanju, ker je tudi za njega nastopa kot kralj rumunski se zgo-ddo izdajstvo in ae je takrat tudi prelomila vojaška zvestoba. Sicer se pa prav radi odreko časti, da bi 6. pešpolk še nadalje nosil ime rumunskega kralja. — Kralj Peter j 3 pred leti v šah obljubil za slučaj, ako postane srbski kralj, nekemu umirovljenemu francoskemu polkovniku, da postane njegov dvorni maršal. Polkovnik se je sedaj oglasil pri kralm in kralj ga je vzel takoj v Bal-grad. — Novi kralj je visok 165 ctn. Opaža se na njem silno izmučenje. — Priprave za kraljev sprejem v Belem gradu ie motil silen dež, vendar pri sprejemu ni deževalo. Nebo je bilo oblačno. — Po pismih, katere so našli mej papiru umorjene kraljeve dvojice, je kompremitiranih mnogo belograjskih dum, ki so' za kralja in krat|ioo opravljale ovaduške posle. — Poskus prijateliev Obre-novčjv spraviti nezakonskega otroka raz-kralja Milana mladega Krstiči v neko nemško vo|aško šolo, se je ponesrečil. — Jutri predloži sedanje ministerstvo kralju svojo demis jo in mu predloži tudi poročilo o umoru. V poročilu pravi ministerstvo, da častniki prvotno niso nameravali umoriti kralja in kraljice, nego so ju hoteli prisiliti, da se odpovesti, in ju izgnati iz Srbije. Ker je pa generalni adjutant Petrov č nalašč vodil zarotnike dve uri napačno po konaku in j je njegov spremlievahe na zarotnike pričel : streljati, so se častniki tako razjezili, da so j izvršili umor.
Kralj v Belemgradu.
Včeraj smo kratko sporočili o kraljevem j dohodu v Belgrad. Na poti od kolodvora | do katedrale so stala društva in dijaki. Rjz i oken ie bil obsipan krali s cvetkami. Kralj je ozdravljal vojaški. V katedrali je imel na kralja nagovor metropolit, ki je dejal, da vse, kar se zgodi na svetu, se zgodi z božjim dopuščenjem. Nato je kralja blagoslovil. Kralj je na pozdrav ministerskega predsednika Avakumovica odgovoril, da je zanj slovesen trenotek, ko po 45 letih zopet stopa na rodna tla. Istočasno se poleg hvale Bogu vzbuja v njem tudi zavest dolžnosti. Ministrom in njihovim tovarišem je izrazil svoje kraljevsko pripoznanje in dejal: „Gospodj e storili ste svojo dolžnost napram dragi domovini." Odtod se je peljal kralj navdušeno pozdrav-ljan v konak, kjer so ga čakali senatorji in poslanci. Na nagovor senatskega predsednika Velimiroviča je odgovoril kralj, da bode vedno deloval v soglasju z narodom. Kralj je končal svojo zahvalo s klicem: „Živel srbski narod!" Na ulici je množica prirejala kralju tako burne ovacije, da se je kralj moral pokazati na balkonu. Vse pro-dajalnice v Belgradu so bile včeraj zaprte. S kraljem je prišel tudi njegov privatni tajnik dr. Nenadovič. Včeraj popoludne se je peljal kralj s polkovnikom Nesičem brez vsakega vojaškega spremstva po mestu. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo.
Pri sprejemu se je dogodila mala demonstracija. Gruča ljudij je zaklicala, ko se je vozil kralj mimo nje: »Živio Živkovic!" Zivkovič je, kakor znano minister, ki je za republiko. Te klice so udušili klici: »Zivio Peter I." Ko je kralj korakal mimo častne stotnije, je zaklical: „Bog Vas pozdravi, moji vojaki!" nakar so vojaki soglasno zaklicali: „Živio kralj!" Pri vspre-jemu kralj ni nagovoril nobenega častnika. Zastopnika Avstrije in Rusije je nagovoril in se zahvalil za milost obeh vladarjev, ki sta ga pri vstopu v deželo pozdravila po svojih odposlancih.
Včeraj popoludne so pekli po cestah v Belgradu ovce in vole in pečenko delili mej narod Zvečer je bila bakljada pod vodstvom dijaštva. Pri včerajšnjem sprejemu so bili navzočni tudi vsi srbski rezervni častniki.
Književnost in umetnost.
* Glasbena Matica. Za produkcije gojencev »Girfsbene Matice« je lastnik svetovno slavne klavirske tvrdke, Frederik Ehrbar, c. kr. dvomi ia' komorni fahrikant klavirjev na Dunaju, »Glasbeni Matici« prijazno posodil krasni! najpopolnejši in najmodernejši veliki koncertni klavir, ki stane 2 4 00 gld. in se je v zidnjih dveh koncertnih
sezonah igral na Dunaju Ie pri največjih korcertih v veliki dvorani glasbenega društva (Mu«ikvereinssaal) in pri komornih koncertih v Etirbarjevi koncertni dvorani. Doslej se še pri slovenskih koncertih ni nikdar v Ljubljani igralo na tako popolen koncertni klavir s tako krasnim in milim tonom I
*	Moški zbor Glasbene Matice ima danes c b 8. uri zvečer izvanredno pevsko vajo. Vsi gospodje pevci ee prosijo, da pri dejo nccoj v Glasbeno Matico, da se zbor odloči zaradi sodelovanja pri Prešernovi slavnosti,
*	Druiba slovenskih igralcev ima
predstave d; ms in jutri v Postojni, v soboto in neduljo v Ilir. Bistrici in v ponedelj-k v S t. P e t r u na Krasu.
*	S častno nagrado odlikovana slovenska skladba. »Slovensko pevsko društvo" v Ptuju je razpisalo ob novem letu t. 1., kakor znano, dve častni nagradi za najboljši moški in mešani zbor. Po tem raz pisu došlo je več skladb. Po sodbi ocenjevalcev priznala Be je nagrada pesmici »Lahko noč*, moški zbor, besede I. Zupanove, uglasbil g. H. O V o g r i č , ka pelnik v Sarajevu. Pesem je izmed vseh do poslanih kompozicij najboljša ; sama na sebi je precej dobra, pohvale vredna, misli so priproste, lepo izražene, ima v sebi nekaj ljubeznivosti in tudi stav« k je precej dcber. — Vsem drugim gg. sotekmovalcem so se kompozicije vrnile.
Društva.
(Občni zbor „Glasbene Matice«) se vrši t soboto, dne 11. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v šolski dvo rani »Glasbene Matice« z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Eventualni nasveti. 5. Volitev. Odbor.
Bazne stvari.
Najnovejše od raznih strani
Konec konjske železnice na Dunaju. Prihodnjo soboto prenehajo voziti na Dunaju tramvaj s konji, ker ga je na vsej črti izpodrinila električna cestna železnica. — Spomenik Frideriku Velikemu postavijo v Wašingtonu. — Mačjo godbo je napravilo v Inomostu 200 vseučiliščnikov nepriljubljenemu profesorju Kalinka. — Posnetki kron vseh vladarjev bodo razstavljeni na svetovni razstavi v St. Louisu. — Stavka delavcev mrtvaških krst je v New Yorku. Trusta izdelovateljev krsta se doslej še ni posrečilo pregovoriti delavce, da bi zopet pričeli z delom. — Princezinji L u j i z i Toskanski je avstrijski cesar dovolil naslov .,Cesarska visokost". — Samomor pri maturi. Pred izpra Sevalno komisijo realke 6. okraja v Budimpešti se je ustrelil ab turijent Ernst Rab, ker se je bal, da pri maturi propade. Ranil se je smrtnonevamo — Živega sežgali so v \Vilmmgtonu v državi Dela-vare nekega črnca, katerega so obdolžili, da je umoril neko deklico. — Rektorjem na graški univerzi je izvoljen dvorni svetnik profesor dr. Skraup. — Dve potopljeni ladiji. V severnem morju se je potopil parnik »ALx« s 25 možmi mcštva. Ladija »Hanš« se je mej vožnjo od llelsinjor proti Gesse potopila z vsem moštvom. — Princ anarhist. Princ Navašic in njegova žena sta bila v Thononu aretirana kot ruska anarhista. Po stavili ju bodo na mejo.— V u 1 k a n i č n i izbruhi. Iz Kodanja se poroča, da je vulkan Sheidarar iikul na Islandu pričel bruhati. — K poljski sokolski slavnosti so poslali hrvatski Sokoli krasen trak za zastavo zveze poljskih sokolskih društev. Na traku je napis: »Poljskim So kolom — bratje Hrvati!« — Bolnico za jetične zgradi ogrska vlada v Budimpešti za 800.000 kron.
V 40 sekundah okoli zemlje. Drugi podpredsednik poštno - telegrafične ameriške družbe E. C. Bragley je objavil novico, da nameravajo poskusiti, ako bi se dalo v 40 sekundah prehoditi zemljo seveda telegrafičnim potom. Ko ee odpre novi kabel k otočju zveznih držav, nameravajo narediti ta poBkus. Telegrafiralo sa bode tja iz New Yorka, kamor upajo, bode prišel telegram od nasprotne strani v 40 sekundah.
Sredstvo zoper morsko bolezen. Nek angleški list piše o prav priprostem sredstvu zoper morsko bolezen. Pred vsem se je treba, tako pravi, nekaj dni pred vkrcanjem pridno telovaditi s takozvanimi ročki (Handel). Isto naj se nadaljuje tudi na ladiji. To sredstvo je baje že pokazalo precej vspeha. Na vsak način mora priti med takimi potniki, ki se ravnajo po tem navodilu, do zanimivih prizorov.
Telefonska fn brzojavna poročila.
Suhor, 25. junija. S prvim novim brzojavom kličemo vsem sotrudnikom „Slovenca": Živio!	Suhorci.
Dunaj, 25. junija. (G. B.) Banu Khuen - Hedervaryju je cesar poveril nalogo za sostavo novega kabineta. Ban se popoldne poda v Budimpešto, da izvrši svoje poslanstvo.
Dunaj, 25. junija. Odgodenje državnega zbora prijavi „VViener Zei-tung ' v soboto.
Dunaj, 25. junija. V parlamentarnih krogih se vzdržujejo govorice, da Korber do jeseni odstopi.
Dunaj, 25. junija. (C. B.) Za sedaj opuščeno potovanje državnih poslancev v Trst in k predorom nove bohinjske železnice se vrši eventu-elno v jeseni.
Dunaj, 25. junija. Finančno ministerstvo je naročilo vsem zasebnim zavarovalnicam, naj davčnim organom dajo vsa zahtevana pojasnila o zavarovalnih razmerah zavarovancev ter o zavarovalnih premijah.
Dunaj, 25. junija. Včeraj je dunajska lilijalka „Zivinostenske banke" izplačala oba glavna dobitka državne loterije. Zadela sta ju dva nižja uradnika.
Dunaj, 25. junija. Celovška pokopališka zadeva ugodno rešena. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi cerkvenega predstojništva proti odloku dež. odbora z motivacijo, da sme cerkev slobodno ustanavljati pokopališča.
Dunaj, 25. junija. Konferenca ne-nemških strank za protokoliranje ne-nemških govorov v državnem zboru se je odgodila do jeseni.
Budimpešta, 25. junija. Honvedski minister Fejervary je podal svojo odstavko.
Budimpešta, 25. junija. Baron Banffy se je izrazil, da je že šest tednov, predno se je pojavil „ex-lex"-po-ložaj, obstala intriga od strani liberalne frankcije vladne stranke, na Szellovo mesto spraviti Khuen-Hedervarvja. Banffj meni, da bo Hedervarj tudi (!) kot ministerski predsednik zastopal hrvatsko stališče (?) in da ne bo njegova politika ogrska, ampak politika narodnostij na škodo skupne države (1).
Zagreb, 25. junija. Vest, da je že danes sprejel ban Hedervarv naročilo, sestaviti novo ministerstvo, je v tukajšnjih opozicijonalnih krogih vzbudila mnogo veselja, a povdarja se, da bo ban pri odhodu v zadregi radi raznih zakladov, katere je porabil za svoje špi-jone. Ker so se banu vladni kimovci udali za odpravo porotnih sodišč v tiskovnih zadevah, se sodi, da bo grof Khuen svoj pritisk na Hrvate izvrševal tudi kot ogrski ministerski predsednik in da bo nekak nad ban nad Hrvatsko ter bo smatral pravega bana le za svojega slamnatega moža. Ako se to zgodi, bodo iz tega izšle od strani opozicije nedogledne konsekvence, napram katerim so bili dosedanji dogodki na Hrvatskem malenkosti. Tekom tekočega tedna bo imenovan novi ban. Največ upanja ima grof Erdody. Poleg že imenovanih kandidatov imenuje se tudi ime grofa Pejačeviča, sina bana Pejačeviča.
Spljit, 25. junija. Poroča se, da je v Crnigori velika nezadovoljnost proti knezu Nikiti, ki odstavlja stare svoje svetovalce. Knez Nikita namerava odstopiti.
Bukarešt, 25. junija. Kralj pojde meseca julija v Gastein in obišče tudi avstrijskega cesarja na Dunaju. Ta sestanek bo politične važnosti.
Bukarešt, 25. junija. Dne 2. julija se prične sodnijska obravnava proti uradnikom finančnega ministerstva in nekaterim bančnim uradnikom radi sleparij pri srečkanju rumunskih srečk.
Varšava, 25. junija. Napovedani obisk carja in velike vojaške vaje na ruskem Poljskem letos odpadejo. Vzrok ni znan.
Karlovi vari, 25. junija. Tu je poročnik Hoffmann iz Stuttgarta petkrat ustrelil na hčer nekega komercijskega svetnika iz Stuttgarta in jo smrtno ranil.
Belgrad, 25. junija. V zadevi sestave novega ministerstva je izrekel kralj željo, da bi se ustanovila velika gospodarska stranka, v kateri bi bili združeni radikalci, liberalci in naprednjaki.
Lvov, 25. junija. V vasi Kubinovo je kmet Liuck prerezal petim svojim otrokom vratove, ko so v postelji spali. Otroci so bili stari od 8 mesecev do 8 let. Nato je morilec šel v žganjarno ter se napil žganja. Potem je šel domov in tudi sebi prerezal vrat. Vzrok strašnega dejanja je silna beda.
Belgrad, 25. junija. Po današnji kraljevi prisegi so bile obveščene vse velevlasti, da je zasedel srbski prestol Peter i. Upa se, da se po tej objavi zopet prične diplomatično občevanje z vsemi vlastmi, ki so zamerile, da je o svoji izvolitvi kraljem Peter I. poročal samo Avstriji in Rusiji.
Belgrad, 25. junija. V novem ministerstvu ne bo ministra za stavbena dela Mašina, ki prostovoljno odstopi, da se tako ogne prihodnje ministerstvo neprilik, ki so v zvezi z njegovo osebo.
Belgrad, 25. junija. (C. B.) Kralj Peter je dopoldne ob pol 10. uri prisegel na ustavo.
Carigrad, 25. junija. Razširjene so vesti, da makedonski odbor namerava napad na Solun. Porta je vprašala valija o tem in vali je odgovoril, da so pač razširjene tozadevne govorice, podrobnosti pa ne more izvedeti. Vali je izvršil varnostne odredbe.
Meteorologično porodilo.
Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746*0 mm
p i Cfta .pari ' r.oT.nja	Stanje barometra, v mm.	Temperatura . po Celsijn	Vetr»Tl.	Nebo	i" e M ►
24 9. zveč.	735-2	17-8	brezv	pol obl.	
„ ■ 7. zjutr. j |2. popol. |	73»5-6 735-5	14-61 24-0 |	sl-jug sl. jjzah.	jasno del. obl.	o-o
Srednja vCerajšnja temperatura 17'4*, normale 18-7'.
Dunajska borza
dnč 25. junija.
Skupni državni dolg v notah.....tOO'25
Skupni državni dolg v srebru.....100-15
Avstrijska zlata renta 4% .....i	120 95
Avstrijska kronska renta 4 %.....100-60
Avstrijska inv. renta 3V, % .....92-90
Ogrska zlata renta 4*..............120 70
Ogrska kronska renta 4%......99-35
Ogrska inv. renta %..............90 90
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 23
Kreditne delnice....................659 75
London vista......................239 42'/j
Nemški drž. bankovci za IGO m. nem. drž. v.	J17-35
20 mark . . .........23-47
20 frankov...........19"06
Italijanski bankovci........95-20
C. kr cekini...........1188
Žitne cene
dnč 25. junija 1903. (Termin.)
Na budimpeštanskl borzi:
PSenica ta oktober......K	7 42
Rž za oktober.......»	G'21
Oves za oktober......»	5 47
Koruza za julij......'	»	6-27
„ za avgust........6 31
, za maj 1904 ......	5-24
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	V-75
Rž južne železnice........7'oo
Rž...........»	6-55
Ječmen , » ........—
ob Tisi.........—
Koruza ogrska.......„	6 60
Cinkvaut..........7 50
Oves srednji..........6 05
Fižol ............676
do
7-44 6-22
5-4S
6-28 6'32 5-26
do 8-30 , 7 90 » 675
6-75 8--6-25 1426
(il\\iitio /i/iiMVJ V kositarnih Skatljicah za ISlJHlllV Ulit VV razprodajalt-e in lastno
uporabo se dobi pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice 524 6 12—10 Vnanja naročila proti povzetju.
Vinastemplovo vodo!
Okusen resek okus.'
Zmerno pospešuje delovanje srca 816 in napravlja slast.
Zahtevajte povsod rogaški, tempi o v vrelec
Vabilo
na
izredni občni zbor
„Slov. vinogradniškega društva"
v Ljubljani,
registr. zadruge x omejeno zavezo,
ki se vrSi vsled sklepa predsedništva
v ponedeljek, dnč 18. julija 1903
ob 3 uri popoldne
v Ljubljani, v posvetovalnici „Ljudske posojilnice", Kongresni trg it. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo likvidatorja.
2.	Posvetovanje in sklepanje o prodaji zadružnih nepremičnin brez javne dražbe.
3.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 17. junija 1903.
Gregor Šlibar m. p.,
predsednik
V najem se da sso 3-1
hiša
it. 58 v Viimarjih za tri leta; zraven hlev, skedenj, vrt in nekoliso zemljišča. Hiša je ob glavni cesti blizo kolodvora v Viž-marjih. Pripravna je zlasti za kakega obrtnika.
Več pove Andrej Kregar, mizar v Vižmarjih št. 59, poleg mizarske zadruge.
E^amllnarja
iiiem za svoj dobro urejeni mlin v Mošnjah. Prednost ima oženjerj.
Več se iz\6 na Černivcu pri Jakob Jelencu. pošta Radovljica. 8f i 2-1
9-i 100-O
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 100 podobami
ur. zlatega in srebrnega blaga m godbenih reči
HANN3 KONRAD
NiV.-rfim. nmiji 260 tovarna za ure ln izvozna trgovina nr7šieu p,t.7m0 Most št. 234, Češko.
823 3—3
Utipujem
črne jagode, borovnice
liter 2 do 2 /2 kr.
Sebenik,
žganjekuharija v Šiški pri Ljubljani.
MUr Vakup In prodaja vsakovrstnih dr lavnih papirjev, sreftk, denarjev Itd. Zavarovanja za sgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Promese za vsako irebanje. galantna izvrlitev naroAll na borsi.
Menjarična delniška družba
„m E B C V H"
I., Vfollziile 10 in 13, Duna], I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnanftnlh
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvfttl za dosego kolikor le mogoče visocega obrestovanja prt popolni varnosti naloienth
glavni o.	134 212
lisk »Katolifik« Tiskarne« v Ljubljani.