LetoUMI PoStnlna plaSena v {otoHnL V Ljubljani, v sredo, dne 5. aprila 1939 tfev. 79 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — ne« deljska izdaja cc loietno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lU VENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 404)3, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljki in dneva po praznika Cele. račun i Ljubljana it. 10.650 ia 10.349 za inserate Sarajevo 8tv. 7563. Zagreb 4tv. 39.011, Praga-Dn naj 24.797 Uprav a: Kopitarjeva ulica itev.6. Angleška politika Nekaj dni več ko pred enim letom, namre? Sine 24. marca 1938, je angleški ministrski predsednik Nevile Chamberlain v angleškem parlamentu prebral izjavo, ki bi ji ne bilo treba leto pozneje, namreč v petek, dne 31. marca 1939 dodajati nobene nove, če bi bila lanska bolj popolna. Takrat, pred enim letom, je stala Evropa pred gotovim dejstvom mirne priključitve Avstrije k Nemčiji, a tudi že ob izvirih češkoslovaške krize, ki se je v enem letu končala z izbrisom češkoslovaške samostojne države z evropskega zemljevida. 'Angleško vlado so takrat, pred enim letom, oblegali številni angleški politiki in državniki,,češ, da naj Anglija ne pozabi, da ležijo obrambne črte njenega imperija v srednji Evropi. Oblegali so jo francoski in belgijski diplomati kakor tudi mnogi vodilni možje iz držav srednje in vzhodne Evrope ter ji dokazovali, da se bo mOgla ločiti od svoje stoletja 6tare politike »blesteče osamljenosti« na svojem nepremagljivem otočju ter oboroženo silo evojega imperija postaviti v službo ustaljenih razmer v Evropi. Ministrski predsednik Chamberlain se je končno odločil za zgodovinsko izjavo, v kateri je Franciji in Belgiji obljubil, da ju bo bra-nlia vsa oborožena sila Anglije, če bi bili kdaj napadeni. Toda izrecno se je zavaroval proti nadaljnjim, bolj obsežnim jamstvom v srednji Evropi sami in je glede varnosti Češkoslovaške dodal samo svarilo, »da bi neusmiljeni pritisk dejstev samih Anglijo verjetno prisilil v vojno, če bi enkrat izbruhnila, čeprav bi je ne vezala nobena obljuba*. Eno leto zgodovine je jasno pokazalo, koliko so bile vredne te Chamberlainove besede, kajti Češkoslovaška je izginila brez vojne, ne da bi se bila spiožila ena sama puška. Položaj v Evropi pa je za Anglijo poslal neprimerno slabši kot prej, nevarnosti za njo neprimerno večje in potreba po nujnih obrambnih ukrepih mnogo bolj pereča in to ,v mnogo manj ugodnih okoliščinah. Pretekli petek, dne 31. marca 1939 je angleška Vlada potegnila praktične zaključke iz naukov vsega leta. Ko so se po uničenju češkoslovaške države sledeč naravnim gonom pojavili neki hudi pritiski ob romunski in pozneje tudi na poljski meji, je Anglija spoznala, da mora hitro delati, a delati bolj temeljito, kot lansko leto. Načela je obsežno posvetovanje pri velesilah in pri malih državah. Uspeh teh posvetov še ni znan, toda angleška vlada je iz dosedanjih odgovorov raznih evropskih vlad prišla do zaključka, da mora odločno zatreti v sebi občutje neugodja, ki ga ima, kadarkoli se mora aktivno vmešati v urejevanje razmer v Evropi, ter zastaviti vso 6ilo 6vojega imperija za obrambo obstoječih meja v srednji in vzhodni Evropi. Tako je prišlo do zgodovinske izjave ministrskega predsednika Chamberlaina, s katero je skupno s Francijo nedvoumno zajamčil nedotakljivost poljskih meja in s tem meje angleškega imperija potisnil sem v osrčje Evrope. To je bila odločitev, ki je z veliko težo udarila v razvoj dogodkov v Angliji sami, kakor tudi na vsej evropski celini. Ko gledamo na ta dejansko zgodovinski pre-okret v angleški zunanji politiki, preokret, ki so ga angleški ministri in poslanci v londonskem parlamentu imenovali naravnost revolucijo, in ko poslušamo odmev, ki z vsega sveta prihaja na taksno odločitev angleške vlade, smemo pričakovati, da Anglija sedaj ne more in ne sme več ostati 6redi poti, marveč mora stopati naprej. Prvemu koraku mora slediti drugi. Treba je iti do kraja, do tistega kraja, kamor bi bil moral iti Chamberlain že pred enim letom, a ni sel iz razlogov, ki jih je treba iskati v kulturi angleške duše, v starodavnih izročilih angleške politike, a tudi v računih, ki v gotovih trenutkih zgodovine niso več primerni. V tem oziru je francoski genij mnogo bolj prožen, mnogo bolj probojen, a tudi mnogo bolj varno sluti resnico, četudi je še jasno dokazati ne more. Angleška vlada ima očividno namen, iti do kraja. Vsakodnevne izjave ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa v parlamentu, izjave, ki ee v gorečnosti in popolnosti od dneva do dneva stopnjujejo ter povzročajo zmeraj bolj enodušno priznanje javnega mnenja, so dokaz za to, da se Anglija sedaj ne bo ustavljala sredi poti. Diplomatični posveti, ki jih je z veliko brzino razpredla po vsej vzhodni Evropi in jih celo raztegnila na Italijo, počasi dozorevajo v trdne oklepe, ki nalagajo velike žrtve. »Angleška vlada«, je dejal Chamberlain, »poučena po izkušnjah zadnjega časa, bo svojo novo politiko izvedla do skrajnih posledic. Obrambo, ki jo pripravlja ni trueba tolmačiti tako, da je naperjena proti kakšni državi in morda sploh nikoli ne bo stopila v rabo, če bodo narodi živeli v prijateljski soseščini, a prav je, da je ta obramba pripravljena, če bi razvoji šli v drugo smer«. Kakšni 60 nadaljnji sklepi, ki jih svet od Anglije pričakuje, in ki jih Anglija ne sme opustiti, če hoče biti dosledna politiki, ki jo je sedaj sprejela za svojo? Niso nam znani razlogi, ki so angleško vlado prepričali, da je bilo najbolj nujno, da najprej z vso svojo oboroženo silo jamči za nedotakljivost uprav poljskih meja. Toda nedvomno je za vsakega, ki je zasledoval življenje Evrope v poslednjih mesecih, da razlogi, ki so bili prepričevalni v poljskem primeru, veljajo tudi za ostale države na evropskem vzhodu in da bo morala Anglija s>voje poroštvo čim prej razširiti tudi na nje, ako hoče, da njeno mirovno delo ne bo šepalo in da letošnjemu naporu ne bodo sledila razočaranja prav tako, kakor so sledila izjavam od dne 24. marca prošlega leta razočaranja leto pozneje. Angleški admiral Cecil Vivian Usborne, ki jc nedavno prepotoval ves evropski vzhod in ki sedaj v »Manchester Guardianu« zelo odkritosrčno razodeva svoje vtise, ne varčuje z nasveti na naslov vlade, za katero je vtise zbiral. Prihodnji Po dvodnevnih pogovorih v Zagrebu: Soglasji o novi ureditvi države Pogovori se bodo po Veliki noči nadaljevali Zagreb, 4. aprila. AA. Danes ob 11. je po I Cvetkovičem in predsednikom HSS dr. Vladkom razgovorih med predsednikom vlade g. Dragišo * Mačkom izšlo uradno sporočilo: Predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Vladko Maček sta v večernih razgovorih, ki sta jih imela 3. in 4. t. m. v banski palači v Zagrebu, proučila vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj v državi in na stremljenja, da sc ustreže vsem njihovim upravičenim težnjam, da se obnovi popolno zaupanje in čim bolj utrdi solidarnost interesov med Srbi, Hrvati in Slovenci v vseh manifestacijah njihovega skupnega življenja. V teh razgovorih, ki so se vršili na pobudo predsednika kr. vlado in v zelo prisrčnem razpoloženju, sta predsednik vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. VI. Maček ugotovila, da sta v glavnem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bilo na dnevnem redu, in da imata isto osnovno naziranjc o načinu, kako naj se ta vprašanja urede. Predsednik kr. vlade Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček mislita, da ima predmet teh razgovorov kar najširši politični pomen, zato bosta te razgovore nadaljevala takoj po velikonočnih praznikih. Dr. Maček: „Sedaj pa bomo lepo prebili velikonočne praznike' Zagreb, 4. aprila, b. Danes so se nadaljevali razgovori med predsednikom vlade Dragišo Cvet-kovičem in predsednikom HSS dr. Mačkom. Predsednik vlade je prišel v bansko palačo ob 8.30, dr. Maček pa je prispel 10 minut za njim, ker se je pred tem razgovarjal z g. dr. Šutejem, ki je prispel iz Sarajeva. Dr. Vladko Maček je o svojih včerajšnjih razgovorih s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovi-čem obvestil tudi nekatere svoje politične sotrud-nike: med njimi dr. Košutiča, Tupanianina in VenČeslava Wilderja. Današnji sestanek med g. Cvetkovičem in dr. Mačkom se je pričel ob 9 dopoldne ter je trajal še nekaj čez poldne. Nato sta oba državnika sprejela časnikarje ter jim izročila komunike. Nato so časnikarji hoteli slišati podrobnosti razgovorov, vendar jim je predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič odgovoril: »To imate dovolj!«, dr. Maček pa je pristavil: »Za sedaj!« — Kadar gre za tako veliko stvar,« je dejal predsednik vlade, »se mnogo ne govori. Delamo in manj govorimo! Zastopava to načelo!« Eden izmed časnikarjev je napravil opazko, da v Zagrebu upajo, da bo dobro, kar se sklene med obema predsednikoma in da bo v korist Srbov, Hrvatov in Slovencev. G. predsednik vlade Cvetkovič je odgovoril: »Tudi mi upamo,« nakar je to potrdil g. predsednik dr. Maček: »Sedaj bomo lepo prebili velikonočne praznike.« Po končanih razgovorih se je g. dr. Maček odpeljal v svoje stanovanje, predsednik vlade pa je napravil sprehod po mestnih ulicah, nakar je odšel na Rebro k obedu. * Zagreb, 4. apr. Današnji komunike o pogovorih predsednika vlade g. Dragiše CvctkoTiča 7. g. dr. Mačkom naglasa, da se bodo pogovori po Veliki noči nadaljevali in da sta v teh dveh dneh medsebojnih pogovorov in posvetov oba ugotovila, da sta soglasna o bistvu perečih vprašanj kakor tudi v tem. kako naj sc ta vprašanja rešijo. S tem je jasno nakazano, da njujin sestanek ni bil zaman. Kakor jc bilo že vnaprej določeno, je bil namen teh prvih sestankov ta, da predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič v osebnem pogovoru z voditeljem hrvatskega naroda dr. Mačkom neposredno in brez posredovalcev dobi natančne informacije o hrvatskih zahtevah ter o tem, kako si vodstvo hrvatskega naroda zamišlja rešitev tega vprašanja. Na drugi strani pa jc predsednik HSS g. dr. Maček iz ust vladnega predsednika slišal vladne predloge in njen« načrte. Če sta sedaj oba v uradnem komunikeju izjavila, da sta soglasna v vprašanjih, ki se tičejo bistva vprašanja in načina reševanja nove notranje ureditve države, jc to velika beseda, ki nam daje slutiti, da so usodna in ugodna odločitev bliža po velikonočnih praznikih. * Zngreb, 4. aprila b. Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je odpotoval danes ob 1.10 v Bel-grad. Časopisje o sestanku v Zagrebu Zagrebški sestanek med predsednikom vlade g. Dragišo Cvetkovičem in g. dr. Mačkom je v vsej jugoslovanski javnosti deležen tolikih simpatij, kakor jih že desetletja ni bil tako enodušno deležen noben drugi politični dogodek. Vse časopisje, ki je izraz tega javnega mnenja v naši državi, izraža ne le veselje, marveč tudi veliko upanje, da se bo to veliko državno vprašanje po 20 letih sporazumno in srečno uredilo, kakor to velevajo koristi Jugoslavije v isti meri, kakor koristi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kako sodi druga jugoslovanska javnost, naj navedemo nekaj misli iz raznih ugledne jših listov: „Hrvatski Dnevnik" »Hrvatski narod želi dobrih odnošajev s srbskim narodom" »Hrvatski Dnevnikglasilo dr. Mačka, prinaša o samih pogovorih med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom sicer zgolj kratko poročilce, zato pa prinaša uvodni članek o pomenu tega sestanka. V članku pravi: »Za prihod Dragiše Cvetkoviča v Zagreb smo že dolgo vedeli. Sam ga je napovedal že pred nekaj tedni. Prezgodaj bi bilo dajati kake napovedi v zvezi s temi pogovori. Dragiša Cvetkovič stoji sicer res na čelu vlade, toda tudi on ni vsemogočen. Uspehi pogovorov niso odvisni samo od njega. To je samo po sebi razumljivo, vendar je treba to dejstvo na-glasiti, če želimo pravilno preceniti pomen teh pogovorov. Poleg tega pa pogovori niti končani še niso ter se bodo nadaljevali jutri dopoldne. Ko bodo končani, bomo šele videli njihov uspeh. Hrvatski narod spremlja poročila o teh pogovorih docela mirno in brez vsakršnega razburjenja. Svest si je 6voje moči in pravice. Vemo, da dr. Mačka pri teh pogovorih vodi samo to načelo, da je zvest tolmač misli in potreb svojega naroda. Hrvatski narod želi, da se njegovi odnošaji s srbskim narodom razvijajo v popolni obojestranski svobodi ob popolnem spoštovanju narodnih in osebnih pravic, ker je to bistveni pogoj, da bodo ti odnošaji zdravi in normalni.« „Obxor" „Danes je napočil čas" Zagrebški »Obzor* o zagrebškem sestanku med drugim veli: »Ni nobenega dokaza, ki bi ovrgel važnost hrvatskega vprašanja, kakor tudi z ni-kakim polovičarskim ukrepom ni ' mogoče tega vprašanja pravilno rešiti. V tem pogledu je dragocena skušnja strankarski dogovor med Stjepa-nom Radičem in Nikolo Pašičem. Ta »sporazum« ni rešil nič bistvenega, kar je v hrvatskem vprašanju. Vse je ostalo odprto, prav tako, kakor je tedni bodo pokazali, koliko je vredna mirovna pobuda angleške vlade, ker bodo povsem jasno odkrili, če je bil preokret v angleški zunanji politiki izliv trenutne čuvstvenosti, ali pa če je bil odraz zgodovinskega spoznanja, da je danes zares od Anglije odvisen mir na svetu. bila postavila vidovdanska ustava. Brezpogojen sad tega polovičarskega ukrepa je bil, da je sodelovanje Stjepana Radiča in Nikole Pašiča postalo kmalu nemogoče ter da je nato hrvatsko vprašanje postalo še ostrejše, kakor je bilo pred tem »sporazumom«. Danes1 je« napočil čas, kakor je rekel g. Cvetkovič, da se ne sme več taktizirati s hrvatskim vprašanjem. Danes je treba pogledati resnici v oči in odkrito pokazati karte. Zahteve hrvatskega naroda so znane... Težave kajpada so in niso niti majhne. Treba pa jih je pač premagali. Če bi se težave ne dale premagati, bi bilo hrvatsko vprašanje nerešljivo, česar pa niti na srbski strani nihče ne trdi... Hrvatsko narodno vodstvo ne zahteva ničesar na škodo Srbov ali Slovencev. Zahteva le, da se p& 20 letih postavijo novi temelji za medsebojne odnose med Slovenci, Hrvati in Srbi in da se da jamstvo, da ne bo izigrano tisto, kar se bo sporazumno uredilo.« „Zagrebački list" „Ves hrvatski narod želi uspeha' V »Zagrebškem listu« je poslanec HSS dr. Žiga Scholl napisal članek z naslovom »Prvi resni poskusi za reševanje hrvatskega vprašanja«. V članku naglaša, da je mornlo miniti 20 let, preden je nastopila povsod tista dobra volja, ki je potrebna. Stjepan Radič je zahteval, naj bi se država uredila brez majonzacije bodisi Srbov, bodisi Hrvatov ali Slovencev. Ko bi ga bili poslušali, bi danes imeli močno, bogato, srečno in svobodno državo, ki bi v njej en narod prednjačil drugemu na go- spodarskem in socialnem polju. Niso ga poslušali. Celo za protidržavno delo so razglašali ter za delovanje, ki pomeni razpad države. Dvajset let je bilo treba, da je prišlo do prvega sestanka, na katerem naj se poskuša končno rešiti hrvatsko vprašanje in ga spraviti z dnevnega reda. Gospod Dragiša Cvetkovič je dejal, da pri reševanju hrvatskega vprašanja ne sme biti diktata. Če ne bo diklata, moremo upati, da bo dosežen tudi uspeh. Če je ta uspeh res zaželjen, je treba ugoditi vsem hrvatskim zahtevam, kar bi bilo koristno ne le za same Hrvate, temveč tudi za Srbe in Slovence. Ves hrvatski narod brez razlike želi, da bi danes započeti pogovori privedli do uspeha in do končnega uresničenja upravičenih hrvatskih zahtev.« »Novosti" „Naš optimizem je utemeljen" Zagrebške »Novosti* so poleg obširnega poročila posvetile temu dogodku uvodni članek, kjer je naglašeno, da se sedaj prvikrat poskuša rešiti hrvatsko vprašanje, kar je zasluga predsednika vlade g. Cvetkoviča Šele 2 meseca je na vladi, kar je nepotrpežljivim dolgo, toda objektiven človek ve, da je vlada naglo delala. Sedaj je g. Cvetkovič tukaj. Pogovori so se začeli brez velikega sijaja in glasnih izjav Mirno sla se sešla dva poklicana, predsednik vlade g Cvetkovič in dr. Maček, ki dolge ure sama sedita ter se pogovarjata. Samo to dejstvo ima v sebi mnogo optimizma. Naš optimizem pa temelji na dejstvu, da prvi pogovori tako dolgo trajajo. Vsakomur je jasno, da se dva v takih pogovorih lahko kaj hitro ločita, če sta uvidela, da ni med njima nič skupnega. Če pa 6e (Nadaljevanje na 2. strani) Predsednik .vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček med razgova' »Slovenski železničar« S 1. aprilom je v Ljubljani začel izhajati mesečnik »Slovenski železničar«, ki pa izdaja klub železničarjev JRZ v Ljubljani. V uvodnem članku sporoča novi list, da bo slovenski, železničareki, obenem pa glasilo političnega kluba železničarjev JRZ. Na prvi strani prinaša sliko našega voditelja g. dr. Korošca ter sliko prometnega ministra dr. Spaha: »Naš voditelj in naš starešina.« Med drugim takole pravi o dr. Korošcu: »Ime dr. Korošca je danes tisto privlačno žarišče, okrog katerega se zbirajo skoraj vsi Slovenci, ki 6e niso izneverili materni besedi in čutijo nujno potrebo po trdni in odločni slovenski skupnosti. Dr. Korošec je pa še prav posebno naklonjen nam železničarjem, saj je nas do dobrega spoznal, ko je bil železniški minister. Nismo in tudi ne bomo pozabili, kaj je storil za nas kljub neugodnemu času in vsestranskemu nasprotovanju tedanjih njegovih političnih nasprotnikov. Naša ljubezen, spoštovanje in politična zvestoba naj mu bo samo skromna zahvala za vse!« Nato govori o sedanjem prometnem ministru dr. Spahu, ki se je izkazal za odločnega zagovornika železničarjev. Nadalje obravnava težko stanje železničarjev ter namen kluba železničarjev. H koncu pravi: »Slovenski železničarji moramo biti ponosni, pa ne ošabni, disciplinirani, pa ne slabiči, dostojni, pa ne domišljavi, zavedni Slovenci, dobri državljani z vsem srcem, ki nikdar ne kupčujejo 6 svojim narodnim in političnim prepričanjem.« Jamstvo uspeha Belgrajska »Samouprava« pod naslovom »Jamstvo uspeha« prinaša članek o naših notranjih razmerah, ki jih je kvarila zlasti osebna politika in ki je preprečila, da se reševanje hrvatskega vprašanja ni že poprej načelo. Danes so razmere docela drugačne, zlasti pa je bila pozdravljena vlada g. Dragiše Cvetkoviča. Za uspeh Cvetkovičevega dela in njegove naloge jamčijo njegove osebne lastnosti, ki je bil vedno v stiku z ljudstvom, ki je vajen vedno odkrito in iskreno delati ter se pri vsem tem ne plaši nadzorstva javnosti... Tako razpoloženje in tako duševno ozračje nam dajo pravico upati, da bodo tista politična vprašanja, ki njihovo rešitev nestrpno pričakujemo, v najkrajšem času rešena tako in eamo tako, kakor velevajo življenjski interesi države in naroda.« 0 novi organizaciji državne uprave List »Narodno Kolo« prinaša uvodnik dr. Hin-ka Krizmana, ki med drugim naglaša: »Sedanja organizacija banovin pripada grešni politiki preteklosti, ki je toliko škodovala narodu in državi. Vendar so banovinska bremena še sedanjost, ki jih ljudstvo, zlasti kmet, težko nosi, ne da bi v tem videl kako korist za svoje politično ali gospodarsko življenje. Zadnje čase mnogo govore, da se bo delokrog brniških uprav razširil. Ob sedanji organizaciji banovin bi lo moglo pomeniti le povečanje banovinskih bremen. Nova organizacija državne, uprave je najvažnejše in najnujnejše vprašanje državne politike, ki mora biti reševano v skladu z osnovnimi načeli narodnega sporazuma, samouprave in demokratske vladavine. Sedanje banovine niti po svoji razmejitv,j, niti po svoji upravni ter finančni organizaciji ne morejo biti podlaga te nove državne ureditve, ki mora biti v skladu z voljo ljudstva in ki ho v njej sodelovalo ljudstvo po svojih zastopnikih, izvrševalo izvršilno in zakonodajaltio oblast ter nadziralo. Samo taka nova ureditev, ki bo v samostojnih enotah razmejila upravno oblast ter finančna sredstva, more zadovoljiti narodne in krajevne interese, a po njih interese državne skupnosti.« HSS med bosanskimi muslimani Kakor r>oročajo listi, je dne 2. aprila HSS priredila v Prijedoru v Bosni širše zborovanje. Istočasno pa poročajo, da so pristaši HSS med bosanskimi muslimani pod vodstvom prof. Alija Šuljaka začeli živahno gibanje [x> vsej muslimanski Hercegovini. Prav tako pa njihovi somišljeniki v Rosni delujejo tamkaj. Kakor naglaša splitski list »Nova doba«, so se muslimani začeli močno zanimati za novo ureditev države ter njeno razmejitev na nove politične enote. Ta list pravi: »Ogromna večina muslimanov se bolj nagiblje k orientaciji avtonomne Bosne v okviru hrvatske interesne sfere, ali bolje rečeno — zagrebške orientacije.« — To spo-ročamo zgolj zaradi informacije. Tako govori vojvodinski Nemec Novosadski list »Dan« dodatno poroča o nemškem zborovanju »Kulturbunda« v Odžacih, kjer je med drugimi govoril tudi nemški časnikar Hallfachs iz Pančcva. »Dan« pravi: »Vredno je zapisati govor odvetniškega pripravnika iz Odžakov g. Franca Reita, ki je v svojem govoru ostro napadal Madžare, mad-žarone, katoličanstvo, pope in Jude. Zlasti pa je na-glašal: Ko bi bila Avstro-Ogrska ostala in bi ne bila razpadla, bi danes v Vojvod:ni sploh ne bilo več Nemcev, ker bi se bili vsi Nemci pomadžarili. Zato morajo vojvodinski Nemci biti hvaležni Srbom, ker so jim prinesli svobodo. Ko bi slučajno prišle na dnevni red kake revizije severnih meja Jugoslavije, bi bili Nemci iz Vojvodine tisti, ki bi jih prvi branili zoper Madžare. Ta govor so navzočni Nemci navdušeno pozdravljali s klici: »Sieg Heil!« — Tako poroča omenjeni list. Združena opozicija v Belgradu Združena srbijanska opozicija se je v ponedeljek v Belgradu takoj sešla na sestanek in posvet, kakor hitro se je iz Zagreba vrnil g. Vlajič. Ta je takoj po prihodu odšel k bolnemu Ljubi Davidoviču, nakar je odšel na posvet prvakov združene opozicije, kjer je poročal, kaj je bilo v Zagrebu sklenjeno dne 1. aprila. To je pa res potrebno! Kakor jioročajo listi, je svobodomiselno in fra-masoneko društvo Plamen v Zagrebu poslalo mestnemu županstvu zagrebškemu vlogo z zahtevo, naj se v Zagrebu čim prej sezida krematorij za sežiganje mrličev. Kakor se naša javnost spominja, so tudi naši rdeči socialisti po svojih glasilih tudi nekaj takega zahtevali. Kajpada brez uspeha. Tako bodo tudi njihove zahteve v Zagrebu naletele na gluha ušesa. Oglasil ee je list »Večer«, ki naglaša, da te zahteve niso v skladu z verskim prepričanjem zagrebškega prebivalstva. Poleg tega pa je taka zadeva tudi silno draga. Zato list svetuje županstvu, naj se sploh ne ukvarja s tem predlogom. Kdor pa se želi dati sežgali, to lahko stori, čeprav v Zagrebu ne bodo zidali krematorija. Srbski zemljoradnikl v Dalmaciji V dalmatinskem Kninu, ki so * njem Srbi v večini, so srbski zemljoradniki priredili zborovanje, ki je na njem govoril zemljoradniški poslanec dr. Branko Cubrilovič o reševanju hrvatskega vprašanja. Danes podpis angleško-potjske obrambne zveze Tudi Romunija in Turčija bosta deležni angleške zaščite London, 4. aprila. AA. Poljski zunanji minister Beck je odtel v spremstvu poljskega londonskega poslanika Reczinakega v zunanji urad, kjer so se takoj začeli razgovori z lordom Halifaxom. Popoldne bo Beck obiskal predsednika britanske vlade v spodnji zbornici. Drevi bo poljski zunanji minister v gosteh pri lordu Halifazu v zunanjem uradu. »Press Association« pričakuje, da bodo jutri podpisali dogovor o vzajemni obrambi med Poljsko in Anglijo. Poljska stoji na stališču, da mora razmerje med Anglijo in Poljsko temeljiti na vzajemnosti. Lord Hali-fax bo poročal Becku tudi o nadaljnjem razvoju angleškch razgovorov. Danes dopoldne ob 11 je Beck prispel v Forcign Office na prvi razgovor z lordom Hali-faxom. V poljskih krogih poudarjajo, da je polkovnik Beck izrazil željo, da se enostransko jamstvo, ki ga je dala angleška vlada Poljski, takoj spremeni v obojestransko, tako da bo tudi Poljska imela slične obveznosti napram Veliki Britaniji. Sedaj je treba v podrobnostih izraziti in izdelati obliko, ki jo bo dobil novi pakt med Anglijo in Poljsko. Razen tega mora ta novi pakt računati tudi z britansko željo, da ostane odprt za pristop vsem južnoevrop-skim državam. V merodajnih krogih poudarjajo, da Velika Britanija ne želi izključiti Sovjetske Rusije in poudarja, da je bila Rusija ena izmed prvih, ki jo je Anglija vprašala, ko se je odločila, da zgradi noro verigo, ki naj varuje male države proti politiki nasilja. Važna italijanska spomenica angleški vladi Rim, 4 aprila, c. Grof Ciano je dopoldne povabil k sebi angleškega veleposlanika lorda Per- tha in mu izročil važno spomenico, ki je bila takoj nato sporočena angleški vladi. Angleški mornar poslal poljski vladi pet funtov za obrambo države Varšava, 4. aprila. AA. Havas. Finančni minister je dobil tole pismo v angleščini: »Prosim vas, 6f>rejmite skromni prispevek 5 funtov šter-lingov (1000 din), ki ga vam pošilja neki mornar britanske teritorialne vojske. Prispevek je namenjen obrambi Poljske. Neomajna volja vaše domovine, da ohrani 6vojo svobodo, je pri nas vseh zbudila veliko občudovanje.« — Pismo je podpisano z John A. Trentham. Nemški tisk zavrača »obkoljevalne namene? Anglije in grozi Poljski, da lahko »postane druga Češka, ako bo šla po sedanji poti naprej« Berlin, 4. aprila. AA. NDB. Nemški tisk komentira včerajšnje Chamberlainove izjave v speljem domu ter naglaša, da Anglija vodi politiko oboroževanja. »Berliner Borsen Zeitung« piše: Ako je imel govor nalogo povedati razloge, zaradi katerih so sedanji voditelji angleške politike spremenili svoje stališče, potem je treba reči, da se Chamberlainu ni posrečilo dokazati, da je ta sprememba bila logična. Chamberlain je uporabljal doneče besede za razlago te 6.premembe. Toda on se moti, ako misli, da bodo te besede napravile na nas kak vtis. One lahko samo okrepijo naše prepričanje, da je ojačanje Nemčije v nasprotju z angleškim mnenjem, da mora Anglija diktirati razvoj dogodkov na evropski celini. Angleži so skupno s Chamberlainom izgubili smisel za naj-navadnejšo pravico nemškega naroda na življenje. Angleži so preveč naduti ter ne morejo videti stvarnosti. Za nas pa velja kot stvarna osnova kanclerjeva beseda, da varnost Nemčije leži v njeni moči. 1 »Deutsche AUgemeine Zeitung« piše: Zaupanje naroda v lastno bodočnost se ne more izgubiti, dokler imajo njegovi voditelji močno voljo pripraviti boljšo bodočnost. Toda v mednarodnem življenju se to zaupanje ne kaže na ta način, da bi en narod popuščal drugemu. Mi sma- tramo, da se politika oboroževanja navzlic temu, da se ji London odreka, razlikuje od predvojne politike obkroževanja eamo v tem, da 6e bo Nemčija 6edaj brez utvar začela odločno braniti, preden bo prepozno. Da6i vse to delo izvira iz Londona, tam radi govorijo o narodih, ki so sosedi Nemčije. Dasi v Londonu priznajo, di so odnošaji Sovjetske Rusije napram mnogim državam dosti zamotani, vendar računajo vedno na rdečega zaveznika. To dejstvo najbplje dokazuje, kako se angleška politika giblje v usodnem krogu. »Vftlkischer Beobachter« piše, da bo, ako bo razvoj iel j>o poti, ki jo bo narekovala Anglija, postala Poljska druga ČSR, Beck pa bo postal drugi Beneš. DNB pa ponavlja napade na Poljsko zaradi zatrjevanega zapostavljanja Nemcev na Poljskem. Angleški tisk $e navdušuje za novo Chamber-lainovo politiko, ki da je obrambnega značaja London, 4. aprila. AA. Reuter: Ves današnji angleški tisk odobrava zunanjo politiko angleške vlade. V zvezi z včerajšnjimi izjavami v spodnjem domu »Daily Mail« posebno naglaša dejstvo, da politika angleške vlade ne pomeni obkroževanja Nemčije. Tudi ne gre za borbo zaradi ideoloških sporov. »Times« naglašajo, da so načrti angleške politike obrambnega značaja. To velja tudi za jamstvo za poljsko neodvisnost. Debata v spodnjem domu je pokazala, da vsi parlamentarni krogi odobravajo Chamberlainovo politiko. V Angliji ne obstoja ljubosumnost napram močni Nemčiji, temveč priznajo vsi moč in disciplino Nemčije m Nemcev. Anglija gre samo za tem, da prepreči vojaško nadoblast Nemčije v Evropi. To je politika, ki jo je angleški narod izvajal v toku stoletij. »Daily Telegraph« piše: Včerajšnja debata v spodnjem domu se je gibala v zmernih mejah ter ni bila naperjena proti nikomur. Anglija je na ta način vsemu svetu pokazala, da obstoja edinstvo med parlamentom in narodom glede potrebe, da se preoreči vsaka osvojevalna politika. Solidarnost britanskega naroda je večja kakor ie bila leta 1914. Še pred kratkim je bil ministrski predsednik Chamberlain predmet ogorčenih napadov, včeraj pa so mu njegovi kritiki priznali, da ima njihovo zaupanje in dag a b o ves narod podprl pri izvajanju njegovih odgovornih nalog. Glede tega vprašanja ni nobenih razlik niti med strankami niti med razredi. Njegove odločne in dostojanstvene besede so napravile velik vtis. »News Chronicle« pravi, da ie Chamberlain v toku včerajšnje debate v spodnjem domu povedal na dostojanstven način, zakaj se j« morala m« gleška zunanja politika spremeniti iz politike pomirjevanja v politiko medsebojne podpor«. Delo se mora nadaljevati v tej smeri ter mora biti odločno in hitro. Vsi miroljubni narodi se morajo tru« diti, da se prepreči vsak osvojevalni napad. Laburistični listi naglašajo, da je jamstvo za Polj-i sko začetek nove polftike. Ministrski predsednik Chamberlain včeraj ni mogel dati pojasnil o podrobnosti te politike, toda jasiio je, da Anglija želi sprejeti sodelovanje vsake države. Italijanski tisk: »Na zvezo proti totalitarnim državam bomo odgovorili z borbo; po vsem svetu« Rim, 4. aprila. AA. Diplomatičnt urednik agencije »Štefani« piše: Nacionalno-socialistična Nemčija je želela, da se za vedno izogne spopadu z Anglijo ter je zato leta 1935 podpisala z njo sporazum o omejitvi svojih pomorskih sil. Nemčija je s tem dala Angliji najboljšo in najvarnejšo jamstvo za angleško pomorsko premoč v svetu, katero je s tem priznala. Zdaj je Hitler dal v svojem govoru v Hamburgu na znanje, da bo ta sporazum zaradi angleške politike odpovedan. Kar se tiče Italije, je bilo uradno stališče fimske vlade jasno določeno v Mussolinijevem govoru na rimskem stadionu o priliki 20 letnice ustanovitve fašizma. V primeru, da se ustanovi Zveza držav, ki se naj>oveduje proti avtoritativnim režimom, bodo ti izzivanje sprejeli ter prešli v obrambo in protinapad na vseh točkah zemeljske oble. »Popolo d'Italia« komentira včerajšnje Chamberlainove izjave in pravi, da pomenijo posreden napad na mir. List podčrtava, da je Chamberlain sporočil namero, da se ima protinemški blok razširiti še na druge države. List ugotavlja, da je časopisna borba med Nemčijo in Veliko Britanijo dosegla vrhunec. »Gazzetta del Popolo« meni, da proti Cham-berlainovim in Halifaxovim besedam Berlin postavlja stvarnost, to je, da London in Pariz skušata Nemčijo obkoliti. Toda nej>orušljivost osi Rim—Ber-giu je temelj politike tretjega rajba. žalostni Madžari Budimpešta, 4. aprila, b. Madžarski politični krogi obžalujejo, da je prišlo do poslabšanja odnosov med Berlinom in Varšavo, to tembolj, ker vladajo med Poljsko in Madžarsko prisrčni odnosi. Tukaj splošno upajo, da 6e bodo obstoječa nesoglasja vendarle premostila, ker vsaj za sedaj ni nobenih opravičljivih razlogov za napetost. V madžarskih političnih krogih so mnenja glede sedanjega delovanja zapadnih velesil zelo razlikujejo in se vprašujejo, kako daleč bo šlo britanskci jam6tvo Poljski. Listi zelo ostro napadajo Sovjetsko Rusijo in njeno diplomatsko igro. Splošno prevladuje vtis, da je premalo stvarnih osnov, da bi se mogel jasno pregledati mednarodni politični položaj. Novi člani Delavske zbornice v Ljubljani na .ustanova. Odb.^r ima za nalogo, da dela na normalizaciji splošnih tehiiiČhih in trgovinskih pogojev in predpisov za javna dela, nabavke ter proučuje dospele tozadevne predloge. Dalje, da koordinira dosedanje delavnosti na polju normalizacije ter sodeluje z obstoječimi ustanovami za normalizacijo v inozemstvu in daje interesentom pojasnila zaradi pospeševanja normalizacije, od-nosno glede avtentičnega tolmačenja, V odboru so predstavniki ministrstev za industrijo in trgovino, za kmetijstvo, za gradbe, promet, za pošto, za vojsko, za ministrstvo z$l gozdove in rudnike, za socialno in finančno ministrstvo. Vsako ministrstvo imenuje po enega zastopnika, vojno pa po tri. Nadalje so v odboru trije predstavniki združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, po dva predstavnika združenja za proučevanje materiala in zveze industrijskih zbornic, po en predstavnik tehničnih fakultet iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane, jugoslovanskega odbora za znanstveno organizacijsko delo, jugoslovanskega odbora za svetovno konferenco o energiji, Zveze ekonomistov kraljevine Jugoslavije, Zveze graditeljev ter končno trije predstavniki trgovine, ki jih določijo sporazumno trgovske zbornice in trgovski odseki skupnih zbornic, šest zastopnikov indur strije, trije predstavniki obrti, 3 predstavniki kme* tijstva, 1 predstavnik Glavne zadružne zveze. —■• Članstvo v odboru traja 3 leta. Belgrad, 4. aprila, m. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je podpisal Odlok o preimenovanju članov in namestnikov Delavske zbornice v Ljubljani. Za nove člane Delavske zbornice v Ljubljani je bilo imenovanih 43 članov Zveze združenih delavcev, 1 član Narodno socialne zveze, 3 člani Zveze strojnikov kraljevine Jugoslavije, 3 člani Zveze grafičnih delavcev Juogoslavije ter 10 članov Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Odbor za gospodarsko normalizacijo Belgrad, 4. aprila, m. Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu z kmetijskim, gradbenim, prometnim, poštnim, vojnim, socialnim, finančnim in ministrom za gozdove in rudnike iz--dal na osnovi uredbe o normalizaciji uredbo o 6tatutu jugoslovanskega nacionalnega odbora za normalizacijo. Po tej uredbi bo omenjeni odbor v trgovinskem ministrstvu osnovan kot avtonom- Dr. Korošec odpotoval v Italijo Belgrad, 4. apr, AA. Predsednik senata kraljevine Jugoslavije, dr. Anton Korošec, je odpotoval danes v Južno Italijo, kjer bo prebil velikonočne praznike. Razgovori v Zagrebu (Nadaljevanje s 1. strani) pogovori nadaljujejo, to pomeni, da sta se oba dela resno lotila za medsebojni končni dogovor. Hrvatska javnost je sprejela ta sestanek z mnogo simpatij, pa tudi z velikim olajšanjem. Ni iskrenega Hrvata in ne iskrenega pristaša dr. Mačka, ki ne bi želel, da bi se ti pogovori posrečili...« „Jutarnji list" »Velikega pomena za Hrvate in državo'* »Jularnji list* se omejuje v glavnem na poročanje. V uvodu svojega poročila pravi: »Prihod predsednika vlade g. Cvetkoviča je vzbudil živahno zanimanje, zlasti ker se je vedelo, zakaj prihaja in ker je ta stvar tako velikega pomena za hrvatski narod in za državo; Gre za uresničenje sporazuma o notranji ureditvi države, o uresničenju izjav predsednika vlade, ki 60 bile izrečene v parlamentu in v javnosti.« f.Samouprava" »Največje dejanje nase nove politične zgodovine" $elgrajska »Samouprava« prinaša uvodnik pod naslovom »Beograd-Zagreb — Uoči sporazuma«, kjer naglaša, kako se je vlada g. Cvetkoviča vrgla na delo, kako je rešila preračun ler se naio lotila drugeg,T važnega dela. Takoj ko je stopil v veljavo novi preračun, je predsednik vlade gosp. Dragiša Qvetkovič odšel v Zagreb, da tudi v dejanju pokaže svojo dobro voljo iti pripravljenost, da z osebnim stikom izmenja misli ter najde pot za rešitev hrvatskega vprašanja ter vseh drugih vprašanj, ki že dolga leta stoje na dnevnem redu... Ne le JRZ, ki v njenem imenu govorimo, marveč ves narod z največjimi simpatijami gleda to ini-cijativo g. predsednika vlade Cvetkoviča ter iskreno želi, da bi to njegovo dejanje rodilo tiste sadove, ki jih od zagrebškega sestanka pričakujejo Slovenci, Hrvati in Srbi, kakor tudi vsi drugi državljani Jugoslavije. In če Bog da, da bo ta predsednikova pobuda rodila dober sad, bo naša domovina mogla stopiti v novo razdobje svojega notranjega reda, svojega gospodarskega polela in svojega kulturnega napredka. G. Dragiša Cvetkovič pa bo pred zgodovino povezal svoje ime na največje dejanje našega političnega življenja in za najkoristnejši dogodek naše nove politične zgodovine. »Politika" Belgrajska »Politika«• prinaša skoraj poldrugo stran porodil in slik o zagrebškem dogodku. Značilno je, da je prinesla dobesedno ves Članek »Hrvatskega Dnevnika«, glasila dr. Mačka- „Vreme" »Mislim in upam da bo dobro" Belgrajsko »l'reme« ima eno stran poročil v besedi in sliki iz Zagreba. Pod debelim naslovom prinaša besede dr. Mačka, ki jih je v jionedeljek zvečer spregovorit dopisniku »Vremena«: »Evo, kakor vidite, srn dobro taiela. Plug sva danes zastavila. Mislim in upam, da bo dobrot«š Val patriotizma mora vse zajeti! Pod tem naslovom je novosadski »Dan« v nedeljo prinesel daljši članek iz Belgrada, kjer med drugim popisuje, kako mogočen val patriotizma je te dni zajel vso Poljsko, kjer je vlada prenehala neprijateljsko gledati opozicijo, kjer se zbirajo vse narodne sile za pomoč državi. Nato pa odločno veli: »Tak val patriotizma mora sedaj zajeti tudi vso našo domovino, vso od Triglava do Gjevgjelija, vse Srbe, Hrvati in Slovence, vse stranke in vse sloje. Ta val že prihaja ter se z elementarno silo širi. Uspeh more biti popoln, če bodo tukaj kot enakopravni sodelovali z istim elanom vsi krogi, vse sile in vse volje... Apatija, indiferentnost in lagodnost, ki se je lotila naše družbe po vojni, morajo izginiti ter odstopiti svoj prostor tistemu rodoljubju, ki je objemal Srbijo ob času balkanske in svetovne vojne, ki je vodila Hrvate v boju zoper Khuena in Čuvaja, ki je tudi navduševalo Slovence, da so se ustavljali nameram nemškega Dunaja ... Nihče nam tega ne more zameriti. Ko dvigamo ta val, morajo biti složne vlada in opozicija, država in zasebna iniciativa, armada in ljudstvo, starejši rodovi in mladina.« Belgrajske novice Belgrad, 4. apr. m. V današnjih Službenih no-vinah je objavljena tarifa avtorskih nagrad za glasbene prireditve, za katere ima pravico pobirati takse pooblaščeno avtorsko pravno jx>sredništvo, združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev UJMA. Belgrad. 4. aprl. m. Na zadnjem občnem zboru Srbske kmetijske družbe je bila sprejeta resolucija, v kateri omenjena družba zahteva, naj država čimprej prične proizvajati cement v lastni režiji, da bi se na ta način znižale cene cementu. Zagrebška vremenska napoved: Vetrovno, toplo in oblačno. Zemunska vremenska napoved: Toplejše in oblačno. Dunajska vrem. napovedi Močno oblačno, brez padavin, ponoči ne bo mraza. Predsednik vlade in dr. Maček med časnikarji »Motijo, se, kateri mislijo, da Anglija na vzhodu in jugovzhodu nima interesov« Zanimivo polslužbeno tolmačenje angleške politike London, 4. aprila, b. Zaradi raznih razlag angleškega in inozemskega tiska o izjavi predsednika vlade g. . Chamberlaina, ki jo je podal pretekli teden in njegov včerajšnji govor izjavljajo na merodajnem mestu naslednje: Chamberlainova izjava ni mogla nobenega pozornega opazovalca iznenaditi, ker je ta izjava zadnji opomin, ki ga je Velika Britanija poslala Nemčiji takoj po zasedbi Češke in Moravske. Zaradi tega ne more biti govora o nenadni spremembi britanske zunanje politike, temveč le o spremembi nemškega stališča, ki je bilo po njenih predstavnikih zastopano v Monakovem. V Monakovem so se vodili razgovori samo o priključitvi sudetskih krajev Nemčiji, Nemčija pa je zasedla področja z nenemškim prebivalstvom. Posledice tega nemškega dejanja so bile za britansko politiko povsem jasne. britanska vlada vodi vso Evropsko politiko, kakor jo je vodila za časa Napoleona in še preje. Kakor je tedaj Velika Britanija nastopila proti nadoblasti Napoleona, latco Y)(f nasfbfnta ifančt *prblVštič-' nim prizadevanjem'ter torej to ne pomeni prav nobeno spremembo v njeni zunanji politiki. Tudi za (asa Napoleona so kar čez noč izginjale posamezne države. Velika Britanija smatra vsak tak postopek za kršitev svojih življenjskih interesov. Tako je bilo za časa Napoleona in pred njim in tako je tudi danes. V tem oziru Velika Britanija svoje politike ni spremenila in njeno sedanje diplomatsko delovanje ne more nikogar iznenaditi. Na državnikih pa je, da ne pozabijo tega temeljnega načela angleške zunanje politike. Ključ britanske zunanje politike na evropski celini je, da nobena država v Evropi ne izvaja vojaške nadoblasti, ki bi mogla ogrožati ostale države in s tem v zvezi tudi Veliko Britanijo. "nsledica zasedbe Češke in Moravske po nem-fikih četan so povsem jasne za male države na vzhodu in na jugovzhodu Evrope. Povsem jasno in razumljivo je, da so te države pričele gledati okrog sebe, kje bodo našle pomoč v nevarnosti in povsem jasno je tudi, da so svoje oči obrnile proti Veliki Britaniji in Franciji, ki jima je vest nalagala, da te pomoči malih državam ne odklonila. Pogajanja, ki jih vodita Velika Britanija in Francija z državami na vzhodu in jugovzhodu Evro-p e, niso politično omahovanje. Velika Britanija tudi ne ustvarja neke tajne zarotniške organizacije, ki naj bi imele namen, da onemogoči vsako trgovino Nemčije z omenjenimi državami. Popolnoma napačno je misliti, da Velika Britanija nima nobenega interesa v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Ona ni nikdar uradno ali pol-uradno z besedico ali kakorkoli pokazala, da v tem delu Evrope nima svojih interesov. Zaradi tega so bili storjeni tudi sklepi, ki so svetu znani. Velika Britanija hoče, da se z diplomatskimi pogajanji obojestranska napetost odstrani in da potem ne pride do kakšnih neprijetnih iznenadenj. Anglija jamči za vse mete polfsfte države London, 4. marca. TG. Po ponovnih izredno močnih in jasnih izjavah, ki jih je angleški ministrski predsednik Chamberlain dal v parlamentu glede nove zunanje politike, je vzbudilo velikansko zanimanje uradno sporočilo, ki je snoči izšlo v zunanjem ministrstvu glede jamstev za poljske meje, Uradno poročilo pravi: »Uradni krogi se čudijo, kako jc bilo mogoče, da so se v Londonu napravili poskusi, izjave predsednika vlade po obsegu in po vsebini omejiti. Nasprotno, Chamberlai-nova izjava jc kar največjega pomena in njena razlaga jc popolnoma jasna in odločna. Takoj ne obstoja noben dvnm glede želje, ki jo ima Poljska' da v današnjih okoliščinah angleško vlado o vsem pouči, kar nje tiče. B tem nikakor ni rečeno, da bi angleška vla- da želela vmešavati se v poljsko-nemške od- nošaje.čni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1938. so zadovoljivi, posebno še, če se upošteva, da splošna gospodarska kriza v primeru s prejšnjim letom ni popustila v tej smeri, kakor smo pričakovali. Skupna premija v poslovnem letu 1938. znaša 29.550.778.27 din, leta 1987. pa je znašala 27,340.976.74 din. Premijske in druge rezerve so narasle na 85,559.859.58 din. od prejšnjih 77,704.163.61 din. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulan-co, .je izplačala banka Slavija med svoje zavarovance v teku poslovnega leta 1938. 11,467.772.84 dinarjev. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaša konec poslovnega leta 269,979.806 din. Radi odpisa nabavnih stroškov in po dotaciji vseh rezerv se izkazani čisti dobiček 153.720.55 dinarjev prideli splošnemu rezervnemu foudu. Izkaz Narodne banke za 31. marec kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. marec): Aktiva: zlato v blagajnah 1.904.84 ( + 0.6), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.915.6 (+0.6), devize izven podlage 438.3 (—28.06), kovani denar 323.4 (—22.1), posojila: menična 1.632.0 (+13.56), lombardna 43.56 (+5.75), skupno posojilo 1.675.565 ( + 19.3), efekti rez. sklada 237.5 ( + 2.0), razna aktiva 2.043.2 ( + 9.94). Pasiva: bankovci v obtoku 6.805.9 ( + 275.54), drž. terjatve 21.84 (—1.54), žirovni računi 855.2 (—230.2), razni računi 931.36 (—63.5),, skupne obveznosti po vidu 1.808.37 (—295.2), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 251.2 (—7.4). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.614.25 (—19.64), skupna podlaga s premijo 2.461.6 (+0.8), zlato v blagajnah s premijo 2.447.7 (+0.S). skupno kritje 28.57 (v prejšnjem izkazu 28.50) /o, od tega samo z zlatom v biagajnah 28.41 (23.34)%. 28. II. 2.458.65 437.9 1.650.4 2.0J 9.75 1.048,7 6.539.6 8.66.8 7.408.4 Izkaz kaže veliko povečanje obtoka bankovcev, ki pa ne dosega povečanja v zadnjem tednu septembra. Tedaj se je obtok bankovcev zvišal (od 22. do 30. septembra) za 951.6 na 7.404 milij. din in je tako dosegel rekordno višino. Zvišanje obtoka bankovcev je pripisovati predvsem zmanjšanju naložb na žiru, ki so se znižale za 230.1 milij. din. Tudi obtok kovanega denarja je narastel. Nadalje je vzrok za povečanje obtoka bankovcev in kovancev iskati v povečanju posojil banke za 19 milij. din. Devizna podlaga se je zmanjšala za 28.06, zlasti zaklad pa je narastel za 0.8 milij. din. Odstotek kritja se je celo izboljšal, ker so bili dvigi naložb višji kot povečanje obtoka bankovcev. V naslednjem podajamo pregled glavnih postavk izkazov Narodne banke za konec februarja 1939 ter za zadnje tri termine v marcu, torej za 15., 22. in 31. marec (vse postavke so v milij. din): zlata podlaga devize posojila razna aktiva žirovni računi obtok bankovcev obtok kovancev skupni obtok denarja Iz tega pregleda je razvidno, da so se žirovne naložbe v drugi polovici marca zmanjšale za 282.4 milij. din. Poleg tega so se povečala posojila banke za 29.6 milij. din. Zaradi tega je tudi 15. III. 2.460.2 444.4 1.646.0 2.034.4 1.137.46 6.426.1 865.7 7.291.8 22. III. 2.460.8 466.36 1.656.25 2.042.25 1.085.3 6.530.35 865.7 7.384.85 31. III. 2.461.6 438.3 1.675.56 2.043.2 855.2 6.805.9 876.6 7.682.5 obtok bankovcev narastel v drugi polovici marca za 279.7 milij. din. Skupni obtok denarja je v celem mesecu marcu narastel za 274.1 milij din. Zborovanje ljubljanskega trgovstva Poročali 6mo že, da je bil v ponedeljek, dne 3. aprila zvečer v Trgovskem domu 58. redni občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani. Predsednik g. Viktor Meden je najprej pozdravil zastopnike mestnega poglavarstva svetnika g. Josipa Bahovca in referenta dr. Freliha, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, predsednika trgovskega odseka Zbornice za TOI gosp. Albina Smrkolja, podpredsednika Zveze trgovskih združenj g. Antona Verbiča in tajnika g. dr. Pustiška, predsednika Trgovskega društva Merkur g06p. dr. Frana VVindischerja in zastopnika pomočniškega zbora g. Alojzija Sitarja. Nato je podal predsedstveno poročilo, katerega smo že v izvlečku objavili, prav tako tudi tajniško poročilo g. Lojzeta Šmuca. Po poročilih sta govorila g. Ivan Jelačin in g. dr. Pustišek. Gosp. Sitar je zaželel skupščini uspeha, poudarjajoč potrebo sodelovanja med trgovci in pomočniškim zborom. Blagajniško poročilo je podal g. Ivan Želez-nikar. Združenje je imelo lani 632.836 din dohodkov in 104.288 din prebitka. Po poročilu nadzorstva, katerega je podal g. Čepon, je bila soglasno sprejeta razrešnica. Sprejet je bil tudi proračun za leto 1939, o katerem je poročal g. Železnikar. Znaša okoli 400.000 din. Doklada ostane neizpre-menjena. Gosp. Čebin je z ozirom na bližnjo novelo obrtnega zakona predlagal, naj se uprava pooblasti, da sestavi primerno izpreinenjena pravila, kar je bilo tudi sprejeto. V imenu odbora za zgradbo zavetišča je poročal g. Verbič, ki je zlasti mogel povedati, da se bliža zamisel zavetišča za onemogle trgovce realizaciji. Nabranih je že 120.000 din, od česar je velik del votiralo 6amo Združenje. Odbor bo kupil parcelo za zavetišče. Sprejet je bil tudi poseben pravilnik o skladu za zgradbo zavetišča. Gosp. dr. Frelih je v svojem nagovoru na zbo-rovalce podčrtal, da se mestno poglavarstvo trudi iztrebiti v Ljubljani popolnoma krošnjarstvo, zlasti z manufakturnim blagom z ozirom na številne pritožbe i trgovstva i kupujočega občinstva. Apelira pa na trgovce, naj v tem pomagajo mestnemu načelstvu. Po daljši debati o sredstvih za novo zavetišče z ozirom na predloge g. Romana Goloba je bila skupščina zaključena. Društvo ekonomistov Ljubljana, 4. aprila. Včeraj zvečer je bil v mali dvorani Trgovskega doma občni zbor Društva ekonomistov, kateremu je predsedoval g. Zdenko Knez. Podana so bila običajna poročila, izmed katerih bi bilo posebej omeniti lanski zbor ekonomistov na Bledu. Letos bo zbor ekonomistov v Belgradu, kakor smo že poročali, od 27. do 31. maja 1939. Ljubljansko društvo je prevzelo za to skupščino dva referata: prvi referat je prevzel g. dr. Jože Lavrič. Naslov referata je: Svetovni lesni trg in naša trgovina, namesto napovedanega referata o davčni obremenitvi našega kmetijstva. Drugi referat je prevzel g. Ilrvoj Maister: Tuji kapital v našem gospodarstvu in njegova pravilna poraba. Za ostale referate, katerih je lepo število in posegajo v vse, panoge našega javnega in gospodarskega življenja, še niso znani referenti. Po opravljenih formalnostih in razrešnici stari upravi je bila izvoljena nova uprava, ki je v glavnem ista kot doslej. Predsednik je Zdenko Knez, podpredsednik Franc Kobler, tajnik Lojze Pipp, drugi tajnik Habjanič in blagajnik Zvonimir Lukič. Združenje mizarjev v Ljubljani V nedeljo, dne 2. aprila t. 1., so se zbrali v salonu restavracije Štrukelj člani Združenja mizarskih mojstrov v Ljubljani. Zborovanje je vodil dosedanji predsednik gospod Ivan Praznik, ki je pozdravil zastopnika mestnega poglavarstva g. dr. Freliha in zastopnika Zbornica TOi, predsednika Obrtnega odseka gosp. Ogrina. Nato je posebno naglasil borbo proti šuš-marstvu, katera pa ni rodila take uspehe, kakor bi pričakovali, in to predvsem zaradi pomanjkljivosti obrtnega zakona. Uresničila se je dolgoletna želja obrtništva mizarske stroke dravske banovine z izdajo knjige »Ravnalna kalkulacija« mizarskih izdelkov. Nadalje je g. predsednik navajal predvsem razne primere in ukrepe za zaščito ljubljanskih mizarjev. Vodila se je tudi akcija za povišanje mestne trošarine na uvožene mizarske izdelke, kjer se je dosegel delen uspeh. Nadalje je Združenje vodilo razprave o zadevi kolektivne pogodbe za delavstvo ter se udeležilo ankete na banski upravi in Zbornici TOI o pobijanju šuš-marstva, o zaščiti obrtništva, o delovnih pogojih in tako dalje. Namesto obolelega poslevodečega tajnika go- 1 Nevidni sovražnik j§ Boris Karloff, Viktor Mc Lasten, Keirlnald Denn.v Naprti doživljaji enajstorice angleških vojakov v ta itn" K s'vrni rne/.opotainflki pustinj i. nazvani »Zemeljski pekel« ■ Kino Sloga m. 27.30 § TEL. ✓"v r~\ ^^■2■Lt \ PREDSTAVE Ob' 10,19.21 N Samo še corinne luchaire 1 danes ti |f jtj H in annie ducauk. 1 Kezija: L. Moguy. £ 1 Danes nepre-I Klicno radnllhrat I ob 16., 19 in 21. uri: 1 Kino l n ion Župnikov Križev pot češka filmska umetni na! Hana Vitova, Zden.Šic tanek nega češkega filma! spoda Sajovica je prečital tajniško poročilo gosp. A. Bokal. Ob koncu poslovnega leta je štelo Združenje 113 članov, in sicer 95 mizarskih mojstrov, 3 mizarske zadruge, 2 modelna mizarja, 5 parke-tarjev, 5 lesostrugarjev in 3 6tolarje. Število vajencev je znašalo točno 100. Ovadb zaradi šušmar-stva se je napravilo preko 40. Knjige »Ravnalna kalkulacija« je bilo razposlane preko 1200 izvodov. Pomočniški izpit je delalo 24 vajencev. Pri teh izpitih se je pokazalo, da so vajenci teoretično in tudi praktično zelo slabi. Vodila se je akcija glede razmejitve del med mizarsko in tesarsko 6troko in to v zadevi izdelave boljših stopnic, podov, vrtnih ograj ter politiranih (Stenskih oblog (lamberije). Med letom je bilo prijavljenih 5 novih obratov, 3 pa so obrt odjavili. Blagajniško poročilo je podal g. Šemrl Ivan. Za nadzorni odbor je poročal g. Dogan Ivan. Zastopnik obrtne oblasti mestnega poglavarstva g. dr. Frelih je pozdravil občni zbor v imenu županu g. dr. Adlešiča ter poudarjal, da je obrtna oblast, v kolikor je to v okviru obrtnega zakona dopuščeno, kaznovala vre ovadene šušmarje. — Predsednik Obrtnega odseka TOI g. Ogrin je podal obširno poročilo o delu Zbornice, oziroma Obrtnega odseka Zbornice. Poročal je o starostnem zavarovanju, obrtnih nadaljevalnih šolah, o novelizaciji obrtnega zakona, o pobijanju šušmar-stva, o akciji za zgradbo obrtniškega doma, končno pa o zadevi Zbornice same z ozirom na zadnjo plenarno sejo. H koncu svojega poročila je g. Ogrin prečital resolucijo, katero je občni zbor soglasno sprejel in odobril. Pri volitvah je bila izvoljena edina kandidatna lista s sedanjim predsednikom g. Praznikom na čelu in celokupnim starim odborom z malenkostno spremembo. hSilance Tipografija, grafičnozaložniski zavod, d. d., Zagreb. Pri glavnici 6.0 in bilančni vsoti 8.1 (8.7) milij. din znaša čisti dobiček 0.256 (0.324) milijona dinarjev. Dalmatinska eskontna banka, glavna podružnica Split. Glavnica v obliki dotacije 2.5, bilančna vsota 52.0, čisti dobiček 0.13 milij. din. Krnmolitografska tvornica- Rožankowskl in drug, d. d. Zagreb. Glavnica 6.0, bilančna vsota 18.3 (21.0), brutodonos 4.0 (4.4), izguba za 1938 0.05 (0.056) milij. din. Drava, tvornica vžigalic, Osijek. Glavnica 11.25, bilančna vsota 35.6 (34.6), čisti dobiček brez prenosa 2.46 (2.92). * Nova brodarska družba. V Zagrebu je bila osnovana Dalmatia. d. d. za brodarstvo. Ustanovni občni zbor bo 15. aprila. Poravnalno postovanje je uvedeno o imovini Montanike. d. d v Zagrebu. Družba nudi upnikom 50% v 18 mesečnih obrokih. Češkoslovaška Narodna banka. Izkaz te banke, ki se bo preimenovala v Narodno banko protekto-rata Češke in Moravske, za 3t. marec kaže povečanje obtoka bankovcev za 103 na 6.938 milij. kron. Zlati zaklad je izkazan neizpremenjeno s 1.895.7 mili i., devizni in valutni z 982.5 milij. kron. Zagrebški sejem ima v letu 1939 tele prireditve: 28. aprila do 8 8 maja mednarodni vzorčni velesejem, 13. do 21. maja: Zaščita človeka in prirode, 3. do 11. junija: Zeleni teden, 24. do 29 junija: Dijaška dela, 26. avg. do 4. septembra: Splošni mednarodni velesejem, 14. do 17. okio- Borze Dne 4. aprila 19J9. Svetovne efektne borze P a r 11: Zelo miren raivoj. London: Prav tako mirno razpoloženje, popili stili go samo nekateri papirji. Amsterdam : Splošen padec tečajev. N e w y n r k : V drugem delu sestanka ae je borza zopet nekoliko umirila. Denar Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremenjen na 236.10—239.90. Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Za konec avgusta so beležili v Zagrebu 13.75—13.95. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.15-31.85, v Belgradu 33.48—34.18. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,645.154 dinarjev, v Belgradu 4,392.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 504.000 din. lijuDi|aoa — tečaji > primomi Amsterdam 100 h. gold. , Berlin 100 mark , . , Bruselj 100 belg , , , Curih 100 frankov . » , London 1 funt . . , , Newyork 100 dolarjev , , Pariz 100 frankov . , , Trst 100 lir..... 2346.00-2384.00 1776.12—1793.88 744.00— 756.00 995.00—1005.00 206.92— 210.12 4401.12—4461.12 116.80— 119.10 232.65— 235.75 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.805, London 20.86, Newyork 445.625, Bruselj 75.075, Milan 23.42, Amsterdam 236.65, Berlin 178.50, Stockholm 107.55, Oslo 104.85, Kopenhagen 90.15, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3,37, Helsingfore 9.20. Buenos-Aires 102.75. Vrednostni papirji Vojna škoda: bra: Jesenska razstava Razstava malih živali. in 1. do 3. decembra: v Ljubljani 465—468 v Zagrebu 465—466.50 v Belgradu 467.50 denar Ljubljana. Drž. papirji: 7% investic. posojilo 99—101, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 465 do 468, begi. obveznice 90.50—91.50, dalmat. agrarji 89.50-90.50, 8% Bler. pos. 99-100, 1% Bler. posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 101 do 102, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.500-7.600, Trboveljska 190—200. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102 (101.25), agrarji 62 50 denar, vojna škoda promptna 465—466.50 (466), begluške obveznice 89—89.50 (89.50), dalm. agrarji 89—89.25 (89, 89.50), 8% Blerovo posojilo 99.50 denar, 7% Blerovo posojilo 93 denar. 7% stab. posojilo 89 denar. — Delnice: Gutmann 40—50, SI. tov. Osijek 85 denar, Jadr. plovba 350 denar. Belgrad. Držami papirji: 7% investicijsko posojilo 101 50 denar (102), agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 467.50 denar (466.50), begluške obveznice 90.75—91 (90.75), dalm. agrarji 89.85— 90.50 (90), 4% severni agrarji 62—63, 6% šumske obveznice 89 denar, 8% Blerovo posojilo 100.50 denar (101), 7% Blerovo posojilo 93.25 denar. — Delnice: Narodna banka 7600 blago (7500). Priv. agrarna banka 215 5nar (drobni komadi). Žitni trg Novi Sad. Otrobi: bač. juta vreče 110-112, srem. juta vreče 104—106, ban. juta vreče 101 do 103. — Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-< izpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Cene živine in kmetijskih pridelkov v Mariboru (mesto) dne 3. aprila t. 1. Voli 1. vrste 4.85 dinarjev, 2. vrste 4.25, 3. vrste 3.75; telice 1. vrste 5 din, 2. vrste 4.30, 3. vrste 3.75; krave 1. vrste 4 din, 2. vrste 3-50, 3. vrste 2.25; teleta 1. vrste 6 din, 2. vrste 4.50; prašiči špeharji 7, pršutarji 9.50 za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 10, zadnji del 12; goveje meso 2. vrsto prednji del 8 din, zadnji del 10; goveje meso 3. vrste prednji del 6 din, zadnji del 8; svinjina 12 din, svinjska mast 16.50 din, čisti med 18, govejo surove kože 9.25, telečje 13, svinjske 7.50 din za kilogram. — Pšenica 215 din, ječmen 185, rž 185, oves 225, koruza 170, fižol 350, krompir 100, seno 70, slama 36, jabolka 1. vrste 900, 2. vrste 650, 3. vrste 400, pšenična moka 290, koruzna 160 din za 100 kilogramov. — Navadno mešano vino v gostilnah 10 din za liter, finejš sortirano vino v gostilnah 13 din za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celju dne 1. aprila. Voli 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 5, 3. vrste 4.25—4.50; telice 1. vrste 5, 2. vrste 4.50, 3. vrste 4; krave 1. vrste 4, 2. vrste 3, 3. vrste 2.50; teleta 1. vrste 6, 2. vrste 5.50; prašiči špeharji 8 din, pršutarji 7 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 10, zadnji del 12 din goveje meso 2. vrste prednji del 8, zadnji del 10 din; svinjina 15—17 din, slanina 16, svinjska mast 18—19 din, čisti med 20, goveje surove kože 8—10 din, telečje 10—12, svinjske 6 din za kilogram. — Pšenica 190 din, ječmen 190, rž 190, oves 200 din, koruza 135, fižol 250—350, krompir 100, seno 70, slama 45, jabolka 1. vrste 500, 2. vrste 450, 3. vrste 300, pšenična moka 25—300, koruzna 200 din za 100 kilogramov. — Mleko 1.75—2 din za liter. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani l Zagrebška borza za blago in vrednot« ima občni zbor 17. aprila ob 18. Licitacije. Dne 8. aprila bo v intendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo krompirja, čebule, zelja in repe; 24. aprila fižola, riža, ječmenčka, svinjske masti, olja testenin, kavinih konzerv. - Dne 11. aprila >o v pisarni »Štaba utrjevanja«, II. odd„ v Ljubljani licitacija za dobavo šeping-strojev, frezalnega stroja; 12. aprila za napravo zgradbe v Ljubljani, napravo električne instalacije v kovaški in meha-niski delavnici, bencinske mešanice, motornega olja, konzistentne masti, decimalnih vag in uteži; 13. aprila za napravo zgradbe v Ljubljani. — Dne .""».ta bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za generalno popravilo objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani. Tihof toda bogato kulturno sodelovanje: Kako deluje Francoski institut v Ljubljani Ljubljana, v aprilu 1938, V poslopju Narodnega doma v Ljubljani ima svoja prostore Francoski institut. S svojo veliko knjižnico, predavalnico in poslovnimi prostori zavzema kar cel prvi del desne strani tega monumen-talnega poslopja v središču Ljubljane. Prostori so zelo okusno urejeni, police za knjige prepolne; prav tako bogato pa so obložene tudi mize s časopisi in revijami in lahko bi rekli, da je v Ljubljani redko kje kaka čitalnica, kamor bi prihajalo toliko čita-teljev. Vse poslovanje zavoda je silno skrbno in prijetno in je pač tudi ten.u pripisati tako velik uspeh ustanove, ki sicer širšemu občinstvu v Ljubljani še ni tako znana. Stiki med slovensko in francosko kulturo so že stari Vendar pa so stiki med slovensko in francosko kulturo že stari. Saj je to že na zunaj dokazano na dovolj zanimiv način: vse važnejše francoske manifestacije v Ljubljani se pri nas proslave pred spomenikom pesnika Valentina Vodnika, svoje slovenske zvezde pa smo tudi pritrdili na najvišji vrh spomenika Neznanemu vojaku Napoleonove vojske na Napoleonovem trgu. Prvi krožek prijateljev Francije pa je bil v sedanjem stoletju v Ljubljani ustanovljen v letu 1908 ter se je imenoval »Francosko-slovenski krožek — 1'organisation Franco-slovene«. Krožek je deloval čisto samostojno in brez vsake podpore, prav josebno pa ni užival nobene podpore od tedanjega irancoskega veleposlaništva na Dunaju. Krožek je štel lepo število članov, največ je bilo v krožku profesorjev, ki so svoja šolska leta lahko prebili tudi v Franciji. Krožek se je lepo razvijal do izbruha svetovne vojne ter je med vojno seveda precej miroval. Francoski institut — pomožna ustanova univerze Pač pa je bil krožek nato nekak temelj za ustanovitev modernega Francoskega instituta v Ljubljani. Toda institut ni bil ustanovljen takoj po vojni. Krožek — cercle je deloval še v svoji stari obliki nekako do konca leta 1921, novi Francoski institut pa je bil ustanovljen in odprt šele v letu 1922. Vsaj to letnico lahko vzamemo kot tisto, ko so bila vsa dela preobrazbe pri institutu zaključena. Razvoj v tem smislu je zelo pospešila tudi naša univerza v Ljubljani, kajti romanski oddelek univerze je poslej imel stalno francoskega lektorja oziroma profesorja francoščine, ki je poslej obenem upravljal tudi Francoski institut v Ljubljani. V nekem oziru je tako institut postal tudi pomožna vseučeliška ustanova vsaj za stolico za francoski jezik; zadnji sledovi krožkar-ske ureditve so se začeli umikati znanstvenemu urejevanju knjižnice in njenemu vodstvu. Dijak — najzvestejši obiskovalec Da je temu res tako, se vidi najlepše že iz zunanjih znakov in iz statistike obiskovalcev in njihovega zanimanja za franco$kq knjigo. ....... Največ obiskovalcev instituta je iz vrst mladine in sicer iz visokošolske in srednješolske. Ta mladina pa si izposoja predvsem knjige, ki jih zahtevajo razporedi predavanj na vseučilišču in pa učni redi na srednjih šolah. Redno obiskuje naš ljubljanski Francoski institut približno 1000 oseb in sicer je od tega 500 do 700 srednješolske in visokošolske mladine. Ta silni prirastek mladine, to razširjeno zanimanje za francoščino in francoski jezik pa se je posebno opazilo od leta 1933 in 1934 naprej. V letih do sedaj tega razmaha še ni bilo. Dorastel je nov rod. Znanje francoskega jezika se je v teh letih moralo že zelo razširiti, vzporedno s tem pa je šla tudi organizacija instituta samega, ki se je lahko rečemo najbolj razmahnil uprav pod vodstvom in upravo sedanjega ravnatelja instituta profesorja Lacroixja. Danes ima Francoski institut v Ljubljani ogromno knjižnico, ki šteje nad 7000 knjig; redno pa prejema nad 100 dnevnikov, tednikov in revij, ki so čitateljem v knjižnici stalno na razpolago. V knjižnici je seveda največ prostora odmerjenega ravno beletrističnim knjigam, Knjig, ki jih mladina v šolah najbolj rabi, ima institut v več izvodih. Prav bogato pa je tudi znanstvena in filozofska knjižnica, ki šteje nad 1000 številk in ki jo je institutu nedavno podarila francoska vlada. Kaj se največ bere Prav tako pa skrbi vodstvo instituta stalno tudi zato, da dobi sproti in čim hitreje vse izvirne knjige, ki so izšle na francoskem knjižnem trgu. Zato je tudi moderna francoska literatura v institutu silno lepo zastopana in skoraj v celoti na razpolago. Zanimivo je, da naše ljubljansko občinstvo med francoskimi modernimi knjigami največ bere Mauriaca, Andreja Gidea,, Mauroisa, nato pa Jeana Gionoja, Benoitja, Farrereja in druge. V veliki časti so tudi francoski klasiki, naravno tudi Victor Hugo in za njim Stendaal, Balzac ter novejši Bourget, Bazin in Bordeaux. Institut ima tudi vso kvaliteto francosko detektivsko literaturo (Si-menon in Leblanc). Mreža francoskih krožkov po Sloveniji Če pa se je Francoski institut v Ljubljani razvil v nekak študijski zavod, ki je posebne važnosti za našo mladino na vseučilišču, tedaj imamo pa danes po vsej Sloveniji razpredeno že zelo lepo mrežo francoskih krožkov, ki delajo čisto v obliki prvih krožkov, to je kot »cerces francais.« Ti krožki delujejo danes v Mariboru, Celju, Novem mestu, Kranju, Murski Soboti, Ptuju, Kamniku, Škoiji Loki in Ormožu. Med vsemi največjimi in najpomembnejšimi je pač oni v Mariboru, ki ima sam tudi zelo veliko knjižnico in ki je tudi najstarejši. Ostali krožki so bili ustanovljeni večinoma v zadnjih letih ter svoje knjiž- Vila »Na rebru« v Zagrebu, kjer je stanoval predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič niče šele ustanavljajo, ali pa je njihovo delo omejeno še bolj na poučevanje francoskega jezika. Francoski institut v Ljubljani skrbi v vseh ozi-rih zanje ter jim pošilja številne liste in publikacije, često pa prireja tudi predavanja med njimi. Krožki sami prirejajo tudi lastne družabne prireditve, da tako čimbolj povežejo med seboj članstvo in prijatelje krožkov, glavni namen njihov pa je vsekakor, da širijo in lajšajo zanimanje za francoski jezik in francosko kulturo, Francoski institut v Ljubljani vodi že dolgo vrsto let kot predsednik pesnik Oton Župančič z odborom. Ravnatelj instituta je sedaj profesor francoščino na naši univerzi Lacroix, administrativni tajnik pa je £rof. dr. Jaklič. Poleg instituta samega deluje v jubljani še »Železničarski francoski krožek, »čigar člani so večinoma železniški uradniki in uslužbenci. Iz tega kratkega pregleda bo vsaj malo razvidno, kako ogromno in pomembno delo vrše med nami zastopniki francoske kulture in velikega francoskega naroda. Posebno v zadnjih časih pa smo tudi bogato sodelovali pri raznih kulturnih manifestacijah i l črta bonbona in pri tem znova izpričali, da menimo, da je uprav kulturno sodelovanje med narodi tisto, ki lahko postavi odciošaje med narodi na najtrdnejše in naj-pravičnejše temelje. Uspeh francoskega kulturnega dela, ki se tiho razvija med nami že 20 let, je vsem, ki imajo malo vpogleda v to delo, to pač najlepše dokazalo. Da smo pa tudi mi hvaležni za to nesebično delo, pa najlepše dokazuje odziv mladine, ki zmerai bolj zahaja v knjižnico Francoskega instituta in njegovih krožkov ter na njegova predavanja. • * r < ikf n» M i m^nMi i■ v M" - 1 iS mHHH^I 8 Ej Hp« hptIB A1 ■K. ' v ■ - »Rk ki n^1 Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček v vili »Na rebru« v Zagrebu Dr. losip Dermasta 60 letnik Skromno, kakor je bil skromen vse svoje življenje, obhaja danes 60 letnico svojega rojstva g. dr. Josip Dermastia, generalni tajnik »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Rodil 6e je v znani Kamnarjevi hiši v Vodmatu nasproti splošne bolnišnice. Ze kot mlad gimnazijec je prišel po svojem bratu-duhovniku v stik z dr. Krekom in takratnim kanonikom Kalanom, kar je bilo za njegovo bodočnost odločilnega pomena. Na gimnaziji se je pridružil katoliško usmerjenemu dija-štvu. Po maturi je odšel na Dunaj študirat pravo in je vstopil v »Danico«, ki je bila takrat majhna po številu članov, osovražena od nasprotnikov in družabno bojkotirana. Poleg strokovnega študija se je bavil z narodno-gospodarskimi, agrarnimi in socialnimi vprašanji ter se je posvetil zlasti organizaciji srednješolskega dijaštva. Na svetovnem kongresu katoliških akademikov v Rimu je zastopal slovensko dijaštvo. Bil je član pripravljalnega odbora drugega slovenskega katoliškega shoda, na katerem je sodeloval v narodpo-gospodarskem in socialnem človeku ter je razpravljal o potrebi ustanovitve slovenske zavarovalnice. V smislu sklepa je pokojni svetnik Vencajz s svojimi prijatelji pozneje ustanovil Vzajemno zavarovalnico. Ker slov. kat. dijaštvo v Gradcu ni imelo lastnega ognjišča, se je v smislu sklepa kat. shoda prostovoljno preselil z Dunaja v Gradec in tam 6 pok. profesorjem Evgenom Jarcem takoj ustanovil »Zarjo«. Po končanih visokošolskih študijah je odšel na Goriško, koder je s svojimi prijatelji dr. Bre-cljem, dr. Capudrom in Kremžarjem pričel orati ledino na prosvetnem, socialnem in političnem polju. Neutrudljiv je bil v delu. Imel je na stotine Dr. M. A.: Pod Lovčenom Tam doli še žive- šakali. Takole jih opisuje Fran Erjavec: »Tudi po Dalmaciji prebiva žival, ki v 6Vojih lastnostih in velikosti stoji med volkom in lisico, imenuje se šakal. (Domačini jim pravijo: čaglji. (Op. pis.) To je ona lisica, o kateri se bere v svetem pismu, da jih je nalovil močni Samson, jim privezal baklje na repe ter z njimi požgal fili-stejska polja. Te zveri je mnogo po vseh jutrovih deželah, podnevi se skrivajo po razvalinah ali luknjah, ponoči se strašno dero, tulijo, lajajo in zavijajo in se s tem sklicujejo, ker vedno hodijo v družbi na rop. Kjer ni psov, da bi jih odgnali, so šakali predrzni in nesramni, brez strahu stikajo po hišah in odnesejo, kar le morejo.« Šakali, steber romantike onih tesnobnih noči tam dolil Da, njihovo otožno zavijanje kot plač zavrženega, nekam v grmovje izpostavljenega otroka, gre do duše. V temnih nočeh, ob velikem obal-skem topu, popolnoma si sam, vse. je tiho, le komarji imajo svojo tenko in priskutno pesmico: malarija, Pappataci. Le v grmovju se zazna pre-slikanje in oprezno lomastenje. Zdaj tam, zdaj zopet drugje in kot puščica švigne čez neporaslo mesto dolga, vleknjena senca šakala. Kar naenkrat zaplaka v bližini, pa spet na hribu in doli ob moriu. deset, dvajset otožnih, tožečih glasov. Podnevi cikade, ponoči šakali in komarji, Človek sedi žisto sam visoko nad morjem in daleč od ljudi. Doli v srebrni gladini nočnega morja plove tuja ladja, velika, ponosna, v samih lučkah je: belih, rdečih, zelenih, modrih. Iz dimnikov bruha zublje ognja. Veter prinaša od nje godbo, one božajoče zvoke gndbe za ples. In sence, elegantne sence se premikajo na krovu, po dve in dve. Včasih postanejo in stoje nepremično. Joj, če bi zblaznel in sprožil top? Pa, to je bila samo mala, nagajiva misel-vešča. One sence bi se gotovo plašile šakalov, saj jokajo kot otroci — — — * Jane je bila žena kmeta Andrina. Andrin ni bil ne bogat, ne veljaven, ne bogve kako razumen. Imel pa se je vedno za nekaj posebnega, za pravega, trdega moškega, ki je vzvišeno deval v nič vse, kar je bilo ženskega ali kar je V6aj imelo tak videz. To je bilo mogoče zaradi tega, ker mu je Jane rodila tri hčerke in zato je bil Andrin do Jane tak, kakor da bi mu ne rodila ničesar, ali pa, da ga je Bog kaznoval s spačkom in sploh pa je po tamkajšnjem vrednotenju deček vse in deklica, »da oprostiš«, ne pomeni ničesar. Andrin je bil do Jane čuden: hladen, zajedajoč, prav nič dober, čeprav je bila Jane že dolgo blagoslovljena, saj je tam vera, da trem deklicam, ki so se rodile ena za drugo, prav redko sledi sinček. Andrin je šel v polje. Odšel je za štirinajst dni. Vzel je konja, šotorček, ki bi ga naj ščitil pred sitnimi nočnimi komarji, kotliček za kuho, sodček za vodo in v bisagi potrebne hrane. Tako sploh tam hodijo kmetje v Tivtsko polje, kajti izkoristiti hočejo poleti jutranje ure in s hojo od doma do svojih njiv, vinogradov in bučnjakov bi zamudili ravno najlepši jutranji čas, v katerem se da največ podelati, ne da bi trpeli od prevelike vročine. Andrin je odšel in pustil Jane samo. Ko pa je bil že ieden dni v polju, je v Jane bitjece pod 6rcein nenadoma postalo izredno živo, še nekajkrat je lahko prinesla vode iz občinskega vodnjaka, potem je sprevidela, da se bitjecu resno hoče dokopati do sončne luči. Dobil sem jo tako, kakršna in kamor je legla: upehano, bledo, vdano v poslednji up sprave z Andrinoin, ugibajočo, bo li sinček ali zopet deklica, ležečo na otepu slame in ob njej sta bila le potepinski pes Fidela in njena najstarejša hčerka, dekletce, staro kakih osem let. Otep 6lame je bil površno razmetan ob ognju, ki je zakajal in za silo razsvetljeval beraško_ notranjost kočice, zakaj dnevna luč se je le s težavo prebijala skozi majhno, umazano okno. V kotu jo bilo prislonjeno ralo, ralo, ki ga tam še ni izpodrinil plug in ga tudi še ne bo zlepa nadomestil. Nekaj strokov koruze je viselo na stropu in nad ognjem nekaj prekajenih ovčjih reber. O Jane Andrinova, saj si bila takrat tako lepa prisjiodoba svoje zemlje! V kakšni revščini si rodila! V prav takšni, v kakršni rodi tvoja trta, kakor rodi ječmen in rastejo dinje. Ce bi mogel kdo vjeti oni čudoviti smeh, nasnut na obrazu, zbičanem od bolečin, polnem volje in žarečem od gona, podeliti nekomu življenje, oni smeh prvih Irenutkov novega materinstva, potem bi bi! ta obraz najlepši simbol vse naše zemlje. In bil je sinček. Samo dva dni je Jane pri-vijala bitjece na sebe, potem ga je skrbno povila in šla v polje V rokah je nesla sinčka, previdno, prav nežno, kot da nese možu dragocen, samo njima zaupan dar. Na večer sta prišla Andrin in Jane s polja. Ne zgodi se tam vsakega dne, da žena jezdi na konju in da ji mož vodi konja za povodec. Andrin pa je stopal ponosno in prav tako gledal po sosedih in Jane je z vso skrbjo držala ono vekajočo štručko, ki je končne združila vso družinico. Zakaj, tudi vsem trem deklicam ni bilo drugače nič več hudega, le bile so pri hiši kar tako, kajti vse novo življenje v kili Andrinovi se jc odslej sukalo okrog sinčka, ne daj Bog, de se mu ugasi krstna sveča! shodov, predavanj in sestankov, katerih so se ljudje v obilnem številu udeleževali. Bil je namreč izredno dober govornik in vse brez izjeme ga je spoštovalo in ljubilo zaradi njegove katoliške odločnosti v besedah in dejanjih, zaradi njegove ljubezni do kmečkega in delavskega stanu ter njegove dobrosrčnosti in vedne pripravljenosti pomagati vsakomur. Znani so bili njegovi vsakoletni shodi na Varstvo sv. Jožefa na Sv. Gori, ki so bili na ravnici za cerkvijo in katerih se jc udeleževala na tisoče ljudstva iz V6e Goriške. Ko sc je preselil v Ljubljano, se jc posvetil predvsem karitativnemu, prosvetnemu in gospodarskemu delu ter je politično le pozvan nastopal. Izvoljen je bil v načelstvo Vzajemne zavarovalnice in je kot član ravnateljstva skupno s sedanjim županom dr. Adlešičem deloval za ustanovitev življenjskega oddelka, ki se dane« tako lepo razvija. Tisoči so mu še danes hvaležni za V6c dobro, kar jim je med vojsko storil pri deželnem odboru in pozneje pri vladi. Po prevratu je bil nasilno upokojen z malo pokojnino, ki ni niti za kruh in sol zadostovala številni družini. V tej stiski se je zahvalil za članstvo v načelstvu Vzajemne zavarovalnice in stopil v njena službo kot generalni tajnik, v kateri še danes uspešno deluje. Zanima se za vsa vprašanja, ki se tičejo celokupnega zavarovalstva, ter je kot podpredsednik Zveze zavarovalnic v Belgradu in predsednik krajevne zveze zavarovalnic v Sloveniji veliko pripomogel za napredek zavarovalstva v obče in zlasti za dvig njegovega ugleda in zaupanja med prebivalstvom. Njegova življenjska pot ni bila ravno rožnata. Moral je prestati mnogo duševnih muk in trpljenja, kar mu ni 6trlo dobre volje v zaupanju na Boga. Svojemu dolgoletnemu sotrudniku želimo tudi mi še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Nekaj pomembnih barv naj še nakacam na sliko, ki sem jo hotel podati o oni zemlji tam pod Lovčenom. Pastirice sede počez na oslu in pletejo nogavice. Pletejo tudi pri peti, kar je, kakor pravijo ženske, zelo težko in pri tem ne padejo z osla, tudi če za njim spustiš polno papirnato vrečo oba dov, konjskih muh ali sličnih krilatcev, da sicer mirni in leni osliček živahno zbezlja. Kdor ima čoln, je kakor da bi pri nas imel voz. Kdor pa ima še dobro jadro, je kakor da bi imel iskrega konja. Nekemu starcu so morali iz njegovega čolna narediti krsto. Vina je mnogo, pa nihče ni pijan, če nI ravno posebna prilika. Rajši kot čisto vino pijejo »be-vando«, to je vino z vodo. Če je prav dosti vode. se bevandi pravi, da je »dolga«. Sir je ovčji in tako oster, da ti takoj požene vročinico na čelo. Z oljem bolj mažejo otroke po trebuhih, kakor ga rabijo pri hrani. Mažejo jih proti glistam, proti kašlju kakor proti zaprtosti Boljši, prav za prav tisti, kjer so pri hiši solid-nejši moški, mažejo otroke s tropinovcem. Po vaseh so »butige-s, kjer dobiš vsega: od trnka dn petrolejke, če pa slučajno ne dobiš, je »žal pravkar pošlo«. Blizu je prava Črna gora in mnogo mož in ■■■■penzijo«. O penzija, ideal vsakogar tam doli! K starcem in starkam so klicali zdravnika sanic k onim, ki so imeli penzijo, Češ, brate, stari ima penzijo, naj ga Bog dolgo ohrani! * Ker sem bil tam doli prav za prav vojak njsem mogel, kakor bi rad, s temi zanimivimi kraji in ljudmi stalno živeti skupaj, zato naj sr mi ne zameri, da je ta spis samo niz izsekov b njihovega življenja. Koaec. novice Koledar Sred«, S. aprila: Vincencija (Vinko) Feri, Irena, devica. G. aprila: Veliki četrtek. Novi grobovi V Mozlju na Kočevskem je preteklo nedeljo, 2. aprila mirno v Gospodu zaspal tamkajšnji župnik in duhovni svetnik gospod Jožef Erker. Pokojni gospod se je rodil 9. aprila 1873 v Stari cerkvi pri Kočevju, v mašnika jo bil posvečen 23. julija 1896. Kot kaplan je služboval v Št. Petru pri Novem mestu, v Mokronogu in v Crmošnjicah ter bil nato kratko dobo upravitelj in župnik v Topli rebri. Leta 1901 je bil umeščen na župnijo Mozelj, kjer je služboval do svoje smrti, torej 38 let. Leta 1928 je bil imenovan za duhovnega svetnika. Pred leti si je zlomil nogi in je od takrat bolehal. Bil je blag, tih gospod. Naj v miru počival Pogreb bo danes ob 11 dopoldne v Mozlju. -f" V Ljubljani je umrla g. Vlasta Mihelič roj. •luvanec. Pogreb bo danes ob 4.30 popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel •f V Slovenjem Gradcu je, kakor smo že na kratko poročali, umrl, zadet od kapi, gosp. Anton Kunar, mesar in posestnik. Pokojni je bil splošno priljubljen in znan zaradi svojega zdravega humorja. Pred desetimi leti se je poročil s hčerko iz ugledne rodbine Prevolni-kove iz Mislinja. Zapušča ženo in tri otroke. Pogreb bo danes, v sredo, dne 5. aprila ob 16 (v osmrtnici je bilo pomotoma natiskano v četrtek). Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Izpit za intendantskega kapetana II. razreda je opravil intendantski poročnik gospod Milan Šproc. Čestitamol Zborovanje Slomškove družbe Dna 11. aprila bo zborovanje centralne Slomškove družbe v Ljubljani. Dnevni red: Ob 9 sveta maša v frančiškanski cerkvi. Pri sveti maši poje učiteljstvo, ki ima ob 8 pevsko vajo v frančiškanskem samostanu. Vsi člani in članice — pevci in pevke — so dolžni, da se udeleže vaje in da pojejo na koru. Po sv. maši je zborovanje v frančiškanski dvorani: 1. Predavanje šol. upravitelja Franca Fistra o temi »Slovenski učitelj«. 2. G. Albina Zakrajškova, učiteljica, o temi »Slike iz našega življenja«. 3. Predavanje g. Ivana Teuer-schuba, državnega poslanca, o temi »Učiteljsko in šolske zadeve v narodni skupščini.« Po vsakem predavanju bo debata. Obravnava predlogov, ki jih .jo takoj poslati glavnemu odboru. Slučajnosti. Po-poldne bo širša odborova seja, h kateri intajo dostop zastopniki podružnic. Seja bo v društvenem lokalu na Aleksandrovi cesti 10, v zgradbi na dvorišču, I. nadstropje. K udeležbi na zborovanje vabimo vse članstvo — svetno in duhovno. Dobrodošli so nam tudi somišljeniki. Odbor. °}LcLŠ£ls nalivna, ^ ficrcsa ^ €SŠ^ttdoootjuJej iv. Bonnč S E L E n B U l 0 0 V k Lepo uspela akademija v Kranju Kranj, 4. aprila. Akademija, ki sta jo priredila preteklo nedeljo Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kranju, je bila doslej ena najbolj uspelih. Videli sina ter 6e prepričali, da so naši fantje in naša dekleta preživeli zimo v resnem delu, ki je doseglo svoj višek uprav pri akademiji. Prireditev sama je bila prav lepo obiskana. Akademijo je začel predsednik Fantovskega odseka g. Megla Lojze, ki je pozdravil vse navzače in pozval posebno starše, naj opuste vse predsodke, ki jih imajo ter naj Gorenjci! Kosite HIMK0 klobuke! naši organizaciji zaupajo svoje otroke. Prav v tej organizaciji bo mladina dobila ono vzgojo, ki se danes zahteva od slehernega državljana, to je, biti kot zaveden in veren Slovenec zvest državljan naše širne domovine Jugoslavije. Ne moremo naštevati vseh točk programa, ki je bil zelo pestro sestavljen. Posebej pa moramo omeniti ljubko sliko malčkov z vajo »Sijaj, sijaj, sončece«. Pri tej vaji 6ta bila deležna največje pozornosti mlada bratec in sestrica Slabetova Dorica in Franci, ki sta se kljub svoji nežni mladosti odrezala kar najbolje. Tudi mladenke so si s vojim izvajanjem pridobile navdušenje gledavcev. Članice so s svojim nastopom v modrih svilenih oblekah napravile zelo velik vtis na vse navzoče. »Slepčeva tožba«, tako se imenuje simbolična vaja, je brez razlike vsem ugajala. Največje pozornosti sa pač bili deležni člani bodisi s vojimi prostimi vajami bodisi s svojimi nastopi na konju, bradlji in drogu. Seveda je vse še bolj poživila udeležba naših vrhunskih telovadcev, med katerimi sta bila deležna največjega aplavza Natlačen Fric in naš domačin Kermavner. Ob zaključku je bila slovesna zaobljuba vseh sodelujočih, da se hočejo vedno držati — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35. naših načel ter tako postati zavedni Slovenci in zvesti državljani. Slovenska govorica jim bo sveta, katoliška vera pa vir vseh dobrot. — Fantovskemu odseku in Dekliškemu krožku k lepemu uspehu iskreno čestitamo! — Zveza bojevnikov v Ljubljani razpisuje osem podpor po 100 din iz ustanove »Podnorni sklad Martina Colariča«. Pravico do poapore imajo revni bivši vojaki iz svetovne vojne (1014—4918), revne vdove in sirote v svetovni vojni padlih vojakov, revni invalidi in revne sirote sploh. Prosilci naj vlože prošnje za podporo na Zvezo bojevnikov v Ljubljani (hotel Miklič — Metropol), Masarykova cesta do dne 15. aprila 1939. — škofjeloška predilnica je odpovedala vsemu delavstvu. Delavstvo tovarne »škofjeloška predilnica« na škofjeloškem kolodvoru je kot bomba zadela žalostna novica. Tovarna je namreč preteklo soboto na razglasni deski obvestila, tla je vsemu delavstvu odpovedano na 14 dni, tako da bo delavstvo, ki ga je okoli 220, 15. aprila na cesti. Dne 17. t. m. pa se mora, kakor pravi razglas, vse delavstvo zglasiti v tovarni, da bodo zbrali izmed delavstva nekatere, ki bodo delali še naprej, a še ti samo 4 dni na teden. Odpustitev delavstva je utemeljena z motivacijo, da tovarna nikakor ne more dobiti od Narodne banke deviz za nabavo potrebnih surovin iz inozemstva. Slovenski prosvetni dom bo priča naše zavednosti! — Seja banovinskega turističnega sveta. Dne 3. aprila t. 1. je imel poslovni odbor banovinskega turističnega sveta svojo 11. redno sejo, ki ii ie predsedoval dr. Ratej Fran, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave. Poleg aktualnih vprašanj tečajev za pospeševanje turizma in gostinstva, preskrbe turističnih krajev s kmetijskimi pridelki, turistične publicistike, pasivnega turiz-Jma, udeležbe Slovenije na turistično-kulinarični Tazstavi v Zagrebu, oznamenovanja krajev in hiš itd., je poslovni odbor — po uvodnem po-Točilu turist, referenta Sottlerja Joška — razpravljal predvsem o položaju odnosno izgledih za letošnjo turistično sezono ter na osnovi poslanih pobud in predlogov storil potrebne sklepe. Prihodnja odborova seja bo v začetku maja. — Razstava male obrti na ljubljanskem vele-scjinu. Da se omogoči udeležba na ljubljanskem velesejmu, ki bo trajal od 3. do 12. junija t. 1., tudi malim obrtnikom, namerava kraljevska banska uprava sporazumno z velesejmskim ravnateljstvom nakazati v ta namen nekaj brezplačnega razstav- OGLASE za velikonočno številko tSlovenca< bomo sprejemali do petka do 4. ure popoldne! Pomnite, v največjem In najbolj razilrjenem dnevniku sa oglasi najuspešnejši I nega prostora. Interesenti naj se priglase pismeno ali ustmeno najkasneje do 20. aprila t. 1. pri VIL odd. kr. banske uprave na Erjavčevi cesti št. 12 z navedbo, koliko kv. metrov razstavnega prostora žele. — Vinccncijevi konferenci v Radovljici je namesto pogrebnega venca pokojnemu dr. Alojziju Homanu naklonil za reveže g. Mrak Janez, brivski mojster in domače Prosvetno društvo po din 100. Bog povrni! — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf« grcnčice. — Na milanski velesejem z izletnim avtobusom od 15. do 18. aprila. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska 3, tel. 22-50. — Novi telefonski imenik. Poštna direkcija naznanja telefonskim naročnikom, da je izšel novi telefonski imenik za področje dravske banovine. Ker je zadnji izdaji nastalo precej sprememb, priporoča naročnikom da si ga nabavijo. Dobi se pri vseh poštah po 10 din izvod. — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pi.jete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Velikonočno čiščenje v slovenskih hišah je posebno važna zadeva naših dobrih gospodinj, toda koliko truda in jeze Vam bo prihranjeno, če boste vzeli tudi Vi za to priznano »Oven« terpen-tinovo milo, kot dela to toliko drugih gospodinj sehi v veselje in snažnemu stanovanju v ponos. Toda izrecno samo terpentinovo OVEN milo! — Rojcc malih živali, aprilska številka je izšla s sledečo vsebino: Kužne bolezni perutnine. Umetno valenje. Prehranai zgodnjih piščancev. Modri in beli dunajčan. Oskrba in prehrana koz. Sv. Gregor je ptičke poženil. Podlistek: Kako sem pričel z rejo kuncev. Gospodinje: Topinam bura. Društvene vesti. Drobiž. Po tujem svetu. Posredovalnica. Tržne cene. Za smeh in kratek čas. Vsak mesec ena. Mali oglasi za posredovanje valilnih jajc. — List velja letno 30 din in se naroča v Ljubljani, Karunova ul. 10. Srečke drž, razredne loterije lugmlavemka banka S žrebanje I. razreda 14. aprila t. 1, PODRUŽNICA V LJUBLJANI ima z raznovrstnimi številkami na razpolago Gajeva ulica 3 — poleg nebotičnika po cbižaivi * Veliko tujcev v Dalmaciji. Iz Splita poročajo: Pomladanska tujska sezona je v teku. Vsi psmiki in vlaki so polni tujcev, večinoma Nemcev. V ponedeljek zjutraj je pripeljal parnik »Prestolonaslednik Peter« iz Benetk 150 Nemcev. Zaradi velikega števila potnikov vozita iz Zagreba v Split po dve.garnituri brzovlakov. Če se mednarodni politični položaj ne bo poslabšal, bo pomladanska tujska sezona prav dobra, čeprav so prvotno mislili, da bo slaba. V Šibenik se je pripeljalo 40 Madžarov, ki so si ogledali me6to in okolico. * Sarajevski zdravniki proti dveletnemu brezplačnemu delu mladih zdravnikov. Sarajevska zdravniška zbornica je imela svojo letno skupščino, na kateri so sarajevski zdravniki nastopili proti amand-manu finančnega zakona, ki predvideva dveletno brezplačno delo za diplomirane medicince. Zdravniki so poudarjali, da je eno leto prakse za mlade zdravnike premalo, dve leti pa zadostujeta, da se mladi doktorji uvedejo v praktično delo, vendar pa jih je treba te dve leti plačati, ker bi bili sicer prisiljeni, da zdravijo skrivaj in tako pridejo do potrebnega denarja. * Kinematograf zgorel. Eno zadnjih noči okrog polnoči je v Čakovcu nastal v kinematografu Zrinjski, last hotelirja Sajerja, ogenj, ki se je hitro razširil. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč in pogasili ogenj. Zgorelo je več lož, sedeži v parketu ter razne druge nepremičnine. Od velike vročine so popokali tudi zidovi in se je zrušil strop. Škode je okrog 50.000 dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino. Požar je nastal zaradi kratkega stika. Posebno pazite, kaj oolnik pije I Ce Vam je le mogoče, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono as rdečimi srci. Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI * Nenavaden rekord ženske. Pred dubrovni-škim okrožnim sodiščem se je te dni začela razprava proti Milki Šabanovič, ženski, ki je bila že 93 krat kaznovana. Poleg nje sede na zatožni klopi še trije njeni tovariši, ki so skupaj z Saba.no-vičevo zagrešili več vlomov. Šabanavičevo, ki je rodom iz Slovenije, iščejo skoraj vse policije v državi. Razprava bo trajala več dni. * Veliko tihotapstvo na Sušaku. Po Sušaku se te dni veliko govari o odkritju velike tihotapske afere. Gre za tihotapljenje valut in deviz ter raznega blaga v veliki množini. Policija je preiskala stanovanja nekaterih carinskih uradnikov in nekaterih zasebnikov. Našla je večje vsote inozemskih valut ter veliko vtihotapljene svile. V preiskavi je več oseb na Sušaku in v Zagrebu. * Ko si je delal cigareto, ga je povozil vlak. Iz Osjeka poročajo: Pri železniški postaji Dalj se je zgodila nesreča, pri kateri je prišel ob življenje viničar Palko Bartok. Vračal se je « svojo ženo precej pijan iz Dalja domov v vinograd. Malo naprej od postaje Dalj pelje cesta čez železniško progo. Ko je Palko prišel na progo, je obstal, izvlekel iz žepa tobak in si začel zvijati cigareta. Od daleč se je videl vlak, ki je prihajal iz Osjeka. Njegova žena je že šla čez progo in klicala možu, naj gre hitro naprej, ker prihaja vlak. Palko pa je še naprej ostal na tračnicah, si zvijal cigareto in nekaj godrnjal. Ko je vlak pri-vozil že čista blizu, je žena zavpila na moža, ta pa ji je mirno odgovoril, da ima še dovolj časa, da se umakne vlaku. Komaj je izrekel te besede, ga je udarila lokomotiva in na mestu ubila. * Tat, ki se je čez deset let skesaL Redek primer se je dogodil te dni v Vidovcu pri Varaždinu. Pred desetimi leti je neznan tat ukradel neki po-sestniei mladega prašiča. Ker niso našli tatu in so leta tekla naprej, je posestnica že pozabila na ukradenega prašička. Te dni se je pa pojavil neznan človek in spraševal za ženo, ki ji je bil pred desetimi leti ukraden prašiček. Prvi hip ne bi nihče mislil, da je ta neznanec ukradel prašička. Oškodovana posestnica je bila seveda zelo iznenadena, ko se ji je ta neznanec predstavil kot tat, jo prosil za odpuščanje in ji ponudil 750 din kot odškodnino za prašička. Žena je ponudbo seveda sprejela. Nato sta šla neznanec in posestnica skupaj v gostilno, kjer sta popila kozarec vina in se nato kot prijatelja razšla. * Družinska žaloigra. V vasi Oloku pri Vinkovcih se je odigrala strašna družinska žaloigra. 38-letni Pavle Peičevič se je spri s svojim očetom zaradi delitve drv in je hotel navaliti na očeta. Mlajši sin Nikola je šel v hišo po nož, ki ga je brez pomisleka dvakrat zasadil bratu v vrat, tretjič pa v glavo. Hudo ranjenega Pavla so prepeljali v bolnišnico v Vinkovce, vendar pa ni nobenega upanja, da bi ostal pri življenju. * Ugleden subotiški brivec Jovan Jerkovič, ki ima v središču Subotice velik brivski lokal, je vlomil pri svojem sosedu — tekstilni delavnici — in odnesel za okrog 20.000 din raznega tekstilnega blaga. Vlom in njej sledeča aretacija Jer. kaviča, ki so ga vsi poznali kot zelo imovitega obrtnika, je vzbudila po vsej Subotici veliko senzacijo. * Na dosmrtno ječo je pred sarajevskim sodiščem bil obsojen bivši železničar Danijel Ku-jundžič, ki je 6. oktobra preteklega leta na okruten način umoril svojo priležnico, 37-letno vdovo Spasenijo Todorovič. Ka je Spaseniji umrl mož, je Kujundžič pričel po mestu nabirati miloščino za vdovo in njene otroke. Kujundžič ie oženjen in oče treh otrok. Pri tem se je med njim in Spasenija razvilo ljubavno razmerje, ki nI ostalo brez posledic. Spasenija je odkrito pripovedovala okrog, da je oče otroka, ki ga nosi pod srcem, Kujundžič. To je tega silno razjarilo in je sklenil iznebiti se pri.ležnice. Povabil jo je na sestanek v hlev, kjer sta se navadno sestajala, ter navalil nanjo z nožem. Prizadejal ji je nad 20 tihodnv. Toda Spasenija je bila silno močna ženska — bila je visoka 180 cm — in je kljub številnim ranam ostala živa. Kujundžič jo je nato udaril po glavi s kolom, da ji je razbil labanjo. Kljub temu pa je Spa6enija živela še 24 ur. Kujundžič je nato napisal listek, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je šla Spasenija prostovoljno v smrt. Toda pozabil je, da Spasenija sploh ni znala pisati, kar je takoj zbudilo sum in policija ga je hitra pripravila do tega, da je priznal svoj okruten zločin. Anekdota HSndel je bil v pravem pomenu besede velik umetnik. Ogromne, krepke postave je bil močan kakor velikan. Tudi njegove jeze so se vsi bali. Znana je zgodba o pevki Cuzzoni, takrat slavni primadoni, ki pa je bila silno svojeglava. Han-del je njeno svojeglavost s tem ukrotil, da jo je enostavno zgrabil in držal skozi okno, pri tem pa je govoril klasične besede: »Vem, da ste vrag, ampak jaz sem Belcebub in znam postopati z vragi.« Smrtni strah, ki ga je pevka v teh trenotkih čutila, jo je čisto izpremenil. Bila je odslej pohlevna in ubogljiva.. Kmalu nato pa je Handla nagovoril neznanec in se mu zahvalil za ta nastop s Cuzzonijevo z besedami: »Končno je našla svojega mojstra!« Bil je mož primadone. mM, »Ste li razumeli, Tone? Mene ni za nikogar doma!« Ljubljana, 5. aprila Gledališče Drama. Sreda, 5. aprila: Prevara. Red Četrtek. — 7. in 8. aprila zaprto. — Nedelja, 9. aprila: Živi mrtvec. Izven. — Ponedeljek, 10. aprila ob 15: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane cene. Ob 20: Kaj je resnica? Izven. Znižane cene. Opera. Sreda, 5. aprila: Cavalleria rusti-cana. Glumači. Red Sreda. — 6., 7. in 8. aprila zaprto. — Nedelja, 9. aprila: Vse za šalo. Opereta. Premiera. Izven. — Ponedeljek, 10. aprila ob 15: Vse za šalo. Izven. — Ob 20: Gioconda. Gostovanje J. Gostiča. Izven. Znižane cene. — Torek, 11. aprila: Hamlet. Gostovanje Dublin Gate The-atra. Izven. Radio Ljubljana Sreda, 5. aprila: Slavni slovanski skladatelji (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Solistične točke (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Iz glasbene zgodovine (g. dr. Anton Dolinar) — 18.40 Naša narodna obramba na prelomu dvajsetletja (g. prof. Etbin Boje) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. — Konec ob 23. Drugi programi Sreda, 5. aprila: Belgrad: 20 Humor, 21.30 Nar. pesmi. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Sofija: 19.15 Zbor, 19.45 Ork. konc. — Varšava: 19 Lahka gl., 21 Klavir. — Budimpešta: 19.30 Lisztov ora-torij »Kristus«. — Trst—Milan: 17.15 Vok. konc., 21 Wagnerjeva opera »Siegfried«. — Rim—Bari: 21 Tragedija »La tempesta« in violončelo. — Flo-renca: 20.30 Simf. konc. — Berlin: 20.10 Operetna gl. — Vratislava: 20.10 Virtuozna gl. — Koln: 19.15 Operetna in filmska gl., 21.10 Lisztove skladbe. - Stutlgart: 20.10 Plesna gl. — Strasbourg: 20.30 Orkester in klavir. Prireditve in zabave Španska državljanska vojna je ovekovečena tudi v najnovejši drami »Krvava č^nija«, ki jo bodo kot pripravo na kongres Kristusa Kralja izvajali na velikonočni ponedeljek, 10. aprila ob osmih zvečer v frančiškanski dvorani. Pokroviteljstvo je prevzel prevzvišeni g. dr. Rožman knezoškof ljubljanski. Vstopnice v predprodaji: Pax et bonum Prihodnji koncer bn posvečen komorni glasbi. Spored bodo izvajali 4 domači umetniki in sicer sopranistka Ksenija Kušejeva, pianist Marijan Lip-vošek. violinist Dermelj Albert in čelist Leskovic Bogo. Večer komorne glasbe, kakor je naslov temu koncertu bo dne 14. t. m. v veliki Filharmo-nični dvorani. Vstopnice bodo od Četrtka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na kongresnem trgu. Cerkveni obredi v stolnici Veliki teden v sredo, četrtek in petek se ob 3. popoldne začno cerkvene molitve. Veliki četrtek: ob 5., 5.30, 6. in 6.30 obhajilo vernikov. Prva 6v. maša je ob 6.45, velika škofova sv. maša pa ob 8. Med škofovo sv. mašo je slovesno blagoslovljanje olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sv. R. T. prenese v božji grob. Potem umije Prevzvišeni 12 starčkom noge. Zvečer ob 8. do 9. je skupna molitvena ura. Veliki petek: zjutraj ob 5.15 sv. križev pot, nato skupna molitvena ura. Ob 8.45 6e prične cerkveno opravilo (slovesne molitve in slovenski pasijon), potem odkritje in češčenje ev. križa, nakar 6e prenese sv. R. T. iz božjega groba na veliki oltar, kjer je' kratka maša Predposvečenega. Po sv. maši se prenese sv. R. T. v božji grob, kjer ostane izpostavljeno. Zvečer ob 7.30 je postna pridiga prevzvišenega g. škofa, nato se poje slovenski pasijon in na koru žalostinke. Velika sobota: ob 5.30 zjutr blagoslov ognja, ob 8.15 se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, blagoslovi 6e velikonočna sveča in krstna voda. Okrog 9.45 slovesna sv. maša, po listu se zapoje že velikonočni Aleluja. Popoldne ob 2.30 blagoslov jeetvin. Ob 4. slovesne velikonočne jutranjice in vstajenje s slovesno procesijo. Stanovalci ob cesti Pred škofijo in Mestni trg do Hamanove hiše se vljudno naprošajo, da v času procesije na oknih prižgo sveče. Velika nedelja (Velika noč): ob 6. šv. maša B slovenskim peljem, ob 9.30 slavnostna škofova pridiga, ob 10. slovesna pontifikalna škofova sv. inaša. Po sv. maši podeli prevzvišeni gospod škof papežev blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Popoldne točno ob 2.45 gre potresna procesija z Najsvetejšim iz stolnice v cerkev 6v. Jožefa, kjer so pete letanije Matere božje, nakar se procesija vrne v stolnico, kjer so litanije. Prebivalci ob cestah Pred škofijo, Vodnikov in Krekov trg, Poljanska cesta in Zrinj-skega cesta se naprošajo, da na oknih prižgo sveče, ko gre procesija mimo. Ob deževnem vremenu gre procesija brez Najsvetejšega. Velikonočni ponedeljek: ob 10. slovesna pon-tifikalna sv. maša. Slovesnost Vstajenja pri sv. Petru Na veliko soboto ob 5 popoldne bodo v žup-ni cerkvi slovesne velikonočne jutranjice. Ob pol 6 bo šla slovesna velikonočna procesija iz župne cerkve na Sv. Petra cesto, odtod v Ftignerjevo ulico, nato po Ilirski in Komenskega ulici na Resljevo cesto, odkoder zavije nazaj na Sv. Petra cesto, po kateri se vrne v župno cerkev, kjer bo sklepni blagoslov. - Vse vernike lepo vabimo, da se velikonočne procesije udeležijo. Stanovalce v hišah, mimo katerih bo šla procesija, lepo prosimo, naj za mimohod Kristusa-Zveličarja okrase in razsvetle okna svojih stanovanj, bvbvbvbvbvbvbvbv8vbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbv | ODPRITE SVOJO OMARO | » in preglejte svoio garderobo. Pottebene^o nov » 5 površnik in obleka, kajnel Prav dobro kvaliteto = m in moderne vzorce dobite poceni pri » I BRATA VLAJ, Wolfova 5 S ■a8a8a8a8a8a8aba8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a 1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča starše gojencev, da se bo začel redni pouk na šoli Glasbene Matice v četrtek, dne 13. t. m. Počitnice na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bodo trajale od 6. do 16. aprila; 5. aprila bo še pouk in se 17. aprila spet prične. 1 Namesto venca na grob blagopokojne gospe Emilije Zupan v Mariboru, je poklonil gospod Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubljani, znesek 200 dinarjev Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu tukajšnje univerze. Iskrena hvala. I Most čez Glinščico na Tržaški cesti bo razširjen in bodo dela veljala okrog 28.00 din. Licitacija bo 22. aprila ob 11 v mestnem tehničnem oddelku, razpis je pa objavljen v »Službenem listu«. 1 Za velikonočni priboljšek revežem v stari cukrarni je darovala delikatesna trgovina in vi-narna V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti 12, dve lepi šunki v teži 12 kg, trgovina z deželnimi pridelki A. Volk na Resljevi cesti 24 je pa poslala 500 kg krompirja, tvrdka Alojzij Pauschin, zaloga stekla in porcelana v Wolfovi ulici 6, je revežem za pirhe nakazala 500 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo in jim tudi v imenu obdarovanih vošči vesele velikonočne praznikel 1 V Ljubljani umrli od 24. marca do 30. marca 1939. Berlan Frančiška roj. Gionetti, 64 let, vdova gostiln, in trgovca, Cesta dveh cesarjev 263; Ka-rakaš Pavel, 33 let, krošnjar, Sv. Petra c. 81; Ko-kolj Lucija roj, Špelak, 81 let, vdova žel. uradnika, Vidovdanska c. 9; Kovač Frančiška roj Kovač, 75 let, vdova vpok. žel. uslužbenca, Vidovdanska c. 9; Ma-lavašič Helena, 76 let, branjevki, Vidovdanska c, 9; Pimat Brigita, 7 mesecev, hči postrežnice, Puhar-jeva ul. 1; Turk Frančiška roj. Bevčič, 67 let, vdova zidarja, Vidovdanska c. 9; Železnik Franja roj. Vrhove, 69 let, šivilja, Vidovdanska c. 9; Čerin Alojzij, 75 let, prevžitkar, Štepanja vas 36; Tepina Pavel, 40 let, ključavničar, Karlovška c, 21; Bogataj Marija, 82 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; Ižanc Ana roj. Zorko, 79 let, vdova mest. polic, vodje, Gradišče 12. 1 Smetenje po ulicah. Po zdravstveno policijskih predpisih o snagi na ulicah m trgih ter po predpisih § 90. zakona o mest. občinah je odmetavanje papirja in vseh odpadkov po ulicah in trgih strogo prepovedano. Kdor se proti tem predpisom pregreši, je kaznovan z globo do 500 din ali z zaporom do 10 dni. Ti predpisi pa veljajo tudi za prodajalce in prodajalke na trgu. Na trgih radi puščajo najrazličnejše ostanke in odpadke na tleh, da veter raznaša papir in druge smeti okrog ter tudi po bližnjih ulicah in zato okolica dela vtis, kakor bi mestna občina ne skrbela dovolj za snago. Ker so pa take razmere nevzdržne, opozarja mestno poglavarstvo prodajalke in prodajalce na navedene predpise in tudi na stroge kazni, hkrati jih pa poziva, da v izogib kazni pobero smeti in odpadke ter jih hranijo v svojih košarah, jih odpeljejo domov ali jih pa ob zaključku prodajanja odlože v za te namene na trgih postavljene velike nabiralnike. Prav tako pa na prepoved smetenja mestno poglavarstvo opozarja tudi razna podjetja, ki po ulicah razdajajo ali trosijo Cerkveni obredi v stolnici Na veliko STedo, četrtek in petek se pojejo ob 15 žalne jutranjice. Na veliki četrtek bo ob 5.30 pri oltarju sv. Križa tiha sv. maša in sv. obhajilo vernikov. Slovesno sveto opravilo se začne ob 7, in sicer bo najprej škofovska sv. maša, med katero bo blagoslovljenje sv. olj, skupno sv, obhajilo duhovniKOv in vernikov pri glavnem oltarju, prenešenje Najsvetejšega k oltarju sv. Križa in ob sklepu umivanje nog. — Ob 18 litanije trpljenja Jezusovega pri oltarju sv. Križa. Na veliki petek bo začetek sv. opravil ob 8; branje trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. evangelistu Janezu; ob 8.30 počeščenje sv. križa in prenešenje Najsvetejšega v božji grob. — Ob 18 sv. križev pot in litanije trpljenja Gospodovega pri božjem grobu, nakar se poje slovenski pasijon. — Ob 19 bo sklepna postna pridiga. — Nemška pridiga bo ob 18 namesto v stolnici v baziliki Matere Milosti. Na veliko soboto se začne sv. opravilo ob 7.30 z blagoslovom ognja pred cerkvijo, nato sledi slovesen blagoslov velikonočne 6veče in krstne vode. Ti obredi se bodo zaključili z litanijami vseh svetnikov, nakar sledi okoli 9 slovesna sv. maša, pri kateri se ob Gloriji zopet oglasijo zvonovi. — Ob 18 bodo najprej slovesne velikonočne jutranjice in okrog 18.30 Vstajenje s procesijo okoli cerkve in zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo«. Nova dela v mariborskem grada Nekajkrat smo že v »Slovencu« v kratkih noticah poročali o napredku preureditvenih del, ki se vršijo sedaj v mariborskem gradu. V teku je druga etapa adaptacije mestnega gradu za namen mariborskega muzeja. Te preureditve so v drugi etapi dosti bolj zanimive, pa tudi bolj težavne ter so postavile gradbeno vodstvo pred zelo odgovorno nalogo. Do-čim je bilo treba v prvi etapi, ki je obsegala preureditev prostorov v prvem nadstropju gradu in bastije, 6amo podreti vmesne stene, da so se dobile velike reprezentativne dvorane ter je bilo treba samo v nekaterih sobah na južni strani ojačiti stropne konstrukcije, pa obsega druga etapa konstruktivno zanimiva, pa tudi težavna dela, ki segajo iz mednad-stropja v grajsko klet in v same temelje. Treba je bilo najti v labirintu neštetih prizidkov in deloma že stoletja neizrabljanih kletnih stranskih »lukenj« nove prostore ter jih vključiti v sestav lokalov Grajske kleti. Vse te težke naloge je na zanimiv in originalen način rešil mestni stavbenik g. Končnik, ki vodi skupaj z g. prof. Bašem vsa preureditvena dela v mestnem gradu. Dela v drugi etapi so se začela na jesen ter so v teku zime zelo napredovala. V surovem stanju so sedaj preurejeni prostori v mednadstropju zapadnega in južnega ter v pritličju in mednadstropju severnega trakta. Ko se bodo izselili policijski stražniki, ki stanujejo nad prostori »Putnika«, se bodo nadaljevala dela tudi v mednadstropju vzhodnega dela gradu. — Vzporedno s temi deli pa se vrši tudi preureditev restavracijskih prostorov v Grajski kleti, ki bodo temeljito izpremenjeni ter modernizirani. V sedanjem stanju bo ostala ohranjena samo zadnja dvorana Grajske kleti, dočim bo prva precej povečana. Odpadejo namreč sedanja nehigienska stranišča, ki se prenesejo v stranske prostore, ki leže na zapadni strani pod glavnim stopniščem, katero vodi z Grajske ulice letake in razne reklamne listke. Trošenje listkov po ulicah in trgih je prav tako prepovedano, ker tudi tak papir nasmeti ulice. Podjetja si morajo za raz-dajanje reklamnih listkov in letakov jx> ulicah priskrbeti oblastveno dovoljenje. Mestno poglavarstvo a naposled še posebno vabi taka podjetja, kakor inematografe itd., naj letakov ne razdajajo ob nedeljah in praznikih, ko imajo uslužbenci mestnega cestnega nadzorstva veči del počitek in ne morejo sjDroti pobrati in pomesti letakov. Tudi prebivalstvo, ki zahteva snažne ulice, naj s temi pisanimi letaki samo ne smeti ulic, temveč naj jih odmetuje šele doma v zabojčke za smeti. 1 Z odlično velikonočno šunko znamke Woge-rer Vas postreže Fr. Kham, Kongresni 8. 1 Nova shramba za gledališke kulise bo že letos končana in izročena svojemu namenu. Načrte za zgradbo je naredil inž. arh. Černivec. Stavbna dela so začeli že jeseni in so delali, dokler ni nastopil mraz. Sredi februarja pa so zopet začeli delati in je upanje, da bo* stavba v enem mesecu že pod streho. Ostala dela bodo trajala tri do štiri mesece. Avgusta meseca bo stavba uporabna in takrat bo izginila baraka na travniku pred Trubarjevim parkom. Z novo kulisaruo bo naše gledališče veliko pridobilo. Stavbna dela opravlja podjetje I. Tomažič. I Tatvina kolesa. Neznan tat je v Kopitarjevi ulici odpeljal 800 dinarjev vredno kolo znamke »Avtodirk« Francetu Ahlinu iz Škofljice. 1 Vlomljeno je bilo v mehanično delavnico tvrdke Lavrenčič & Co v Vošnjakovi ulici. Tatovi so odnesli dva gonilna jermena v dolžini 10 in ter sedem žag za jermenik z napisom »Koli & Cie Remscheid. v prvo nadstropje gradu. Ti stranski prostori so do-sedaj služili deloma za drvarnice, deloma pa sploh niso bili izrabljeni. Obenem s sedanjimi stranišči odpade v Grajski kleti tudi vmesna stena, ki je sedaj ločila točilnico od glavne restavracijske dvorane. Na ta način bo ta dvorana znatno povečana. V ozadju, kjer je sedaj točilnica, se bo zgradil moderni restavracijski bufet s točilno mizo in blagajno. Na vzhodni strani restavracijske dvorane se preurejajo dosedaj neizrabljeni stranski prostori v restavracijsko klet. V zvezi z odstranitvijo stranišč bo treba zgraditi tudi nekaj novih obokov, ki bodo nosili tla muzejske dvorane, ki leži nad Grajsko kletjo. Druga etapa preureditvenih de! bo končana predvidoma na jesen. Z njo bo završena v glavnem adaptacija mariborskega gradu v muzejske namene. Novi muzej bo dobil s temi deli poleg razstavnih prostorov tudi pisarne, razne oddelke za laboratorijska dela, stanovanje za hišnika. Restavracija v Grajski kleti bo pridobila poleg moderniziranih restavracijskih prostorov tudi lep gostilniški vrt na grajskem dvorišču. Sledila pa bo potem tretja etapa, ki predvideva ureditev grajskega stopnišča ter ureditev reprezentativne grajske dvorane z restavracijo kipov in slik. Ti prostori pa ne bodo v zvezi z muzejem, ker bodo služili mestni občini v reprezentacijske namene. * _m Oglase za velikonočno številko »Slovenca«, kj izide v soboto zjutraj, sprejema uprava »Slovenca« na Koroški cesti do četrtka opoldne. — Manjši oglasi se lahko oddajo tudi še do petka opoldne. »Slovenec« bo za Veliko noč izšel v veliki nakladi, zato bodo oglasi v tej številki imeli poseben uspeh. m Zadnji versko-obnovitveni govor bo drevi ob 8 zvečer v cerkvi sv. Alojzija. Govori spiri-tual A. Karo. Gospodje, izobraženci, vabljeni! m Iz dežja pod kap. Iz vrst mariborskih čebelarjev smo prejeli: »Na občnem zboru Zveze čebelarskih podružnic za bivšo mariborsko oblast, je bilo sklenjeno, da se prenese sedež zveze v Maribor. Pri volitvah je bil za predsednika zveze izvoljen učitelj, ki stanuje v Radvanju pod Pohorjem. Ker je po pravilih zveze sedež društva tam, kjer se nahaja predsednik, so člani-čebelarji prišli z dežja pod kap, ker imajo čebelarji uro hoda do svojega predsednika in sedeža svojega društva. To nevšečnost bi bilo treba popraviti z izrednim občnim zborom.« m Tegovine na veliko soboto. Na veliko soboto ostanejo mariborske trgovine odprte do 5, le delikatesne trgovine smejo biti odprte do 7 zvečer. Kupujoče občinstvo se naproša, da si f>reskrbi svoje potrebščine pravočasno, ker so predpisi o zapiranju trgovin zelo strogi. Združenje trgovcev v Mariboru. Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva!_ m Ljudski oder. Drevi ob osmih na odru sestanek. m Mestno tržno nadzorstvo sporoča, da bo po sedanjem tržnem redu ta teden le en tržni dan in to na veliki četrtek. m Mariborski ioto-klub je imel občni zbor v ponedeljek zvečer. Ugotovljen je bil lep napredek kluba, izvolili 60 tudi nov odbor z inž. Viktorjem Vičičem na čelu. m Sveže namočeno polenovko dobite postne dni v trgovini Skaza, Glavni trg (rotovž). m Mariborski vrtovi v cvetju. Dva dni imamo šele v Mariboru toplo pomladno vreme, pa je že to zadostovalo, da so se breskve in marelice na prisojnih krajih odele v cvetje. Sedaj je naravnost krasen pogled na cvetoče mariborske vrtove, ki so skoraj vsi zasajeni s tem sadnim drevjem. Tudi lastovice so se že pojavile, prav tako so priletele že druge ptice selivke. m Elegantno in dobro Vas obleče Franc Cverlin v Gosposki ulici 32. m Upravičeno razburjenje povzroča med Mariborčani filmski žurnal, ki ga sedaj predvaja »Grajski kino«. Samo marširanje vojaških čet, pa brnenje vojnih letal itd. se kaže. Oblasti bi storile dobro, če bi predvajanje takih žurnalov prepovedale. m Strahovit ugriz. V bolnišnico so pripeljali 30-letnega hlapca okrajnega cestncga odbora Fr. Kušerja. Kušerja je ugriznil konj v levo roko s tako sila da mu je na dveh mestih zdrobil kost. m Vlom v župnišče. V nedeljo dopoldne, ko so župnik J. Lampret in v6a služinčad bili v cerkvi, so trije vlomilci obiskal župnišče pri Sv. Miklavžu pri Slovenjem Gradcu. S sekiro in z lestvijo so si utrli pot v župnišče, pokradli nekaj denarja in napravili precej škode, skupaj okoli 1000 din. Ko 6e je služkinja prav vrnila iz cerkve, je vse tri vlomilce zasačila v župnišču Poklicala je takoj na pomoč farane, ki so prihajali iz cerkve. Orožniki so vlomilce: Franca Ulriha, Mirka Orcšnika in Ivana Bradača aretirali. m Pri jedi ga je zadela kap. Na Meljski c. 65 je umrl od kapi 84-letni prevžitkar Jurij Tergles. V ponedeljek zvečer je prišel s sprehoda, ko pa se je usedel k večerji, je nenadoma omahnil pri mizi na tla. Zadela ga je 6rčna kap. Gledališče Četrtek, petek in soboto: zaprto, Celje c Celjski oktet priredi v ponedeljek, 17. aprila, v mali dvorani hotela Union pevski koncert pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Cererja. t Razprava pruli morilcu Zalmkovšku še vedno ni razpisana. Sodišče se je namreč obrnilo na neko sodišče v Nemčijo j>o informacije o Zabukovšku. c Zgodaj jo začel. V Pečovniku pri Celju se jo dogodil primer, ki je vzbudil jiozornost j>o vsej okolici. Neki 12 letni fante, katerega vidimo prav pogosto potikati se po mestu in okolici, so je spil s 10 letnim sinom najemnika Caterjem Maksom. Fanta sta se spoprijela in se prav |>ošteno pretepala. 12 letni fante je pograbil nož in z vso silo mahal jx> Maksu ter ga tudi ranil v levo dlan. Ca-terja so morali prepeljati v celjsko bolnišnico. c Ogenj v strehi, pridite gasit! V Laškem je bil misijon. Dopisnik »Nove dobe« se je obregnil vanj s jiripombo in trdnim skle[>oiii, da »niiprerl-njakarji« ne bodo šli v cerkev in zrejo s pomilovanjem na take stvari. Pa je misijonar s prižnice posvaril ljudstvo pred pogubno »nacionalno vzgojo«. Sedaj pa jo polom. Da se je le zdrznil. Mar bi raje tiho in kot duhovnik mirno gledal, kako prede hudič svoje mreže med ljudstvo. Da veste: Samo »naprednjakarji« lahko govoro in izzivajo, drugi pa molčite. c Tiskovna toSba Gostilniške pivovarno Laško proti dr. inž. Gvidu Maycrju. Na okrožnem sodišču v Celju bo v kratkem razprava o tiskovni tožbi Gostilničarske zadruge d. d. Laško proti industrial-cu dr. inž. Gvidu Mayerju. Meseca februarja je namreč industrijalec dr. Mayer izdaj posebno okrožnico na delničarje GPL, v kateri je najprej odgovoril na okrožnico, ki jo je izdala GPL, nato pa je navedel nekaj trditev, zaradi katerih je družba vložila tiskovno tožbo. Včeraj je preiskovalni sodnik zaslišal več prič, med temi ludi nekaj delničarjev GPL. Ptuj Veličastna verska manifestacija. Poročali smo že o sv. misijonu v župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju. Nepozaben pa bo ostal vsem v spominu večerni zaključek sv. misijona v nedeljo zvečer. Ko se je ob 6 zvečer zadnjič oglasil misijonski zvon, je bila cerkev natlačeno polna. Na prižnico je stopil p. Odilo, ki je imel zaključni govor. Nato se je pričela veličastna rimska procesija z Najsvetejšim, ki ga je nosil g. prošt Ivan Greif. Za križem so šli najprej šolski otroci, nato možje in fantje. Sledile so žene in dekleta, nato pevsko društvo »Cecilija«, duhovščina z Najsvetejšim in zopet žene in dekleta. Procesija je bila dolga približno kilometer in je sestojala iz samih štiristo-pov. Lahko trdimo, da je bilo v procesiji najmanj 6000 ljudi. Ko je zadnji del ljudi komaj odhajal z minoritskega trga, je bil začetek že zopet na trgu. Ko so se vsi verniki zbrali na Minoritskem trgu pred Marijinim spomenikom, vsi z bakljami v rokah, tako da je vsa množica sličila ognjenemu morju, je bila najprej obnovitev krstne obljube. Sledil je blagoslov z Najsvetejšim, nakar je g. p. provincijal Gracijan podelil papežev blagoslov. Z zahvalno pesmijo je bila veličastna manifestacija končana Muzejsko društvo v Ptuju je imelo svoj redni občni zbor, ki ga jo vodil gimnazijski ravnatelj v pokoju dr. Josip Komljanec. — Predsednik se je spomnil umrlih članov: Skrabarja, Orožna, Denga in pred kratkim umrlega prelala dr. Frana Kova-čiča iz Maribora. O novih pridobitvah muzeja in o delu v preteklem letu je obširno poročal tajnik, učitelj Al. Sinodič. Blagajniško poročilo pa je podal nadzornik v pokoju Gorjup. Bilanca izkazuje precejšen prebitek. Pri debati se je v glavnem govorilo o vinarskem muzeju, ki bo edinstvena ustanova v državi. V ta namen bodo preuredili stari stolp v mestnem parku. Poudarjala se je nujnost, da se z deli čimprej začne, tako da bo uslanova ob priliki proslave 700 letnice minoritskega samostana že lahko izročena svojemu namenu. Dol. Lendava Siromašna kuhinja jc končala za to sezono 6voje karitativno delo; brezplačno toplo kosilo dobijo zanaprej 6amo še najrevnejši otroci in sirote. Pod vodstvom g. kateheta Verbajnška Janka in oskrbovana od tuk. šolskih sester, je razdelila ta javna ustanova v teku petih mesecev dnevno med 152 revnih šolarjev 16.480 toplih kosil. Da je zmogla to ogromno delo, gre v prvi vrsti zahvala poleg domačim privatnim dobrotnikom tuk. g. narodnemu poslancu dr F. Klaru, ki jc ponovno iz-posloval pri oblasti lepo podporo v ta namen. Tržič Poslanec Brodar med svojimi volivci. Na cvetno nedeljo se je pripeljal na krajevni sestanek JRZ v Tržiču naš poslanec Janez Brodar. Ko ^o ga možje in fantje zagledali na naših ulicah, so v hipu napolnili prostorno dvorano Našega doma, kjer je bil sestanek po deseti sv. maši. V poljudnem govoru in pomenku nam je gospod jio-lancc lepo razložil politični položaj. Hvaležni smo mu /a obisk in veseli sino, da imamo zopet jioslanca, ki rad j>ride med nas in se zanima za vse naše zadeve. Pomanjkanje deviz čuti hudo tudi naša predilnica. Delovni čas je morala že skrčiti. Ni vel selo tega podjetje in še manj delavci v predilnici, ki s svojim zaslužkom najbolj vplivajo na vse go-spodarsko življenje Tržiča in vse okolice. Bog daj, da bi bila zadeva deviz kmalu urejena. Gospod Svengali se mudi že nekaj dni v Tržiču. Dva večera so mu oboževatelji že napolnili dvorano, mnogi ga pa iščejo še na stanovanju. Nekateri pravijo, da je vse to ludi znak časa in kraja! Gorja Občinski odbor Rdečega kroiža v Gorjah je zaključil v nedeljo samarijanski tečaj, kateri je trajal od 22. februarja do 2. aprila. Tečaj jo vodil g. Franc Pikelj, učitelj v Gorjah, predaval pa jo g. dr. Benedik, zdravnik na Bledu. Na zaključnem predavanju, kateremu je prisostvoval tudi okrožni zdravnik g. dr. Slivnik iz /'ndovljice, so tečajniki polagali iz|>ile in tečaj jo dobro uspel. V nedeljo po jutranji maši je bil v Gorjan-skeni domu občni zbor kraj. org. JRZ v Gorjah, katerega se jo udeležilo lepo število Članov in prijateljev. Na občnem zboru ie poročal tudi c. poslanec dr. Šinaid. — Pojioldne j>o lilanijah i>a jo bil občni zbor Hranilnice in posojilnico v Gorjah kateri je pokazal, da je zavod v preteklem lotu zelo napredoval. Izplačal je svojim vlagateljem nad 700.000 din vlog, prejo! pa jo novih vlog ln nekaj manj. Tudi manjša posojila jo zavod /o dovolil. Sedaj obrestuje hranilnica novo vlo^re po 4% in jih izplačuje na zahtevo takoj, zato j>ri-poročamo vsem, naj brez skrbi vlagajo svoj derar v naš zavod, kalori jo tnko trden, da ga nili najtežja kri/.a ni niti malo omajala. Denar doma nn-ložon, bo v dobiček in dobrobit le našim domaČim potrebam, Napoleonov lastavonoša prosi za ogenj. Pri nekih jahalnih tekmah v Franciji so priredili tudi revijo »Francoska vojska v stoletjih«. Pri skušnji je fotograf ujel ta prizor, ko zastavonoša iz Napoleonovo vojske prosi sodobnega francoskega vojaka ognja. Ce bi ga videl Napoleon.,,, KULTURNI OBZORNIK Ivan Zoreč: Iz nižav in težav Pot ubožnega slovenskega dijaka Vojakom naproti! Mladina v predmestju Madrida je vesela vdrla po ulicah, da čim prej vidi pri« hajojočo vojsko, ki je napravila konec neznosnemu stanju pod rdečimi. Zadrega lifvanske mornarice, ko so Nemci zasedali Memel Memel (po litvansko K I a j p e d a) je bilo edino pristanišče Litve. Pogajanja za odstop tega pristanišča z zaledjem Nemčiji so se razvijala tako hitro, da iitvanska mornarica niti ni^utegnila umakniti se pravočasno iz pristanišča. Memel je gospodarja zamenjal prav za prav istočasno: ko so ga litvanske ladje zapuščale, so nemške ladje že plule v pristanišče, v zraku pa so brneli težki bombniki, za ladjami so na obzorju prihajale še druge in v zraku so na obzorju prihajala nova letala. Kakor so se Litvanci umikali izpred oči, tako je stopal pred oči novi gospodar, ki se je predstavil z izbranimi silami svoje vojske. Litvanska ladja »Predsednik S m e t o n a«, ki je bila namenjena v Memel, se je le nekaj ur pred zasedbo usidrala pred mestom Libau, ki pa še ni izgrajeno v pristanišče. Prvotno je nameravala spi alje obpluti Memel in se umakniti v edino večje poljsko pristanišče G d a n s k , pa ji je zmanjkalo kuriva, da bi si pa dopolnila zaloge v Memelu samem in potem odplula, je bilo pa že prepozno. Ko so nemške čete že korakale v Memel, so bile v pristanišču še tri litvanske lad je: »K a u n a s«, »U t e n a« in »S z a u 1 i s«. Točno ob 12 so vse te ladje dobile povelje, da odplujejo iz pristanišča na odprto morje. »Kau-nas« in »Utena« sta odpluli v Gdansk, »Szaulis« pa je — tudi zaradi pomanjkanja kuriva -r odplul pred mesto Libau. Zvečer 21. marca je litvansko moštvo videlo oddelek nemških bombnikov, ki so obletovali obalo. Kmalu za njimi so se na obzorju pojavile prve nemške vojne ladje v bojni vrsti, v majhni razdalji za njimi pa je plulo proti Memelu 15 vojnih ladij, med njimi tudi »Deutschland« s kanclerjem Hitlerjem na krovu. Nemška poveljniška ladja je s svetlobnimi znamenji vpraševala po imenu litvanskih ladij, pa kapitan Krikstopaitis ni dal odgovora, ampak molče plul naprej proti Gdansku. Iz Gdanska bodo litvanske ladje odplule v Antverpen. Poveljstvo litvanskih ladij je ta hitra spre-* memba spravila v precejšnjo zadrego, ker ladje so bile vknjižene v Memelu (Klajpedi) kot matičnem pristanišču in ko je Memel prevzela Nemčija, bi morale tudi ladje po mednarodnem pomorskem pravu izobesiti nemško zastavo. Pomagali so si na ta način, da so ime matičnega pristanišča »Kla.jpeda« v naglici izpremenili v »Svetyje«, kjer bodo litvanske ladje za naprej vknjižene. Tako so obdržale litvansko zastavo. (Svetyje je novo pristanišče, ki ga je Litva gradila že prej, pa bo morala sedaj zaradi no« vega položaja še bolj pohiteti.) > ^^^ H T Mohorjeva knjižnica, zv. 101. Str. 41). Ivan Zoreč, pisatelj znane triralogije o belih menihih, je že nekaj let sem priobčeval v Mladiki neke vrste avtobiografski opis šolanja slovenskega dijaka, ki se iz svojega siromaštva rine naprej ter dozoreva v slovenskega pisatelja. V slovenski književni zgodovini imamo že dva primera opisov dijaškega življenja, oba že klasična na svoj način, namreč Aleševčevo veselo storijo »K a -ko sem se jaz likal«, ter Debevčeve kulturnozgodovinsko zanimive »Vzore in bo-j e«. Če je prva hudomušno pisana zgodba dijaških dni, težav in stradanja, pa tudi veselja in burkastega življenja, jedko ironije in borb med nemškutarijo in v slovenski kulturni krog rastočim slovenskim dijačkom, samostanskim mucom, ima druga zanimivejšo kulturno-zgodovinsko ozadje: pri Debevcu vidimo, kako dijak rase razumsko, kako se vglablja v duhovno bogastvo vseh dob, v domače in tuje klasike, kako se mu nabira bogastvo in spoznanje in utrjuje tudi notranja orientacija sama, da se vzdrži v veri matere v času napredujočega liberalizma in skepticizma. V Vzorih in bojih smo priče raznim proslavam, navdušenim govorom, pogrebom slavnih mož pa tudi portretom živečih kulturnih delavcev, vse pa v obliki pisem, ki jih sin piše svojemu očetu, učitelju. — Zoreč je s svojo avtobiografijo strnil ob slovenski predhodnici v eno ter podal podobno delo, ki ima precej Aleševčevih potez, še več Debevče-vih: Aleševčevih v tem smislu, da mu je v osnovi rast otroka iz siromašnih razmer, da se more riniti po dobroti ljudi naprej ter da je v središče svoje usode postavil boj z nemščino, pa tudi dijaško nagajivost na novomeški gimnaziji, ki je postala usodna za njega in je eden njegovih najlepših spominov na dijaštvo; Debevčevih pa v prizadevanju, da se ohrani med tedaj rastočim in modernim ateizmom in socialno demokracijo v veri matere ter da z vso voljo hoče dijak zrasti v slovenskega kulturnega delavca, pisatelja. Zato je v tem opisu toliko srečanj s slovenskimi kulturnimi delavci, prijateljstvo s Kettejem, Golarjcm, Petru-ško... tudi z Detelo in stikov z »Zadrugo« itd. Toda Zorčeva zgodba je ostala po slogu in vedrosti bolj na Aleševčevi straui ter pomeui vesel in za Dr. A. Trstenjak! Fenomenologija in ontologija Fenomenologi jo je vpeljal v filozofsko literaturo Lambert (1764). Z njo so se bavili v različnih smislih tudi Kant, Hegel, Ilamilton in Hart-mann, deloma Hegel in Francoz Delbos. Največji razmah pa je dobila šele s Husserlom, ki ji je sploh posvetil vse svoje življenjsko delo na filozofskem polju. O n t o 1 o g i j a pa more iskati svoje začetke prav pri Aristotelu. Tudi skolastiki so delali mnogo na njej. Po Baconu in Claubergu se je z ontologijo največ bavil VVolf. O obeh teh strujah nam je preteklo soboto predaval v Filozofskem društvu mladi profesor filozofije dr. Anton Trstenjak. Prikazal je rezultate sodobne in polpretekle nemške filozofije na teh področjih, jih analiziral s svojim svežim in ostrim filozofskim duhom in jih vzporedil s smerjo tomistične filozofije. Dovoljujemo si tudi izraziti mnenje, da smemo po izkazanem načinu dela upati pri dr. Trstenjaku še na vrsto pomembnih uspehov na slovanskem filozofskem področju. Predavanje je bilo na lepi znanstveni višini in je nudilo strokovno izobraženemu poslušalcu velik užitek. Poskušali bomo nakazati iz tega predavanja nekatere misli, ker se abstraktno teoretična vsebina zelo upira zgostiti v navaden člankarski referat. Zelo dobro so bile tudi nakazane možnosti premostitve ontologije in fenomenologije. Povedal je, da ima fenomenološko utemeljena ontologija mnogo skupnega z aristotelsko tomistično ontologijo, ker imata obe za svoj predmet tudi že transcendentni svet sam na 6ebi in ker imata v čutnem dojemanju skupno spoznavno-teoretično izhodišče in ker vidita obe bistvo spoznavnega deja v intencionalno-sti. Nadaljnja njegova teza je, da fenomenološko bistro oglerije ne nasprotuje tomističnemu pojmovanju resnice. Prav tako se znajdeta fenomenologija in tomistična filozofija na skupni točki s tem, da obe vidita zadnji kriterij resnice v evidenci. Fenomenologija s svojim statičnim značajem odgovarja le na vprašanja istosti, protislovja, zadostnega razloga, popolnoma zanemarjen pa pusti problem vzročnosti, na vpratianje: zakaj? odkod. Prava ontologija je resnična obogatitev metafizike, ki se je pri nekaterih filozofih zaradi napačnih spo-znavnoteoretičnih primesi spremenila v mistiko. Fenomenologija do sedaj še ni dosegla stopnje predkantonske ontologije bitja, z ozirom na njegovo bistvo in eksistenco, končno in neskončno. Dosedanji sistematični poizkusi prehoda iz fenomenologije in ontologije pa so se izgubili v iraciona-lizmu. čas št. 6-7 Na uvodnem mestu prinaša ta najboljša slovenska katoliška publicistična revija za vsa vprašanja življenja članke urednika I. F. o novem papežu »Tu es Petrus«, kjer ne govori toliko o papežu samem temveč o papeštvu in njegovi funkciji v religioznem življenju pravega kristjana: »Za katoličana ni do smrti Pija XII. resnične religioznosti brez živega odnosa vere v najvišjo, polno oMast Pija XII., v Cerkvi Kristusovi. Ta cerkve-nost spada k bistvu naše religioznosti, razmerja do Boga, našega krščanstva, razmerja do Kristusa. Tako je ta cerkvenost, vera v oblast Pija XII. zvestoba do njegove besede in zapovedi, tudi kriterij resnične vernosti vsakega katoliškega kristjana in zanesljivo znamenje, da gre po živ-ijenski pot' ™ Kristusom k Bogu.« Univ. prof. dr. Andrej Gosar je v posebnem članku razjasnil pojem »socialna pravičnost«, kakor ga rabijo papeževe okrožnice. Papež Pij XI. je namreč v svojih dveh glavnih okrožnicah »Quadrage-,imo anno« in sDivini Redemptoris« močno postavil v ospredje pojem socialne pravičnosti. Posebno >iauk o pravični plači je podpri in utemeljil predvsem glede na socialno pravičnost, tako da zavisi v tej zvezi praktična rešitev mezdnega vprašanja / največji meri od tega, kako to pravičnost pojmu-emo in kaj razumemo pod tem izrazom. In nje-■ova razprava skuša prinesti v ta problem jasnost er ugotavlja, da je pojem socialne pravičnosti na ini strani znatno širši od legalne pravičnosti, na Irugi strani pa je tudi ožji od nje in na mejnem lodročju se z njo deloma celo križa. Mladi znanstvenik Ivo Pirkovič je napisal razpravo o dvojnosti fizikalnega sveta, ugotav- čuda v jeziku jedrnat opis križeve poti dolenjskega dijaka, ki že razmeroma star gre v ljubljanske ljudske šole, potem v gimnazijo v Novomesto, kjer pride v stik k Kettejem, in odkoder ga ravnatelj Detela izključi zaradi »protiverskega mišljenja«, kakor je stalo v odhodnici, v resnici pa zaradi nedolžne dijaške zabave, na kar gre v Ljubljano, se tudi notranje umiri, dočim je v Novem mestu nihal med ateizmom in socializmom, pa se ob materi oklene še bolj njene njene vere (to so najlepši deli v knjigi!), dokler ga vojaštvo ne iztrga iz šole in mu odmeri o>ugačno življensko pot. S tem pa se ta dijaški opis, razdeljen po raznih etapah v simbolno pomembne oddelke: Somrak, Svitanje in Zarja, tudi konča. Zorčev spis je svojevrstno literarno delo: ni povest in ni suhoparen opis, temveč literarna avto-biografija, ter se približuje kramljanjem v slogu Aleševca, pa miselni in besedni jedrnatosti Mencingerja. Podaja manj humorja in burkastega življenja kot Aleševec, pa ima zopet več duhovno nazornega ozadja, toda manj kulturno zgodovinskega gradiva, kakor Vzori in boji. Je nekako na sredi tudi po pomenu, je pa odlično delo v opisovanju posameznih dogodkov in razfioloženj, kot so na pr. prihod v Ljubljano, materin vpis v šole in njena skrb ob inalopobožnem dijaku, še bolj pa ob izključenju. Plastične so oznake posameznih oseb, kakor prof. Marinka, učitelja Crnologarja, prepa-randistov, mlekaric, predmestnega krčmarja, Ven-cajza in čitalniškega življenja itd. itd. Na mnogo straneh je tako klen in jedrnat ter pristen, da bo njegov opis dijaškega življenja prišel gotovo v čitanke ter bo tako delil slavo s svojima predhodnikoma. Toda kakor sta ona dva bila vedno zelo brano čtivo našega dijaštva in vsega občinstva, bo tudi Zoreč hvaležno berilov sakemu, zlasti pa vsem tistim, ki ljubijo lep slovenski jezik, nazornost in svojevrstno dolenjsko pobarvanost. Z njim je prišel Zoreč v družbo svojih velikih dolenjskih mojstrov jezika ter bo njegov opis dijaštva vplival najbolj s svojim slovenskim poudarkom: če hočeš biti pisatelj, moraš biti zakoreninjen v jezikovno bogastvo svojega kraja ter moraš ljubiti vse, kar je v zvezi z narodom. To je poleg druge vzgojnosti najglobokejša ideja tega zdravega dela. td ljajoč, da je fizikalna resničnost fcorpuskularnega in valovnega značaja. Nato podaja razlago atoma po Ruthefordu in Nielsu Bobru ter izpolnitve, ki jih je v njuno razlago prinesel Sominerfeld, razlaga novejše pojmovanje korpuskularnega atoina ter valovnomehanske podobe atoma, njuno medsebojno razliko ter lastnosti enega in drugega sveta. Univ. prof. dr. L. E h r 1 i c h nadaljuje s svojo razlago in kritiko razvojne teorije, kjer podaja razvoj rastlinstva in živalstva po Bevku in Poljancu, kot vprašanja, na katera ima odgovarjati evolucijska teorija, podaja dokaze za razvojno teorijo, se vprašuje, če nastajajo še danes nove rase, pasme in celo nove vrste (species), ter ugotavlja, da mutacije izhajajo iz notranje deterr minacije ali preadaptacije ter se ustavi pri dedič-nosti, ki jo bo v nadaljevanju skušal prikazati v luči novih znanstvenih raziskovanj. — E t b i n Boje pa je napisal članek o karitativnosti in narodnosti, ki posega v narodno-peda-goški problem ljubezni do bližnjega ter vprašanje malega naroda, ki se ne more ohraniti v borbi za obstanek s fizično silo, temveč smo še posebej poklicani, da se ohranimo z duhovnimi silami. »Temu vzoru se moramo približevati, vzoru duhovne narodne obrambe, h kateri bo bistven del prispevalo nedvomno tudi karitativno delo med. nami.« To so razprave, ki jih Čas prinaša v tej svoji številki. Poleg tega pa je zelo bogat tudi oddelek, kjer so ocenjene knjige iz raznih področij, tako iz "filozofije in religije (Veber: Nacionalizem in krščanstvo, Oraženi: Naša župnija, Snoj: Križem po Palestini), iz zgodovine in zemljepisa (Kočevski zbornik, Ob 20 letnici Jugoslavije), iz pedagogike (Pedagoški zbornik, Prihoda: Ideolo-dija nove didaktike, A. Žerjav: Sodobni zgodovinski pouk), iz sociologije (Pirc-Baš: Socialni problemi slovenske vasi) ter iz umetnosti in leposlovja (Dela Otona Zupančiča, Karlovšek: Umetnostna obrt, Jalen: Cvetkova Cilka, Sonja Sever: čevljarček Palček, Salten: Bambek ter Bessieres: Puščava bo cvetela). V Zapiskih jx>roča prof. Jan-žekovič o pokojnem prelatu dr. Kovačiču kot filozofu, v Ojionibali pa pišejo Bogo Grafenauer, T. Čokan in urednik. — Revijo, ki stane letno 60 din. najtopleje priporočamo slovenskemu iz-obraženstvu. Cerkveni Glasbenik V 3. in 4. številki Cerkvenega glasbenika je zbral urednik Stanko Premrl prav mikavno gradivo. Po spominskih mislih na pokojnega sv. očeta Pija XI. priobčuje dr. Fr. Kimovec prvi člen svojih, za daljšo dobo napovedanih razmišljanj o ljudskem petju, ki se ga verniki oklepajo z vedno večjo vnemo, za kar bodo taka poljudna razmišljanja, podprta z vsakdanjimi zgledi, velikega pomena. — Dr. J. Čer in je predal javnosti zoj>et člen svojih tehtnih raziskavanj o slovenski pesmi« osvetljeni tja do po možnosti najdavnejše preteklosti. Tokrat obdeluje znano pesem »O pridi, sveti Duh« (»Veni S. Spiritus«), ki ji odstre z ozirom na besedilo in na melodijo davno izhodišče, prikazujoč njeno metamorfozo v različnih podobah. Spis je znanstveno trdno osnovan, opirajoč se na dejstva in dokaze — in se bo nadaljeval v prihodnjih številkah lista. Veliko vrednost bi imelo za slovesko glasbeno znanstvo izdanje celotne razprave, ki jo hrani autor še v rokopisu! — V na-dal jneni priobčuje Iva Klemenčeva nekaj »misli oh letošnji prvi dvojni številki »C. Gl.« — Po objavi smernic za petje ob kongresu Kristusa Kralja je objavljen spis o tpomenu glasbe za vzgojo naroda«; v njeni se dr. Dragotin Cvetko poglablja v bistvo te svojevrstne umetnosti, skuša orisali njen učinek na človeka in iz vsega potegne sklepe o nujnosti glasbene vzgoje za pravilno in organsko narodovo rast. — Stanko Premrl priobčuje bogati seznam skladb Ivana Pogačnika, znanega organista in skladatelja pretežno cerkvenih skladb. — V ostalem slede poročila o seji Cecilijinega društva, o organistovskih zadevah, o koncertih doma in drugod in še marsikaj. Glasbena priloga prinaša več zborov, namenjenih značaju in obredju velikega tedna. Vse pesmi so vsaj v glavnih sestavinah postavljene na tradicijo in so tedaj po tonski zgradbi ušesu hitro dostopne. Tako Tomčev moški zbor »Ko je stopal Gospod« — in podobno tudi trije zbori dr. Franceta K itn ovca (»Množice gredo«, -.Tvoje čem trpljenje peti«, »Postna«), ki dihajo pri tem Po športnem svetu 140 km na uro — na smučkah V navzočnosti italijanskega prestolonaslednika je bivši Avstrijec Leo Gasperl, ki je že dolgo zaposlen v Italiji kot smučarski učitelj, prevozil v Cerviniji (Severna Italija) 1500 m dolgo progo, ki je imela 500 m višinske razlike, v času 39 sekund. Navedena hitrost odgovarja 140 km na uro. Doslej je imel Gasperl kilometrski rekord s 136 km na uro. Tudi v Cerviniji je imel posebno opremo. 50 Fincev si je priborilo 69 zlatih olimpijskih kolajn Organizacijski odbor za prihodnje olimpijske igre je sklenil razstaviti v posebnem poslopju vse zlate kolajne, ki so si jih priborili finski športniki na olimpijskih igrah. Po statistiki, ki so jo sestavili Finci, si je 50 finskih športnikov osvojilo od leta 1906. do leta 1936. 69 zlatih kolajn. K temu je treba prišteti še 37 srebrnih in 38 bronastih kolajn. Najstarejši finski športnik, ki si je priboril zlato kolajno je Werner Jaervinen, ki bo prihodnje leto že 70 let star. Leta 1906. je namreč zmagal v metu diska. Pavao Nurmi je priboril Finski nič manj kakor 9 zlatih kolajn, in sicer tri v tekmi moštev ter šest kot posameznik. 69 kolajn, ki so jih pridobili Finci, so porazdeljene na posamezne športne panoge takole: Lahka atletika 37 Rokoborba 21 Hitrostno drsanje 5 Smučanje 2 Umetno drsanje 1 Boks 1 Telovadba 1 Umetnost (literatura) 1 Skupaj 69 Anglija : Škotska 15. aprila. Tim za Italijo, Jugoslavijo in Romunijo Anglija je že postavila svojo postavo za tekmo s Škotsko, ki bo dne 15. aprila v Glasgovu, Škotska bo pa to napravila nekaj dni pozneje. To srečanje bo obenem glavna preizkušnja angleških igralcev, ki bodo nastopili 13. maja v Milanu proti Italiji in nato v Belgradu in Bukarešti. Zaenkrat se ve samo za nekatere igralce, ki pojdejo na turnejo na kontinent, dočim bo odločitev za ostale padla šele kasneje. Vesti, da bi bil na angleško nogometno zvezo od pristojne strani izveden pritisk, da odloži turnejo na kontinent zaradi neugodne mednarodne politične situacije, se demantirajo in bo najboljša angleška enajstorica prišla v Italijo, Jugoslavijo in Romunijo. Nov angleški rekord na 25 milj F. Hamer je postavil nov amaterski rekord Angleške v maratonskem teku na 25 milj. Za ome- neko ljudsko občutje. — V utrjeni snieri se giblje tudi »Hvalnica Kristusu Kralju«, ki jo je slovesno zaokrožil Stanko Premrl — in podobno »Velikonočno« Gustava R a k u š e, ki ljubi zvočno na-trpanost. V. R. njeno progo je rabil 2 uri, 29 minut in 5 5/e 6ek, Ta rezultat je za 24 sekund boljši od dosedanjega rekorda, katerega je postavil pokojni Hary Grin. Ker je bilo zelo mrzlo, sta od sedmih tekmovalcev prišla na cilj samo dva. Čehi bodo še igrali za Srednjeevropski pokal Kakor je izjavil predsednik mednarodnega odbora, bo za ta pokal tekmovala tudi češkoslovaška poleg Italije, Švice in Madžarske. Prva tekma med Madžarsko in Švico bo prihodnjo nedeljo v Curihu. Velike spremembe v češkem nogometu Na Češkem so uvedli nova nogometna pravila, ki stopijo v veljavo na dan 1. maja t. 1. Glasom teh pravil morajo postati vsi češki profesionalci dne 1. maja amaterji. Pripominjamo, da je na Češkem nad 500 poklicnih nogometašev. Punčec pozvan k vojakom Naš teniški prvak Punčec je pozvan, da s 15. t. m. nastopi 6voj obvezni rok v kadru. Rekord nemškega dvigača V Luebecku je dvignil nemški težkoatlet srednje kategorije Wagner iz Essena v olimpijskem troboju 372,5 kg, s čimer je postavil rezultat, ki doslej v Nemčiji še nikdar ni bil dosežen. Plavalni dvoboj Berlin : Kopenhagen 75:62 V plavalnem dvoboju med Berlinom in Kopen-hagnom, ki je bil že sedmi, so zmagali Berlinčani z rezultatom 75:62. Berlinski plavači so bili boljši od svojih nasprotnikov, dočim so bile danske pla-vačice boljše od svojih konkurentinj. Snežne razmere Porotilo Tu jsko prometnih zvez v Ljubljani in v Mariboru. SPD in JZSZ z d»e I. aprila 1939: Planica-Slatna 870 m: 8, delno oblačno, 15 cm snega, srenee. Planica-Tamar 950 m: 8, delno oblačno, 70 cm enega, srenee. Peč-Petclinjek 1110 m: 8, delno oblačno, 70 cm snega, srenee. Peca 16H m: —3, delno oblačno, 80 cm snega, srenee. Razpis Smučarski klub Celje razpisrje tekmo v velesla. lomu na Velikonočni ponedeljek, dne 10. aprila t. 1. v Savinjskih planinah. Tekmovanje se vrši na ca. 3500 m dolgi progi iz Savinjskega sedla na Okrešelj. Na.Velikonočno nedelio je proga mnrkirnua in odprta za trening. Start ob 10. uri. Pravico starta imnjo vsi verificirani tekmovalci JZSZ. Tekmuje so po pravilih JZSZ. Prijavnine ni I Prijave za tekmo naj se pošljejo najpozneje do 8. aprila t. 1. na na.slov Erwin Oračncr, Celje, tvrdka G. Sti-ger. — Žrebanje startnih številk se vrši na Velikonočno n od nI jo, dne 1. apriln t. 1. ob 20 zvečer v Frisehnufovem domu. — Prvoplasirani tekmovalci prejmejo praktična darila in častne diplome. Prvi trije tekmovalci Smučarskega kluba Celje se posebej nagradijo. Objava rezultatov In razdelitev dnril se vrSi na dan tekmo opoldne v Frisrhaufovom domu Frisehaufov dom Je odprt in oskrbovan od R. do lfi. aprila t. 1. Morebitno odpoved tekmo objavimo dva dni proj na tem mestu. — Smučarski klub Celje. ZDK TTETjOVAPNA URA za sodnice v sredo odpade, prav tako tudi odbojka v četrtek. »Semana Santa« (veliki teden) je v Španiji ie stoletja najslovesnejši del leta. V vseh mestih eo v tem tednu procesije in obhodi, kakršnih ni nikjer drugod na svetu. Svetovno znani so obhodi v Sevilli, ki so si pridobili svetoven sloves in jih hodijo gledat tujci z vsega sveta. V dobi državljanske vojne so seveda te slovesnosti stopile precej v ozadje, ni pa dvoma, da bodo Španci za letošnjo Veliko noč vse te svoje starodavne običaje obnovili. V njih se kaže versko navdušenje, kakor ga doživlja vročekrvni Španec in ki, ga tuji.opazovalec, težko doume. Le obnašanje sodelujočih in velike množice gledalcev mu dajo slutiti, kaj se ob teh prizorih v duši Španca dogaja. Brez njih ne bi bilo Velike noči, zato bomo razumeli navdušenje španskega prebivalstva, ki ga je pokazalo ob koncu državljanske vojne, ker sedaj se bo spet obnovila Špancu domača tradicija. Značaj velikemu tednu dajejo v Španiji bratovščine (confradias), ki izvirajo večinoma iz 16. ali 17. stoletja. Vsaka ima ime po kakem delu pasijona. Med svojimi člani zlasti goje pobožnost do Kristusovega trpljenja. Iz starejših opisov vemo, da je v teh bratovščinah nekdaj vladalo globoko versko življenje. V velikem tednu imajo že od nekdaj velike verske slovesnosti po cerkvah, nato pa po mestu procesije, ki se jih udeležujejo vsi člani bratovščine. Nekdaj so v teh procesijah hodili bosi in vsak s križem na ramah, dolgo je bila tudi navada, da so se pri tem drug drugega bičali. Te spokorne procesije so bile vedno ponoči. Spokorniki, ki so se imenovali tudi nazareni, so bili pri tem oblečeni v dolge tunike s stožča-stimi pokrivali in krinkami čez obraz. Toda minula so že stoletja. Usoda bratovščin je bila želo različna. Nekatere so razpadle in jih ni več, nekaj pa je bilo ustanovljenih novih, bolj po sodobnih verskih potrebah. Duh pa je v glavnem ostal isti, čeprav ni mogoče prikrivati, da se danes polaga veliko večja važnost na zunanjost. V Sevilli je še okrog 40 takih bratovščin in da bi ne bile vse naenkrat na ulici, jim je cerkvena oblast določila dan in uro njihovih obhodov. Obleka za te prilike je ostala še prav taka, kakor je bila pred stoletji. Le javno bičanje je cerkev prepovedala. Prvotno je kot zadnji v procesiji šel duhovnik s križem. Sčasoma pa je križ postajal večji in večji, da eden že ni mogel več nositi. Razvila se je prva skupina Križanega, v kateri so križ nosili na nosilih in je vsa skupina prešla v sredo procesije. Iz tega začetka so se pozneje razvile vse ostale skupine, na katerih je bilo čim dalje več sijaja. V 17. stoletju 60 posamezne skupine pasijona sestavljali največji umetniki. Človeške podobe — apostolov, Kristusa, Matere božje, Rimljanov, »usmiljenih žena« itd. — 60 dobivale naravno velikost. Pritrjene na širokem pod i ju 60 jih nosili v spokorniške obleke oblečeni moški. Ker so bile te skupine silno težke, je morala procesija na vsakih 100 m obstati, da so nosilci nekoliko počili. Te skupine so bile tako sijajne, okrašene s tolikimi biseri, zlatom in srebrom in dragimi kameni, da nikjer na svetu ni bilo tako velikega verskega sijaja. Bratovščine so tekmovale med seboj, prav tako so se skušala posamezna mesta. Naj je bila doba kakršna koli, za to veli-častje so se vedno dobila sredstva, za to članom bratovščin nobena žrtev ni b^a^reveč-Danes ima vsaka procesija po navadi po dva prenosljiva oltarja: eden predstavlja kak prizor iz Kristusovega trpljenja, na drugem pa nosijo dragocen kip Matere božje. Te procesije so prav za prav ves veliki teden, glavne pa vendar na veliki četrtek in veliki petek. Za te dni navalijo v mesta, zlasti v Sevillo, ogromne množice. Na te dni je v Sevilli kot pri nas v dneh kakega velikega kongresa. Ker je pot procesije vsa leta ista, postavijo ob straneh teh ulic več vrst klopi in tribune, kjer si vsak more kupiti mesto. Pred mestno hišo je slavnostna tribuna, od koder opazujejo sprevod zastopniki oblasti in ostali odličniki. Preden se procesija začne, vse vrvi po mestu. Tedaj vidiš v Sevilli noše vseh španskih pokrajin. Policija ima dosti dela, da ulice pravočasno izprazni. Notranji del mesta pa je te dni za avtomobilski in tramvajski promet sploh zaprt. Pred cerkvijo, kjer se procesija začne, stoje množice že ure in ure prej. Vsaka bratovščina se pomika po ulicah po dva in dva. V procesiji je tudi več godb, ki igrajo žalne koračnice. Oltarje na nosilih gledalci ob obeh straneh ulic spoštljivo pozdravljajo. Zlasti pozdravljajo kip Matere božje, ki je ogrnjen z velikim, dragocenim plaščem. Pred njim je v obliki stopnic razvrščenih 100 sveč, ki s 6vojo lučjo 6redi tisoč-glave množice dajo svojevrsten, nepozaben vtis. Vmes odmevajo po ulici andaluzijske cerkvene pesmi. Godba, petje, pozdravljanje svetih podob — V6e to kmalu ustvari val navdušenja, kateremu se nihče ne more upreti. Vso ulico prevzame veliko doživetje. Zlasti pretresljive pa so procesije v noči od Procesija velikega tedna v Madridu. Veliki teden v Španiji »V vaši ječi se nisem prav nič dobro počutil. V bodoče bom .deloval' v drugem okraju.« Iz Julijske krajine Kranj Kakor hitro so nastopili nekoliko toplejši dnevi je v gradbenem oziru zaživela hujanska stran mesta Kranja. Nekaj korakov od novega mostu čez Kokro je začel razkopavati zemljo g. Stopar, ki si tukaj namerava zgraditi večjo stanovanjsko hišo. Občina gradi od novega mostu proti novemu pokopališču občinsko cesto. Na novem pokopališču tudi dela hitro napredujejo. Ograja novega pokopališča je že narejena, sedaj delajo še portal, planirajo grede in nasipavajo ceste. Vsa dela na novem pokopališču bodo končana do začetka junija in bo blagoslovitev novega pokopališča že prvo nedeljo v juniju. Pokopališče bo gotovo eno najlepših v Sloveniji. Proti plesom v postnem času. Goriški nadškof jo v 6vojem škofijskem listu za mesec marec na-|>isal ostro besede proti plesni norosti v postnem času. Nadškof pravi: »V raznih krajih naše nad-škofijo se prijiravljajo plesi in druga fiosvetna ve-seljačenja, čejirav je to v nas|>rotju s svetim postnim časom in čeprav cerkvene postave tako početje strogo projiovedujejo in čeprav so najvišji oblastniki ponovno poživljali k strogi disciplini in k resnemu življenju.« Potem izraža nadškof svojo začudenje nad tolikšno brezbrižnostjo, s katero kristjani kršijo stroge cerkvene predpise. V na-daljnem spodbuja duhovščino, naj pouči vernike o teži njihovih prestopkov; kjer se ji zdi pa potrebno, naj izvaja navodila, ki so jih v tein pogledu izdali škofje Treh Benečij 1. 1935. Poldrugi milijon lir je hotel iztihotapiti. Tržaški »Piccolo« poroča, da je bil pred dnevi razkrit drzen poskus iztihotapljenja za jioldrugi milijon lir. V zadevo je zapletenih več znanih tržaških osebnosti med n jimi industrialec Oskar Bmnner, po rodu Žici, svoj čas solastnik velikih tekstilnih tovarn v Podgorici pri Gorici in v Šturjah, ter odvetnik baron Rudolf de Rinaldini, ki sla bila aretirana. Brunner |e v družbi z nekim holandskim inženirjem dospei z zasebnim avtomobilom v Genovo, odkoder se je odpeljal proti francoski meji v Ventimiglia. Tam ga je pa policija prijela in našla pri njem |>oklrugi milijon lir, ki jih je hotel tajno spraviti čez mejo. Smrt zaslužnega Kanalen. Preti Hncvi smo v Kanalu izročili materi zemlji zaslužnega Kanalca g. Štefana Segala, daleč okrog znanega kotlarskega mojstra. Pokojni je dosegel 71 let. Umrl je nenadoma. Bil je vzoren družinski oče, ki je krščansko vzgojil svoje otroke, ki so |>o večini žo vsi preskrbljeni. Bil je dolgo vrsto let podžupan kanalske občine. S svojimi nasveti in izkušnjami je mnogo lirijKHiiogel, da so se važna gospodarska vprašanja, ki so se tikala našega trga in okolice, rešila v občo korist. Skozi desetletja je sodeloval pri gasilnemu društvu in kanalski čitalnici. Nadvse je ljubil domače petje ter bil tudi sam cerkveni pevec. Vsi, ki so bili navajeni videti delavnega moža pri različnih ustanovah, bodo njegovo smrt bridko občutili. Blagi pokojnik pa je imel tudi pogreb, da smo še malo takšnih videli v našem trgu. Od blizu in daleč 60 prihiteli sorodniki in znanci, da se poklonijo spominu g. Štefana. Domači pevci so zapeli na domu in v farni cerkvi pretresljive ža-lostinke. Težko prizadeta družina se zahvaljuje vsem prijateljem in znancem za iskrena tolažila ob tej bridki izgubi ter za spremstvo na zadnji poti; posebno se s hvaležnostjo spominja domačih pevcev za lepo petje! Vsem Bog plačaj I Blagi duši pa večni mir in pokoj! Goriški prefekt g Vezio Orazi je imenovan za glavnega ravnatelja Državnega urada za produkcijo filmov v Rimu. Prefekt, ki se je med svojim bivanjem v Gorici veliko trudil za gospodarsko povzdigo dežele in posebej še za elektrifikacijo Soške doline, bo v kratkem odšel na novo mesto. Premestitev. Župan občine Kojsko g. Caioli Carrara je premeščen iz Kojskega, kjer zapušča bolestne spomine, in je imenovan za komisarja občino Opat;e selo. Za komisarja občine Kojsko je prefekt imenoval g. Visintina, uradnika iz Gorice, Zorko Jelinčič na svobodi. V znanem tržaškem procesu od izrednega sodišča na'dvajset let ječo obsojeni g. Zorko Jelinčič se je te dni prost vrnil v Gorico, kjer stanuje njegova mati. Pretrpel je 10 let v ječi. drugih 10 let so mu zbrisale pa razne amnestije. G. Jelinčič se je vrnil v svobodo razmeroma zdrav, ter čilega, vedrega duha. Kamnik Trošarinski boj med kamniško občino in In-dustrialci je končan s pametnim sjTorazumom, po katerem so se kamniška industrijska podjetja obvezala plačati za tekoče leto pavšalno trošarino in sicer tovarna »Titan« 28.500 din, tovarna Kna-flič 18.500 din, tovarna Remec in Co 20.000 din, tovarna »Biser« 2500 din, Jugopamuh 1000 din itd. Šolski prostori so bili preurejeni in v razredih nameščene nove Lutzove peči. Skupni stroški preureditve so bili 36.000 din. velike četrtka na veliki petek. Vso noč je vsa Sevilla na nogah. Po ulicah valove množice, da ne moreš naprej. Vsi lokali 60 prenapolnjeni. Mine ura — zopet se pomika nova procesija. Ena bolj veličastna od druge. Pri nočnih procesijah imajo vsi udeleženci prižgane sveče v rokah. Nekateri hodijo bosi, da bi tako pokazali svojo skesanost ali hvaležnost Bogu za prejete dobrote. Vsaka procesija mora iti skozi stolno cerkev, ki je vso noč polna vernikov. Ljudstvo se ne utrudi vso noč gledati prizore, ki so si precej podobni. Šele proli jutru se mesto nekoliko umiri. Množice se razidejo, naslednje popoldne pa se spet že zgodaj začno zbirati, da bi prisostvovale še novim procesijam. Jesenice Cerkveni koncert na cvetno nedeljo zvečer je privabil lepo število ljubiteljev cerkvenega petja v župno cerkev. Na izvajanje so se prav skrbno pripravili in zato tudi v naše zadovoljstvo rešili svojo nalogo. — Predvsem nas je zanimal pasijon jx> Mateju, katerega na Jesnicah še nismo slišali. Zbor je pokazal, da je n jegov dom bil doslej v zborovskem, figuralnem petju. Prav j>olno in mogočno se je glasil, kakor tudi dueti in solo točke. Prirediteljem so hvaležni. S jx>dobninii nastopi naj se smisel za lepo, resno cerkveno glasbo vedno bolj jx>-spešuje, pa tudi umevanje za globoko vsebino korala vedno bolj raste. Klinarjcv pasijon »Kristus Kralj« se je v soboto kakor tudi v nedeljo izvajal ob jx>lno zasedeni dvorani. Ponovi se na veliki četrtek ob 8 zvečer. Gozdni požar v ponedeljek jx>poldne na f>o-bOčju hriba Telečnik nad Jesenicami je uničil precejšen obseg gozda, zasajenega z mladimi smrekami. Razne albume in druga godovna darila Vam nudi trgovina Krekov dom. Skrivnost 25 amerihanshega jezera In 2e je miss. Mercuros prevarala vrhovnega načelnika? Če je res imela kako moč nad mrtvimi, kljub vsemu temu, kar je zatrjevala, če je res osvobodila duh Joeja Roseya .. .? Morda je bila ona senca JoS Roseya, ki jo je opazil Farringdon na hodniku, ko se je plazila okoli njegove kabine in j>o<9kušala vdreti vanjo. Mogoče prikazen Joeja Roseya, ki išče Devila Patha? Na vzhodu se je začelo daniti- Vrhovni načelnik policije v Chicagu se je zrušil na svojo posteljo in vzdihujoč zaprl oči. Ali ne bodo nikoli prišli v Southampton? * ' Ob" petih zjutraj. Vrata kabine 156 ob hodniku D, most B, so se odprla in čez prag je 6topil Neighbour. Njegova žena, ki je spala na postelji, se je tedaj prebudila. »John? Je šlo dobro?« »Da,« je odgovoril časnikar. »Toda lemu poklicu manjka čarovitosti. Ves sem utrujen. Ko bi vsaj ti lopovi stanovali ob istem hodniku, a 60 razpršeni. In tekati od ene kabine do druge... na ladji, kakor je la ..., ni prijetno!« »Kako so se obnašali, John?« »Oh! prepričan sem, da se bližamo razvoz-lanju. Marsh se je onesvestil v svoji kabini. Bil je pijan, lopov. Mislim, da se bo kmalu zbudil. Sicer bo pa dobro, če ne bo razburil cele ladje!« »In drugi?« Oh! čudovito! Vaš brat je klel kot najpod-lejši pogan, ko 6em ga prišel četrtič budit. Komaj sem mu ubežal. Skočil je iz kabine z revolverjem v roki kot kak divjak .. .< »Helc »Da, 'draga! He! lej>o sem se Izmuznil! Farringdon ni spal. Vso noč je imel v kabini luč. Ko sem prislonil uho na vrata, sem ga slišal, kako je sopihal. Tudi on nekaj dolguje. Ne bo trajalo dolgo. Ne veni, kako se je kaj sodniku godilo, a ker poznam njegov značaj, mislim, da ni vso noč zalisnil očesa.« »Torej, kakor vse kaže, John, se bližamo razvozlan ju!« »Da. Ponavljam vam, če je kateri od teh štirih Devil Path, bo kmalu zaprosil varstva proli Jocju Roseyu ... Le nekaj me vznemirja.« »Povejte mi, Darling John « »Sprašujem se, kaj bomo storili, če vsi zaprosijo varstva proli prikazni. Si morete predstavljati? Imeli homo kar štiri Devile 1'alhel Kaj bomo storili? Na noben način ne bom ponovil prihodnjo noč svoje turneje. Gotovo vem, da se bo tisti, ki je Devil Path, pač lahko prepričal, da ga Joe Rosey še vedno preganja!« »Goto\o imate prav, darling,« je povzela Emilija z zamolklim in zaspanim glasom. Nekaj časa jo je časnikar gledal, kako je že sladko zaspala. Ta ljubka Emilija... Pobral je enega svojih ljubljenih Čikov iti ga nesel v usta. Potem je šel mrmraje v umivalnico. XIII- »Živo vam svetujem,« je dejal poveljnik ,Nor-mandie', da se ne izkrcate v Soulhamptonu. Naši lopovi najbrž nekaj slutijo. Pazili bodo pri izkr-cavanju. Pojdite z nami do Ilavrea.« »in potem? Kaj naj delam v Havreu?« »Lahko si najamete letalo in se vrnete kar najhitreje v Anglijo.« »Izgubil bi sled .. »NeI Dobro veste, da gre v London. Mislim, da imate v Londonu kakšnega dopisnika za vaš dnevnik. Brzojavite mu... Naj pride v Southanij)-ton in naj zasleduje vaše žrtve. Ko boste prišli zopet blizu tem gospodom, bo na la način vaša igra prikazni bolj razburljiva in bolj strašna. Prepričani bodo, da jim ni sledilo nobeno živo bitje.-. Učinek bo sijajen, verujle mi!« Časnikar je sprejel predlog in takoj brzojavil onemu svojih prijateljev, nekemu angleškemu časnikarju, ki je bil v službi velikega dnevnika v Londonu. »Jutri zjutraj prisostvujte izkrcavanju potnikov iz ,Normaii(iie' v Southamptonu. Prosim, da pazite...« Neighbourov prijatelj je z navdušenjem sprejel. Tedaj ni imel bogve kakega dela in ker je vohal v lakomičnih besedah telegrama neko skrivnost, je zaprosil 6vojega ravnatelja za dopust in ga tudi dobil. Tedaj 6e je parnik že oddaljeval od velikega angleškega pristanišča. Tanka črna črta, počasi se potapljajoča v lahno odejo megle... Southampton. Neighbour je ostal pred okencem svoje kabine in godrnjaje žvečil čik. Očito jo bil slabe volje in se je jezil, da mora izgubiti ves ta čas, ker je poslušal jioveljnika ladje. Poleg njega je stala Emilija in ga zaman skušala tolažiti. »Res je šlo predobro!« je zamrmrab »Ile! postajalo je že preveč lahko! Toliko, da nisem prišel do cilja... Vse bom moral sedaj znova začeti!« »Glejte, darling John, to je časovna razlika nekaj ur. Ne bodite sedaj pesimist. Prepričana sem, da bo vaš prijatelj prav dobro izvršil zadevo, lahko mu zaujiatel« »Zdi se mi. da ga ne poznate, Emilija! Ta Jim Kennete je en salamenski dečko, ki preveč ljubi \vhiski. Bog vedi, kaknše čudne misli mu bo navdihnilo. Gotovo se bo preoblekel, kakor ima navado, da spreminja svojo zunanjost trikrat ali štirikrat na dan le zato. da bi spravil svojega hišnika v smeh. Končno pa že vsi v Londonu v".do, da se nekaj plete. Še dobro, da nas ne zagrabijo za vrat ,Big Four'!< - nt- tt----' j,.i(n,i, t uui , Da. Štirje nadzorniki Scolland-Yarda ... Brzo- javite v Havre. Takoj po prihodu potrebujemo eno letalo . . •« Časnikar je šel iz kabine. * Nadzornik Torkanay je poslušal svojega tovariša iz Chicaga, ne da bi ga prekinil. Zadovoljil se je s tem, da ga je večkrat pogledal naravnost v oči, kakor bi ga hotel prebosli. »Moj dragi Monar,« je dejal* končno ko ga je bil isti o vsem obvestil, »tu je več stvari, ki jih jx>polnoma ne razumem.« »Na razpolago sem vam, da razložim vse podrobnosti,« je odvrnil Monar. »Kaj hočete vedeti?« Amerikanec je bil nekoliko zmešan. Tedaj je imel prvič opraviti z enim izmed štirih mojstrov angleške policije. Ko je vstopil v dvorano, si je mislil, da mu bo tovariš Torkanay brž stisnil roko, ga jiovabil, naj sede ter ga vprašal po vzroku njegovega obiska. Oliver Torkanay se je pa zadovoljil le s tein, da je suho zamahnil z roko in prikimal z glavo. »Vsedite se! Kaj želite?« Sicer se pa Monar spraševal, ali ni sloves tega Big Foura Srotland-Yarda pretiran? Kaj je imel posebnega? Kakšna resnična premoč nad drugimi detektivi sveta? »Ojiozarjam vas na prvo stvar, Monar.' je jx>-vzel tedaj 1orkanay. »To je, di nismo mi prav nič navajeni lotiti se zadev pod tako romantično obliko, katero ljubite posebno vi iz Chicaga.« »Romantično?« »Da. Te zgodbe o prikazni, la seja pri nii=s-Mercuros, to povelje vašega načelnika Farringdona. la izpodleteli mrliški pregled, ta trojna krsta: to ni naša navada!« »Toda, moj dragi...« »Seveda smo pripravljeni pomagali vam ujeti Devila Patha. če se resnično nahaja v Angliji. Vendar vam ne skrivam, tla bomo mi ueiaii drugače.« »Svobodni 6to, Torkanay...« Otroiki kotilek. 12 Konči Ahačič: Nosan in Zalika Zdaj vstane Nosan, stopi k zali Zaliki in reče: >Lepa si Zalika! Rad te imam! Z menoj se igraj! Kar hočeš, ti dam! Slaščice bom kupil, orehov ti dal in rožice najlepše bom soate nabral.« Zalika pa ošabno odkima z glavo, da kar lako otepa z dolgimi kitami, in reče: >Grdun ti grdi, poberi se preč in ne pokaži se mi nikdar več!« Ubogega Nosana te sirove besede zadenejo v srce: ves je žalosten in bridko joka. Natečaj Ministrstvo zgradb potrebuje 30 gradbenih iženirjev in sicer 18 inženirjev za ceste in mostove, 12 inženirjev za hidrotehnična dela; 6 arhitektov, 2 clektrostrojna inženirja, 2 inženirja tehnologa, 22 gradbenih tehnikov, 6 tehnikov arhitektonske stroke, 2 elektrostrojna tehnika in 4 računske uradnike z dovršeno trgovsko akademijo. Kandidatje naj se prijavijo ministrstvu zgradb do zaključno 20. aprila t. I. s kolkova-nimi prošnjami in vsemi dokumenti po § 3. /akona o činovnikih. Splošni oddelek Ministrstva zgradb, št. 13.736/1939. Umrla nam je naša Vlasta Mihelič roj. iuvanec Pogreb bo v sredo, dne 5. aprila'1.1. ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Ptuj, Ribnica, 3. IV. 1939. France Mihelič in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob izgubi naše ljubljene svakinje in tete, gospe Ane Ižanc -Jove po mestnem polic, vodjn se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni gosp. dr, Marjanu Ahčinu za njegov požrtvovalni trud, čč. duhovščini in č. sestri Antoniji za skrbno nego ob času bolezni pokojne. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, ter vsem, ki ste spremili drago pokoj-nico na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 4. aprila 1939. Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se ra£unajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 5 din. — Za pismene odgovor« glede molih oglasov treba priložiti znamko. g v« • v v • Službe ucejo Mlad zakonski par ISče mesto hišnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4948. (a) Kontoristinja z znanjem slovenskega tn nemškega Jezika — Išče službo, event tudi samo dopoldne aH popoldne. -Ponudbe poslati v upravo •Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«. (a) ilužbodobe Hlapca za vsa kmečka dela takoj sprejmem. Florjančlč, Poljane 4, p. št. Vid nad Ljubljano. (b) Pomladanski otroški plašči od 100 dinarjev naprej se dobijo samo pri L TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. GAMA Samostojno kuharico prvorazredno — sprejme kolodvorska restavracija v Splitu. Ponudbe prosim s prepisom spričeval poslati -n kolodvorsko re-sta"—""" v Splitu. Nastop službe 1. maja. (b) t Pohištvo i Mreže za postelje najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. (S) Stanovanjske opreme kupite zares ugodno pri MalenSek, Celovška cesta St. 258. (š) Pohištvo vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora. Več spalnic In kuhinj, zajamčeno solidno izdelanih — proda Krže Franc, pohištvo — Vrhnika. Skladišče: Ljubljana, Prečna ulica 6. (S) Gnojnlčne črpalke brzoparllnlkl Štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje PodriaJ Ciril, Ig 147 pri Ljubljani EH2BHII Prodam globok voziček, Športno kolo, Šivalni stroj. Zore, Marenčičeva 3. (1) Moško perilo na drobno ln na debelo po najnižjih tovarniških cenah nudi »Kreko«, zaloga perila, Tavčarjeva 3. 104 din . -r 1 m» žaganih, zdravih tn suhih bukovih drv, fran ko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VII, Jernejeva cesta. Telefon 27-08. (1) itanoianja Dvosobno stanovanje z vrtom oddam 1. maja. Tyrševa cesta 177. (č) i izrren r?rl Hiše trgovske In stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva - nudi v ugoden nakup Prlstavec Fra-njo. realltetna pisarna v LJubljani. Erjavčeva c. 4a Naprodaj je travnik v Mestnem logu, velik okoli tri orale. Kravja mrva. Poizve se v Mostah, Predovičeva ulica 5. Stavbna parcela v Izmeri 6000 m', ob dr2. ln banovlnskl cesti, v bližini kolodvora Vižmarja. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojas^"a: Vli-marje E9. (p) Parcela ob poti na Rašico, 1600 m1, po primerni ceni naprodaj. Drmastja Ivana, Srednjo Gamoljne št. 27, št. Vid nad Ljubljano, p V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavblSča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva, • Pojasnila pri Inž. U 1 k I a u Otmar, Brežice. (p) Novo hišo dvo- ali tristanovanjsko, v bližnji periferiji LJubljane, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod .Gotovina' št. 5257. (p) Krasne stavbne parcele v sončni, brezpraSni ln mirni legi blizu kolodvora, elektrika, priključek na mestni vodovod, lahek dohod ln dovoz - proda po zmerni ceni B. Mejov-_ šek, Tattenbachova ulica J I št. 13, Maribor. (p) Sveže najfinejše norveško ribie olie iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam VINA prvovrstna po najugodneje ših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 Travno seme DanoSko lucerno grahorlco oves Zlati de2 tort |e(men koruzo za zeleno krmo in ensliazo sladko lupino polsladkorno peso in cebuKek nudi Sever & Komp. ljubi jami Continental mesečno po Din 200-—; za državne uslužbence po Din 100-— Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 »Presto« kolesa večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina TyrSeva cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). Sladke pomaranče že od 5 kg naprej po engros ceni dobite pri Jugosad, Resljeva 4. (1) Prepričajte se o naših cenah možklh srajc, spodnjih hlač, kravat, nogavic. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Medarna Prva Specialna trgovina za med, LJubljana, židovska ul. 6, nudi prvo vrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka In od najlzkušeneJSlb Čebelarjev, po najnižji ceni. Na debelo tn na drobno. Za spomladansko setev prvovrstni semenski jari ječmen in oves ječmenovec vse skrbno očiščeno ln zajamčeno blago, vam nudi tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva e. 24 KOLESA kupite dobro in poceni tudi oa obroke pri H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6, Brezobvezen ogledi Prvovrstni trboveljski bre* prah« koks, suha drva nudi I. Pogačnik B»hort{oi«3 Tele i on 20-59 Svetovno znane nemške enamke »Brenabor« dvokolesa petkrat kromlrana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Med prvovrsten. B kg po pošti 85 din franko, cene na debelo pismeno. A. Maček, Vrhnika, (I) POHIŠTVO Moderno in kvalitetno kuhinja, spalnice, jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln jedilnico, orehov les, že od 1600 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih ln danih načrtih. »OPRAVA« Ljubljana, Celovška c. 50 I Automofor i Motor 500 ccm, 2500 km vožen, skoraj nov, bo naprodaj v četrtek, 6. t. m. ob 9 dop. v LJubljani, Resljeva cesta 26. Najnižji po-nudek 8000 din. (f) Poizvedbe Izgubil se je pes ovčjak »Trik«. Kdor ga je dobil, naj ga odda lastniku : Helm, Jesenice. II Obet Slikarstvo - pleskarstvo V. ZvegoiJ, Cojzova o. I. Novi vzorci 1 Cene vsem dostopne. (t) Glasba Priložnostne prodaje ne iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri^že po Din 30—. Zahte-vajte seznam. Din Za vallko noi „Victoria u Odlična v tonu in izdelavi Cenik brezplačno. Glasbila D0RJATH JAKOB LJubljana Frančiškanska ulica 3. 100- mesečno odplačevanje in 100 din are, ki jo je treba poslati pri naročanju, prodajamo v TJ7« gotovini in na odplačevanje. ŠIVALNE STROJE z gla-vo zgoraj in kabinet, šivajo naprej, nazaj, vezejo, krpajo in pletejo, din 1750—. RADIO APARATE na baterijo in na tok za vse tri valovne dolžine, din 800'—. PISALNE STROJE z 88 znaki v latinici ali cirilici. v elegantnem zaboju, din 1650'—. DVOKOLESA. moška, ženska, otroška in dirkalna iz najboljšega nemškega jekla, din 750—. URE, zadnja novost, stenske, namizne, stenske za hiše in podjetja, pogon na tok ali žepno baterijo, dolgoletna točnost, pismeno jamstvo, din 250'—. ' Za blasro, ki Vas zanima, zahtevajte brezplačni lin« striranl cenik s pogoji. Iščemo zastopnike, posrednike, potnike, zaslužek dober. Kapital in protokolacija nista potrebni, BLAŽEK GEORG, Ing. Zeleni venac, foh lO, BEOGRAD Poštna hranilnica št. 54.062, Za Veliko noč! Pletene oblekce za dečke in deklice, otroški jaketci, čepice, čeveljčki, sandale, nogavice v znano dobri kvaliteti najceneje pri »LUNA«, MARIBOR, samo Glavni trg 24, avtobusna postaja Velikonočna prodala manufakturnega in modnega blaga za mo»ke in damske obleke. Pletenine, srajce, kravate, rokavice, nogavice, pižame vse po znižanih cenah dobite v modni trgovini losip Sraj, Maribor, polaCa banovinshe hranilnice Čaj DR. HAVLIČKA za želodec Ogl. S. br. 1090/1935 regulira prebavo pritisk brvi. debelosti pospešuje izmenjavo tvarin, izločevanje pokvarjenih sokov itd. — Poskusite takoj in pišite GRADSKA LJEKARNA ZAGREB, Kamenita 11 Vse velikosti od 100—500 ccm kakor tudi rezervni deli. fliancfji' Victoria LHo^^r°lbop Frančiškan, ul. 13 Vzajemno posojilnica r. e. z o. z. v Ljubljani, nihlošiCcva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in oBrestuje nove vloge po 4% do 3% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. nmm i\i Vam bo pomagal, da boste, zopet dobili ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svoj-stev rastlin. Ne bodite samim sobi (sovražniki Obolenje pri MENI in BOLEČINE PRI MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil HERSAN. ČAJ. Ali Vas ovira DEBELUŠNOST ? Bi bili radi VITKI? Tedaj lahko uporabljate HERSAN-CAJ. ZAKAJ trpite bolečine REUMATIZMA in PROTINA če ni treba? HERSAN-CAJ je sredstvo, ki Vam lahko' olajša muke. HERSAN-CAJ pomaga pri ARTERIOSKLK ROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da' je Hersan-čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽE- ' LODCA, JETER in LEDVIC? HERSAN-CAJ se dobi SAMO V ORIGINAL. ZAVITKIH v vseh lekarnah. »RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljaninova 1. Reg. S. št. 19834-35 VVMsah HERSAN Za jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karei češ Izdajatelj: inž. jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil mZWWTFel Cerkveni obredi v stolnici Veliki leden v 6redo, četrtek in petek se ob S. popoldne začno cerkvene molitve. Veliki četrtek: ob 5., 5.30, 6 in 6.80 obhajilo vernikov. Prva sv. maša je ob 6.45, velika ško-lova ev. maša pa ob 8. Med škofovo ev. mašo je slovesno blagoslovljanje olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sv. R. T. prenese v božji grob. Potem umije Prevzvišeni 12 starčkom noge. Zvečer ob 8. do 9. je skupna molitvena ura. Veliki petek: zjutraj ob 5.15 sv. križev pot, nato skupna molitvena ura. Ob 8.45 se prične cerkveno opravilo (slovesne molitve in slovenski pasijon), potem odkritje in češčenje sv. križa, nakar se prenese sv. R. T. iz božjega groba na veliki oltar, kjer je kratka maša Predposvečenega. Po sv. maši se prenese sv. R. T. v božji grob, kjer ostane izpostavljeno. Zvečer ob 7.30 je postna pridiga prevzvišenega g. škofa, nato se poje slovenski pasijon in na koru žalostinke. Velika sobota: ob 5.30 zjutr blagoslov ognja, ob 8.15 se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, "blagoslovi 6e velikonočna sveča in krstna voda. Okrog 9.45 slovesna sv. maša, po listu se zapoje že velikonočni Aleluja. Popoldne ob 230 blagoslov jeetvin. Ob 4. 6love6ne velikonočne jutranjice in vstajenje s slovesno procesijo. Stanovalci ob cesti Pred škofijo in Mestni trg do Hamanove hiše se vljudno naprošajo, da v času procesije na oknih prižgo sveče. Velika nedelja (Velika noč): ob 6. sv. maša M slovenskim petjem, ob 9.30 slavnostna škofova pridiga, ob 10. slovesna pontifikalna škofova sv. maša. Po sv. maši podeli prevzvišeni gospod škof papežev blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Popoldne točno ob 2.45 gre potresna procesija z Najsvetejšim iz stolnice v cerkev sv. Jožefa, kjer so pete ietanije Matere božje, nakar se procesija vrne v stolnico, kjer so litanije. Prebivalci ob cestah Pred škofijo, Vodnikov in Krekov trg, Poljanska ceeta in Zrinj-skega cesta se naprošajo, da na oknih prižgo sveče, ko gre procesija mimo. Ob deževnem vremenu gre procesija brez Najsvetejšega. Velikonočni ponedeljek: ob 10. slovesna pon-jtifikalna sv. maša. Slovesnost Vstajenja pri sv. Petru Na veliko 6oboto ob 5 popoldne bodo v lupini cerkvi slovesne velikonočne jutranjice. Ob pol 6 bo šla slovesna velikonočna procesija iz župne cerkve na Sv. Petra cesto, odtod v Fiigncrjevo ulico, nato po Ilirski in Komenskega ulici na Resljevo cesto, odkoder zavije nazaj na Sv. Petra cesto, po kateri se vrne v župno cerkev, kjer bo sklepni blagoslov. - Vse vernike lepo vabimo, da se velikonočne procesije udeležijo. Stanovalce v bišah, mimo katerih bo šla procesija, lepo prosimo, naj za mimohod Kristusa-Zveličarja okrase in razsvetle okna svojih stanovanj, bvbvbv8vbv8vbvbv8vbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbv | ODPRITE SVOJO OMARO | 55 in preglejte svoio garderobo. Potreben bo nov > J povrfinik in obleka, kajne! Prav dobro kvaliteto g n in moderne vzorce dobile poceni pri n I BRATA VLAI, Wolfova 5 S S <= 8a8a8a8a8a8a8a8aba8a8a8a8a8a8a8a8a8aba8a8a8a8a8a 1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice obvešča starše gojencev, da se bo začel redni pouk na šoli Glasbene Matice v četrtek, dne 13. t. m. Počitnice na strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bodo trajale od 6. do 16. aprila; 5. aprila bo še pouk in se 17. aprila spet prične. 1 Namesto venca na grob blagopokojne gospe Emilije Zupan v Mariboru, je poklonil gospod Miroslav Zupan, stavbenik v Ljubljani, znesek 200 dinarjev Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu tukajšnje univerze. Iskrena hvala. 1 Most čez Glinščico na Tržaški cesti bo razširjen in bodo dela veljala okrog 28.00 din. Licitacija bo 22. aprila ob 11 v mestnem tehničnem oddelku, razpis je pa objavljen v »Službenem listu«. 1 Za velikonočni priboljšek revežem v stari cukrarni je darovala delikatesna trgovina in vi-narna V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti 12, dve lepi šunki v teži 12 kg, trgovina z deželnimi pridelki A. Volk na Resljevi cesti 24 je pa j>06lala 500 kg krompirja, tvrdka Alojzij Pauschm, zaloga stekla in porcelana v Wolfovi ulici 6, je revežem za pirhe nakazala 500 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo in jim tudi v imenu obdarovanih vošči vesele velikonočne praznike I 1 V Ljubljani umrli od 24. marca do 30. marca 1939. Berlan Frančiška roi. Gionetti, 64 let, vdova gostiln, in trgovca, Cesta dveh cesarjev 263; Ka-rakaš Pavel, 33 let, krošnjar, Sv. Petra c. 81; Ko-kolj Lucija roj. Špelak, 81 let, vdova žel. uradnika, Vidovdanska c. 9; Kovač Frančiška roj Kovač, 75 let, vdova vpok, žel. uslužbenca, Vidovdanska c. 9; Ma-lavašič Helena, 76 let, branjevka, Vidovdanska c, 9; Pimat Brigita, 7 mesecev, hči postrežnice, Puhar-jeva ul. 1; Turk Frančiška roj. Bevčič, 67 let, vdova zidarja, Vidovdanska c. 9; Železnik Franja roj. Vrhove, 69 let, šivilja, Vidovdanska c. 9; Čerin Alojzij, 75 let, prevžitkar, Štepanja vas 36; Tepina Pavel, 40 let, ključavničar, Karlovška c. 21; Bogataj Marija, 82 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; liane Ana roj. Zorko, 79 let, vdova mest. polic, vodje, Gradišče 12. 1 Smetenje po ulicah. Po zdravstveno policijskih predpisih o snagi na ulicah in trgih ter po predpisih § pO- zakona o mest. občinah je odmetavanje papirja in vseh odpadkov po ulicah in trgih strogo prepovedano, Kdor se proti tem predpisom pregreši, je kaznovan z globo do 500 din ali z zaporom do 10 dni. Ti predpisi pa veljajo tudi za prodajalce in prodajalke na trgu. Na trgih radi puščajo najrazličnejše ostanke in odpadke na tleh, da veter raznaša papir in druge smeti okrog ter tudi po bližnjih ulicah in zato okolica dela vtis, kakor bi mestna občina ne skrbela dovolj za snago. Ker so pa take razmere nevzdržne, opozarja mestno poglavarstvo prodajalke in prodajalce na navedene predpise in tudi na 6troge kazni, hkrati jih pa poziva, da v izogib kazni pobero smeti in odpadke ter jih hranijo v svojih košarah, jih odpeljejo domov ali jih pa ob zaključku prodajanja odlože v za te namene na trgih postavljene velike nabiralnike. Prav tako pa na prepoved smetenja mestno poglavarstvo opozarja tudi razna podjetja, ki po ulicah razdajajo ali trosijo letake in razne reklamne listke. Trošenje listkov po ulicah in trgih je prav tako prepovedano, ker tudi tak papir nasmeti ulice. Podjetja si morajo za raz-dajanje reklamnih listkov in letakov po ulicah priskrbeti oblastveno dovoljenje. Mestno poglavarstvo pa naposled še posebno vabi taka podjetja, kakor kinematografe itd., naj letakov ne razdajajo ob nedeljah in praznikih, ko imajo uslužbenci mestnega cestnega nadzorstva veči del počitek in ne morejo 6proti pobrati in pomesti letakov. Tudi prebivalstvo, ki zahteva snažne ulice, naj s temi pisanimi letaki samo ne smeli ulic, temveč naj jih odmetuje šele doma v zabojčke za smeti. 1 Z odlično velikonočno šunko znamke W5ge-rer Vas postreže Fr. Kham, Kongresni 8. 1 Nova shramba za gledališke kulise bo že letos končana in izročena svojemu namenu. Načrte za zgradbo je naredil inž. arh. Černivec. Stavbna dela so začeli že jeseni in so delali, dokler ni nastopil mraz. Sredi februarja pa so zopet začeli delati in je upanje, da bo stavba v enem mesecu že pod streho. Ostala dela bodo trajala tri do štiri mesece. Avgusta meseca bo stavba uporabna in takrat bo izginila baraka na travniku pred Trubarjevim parkom. Z novo kulisarno bo naše gledališče veliko pridobilo. Stavbna dela opravlja podjetje I. Tomažič. i Tatvina kolesa. Neznan tat je v Kopitarjevi ulici odpeljal 800 dinarjev vredno kolo znamke »Avtodirk« Francetu Aliiinu iz Škofljice. 1 Vlomljeno je bilo v mehanično delavnico tvrdke Lavrenčič & Co v Vošnjakovi ulici. Tatovi so odnesli dva gonilna jermena v dolžini 10 m ter sedem žag za jermenik z napisom »Koli & Cie Remscheid. Šahovski mojstrski turnir v Zagrebu Zagreb, 4. aprila. Od preostalih iger iz tretjega kola je prineslo srečanje dr. Vidmarja z mladim Novosadča-noin Broderjem neprijetno presenečenje. Očivid-no je bilo, da se je velemojster dr. Vidmar hotel revanžirati z lanskim porazom v Ljubljani. Zaradi lega in pa iz prestiža ni sprejel ponujenega remisa. Ieral je na prvi deski damsko indijsko partijo. V začetku ima dr. Vidmar malo prednosti, namesto pa, da bi šel s pešcem v napad, je igral pasivno in dopustil, da si je Brflder pozicijo pravočasno zlioljšal. Kmalu nato je dr. Vidmar žrtvoval kvaliteto, da je rešil figuro, par potez pozneje pa je igro predal. BrBder si jo s tem prisvojil važno točko. Vasja Pire se je proti dr. Kalabarju branil s kraljevo 'ndijsko obrambo. Dr. Kalabar je v dobljeni poziciji žrtvoval figuro za napad, ni pa znal pripeljati k uspešnemu koncu. Zato je Pire s precizno igro v končnici odločil partijo v svojo korist. Lešnik je kot beli proti Aviroviču v damskem gambitu kmalu osvojil pešca in kvaliteto in je imel že skoraj dobljeno partijo. Z nepremišljeno potezo pa je v časovni stiski vse pokvaril. Nasprotnik bi ga mogel v treh potezah matirati, pa je neizkušen spregledal. Lešnik se je nato s previdno igro rešil v remis. Velemojster Kostič je zaigral s Filipčičem damski gambit. Kostič je imel že dobljeno pozicijo, pa je z nekaj slabimi potezami prednost izgubil, kar je Filipčič izkoristil in v končnici re-misiral. V srečan ju Tomovič : Petek je bil tudi igra' damski gambit. Petek kot beli je v otvoritvi žrtvoval pešca, kar ga je privedlo v težak položaj ter je moral iero predati. Stanje točk po tretjem kolu je sledeče: Vukovič 3, Pire, Schreiber 2 in Tržič Poslanec Brodar med svojimi volivci. Na cvetno nedeljo se je pripeljal na krajevni sestanek JRZ v Tržiču naš poslanec Janez Brodar. Ko so ga možje in fantje zagledali na naših ulicah, so v hipu napolnili prostorno dvorano Našega doma, kjer je bil sestanek po deseti sv. maši. V poljudnem govoru in pomenku nam je gosf>od poslanec lepo razložil politični položaj. Hvaležni smo mu za obisk in veseli smo, da imamo zopet poslanca, ki rad pride med nas in se zanima za vse naše zadeve. Pomanjkanje deviz čuti hudo tudi naša predilnica. Delovni čas je morala že skrčiti. Ni vel selo tega podjetje in še manj delavci v predilnici, ki s svojim zaslužkom najboij vplivajo na vse gospodarsko življenje Tržiča in vse okolice. Bog daj, da bi bila zadeva deviz kmalu urejena. Gospod Svcngali se mudi že nekaj dni v Tržiču. Dva večera so mu oboževatelji že napolnili dvorano, mnogi ga pa iščejo še na stanovanju. Nekateri pravijo, da je vse to tudi znak časa in kraja! Cerkveni obredi v stolnici Na veliko sredo, četrtek in petek se pojejo ob 15 žalne jutranjice. Na veliki četrtek bo ob 5.30 pri oltarju sv. Križa tiha sv. maša in sv. obhajilo vernikov. Slovesno sveto opravilo se začne ob 7, in sicer bo najprej škofovska sv. maša, med katero bo blagoslovljenje sv. olj, skupno sv. obhajilo duhovnikov in vernikov pri glavnem oltarju, prenešenje Najsvetejšega k oltarju sv. Križa in ob sklepu umivanje nog. — Ob 18 litanije trpljenja Jezusovega pri oltarju sv. Križa. Na veliki petek bo začetek sv. opravil ob 8; branje trpljenja našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. evangelistu Janezu; ob 8.30 počeščenje sv. križa in prenešenje Najsvetejšega v božji grob. — Ob 18 sv. križev pot in litanije trpljenja Gospodovega pri božjem grobu, nakar se poje slovenski pasijon. — Ob 19 bo sklepna postna pridiga. — Nemška pridiga bo ob 18 namesto v stolnici v baziliki Matere Milosti. Na veliko soboto se začne sv. opravilo ob 7.30 z blagoslovom ognja pred cerkvijo, nato sledi slovesen blagoslov velikonočne sveče in krstne vode. Ti obredi se bodo zaključili z litanijami vseh svetnikov, nakar sledi okoli 9 slovesna sv. maša, pri kateri se ob Gloriji zopet oglasijo zvonovi. — Ob 18 bodo najprej slovesne velikonočne jutranjice in okrog 18.30 Vstajenje s procesijo okoli cerkve in zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo«. Nova dela v mariborskem grada Nekajkrat smo že v »Slovencu« v kratkih noticah poročali o napredku preureditvenih del, ki se vršijo sedaj v mariborskem gradu. V teku je druga nj.nnlMmov Tnstflvnnnša prosi za ogenj. Pri nekih jahalnih tekmah v Franciji so priredili tudi revijo »Francoska vojska v stoletjih«. Pri skušnji je fotograf ujel ta prizor, ko zastavonoša iz Jiapoleonove .jfcroii godnega UaBSS^ega Gs fei ga Sli?! Napleoo,,,^^ efapa adaptacije mestnega gradu za namen mariborskega muzeja. Te preureditve so v drugi etapi dosti bolj zanimive, pa tudi bolj težavne ter so postavile gradbeno vodstvo pred zelo odgovorno nalogo. Do-čim je bilo treba v prvi etapi, ki je obsegala preureditev prostorov v prvem nadstropju gradu in bastije, samo podreti vmesne stene, da so se dobile velike reprezentativne dvorane ter je bilo treba samo v nekaterih sobah na južni strani ojačiti stropne konstrukcije, pa obsega druga etapa konstruktivno zanimiva, pa tudi težavna dela, ki segajo iz mednad-stropja v grajsko klet in v same temelje. Treba je bilo najti v labirintu neštetih prizidkov in deloma že stoletja neizrabljanih kletnih stranskih »lukenj« nove prostore ter jih vključiti v sestav lokalov Grajske kleti Vse te težke naloge je na zanimiv in originalen način rešil mestni stavbenik g. Končnik, ki vodi skupaj z g. prof. Bašem vsa preureditvena dela v mestnem gradu. Dela v drugi etapi so se začela na jesen ter so v teku zime zelo napredovala. V surovem stanju so sedaj preurejeni prostori v mednadstropju zapadnega in južnega ter v pritličju in mednadstropju severnega trakta. Ko se bodo izselili policijski stražniki, ki stanujejo nad prostori »Putnika«. se bodo nadaljevala dela tudi v mednadstropju vzhodnega dela gradu. — Vzporedno s temi deli pa se vrši tudi preureditev restavracijskih prostorov v Grajski kleti, ki bodo temeljito izpremenjeni ter modernizirani. V sedanjem stanju bo ostala ohranjena samo zadnja dvorana Grajske kleti, dočim bo prva precej povečana. Odpadejo namreč sedanja nehigienska stranišča, ki se prenesejo v stranske prostore, ki leže na zapadni strani pod glavnim stopniščem, katero vodi z Grajske ulice v prvo nadstropje gradu. Ti stranski prostori so do-seaaj služili deloma za drvarnice, deloma pa sploh niso bili izrabljeni. Obenem s sedanjimi stranišči od- f>ade v Grajski kleti tudi vmesna stena, ki je sedaj očila točilnico od glavne restavracijske dvorane. Na ta način bo ta dvorana znatno povečana. V ozadju, kjer je sedaj točilnica, se bo zgradil moderni restavracijski bufet s točilno mizo in blagajno. Na vzhodni strani restavracijske dvorane se preurejajo dosedaj neizrabljeni stranski prostori v restavracijsko klet. V zvezi z odstranitvijo stranišč bo treba zgraditi tudi nekaj novih obokov, ki bodo nosili tla muzejske dvorane, ki leži nad Grajsko kletjo. Druga etapa preureditvenih del bo končana predvidoma na jesen. Z njo bo završena v glavnem adaptacija mariborskega gradu v muzejske namene, Novi muzej bo dobil s temi deli poleg razstavnih prostorov tudi pisarne, razne oddelke za laboratorijska dela, stanovanje za hišnika. Restavracija v Grajski kleti bo pridobila poleg moderniziranih restavracijskih prosto- rov tudi lep gostilniški vrt na grajskem dvorišču. Sledila pa bo potem tretja etapa, ki predvic grajskega stopnišča ter ureditev reprezentativne graj- ske dvorane z restavracijo kipov in slik. Ti prostori pa ne bodo v zvezi z muzejem, ker bodo služili mestni občini v reprezentacijske namene. • m Oglase za velikonočno Številko »Slovenca«, k| izide v soboto zjutraj, sprejema uprava »Slovenca« na Koroški cesti do četrtka opoldne. — Manjši oglasi se lahko oddajo tudi še do petka opoldne. »Slovenec« bo za Veliko noč izšel v veliki nakladi, zato bodo oglasi v tej številki imeli poseben uspeh. m Zadnji versko-obnovitvenl govor bo drevi ob 8 zvečer v cerkvi sv. Alojzija. Govori spiri-tual A. Karo. Gospodje, izobraženci, vabljenil m Mariborski ioto-klub je imel občni zbor v ponedeljek zvečer. Ugotovljen je bil lep napredek kiuba. Izvolili 60 tudi nov odbor % inž. .Viktorjem .Vičičem na .čelu, y pol, Preinfalk, Kostič 2, Broder 1 in pol (1), dr. Vidmar, Avirovič X in pol, Furlani, Tomovič 1 (1), Lešnik, Vidmar ml., Filipčič 1, Petek pol, dr. Kalabar (1). Danes popoldne so jo pričelo četrto kolo. Broder in Vukovič igrala ortodoksen damski gambit. Vukovič se brani s Capablancovim razbremenilnim sistemom. Ima izgled, da bo izenačil, kakor kaže dosedanja teorija te igre. Pirc-Prein-falk sta tudi zaigrala ortodoksen damski gambit. Oba sta nadaljevala v novi parianti, za katero je Preinfalk očividno dobro pripravljen. Pire je ob času poročila v občutni časovni stiski. Dr. Vidniar-Schreiber sta tudi zaigrala ortodoksen damski gambit z Capablancovim razbremenilnim sistemom, vendar v drugi variaciji. V nadaljnjem sta prišla v izenačenje pozicije ter sta se odločila za remis. Lešnik je v sicilianski partiji kot beli zelo močno igral. Igra je bila pravilna in precizna in dr. Kalabar je padel v teoretično zanjko. Nato je zgubil kvaliteto in <=e predal. Rožič in Furlani igrata na prvi deski. Furlani se brani s kraljevo indijsko obrambo. Partija je še v zelo zapleteni poziciji in nejasna. Vidmar ml. je zaigral proti Petku z Rettijevo otvoritvijo. Vidmar je kmalu dobil kvaliteto, ki je zadostovala za zmago, Petek se partijo predal po 24 potezah. Filipčič igra proti Tomiču. Filipčič se brani z Caro-Kanom, poziciin pa je še nejasna. Kostič in Avirovič sta zaigrala damski gambit in Kostič je zaigral nenavadno potezo I.f5, ki je njegova posebnost. V dokaj napeti in težki igri Avirovič ni dal dobrega odpora. Kostič mu je blokiral kialiico. osvojil pešca in napadal na levem krilu, potem si osvojil figuro. Avirovič je po 23 potezah igro predal. Celje c Celjski oktet priredi v ponedeljek, 17. aprila, v mali dvorani hotela Union pevski koncert pod vodstvom dirigenta g. Avgusta Cererja. c Razprava proti morilcu Zabukovšku še vedno ni razpisana. Sodišče se je namreč obrnilo na neko sodišče v Nemčijo po informacije o Zabukovšku. c Zgodaj jo začel. V Pečovniku pri Celju se je dogodil primer, ki je vzbudil pozornost po vsej okolici. Neki 1'2 letni fante, katerega vidimo prav pogosto potikati se po mestu in okolici, se je spri s 16 letnim sinom najemnika Čaterjem Maksom. Fanta sla se spoprijela in se prav pošteno pretepala. 12 letni fante je pograbil nož in z vso silo mahal po Maksu ter ga tudi ranil v levo dlan. Ca-terja so morali prepeljati v celjsko bolnišnico. c Ogenj v strehi, pridite gasit! V Laškem jo bil misijon. Dopisnik »Nove dobe« se je obregnil vanj s pripombo in trdnim sklepom, da »napretl-njakarji« ne bodo šli v cerkev in zrejo s pomilovanjem na take stvari. Pa je misijonar s prižnice posvaril ljudstvo pred pogubno »nacionalno vzgojo«. Sedaj pa je polom. Da se je le zdrznil. Mar bi rajo tiho in kot duhovnik mirno glodal, kako prede hudič svoje mreže med ljudstvo. Da veste: Samo »naprednjakarji« lahko govore in izzivajo, drugi pa molčite. c Tiskovna tožba Gostilniške pivovarne Laško proti dr. inž. Gvidu Mayerju. Na okrožnem sodišču v Celju bo v kratkem razprava o tiskovni tožbi Gostilničarske zadruge d. d. Laško proti industrial-cu dr. inž. Gvidu Mayerju. Meseca februarja je namreč industrijalec dr. Mayer izdaj posebno okrožnico na delničarje GPL, v kateri je najprej odgovoril na okrožnico, ki jo je izdala GPL, nato pa je navedel nekaj trditev, zaradi katerih je družba vložila tiskovno tožbo. Včeraj je preiskovalni sodnik zaslišal več prič, med temi tudi nekaj delničarjev GPL. Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva! Ptuj Muzejsko društvo v Ptuju je imelo svoj redni občni zbor, ki ga je vodil gimnazijski ravnatelj v pokoju dr. Josip Komljanec. — Predsednik se je spomnil umrlih članov: Skrabarja. Orožna, Denga in pred kratkim umrlega prelata dr. Frana Kova-čiča iz Maribora. O novih pridobitvah muzeja in o delu v preteklem letu je obširno poročal tajnik, učitelj Al. Smodič. Blagajniško poročilo pa je podal nadzornik v pokoju Gorjup. Bilanca izkazuje precejšen prebitek. Pri debati se jo v glavnem govorilo o vinarskem muzeju, ki bo edinstvena ustanova v državi. V ta namen bodo preuredili stari stolp v mestnem parku. Poudarjala se je nujnost, da se z deli čimprej začne, tako da bo uslanova ob priliki proslave 700 letnice minoritskega samostana ze lahko izročena svojemu namenu. Dol. Lendava Siromašna kuhinja je končala za to sezono svoje karitativno delo; brezplačno toplo kosilo dobijo zanaprej samo še najrevnejši otroci in sirote. Pod vodstvom g. kateheta Verbajnška Janka in oskrbovana od tuk. šolskih sester, je razdelila ta javna ustanova v teku petih mesecev dnevno med 152 revnih šolarjev 16.480 toplih kosil. Da je zmogla to ogromno delo, gre v prvi vrsti zahvala poleg domačim privatnim dobrotnikom tuk. g. narodnemu poslancu dr F. Klaru, ki je ponovno iz-posloval pri oblasti lepo podporo v ta namen. Gorje Občinski odbor Rdečega kreiža v Gorjah je zaključil v nedeljo samarijanski tečaj, kateri je trajal od 22. februarja do 2. aprila. Tečaj je vodil g. Franc Pikelj, učitelj v Gorjah, predaval pa je g. dr. Benodik, zdravnik na Bledu. Na zaključnem predavanju, kateremu je prisostvoval tudi okrožni zdravnik g. dr. Slivnik iz Radovljice, so tečajniki polagali izpite in tečaj je prav dobro uspel. V nedeljo po jutranji maši je bil v Gorjan-skem domu občni zbor kraj. org. JRZ v Gorjah, Katerega se je udeležilo le|>o število članov in prijateljev. Na občnem zboru je poročal tudi g. poslanec dr. Šmajd. — Popoldne po litanijah pa je bil občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gorjah, kateri je pokazal, da je zavod v preteklem letu zelo napredoval. Izplačal je svojim vlagateljem nad 700.000 din vlog, prejel pa je novih vlog le nekaj manj. Tudi manjša posojila je zavod ?e dovolil. Sedaj obrestuje hranilnica nove vlogo po 4% in jih izplačuje na zahtevo takoj, zato priporočamo vsem, naj brez skrbi vlagajo svoj derar v naš zavod, kateri je tako trden, da ga niti najtežja kriza ni niti malo omajala. Denar doma naložen, bo v dobiček in dobrobit le našim domačim potrebam, KULTURNI OBZORNIK Ivan Zoreč: Iz nižav in težav Pot ubožnega slovenskega dijaka Mohorjeva knjižnica, zv. 101. Str. 41). Ivan Zoreč, pisatelj znane triralogije o belih menihih, je že nekaj let 6em priobčeval v Mladiki neke vrste avtobiografski opis šolanja slovenskega dijaka, ki se iz svojega siromaštva rine naprej ter dozoreva v slovenskega pisatelja. V slovenski književni zgodovini imamo že dva primera opisov dijaškega življenja, oba že klasična na svoj način, namreč Aleševčevo veselo storijo »K a -ko sem se jaz likale, ter D e b e v č e v e kulturnozgodovinsko zanimive »Vzore in boje«. Ce je prva hudomušno pisana zgodba dijaških dni, težav in stradanja, pa tudi veselja in burkastega življenja, jedke ironije in borb med nemškutarijo in v slovenski kulturni krog rastočim slovenskim dijačkom, samostanskim mucom, ima druga zanimivejšo kulturno-zgodovinsko ozadje: pri Debevcu vidimo, kako dijak rase razumsko, kako se vglablja v duhovno bogastvo vseh doh, v domače in tuje klasike, kako se mu nabira bogastvo in spoznanje in utrjuje tudi notranja orientacija sama, da se vzdrži v veri matere v času napredujočega liberalizma in skepticizma. V Vzorih in bojih smo priče raznim proslavam, navdušenim govorom, pogrebom slavnih mož pa tudi portretom živečih kulturnih delavcev, vse pa v obliki pisem, ki jih sin piše svojemu očetu, učitelju. — Zoreč je s svojo avtobiografi jo strnil ob slovenski predhodnici v eno ter podal podobno delo, ki ima precej Aleševčevih potez, še več Debevče-vih: Aleševčevih v tem smislu, da mu je v osnovi rast otroka iz siromašnih razmer, da se more riniti po dobroti ljudi naprej ter da je v središče svoje usode postavil boj z nemščino, pa tudi dijaško nagajivost na novomeški gimnaziji, ki je postala usodna za njega in je eden njegovih najlepših spominov na dijaštvo; Debevčevih pa v prizadevanju, da se ohrani med tedaj rastočim in modernim ateizmom in socialno demokracijo v veri matere ter da z vso voljo hoče dijak zrasti v slovenskega kulturnega delavca, pisatelja. Zato je v tem opisu toliko srečanj s slovenskimi kulturnimi delavci, prijateljstvo s Kettejem, Golarjem, Petru-ško... tudi z Detelo in stikov z »Zadrugo« itd. Toda Zorčeva zgodba je ostala po slogu in vedrosti bolj na Aleševčevi strani ter pomeni vesel in za čuda v jeziku jedrnat opis križeve poti dolenjskega dijaka, ki že razmeroma star gre v ljubljanske ljudske šole, potem v gimnazijo v Novomesto, kjer pride v stik k Kettejem, in odkoder ga ravnatelj Detela izključi zaradi »protiverskega mišljenja«, kakor je stalo v odhodnici, v resnici pa zaradi nedolžne dijaške zabave, na kar gre v Ljubljano, se tudi notranje umiri, dočim je v Novem mestu nihal med ateizmom in socializmom, pa se ob materi oklene še bolj njene njene vere (to so najlepši deli v knjigi!), dokler ga vojaštvo ne iztrga iz šolo in mu odmeri drugačno življensko pot. S tem pa se ta dijaški opis, razdeljen po raznih etapah v simbolno pomembne oddelke: Somrak, Svitanje in Zarja, tudi konča. Zorčev 6pis je svojevrstno literarno delo: ni povest in ni suhoparen opis, temveč literarna avto-biografija, ter se približuje kramljanjem v slogu Aleševca, pa miselni in besedni jedrnatosti Mencingerja. Podaja manj humorja in burkastega življenja kot Aleševec, pa ima zopet več duhovno nazornega ozadja, toda manj kulturno zgodovinskega gradiva, kakor Vzori in boji. .le nekako na sredi tudi po pomenu, je pa odlično delo v opisovanju posameznih dogodkov in razpoloženj, kot so na pr. prihod v Ljubljano, materin vpis v šole in njena skrb ob malopobožnem dijaku, še bolj pa ob izključenju. Plastične so oznake posameznih oseb, kakor prof. Marinka, učitelja Črnologarja, prepa-randistov, mlekaric, predmestnega krčmarja, Ven-cajza in čitalniškega življenja itd. itd. Na mnogo straneh je tako klen in jedrnat ter pristen, da bo njegov opis dijaškega življenja prišel gotovo v čitanke ter bo tako delil slavo s svojima predhodnikoma. Toda kakor sta ona dva bila vedno zelo brano čtivo našega dijaštva in vsega občinstva, bo tudi Zoreč hvaležno berilov sakemu, zlasti pa vsem tistim, ki ljubijo lep slovenski jezik, nazornost in svojevrstno dolenjsko pobarvanost. Z njim je prišel Zoreč v družbo svojih velikih dolenjskih mojstrov jezika ter ho njegov opis dijaštva vplival najbolj s svojim slovenskim poudarkom: če hočeš hiti pisatelj, moraš biti zakoreninjen v jezikovno bogastvo svojega kraja ter moraš ljubiti vse, kar je v zvezi z narodom. To je poleg druge vzgojnosti najglobokejša ideja tega zdravega dela. td Dr. A. Trsfenjak: Fenomenologija in ontologija Fenomenologi j o je vpeljal v filozofsko literaturo Lambert (1764). Z njo so se bavili v različnih smislih tudi Kant, Hegel, llamilton in Hart-mann, deloma Hegel in Francoz Dellios. Največji razmah pa je dobila šole s Husserlom, ki ji je sploh posvetil vse svoje življenjsko delo na filozofskem polju. Ontologija pa more iskati svoje začetke prav pri Aristotelu. Tudi skolastiki so delali mnogo na njej. Po Raconu in Claubergu se je z ontologijo največ bavil VVolf. O obeh teh strujah nam je preteklo soboto predaval v Filozofskem društvu mladi profesor filozofije dr. Anton T r s t e n j a k. Prikazal je rezultate sodobne in polpretekle nemške filozofije na teh področjih, jih analiziral s svojim svežim in ostrim filozofskim duhom in jih vzporedil s smerjo tomistične filozofije. Dovoljujemo si tudi izraziti mnenje, da smemo po izkazanem načinu dela upati pri dr. Trstenjaku še na vrsto pomembnih uspehov na slovanskem filozofskem področju. Predavanje je bilo na lepi znanstveni višini in je nudilo strokovno izobraženemu poslušalcu velik užitek. Poskušali bomo nakazati iz tega predavanja nekatere misli, ker se abstraktno teoretična vsebina zelo upira zgostiti v navaden člankarski referat. Zelo dobro so bile tudi nakazane možnosti premostitve ontologije in fenomenologi je. Povedal je, da ima fenomenološko utemeljena ontologija mnogo skupnega z aristotelsko tomistično ontologijo, ker imata obe za svoj predmet tudi že transcendentni svet sam na 6ebi in ker imata v čutnem dojemanju skupno spoznavno-teoretično izhodišče in ker vidita obe bistvo spoznavnega deja v intencionalno-sti. Nadaljnja njegova teza je, da fenomenološko bistro ogledje ne nasprotuje tomističneinu pojmovanju resnice. Prav tako se znajdeta fenomenologija in tomistična filozofija na skupni točki s tem, da obe vidita zadnji kriterij resnice v evidenci. Fenomenologija s svojim statičnim značajem odgovarja le na vprašanja istosti, protislovja, zadostnega razloga, popolnoma zanemarjen pa pusti problem vzročnosti, na vpraiianje: zakaj? odkod. Prava ontologija je resnična obogatitev metafizike, ki se je pri nekaterih filozofih zaradi napačnih spo-znavnoteoretičnih primesi spremenila v mistiko. Fenomenologija do sedaj še ni dosegla stopnje predkantonske ontologije bitja, z ozirom na njegovo bistvo in eksistenco, končno in neskončno. Dosedanji sistematični poizkusi prehoda iz fenome-nologije in ontologije pa so se izgubili v iraciona-lizmu. • Čas št. 6-7 Na uvodnem mestu prinaša ta najboljša slovenska katoliška publicistična revija za vsa vprašanja življenja članke urednika I. F. o novem papežu »Tu es Petrus«, kjer ne govori toliko o papežu samem temveč o papeštvu in njegovi funkciji v religioznem življenju pravega kristjana: »Za katoličana ni do smrti Pija XII. resnične religioznosti brez živega odnosa vere v najvišjo, polno oblast Pija XII., v Cerkvi Kristusovi. Ta cerkve-nost spada k bistvu naše religioznosti, razmerja do Boga, našega krščanstva, razmerja do Kristusa. Tako je ta cerkvenost, vera v oblast Pija XII. zvestoba do njegove besede in zapovedi, tudi kriterij resnične vernosti vsakega katoliškega kristjana in zanesljivo znamenje, da gre po živ-Ijenski roti za Kristusom k Bogu.« Univ. prof. dr. Andrej Gosar je v posebnem članku razjasnil pojem »socialna pravičnost«, kakor ga rabijo papeževe okrožnice. Papež Pij XI. je namreč v svojih dveh glavnih okrožnicah »Quadrage-3imo anno« in »Divini Redemptoris« močno postavil v ospredje pojem socialne pravičnosti. Posebno nauk o pravični plači je podprl in utemeljil predvsem glede na socialno pravičnost, tako da zavisi v tej zvezi praktična rešitev mezdnega vprašanja v največji meri od tega, kako to pravičnost pojmu-emo in kaj razumemo pod tem izrazom. In nje-;ova razprava skuša prinesti v ta problem jasnost 'er ugotavlja, da je pojem socialne pravičnosti na ?ni strani znatno širši od legalne pravičnosti, na Irugi strani pa je tudi ožji od nje in na mejnem oodročju se z njo deloma celo križa. Mladi znanstvenik Ivo Pirkovič je napisal razpravo o dvojnosti fizikalnega sveta, ugotav- ljajoč, da je fizikalna resničnost korpuskularnega in valovnega značaja. Nato podaja razlago atoma po Ruthefordu in Nielsu Bohru ter izpolnitve, ki jih je v njuno razlago prinesel Sommerfeld, razlaga novejše pojmovanje korpuskularnega atoma ter valovnomehanske podobe atoma, njuno medsebojno razliko ter lastnosti enega in drugega sveta. Univ. prof. dr. L. Ehrlich nadaljuje s svojo razlago in kritiko razvojne teorije, kjer podaja razvoj rastlinstva in živalstva po Bevku in Poljancu, kot vprašanja, na katera ima odgovarjati evolucijska teorija, podaja dokaze za razvojno teorijo, se vprašuje, če nastajajo še danes nove rase, pasme in celo nove vrste (species), ter ugotavlja, da mutacije izhajajo iz notranje deter-minacije ali preadaptacije ter se ustavi pri dedič-nosti, ki jo bo v nadaljevanju skušal prikazati v luči novih znanstvenih raziskovanj?' — Et-bin Boje pa je napisal članek o karitativnosti in narodnosti, ki posega v narodno-peda-goški problem ljubezni do bližnjega ter vprašanje malega naroda, ki se ne more ohraniti v borbi za obstanek s fizično silo, temveč smo še posebej poklicani, da se ohranimo z duhovnimi silami. »Temu vzoru se moramo približevati, vzoru duhovne narodne obrambe, h kateri bo bistven del prispevalo nedvomno tudi karitativno delo med nanii.« To so razprave, ki jih Čas prinaša v tej svoji številki. Poleg tega pa je zelo bogat tudi oddelek, kjer so ocenjene knjige iz raznih področij, tako iz filozofije in religije (Veber: Nacionalizem in krščanstvo, Oražem: Naša župnija, Snoj: Križem po Palestini), iz zgodovine in zemljepisa (Kočevski zbornik, Ob 20 letnici Jugoslavije), iz pedagogike (Pedagoški zbornik, Prihoda: Ideolo-dija nove didaktike, A. Žerjav: Sodobni zgodovinski pouk), iz sociologije (Pirc-Baš: Socialni problemi slovenske vasi) ter iz umetnosti in leposlovja (Dela Otona Zupančiča, Karlovšek: Umetnostna obrt, Jalen: Cvetkova Cilka, Sonja Sever: Čevljarček Palček, Salten: Bambek ter Bessieres: Puščava bo cvetela). V Zapiskih poroča prof. Jan-žekovič o pokojnem prelatu dr. Kovačiču kot filozofu, v Opombah pa pišejo Bogo Grafenauer, T. Čokan in urednik. — Revijo, ki stane letno 60 din, najtopleje priporočamo slovenskemu iz-obraženstvu. Cerkveni Glasbenik V 3. in 4. številki Cerkvenega glasbenika je zbral urednik Stanko Premrl prav mikavno gradivo. Po spominskih mislih na pokojnega sv. očeta Pija XI. priobčuje dr. Fr. Kimovec prvi člen svojih, za daljšo dobo napovedanih razmišljanj o ljudskem petju, ki se ga verniki oklepajo z vedno večjo vnemo, za kar bodo taka poljudna razmišljanja, podprta z vsakdanjimi zgledi, velikega pomena. — Dr. J. Č e r i n je predal javnosti zopet člen svojih tehtnih raziskavanj o slovenski pesmi, osvetljeni tja do po možnosti najdavnejše preteklosti. Tokrat obdeluje znano pesem »O pridi, sveti Duh« (»Veni S. Spiritus«), ki ji odstre z ozirom na besedilo in na melodijo davno izhodišče, prikazujoč njeno metaniorfozo v različnih podobah. Spis je znanstveno trdno osnovan, opirajoč se na dejstva in dokaze — in se bo nadaljeval v prihodnjih številkah lista. Veliko vrednost bi imelo za slovesko glasbeno znanstvo izdanje celotne razprave, ki jo hrani autor še v rokopisu! — V na-dal jnem priobčuje Iva Klemenčeva nekaj »misli ob letošnji prvi dvojni številki »C. Gl.« — Po objavi smernic za petje ob kongresu Kristusa Kralja je objavljen spis o »pomenu glasbe za vzgojo naroda«; v njem se dr. Dragotin Cvetko poglablja v bistvo te svojevrstne umetnosti, skuša orisati njen učinek na človeka in iz vsega potegne sklepe o nujnosti glasbene vzgoje za pravilno in organsko narodovo rast. — Stanko Premrl priobčuje bogati seznam skladb Ivana Pogačnika, znanega organista in skladatelja pretežno cerkvenih skladb. — V ostalem slede poročila o seji Cecil ijinega društva, o organistovskih zadevah, o koncertih doma in drugod in še marsikaj. Glasbena priloga prinaša več zborov, namenjenih značaju in obredju velikega tedna. Vse pesmi so vsaj v glavnih sestavinah postavljene na tradicijo in so tedaj po tonski zgradbi ušesu hitro dostopne. Tako Tomčev moški zbor »Ko je stopal Gospod« — in podobno tudi trije zbori dr. Franceta Kimovca (»Množice gredo«, »Tvoje čem trpljenje peti«, »Postna«), ki dihajo pri tem Vojakom naproti! Mladina v predmestju Madrida je vesela vdrla po ulicah, da čim prej vidi pri« iiajojoco vojsko, ki je napravila konec neznosnemu stanju pod rdečimi. Zadrega litvanske mornarice, ko so Nemci zasedali Memel Memel (po Iitvansko Klajpeda) je bilo edino pristanišče Litve. Pogajanja za odstop tega pristanišča z zaledjem Nemčiji so se razvijala tako hitro, da litvanska mornarica niti m ^utegnila umakniti se pravočasno iz pristanišča. Memel je gospodarja zamenjal prav za prav istočasno: ko so ga litvanske ladje zapuščale, so nemške ladje že plule v pristanišče, v zraku pa so brneli težki bombniki, za ladjami so na obzorju prihajale še druge in v zraku so na obzorju prihajala nova letala. Kakor so se Litvanci umikali izpred oči, tako je stopal pred oči novi gospodar, ki se je predstavil z izbranimi silami svoje vojske. Litvanska ladja »Predsednik Smeton a«, ki je bila namenjena v Memel, se je le nekaj ur pred zasedbo usidrala pred mestom Libau, ki pa še ni izgrajeno v pristanišče. Prvotno je nameravala obpluti Memel in se umakniti v edino večje poljsko pristanišče Gdansk, pa ji je zmanjkalo kuriva, da bi si pa dopolnila zaloge v Memelu samem in potem odplula, je bilo pa že prepozno. Ko so nemške čete že korakale v Memel, so bile v pristanišču še tri litvanske ladje: »Kaunas«, »U t e n a« in »Szaulis«. Točno ob 12 so vse te ladje dobile povelje, da odplujejo iz pristanišča na odprto morje. »Kaunas« in »Utena« sta odpluli v Gdansk, »Szaulis« pa je — tudi zaradi pomanjkanja kuriva —• odplul pred mesto Libau. Zvečer 21. marca je Iitvansko moštvo videlo oddelek nemških bombnikov, ki so obletovali obalo. Kmalu za njimi so se na obzorju pojavile prve nemške vojne ladje v bojni vrsti, v majhni razdalji za njimi pa je plulo proti Memelu 15 vojnih ladij, med njimi tudi »Deutschland« s kanclern jem Hitlerjem na krovu. Nemška povelj-i niška ladja je s svetlobnimi znamenji vpraševala po imenu litvanskih ladij, pa kapitan Krikstopaitis ni dal odgovora, ampak molče plui naprej proti Gdansku. Iz Gdanska bodo litvanske ladje odplule v Antverpen. Poveljstvo litvanskih ladij je ta hitra sprememba spravila v precejšnjo zadrego, ker ladje so bile vknjižene v Memelu (Klajpedi) kot matičnem pristanišču in ko je Memel prevzela Nemčija, bi morale tudi ladje po mednarodnem pomorskem pravu izobesiti nemško zastavo. Pomagali so si na ta način, da so ime matičnega pristanišča »Klajpeda« v naglici izpremenili v »Svetyje«, kjer bodo litvanske ladje za naprej vknjižene. Tako so obdržale Iitvansko zastavo. (Svetyje_ je novo pristanišče, ki ga je Litva gradila že prej, pa bo morala sedaj zaradi non vega položaja še bolj pohiteti.) ŠPORT Po športnem svetu 140 km na uro — na smučkah V navzočnosti italijanskega prestolonaslednika je bivši Avstrijec Leo Gasperl, ki je že dolgo zaposlen v Italiji kot smučarski učitelj, prevozil v Cerviniji (Severna Italija) 1500 m dolgo progo, ki je imela 500 m višinske razlike, v času 39 sekund. Navedena hitrost odgovarja 140 km na uro. Doslej je imel Gasperl kilometrski rekord s 136 km na uro. Tudi v Cerviniji je imel posebno opremo. 50 Fincev si je priborilo 69 zlatih olimpijskih kolajn Organizacijski odbor za prihodnje olimpijske igre je sklenil razstaviti v posebnem poslopju vse zlate kolajne, ki so si jih priborili finski športniki na olimpijskih igrah. Po statistiki, ki so jo sestavili Finci, si je 50 finskih športnikov osvojilo od leta 1906. do leta 1936. 69 zlatih kolajn. K temu je treba prišteti še 37 srebrnih in 38 bronastih kolajn. Najstarejši finski športnik, ki si je priboril zlato kolajno je Werner Jaervinen, ki bo prihodnje leto že 70 let star. Leta 1906. je namreč zmagal v metu diska. Pavao Nurmi je priboril Finski nič manj kakor 9 zlatih kolajn, in sicer tri v tekmi moštev ter šest kot posameznik. 69 kolajn, ki so jih pridobili Finci, so porazdeljene na posamezne športne panoge takole: Lahka atletika 37 Rokoborba 21 Hitrostno drsanje 5 Smučanje 2 Umetno drsanje 1 Boks 1 Telovadba 1 Umetnost (literatura) 1 Skupaj 69 Anglija: Škotska 15. aprila. Tim za Italijo, Jugoslavijo in Romunijo Anglija je že postavila svojo postavo za tekmo s Škotsko, ki bo dne 15. aprila v Glasgovu, Škotska bo pa to napravila nekaj dni pozneje. To srečanje bo obenem glavna preizkušnja angleških igralcev, ki bodo nastopili 13. maja v Milanu proti Italiji in nato v Belgradu in Bukarešti. Zaenkrat se ve samo za nekatere igralce, ki pojdejo na turnejo na kontinent, dofcm bo odločitev za ostale padla šele kasneje. Vesti, da bi bil na angleško nogometno zvezo od pristojne strani izveden pritisk, da odloži turnejo na kontinent zaradi neugodne mednarodne politične situacije, se demantirajo in bo najboljša angleška enajstorica prišla v Italijo, Jugoslavijo in Romunijo. Nov angleški rekord na 25 milj F Hamer je postavil nov amaterski rekord Angleške v maratonskem teku na 25 milj. Za ome- neko ljudsko občutje. - V utrjeni smeri se giblje tudi »Hvalnica Kristusu Kralju«, ki jo je slovesno zaokrožil Stanko Premrl — in podobno »Velikonočno« Gustava Rakuše, ki ljubi zvočno na-trpanost. y R njeno progo je rabil 2 uri, 29 minut in 5 '/b selc. Ta rezultat je za 24 sekund boljši od dosedanjega rekorda, katerega je postavil pokojni Hary Grin. Ker je bilo zelo mrzlo, sta od sedmih tekmovalcev prišla na cilj samo dva. Čehi bodo še igrali za Srednjeevropski pokal Kakor je izjavil predsednik mednarodnega odbora, bo za ta pokal tekmovala tudi Češkoslovaška poleg Italije, Švice in Madžarske. Prva tekma med Madžarsko in Švico bo prihodnjo nedeljo v Curihu. Velike spremembe v češkem nogometu Na Češkem so uvedli nova nogometna pravila, ki stopijo v veljavo na dan 1. maja t. 1. Glasom teh pravil morajo postati vsi češki profesionalci dne 1. maja amaterji. Pripominjamo, da je na Češkem nad 500 poklicnih nogometašev. Punčec pozvan k vojakom Naš teniški prvak Punčec je pozvan, da s 15. t. m. nastopi 6voj obvezni rok v kadru. Rekord nemškega dvigača V Luebecku je dvignil nemški težkoatlet srednje kategorije Wagner iz Essena v olimpijskem troboju 372,5 kg, s čimer je postavil rezultat, ki doslej v Nemčiji še nikdar ni bil dosežen. Plavalni dvoboj Berlin : Kopenhagen 75:62 V plavalnem dvoboju med Berlinom in Kopen-hagnom, ki je bil že sedmi, so zmagali Berlinčani z rezultatom 75:62. Berlinski plavači so bili boljši od svojih nasprotnikov, dočim so bile danske pla-vačice boljše od svojih konkurentinj. Snežne razmere Porodilo Tujskoprometnih zvez v LJubljani in v Mariboru, SPD in JZSZ z dve i. aprila 1939) Planica-Slatna 870 m: 8, delno oblačno, Ifi cm enega, Planica-Tamar 950 m: 3, delno oblačno, 70 cm tmega, Pei-PetcHnjek liio m: 8. delno oblačno, 70 cm enega, Peca mi m: -3, delno oblačno, 80 cm enega, greneč, Razpis lom,,S^Uvarbi H"1? Co'je razplei-je tekmo v veleela« ^llhTar^! 1,0De Verificiram tekmovalci JZSZ. Tekmnje se po pravilih JZSZ. Prijavnine ni! Prijave za tekmo naj se pošljejo najpozneje do 8. apri-"«""«10» Erwin Oračner, Celje, tvrdka G. fitl, n^eiTn a1Je Btn,rt"ih številk "O vrši na Velikonočno rtomil p 71r!,n ob 3,1 zve6eI v frtsehaufovem dnriln ^ 7™!'!™'™., tekmovalci prejmejo praktična čfl£w» Č. ,"e Al',plomc- Prvi tr'iE tekmovalci Smu-ba (>'' w P^bej nagradijo. Objava ono rini l ™rH,itov daril «e vrši na dan tekme -SaSrkiut1^dva dni preJ na ,pm ZDK ____T?iEL?YfDXA.,URA ZB »odnlce v sredo odpade. v a nO tUui OuuujKa v četrtek.