"•"ur Uhaja vok 4aa raaea u d«lj ia P*wTWtv. Iuu«d dallj exe«pt 8undayi and Holidaji. VETA r glasilo slovenske: narodne: podporne jednote (Jrtdaiiki in npravniikl pro-•torli -'«57 H. ]*ttndal» av. Offioo of pubUcatiea: 2667 Mo. Lawnda). av«. T.l.phon.: l.awndal« 4838. LETO—YEAR XII. iT^c^lV1-^:^ CHICAGO, ILL., čotrtek, 22. maja (May 22) 1919. Subacription $4 00 Yoarly. STEV.—NUMBER 121. Publiak*d and diatribulad undar parmit (N*. 148) •ulhorisad by tba Act of Oclobar 6, 1917, on Hla al tba Po.l Offica of Cbicaco, ItlinoU. By ordar of tba n, Poatmaator Ganarsl. Accaptanca for mailing st tpacial rata of poetaga providod fol* in aaction 1103, Act of CM. 3, 1917, aulhoriaod on Juna 14, 1918 WILS0N PRIPOROČA DEMO-KRATIZIBANJE INDUSTRIJ. "Političen strupen plin", odgovarjajo senatorji. Predsednik priporoča, da delavci dobe besedo pri upravi in kontroli industrij. Njegov idejali-zem je, da postanejo kapitalisti in delavci prijatelji. WiIson priznava zavo-ženost ameriških industrij. VVushington, 21. maja. — Wil-Hoiiova poslanica v kongresu se v večjem delu peča k delavskim za -konodajstvom. Dotično poglavje poslanice se glasi v celoti: "Vprašanje, ki stoji v ospredju v vseli državah v sedanji veliki dobi prebujenju, je delavsko vpra-sanje. 0 tem vprašanju lahko govorim tukaj, kjer se razpravlja o stvareh, ki se tičejo vseh držav enako, kakor če bi bil doma sredi interesov, ki so mi naravno največ v mislih, kajti to so interesi našega ljudstva. Z delavskim vprašanjem ne mislim vprašanja aposobne industrija I ne produkcije aH kako bi se naj I ožje dobili sposobni delavci v svrho velikega procesa vzdrževanja ljudskih potrebščin in dose-tro uspeha pri itrgovskem in in-ilustrijalneni tekmovanju. Kar mislim, je večje' in bolj vitalno vprašanje: Kako naj možje in /ene, ki opravljajo djlfVJOO io, noselejo večji napredek pri svojih delovnih pogojih, kako naj bodo srečnejši in kako jih naj na-plačajo občinstva in industrija, katerim služi njihovo delo in jih povzdiguje? Kako naj dtfbe več pravie kot državljani in človeška bit ja t od naše sedanje smeri ne moremo iti dalje. Že smo šli predale«'. Ne moremo imeti pranega življenja kot narod, niti ne moremo doseči pravega uspeha kot industrijalno občinstvo, ako si bosta delo in kapici sovražnika, namesto da bi bilu prijatelja. Ako se bo do nadaljevalo, da ne bosta zaupala drug drugemu, da bosta izkoriščala drug drugega in dokler ne bosi a gledala, da ho na eni strani pošten dobiček, na drugi pa pra \ i«*a in pošteno postopanje za pošteno življenje, nc bo napredka. Slaba eesta nas je pripeljala v temno alejo. To ni cesta do resnične prosperitete in najti mora mo drugo pot, ki vodi do drugačnih ciljev. Voditi mora ne le do prilagoditve, temveč tudi do prave kooperacije in zadružništva, ki temelji na skupnih interesih in prisostvovali ja pri kontroli. Skupni interesi med delom ln kapitalom Taktično že obstoje, samo pokazali se niso še v dejanju. Ti interesi se morejo vresničiti in manifestirati edino v novi organizaciji industrije. Ženij naših podjetnikov in zdrava, prakrtična misel naših delavcev more gotovo poroditi omenjeno zadružništvo, kadar enkrat »poznajo kaj pomeni in ko najdejo skupno pot. ki vodi vanj. Delavsko zaknnodajst vo seveda zavisi v glavnem od posameznih •Iržav, ali nov duh in metode orga n i za e i je nc izvirajo toliko iz zako-mslsjstva kolikor iz prostovoljnega sodelovanja kapitalistov, u pra vitel jev in delavcev. Zakonodaj n more le malo nkazsti. ksj »e Tl»j stori. Organizacija Industrije .)'* delo združene in individualne SUHAČ1 SO PADLI PO PREDS. WILS0NU. Suhaške sile napadajo predsedni ka, ki priporoča preklic vojne prohibicije. KONGRES MORDA ODLOŽI TO STVAR. Washington, 21. maa. — Vse prohibistiške sile v Združenih državah so padle po predsedniku Wilsonu, kateri priporoča v svoji poslanici, da se prekliče naredim iz lanskega leta, ki določa s 1. julijem t. 1. vojno prohibieijo. Predsednik pravi, da je naredila zdaj nepotrebna, ko jc armada malone že demobilizirana. Voditelji suhačev psujejo Wilsona, da se je dal zapeljati od likerskih interesov in 'nemških pivovarnar-jev v Ameriki." Kongregniki in senatorji v o-beh strankah niso edini, da 11 se bodo ozirali na Wilsonovo priporočilo ali ne. Mnogi so izjavili, da ne bodo glasovali za preklic prohibicije, pač pu da infra, kou greš sprejeti pofr^bftp pfistave za uveljavljenje suše. Drugi so mnenja, da je najbolje, če kongres počaka s to stvarjo dokler se ne vrne predsednik domov. Nekateri republikanci pa pravijo, da hočejo slišati mnenje ljudstva ; zadnji se zavedajo, da so delav? ske in vojaške organizacije proti prohihieiji, kolikor sc tiče piva in lahkega vina. 5000 DELAVCEV ZASTAVKAt i LO V ST. PAULU. St. Paul, Minn. — V sredo jc zaštrajkalo tukaj Iti delavskih unij, ki štejejo fKKK) članov, iz simpatij s stavkajočimi navadnimi delavci, ki zahtevajo 60e ua uro (15c povišanja), devet urni delavnik in priznanje unije. POLET Z AZORSKIH OTOKOV JE ODLOŽEN. Stroj na letalu NC 4 mora biti popravljen predno bo sposobno za v zrak. O HAWKERJU NI DUHA NS SLUHA. r"'"* -- \Yushington, 21. maja. — Admiral Jackson je danes zjutraj brzojavno obvestil mornariški department, da ameriški avijutik Ucatrtck) poteče določen čhs ss plamene diskusije med Nemci ln ssveznlki In san nji so izjavili, da čas ne bo podaljšan. Splošno mnenje v konferenčnih krogih je, da bodo Nemci podpisal!. Vellks četvorica jc včeraj odgovorila Nemcem na pritožbo gle de odškodnine ln v svojem odgovoru pravi, ds Nemci nc morejo lomiti odškodnine od odgovornosti k a vojno, čeprav ne mik o ljudstvo tr«li, da ne more biti odgovorno za čine prejšnje kajzerjeve vlade. Včeraj Je bila objavljena t i»č k a pogodbe, ki določa, da mora biti koj odločno odklonila novo čast. rit|f|elrana čimprej mo Progresovel so videli vJej spre - ^ kakor hitro jo podpišejo tni potezi, da hočejo starinski se natorji pritegniti progresovee v svoj notranji krožek, da s«* ne bo do mogli bojevati proti senatorju Nemčija in tri glavne zavezniške države. Vsa obvestila o ratifika •iji morajo biti poalsna v Pariz vlade zunaj Kvrope obvestijo 8TAVKARJ1 V LAWRENCU 80 ZMAGALI. Lawrenoe, Mass. Delavci v tukajšnjih tesktilnih tovarnah, ki so bili na štrajku petnajst tednov, so deloma zmagali. Družbe so jim povišale plačo za l.p> odstotkov. Stavka je končana. DELAVCI VLADAJO V WINNIPEGU, KANADA. 8tavkovni odbor kontrolira živila, kurivo, rasavetljavo, vodo in policijo. TO ŠE NI SOVJET," PRAVIJO DELAVCI, Winnipeg, Man., 21. maja. — Voditelji ('tukajšnje generalno stavke zanikajo, da so ustanovili krajevno sovjetsko vlado, toda položaj je sledeči; Stavkovni odbor je pravi gospodar uiesta. Pod njegovo kontrolo so vse Življenjske potrebščine, kurivo, pitna votla, razsvetljava ln mestna policija. Odbor izdaja naredbe dnevno kot vrhovna politična in industrija!-ua oblast. Nekateri* gostilne so odprto in nosijo napis: "Odprto z dovoljenjem stavkovnega odbora." IV karijam ln mlekarnam je odbor dovolil, da smejo rszvažati mleko iu kruh. Policisti so v uadalj-ui služIti z dovoljenjem odbora. Stavkovni odbor je uvede) cenzuro za brzojavke, kl odhajajo iz mesta, Vsi Časopisi so ustavljeni in odbor izdaja dnevni huletiu o važnejših dogodkih, Industrija v mestu popoluoms počiva Že teden dni. Pošta je za* prta in poštne pošiljat ve leže v kopih ua postajah nekaj milj zil-naj mesta. Trgovski brzojavni u-rad je zaprt ln sprejemajo se le vladne depeše in poročila o smrti. Ognjegasci ao tudi na štrajku. Voditelji stavke izjavljajo, da sc jim pridruži kmalu delavstvo vae zspadne Kanade, ako ne bodo sprejet« njihove zahteve. Delavske organizacije v Vaneouvcrju, Calgaryju, Hrandotiti ln v Vieto-rijl so obvestilo Štrajkarjc v Wln« nipegu, da so pripravljene za ge-ncrslno stavko vsak čas. Krncst Koblnson, mestni svetovalce iu tajnik delavskega sveta, je izjavil na shodu v šola d o, ko je bilo zbranih 75,000 oseb, da bodo delavci zmagali, pa ifiakar gre do tsko dsleč, da spremene gospodarski sistem, At raj k Jc ua. stal, ko niao hotele tri jeklarsko družbe pripoznatl delavskega strokovnega sveta, toda stavkal' jI bodo zdaj povečali svoje zalite- ve. Danes je prišel v VViunipeg delavski minister iz Ottsvve z namenom, da posreduje med delavci iu delodsjsb'1. Zakraiskova afera V zadevi kazenske obravnave proti K a rimi r ju Zskrsjšku in drugim, ki se je vršila ua uiuuiel pulili sodni ji v ChlcafU, III. v torek, 20. maja, v kateri je ua stopila gospa Minka A le* kot dr žavna priča, jc odvetnik za pro sekucijo I/ tehničnih razlogov predlagal, da se kriminalno pošlo-pauje in obravnava ustavi po pro ceduri nolle prosetpii, Pravni zastopnik gospe Minke AleA, katero je nasprotna stranka v javnosti obdolžila, da je pod Penrosu I* Pcnnsylvanlje. f oteza frA<|h koirčsni . Poročila v zadnjih štlriiudvej --------------setlh urah ae vjemajo, da bodo _ 4,1... VOJAK SE JE OBESIL NA wi |MM,pisali pogodbo naimčnlm pretvezami Izvabljala SWIFTOVEM POSESTVU „„,,«.,;„„»♦ In izjavili pred vsemi'«*"" 'J'""« J* l«i>v41'4,H Lake Forest, IU. Ns posestvu svetom, da so jim pog"ji vailjcul, bogatega mesarja L F. Kalfta s# ' kakor je kajzerjeva vlada vsilila je obesi j vojsk Iz fort Sherldaua Kosom mir v Mrest Litovaku. Na stvari bi ne bilo nič izrednega. Nemš k I katoličani upajo, da ae la niso zamolčali vaeh detsjlov. I pepel potegne za Nemčijo za ml je zdelo umestno, da je storil ta korak iz razloga, ker časnik, ki je priobčil dotično obrekovanje, ir haja v mestu New Vorku 111 ni bi lo zadostnih prič, (»otom katerih mogel dokarati PIVOVARNARJI BODO NADA- "i iuMvc in praktičnega podjet ---- wa»»*j»ai PIVA "iškeg. a ranil ran ja. Vsi oni. kilLJBVAU Z VARENJEM PIVA res Žele novih stikov me»l delom ln u pita 1 oio. lahko hitro najdejo po ; zvezno zakonodajstvo pa more ^ tem oziru več pomagati, kaleor Pa p'mtavodaje v posameznih dr-'nvah. (Dslje na 4. str., 3. kol.) 'ia niso r»oioi>-«.i ... |,n|><-^ j,..,.«..- ,,, — —— Ko je mrliški oglednik hotel Isve- llejše |s»goje Nadškof v Vrallals »• »'jfj • deti več podrobnosti, m. mu voja vi je Izjavil, da se "sveli oče trn | v /'n7*JT7 , ški zastopniki rekli, da jih lahko|di ss to stvar." J poda le polkovnik. Jame« Oordon. ■■■ |sdU'ijski načelnik v l»ake Forr Omejena ženska volilna pravica v alu, pravi, da je voja> ts» l _________ Franctjl ----------- 1 <> Dalje imajo uazadujski v nsčr tU, če zssedejo Petrograd, lla skliče jo za farso ustavno skujiščino. obenem pa ramglase, da Imajo dosti živeža za vse, kl se jim pridrU' žijo iu naakočijo sovjetsko vlado, Na la načiu upajo nahujakatl ljudske mase na sovjetsko vlado ln jo pogszitl, V Rusiji se hočejo nszsdnjakl bojevati s podkupnino, v Ameriki ps hočejo trositi uejgorosfasnejše laži, kl napeljavajo vodo lis lijlh itllin, l'« se uszstliijskom posreči izvesti le del svojegs programa, tedaj bo v Itusiji zopet prelito morje krvi, ljudstvo bo "trpelo šc hujši glad, kot ga trpi danes. Nazadnjakl imi pripravljeni, da izvedejo svoj na,rt, zato priporočamo čitateljeis, da preudarno čl ta jo vse vesti, ki pridejo v javnost lllede rešitve ruskega vprašanja, da ue bodo laži iu ponarejanj je mali za člato resnico. Val ruakl uazadujeki se zbirajo okoli Kol cakova, blv&ega carskega admirala, ki nastopa zdaj v ovčjem obla čilu, da avet ue apoxna njegove rgrebljivoeti, Ce je Kolčakov Ideal nekdanjih ruskih knezov lu veli-|kih knezov, sploh vseh nazadnje I kov, kl so se seit/lll v milosti ne , kdanjega carja, ne more biti Ideal demokracije OENERAL PERSHINO SE VR NE KMALU, Washiafton, D, C Amerl- jftkl oficirji, ki priha^o Iz jlav-liiega stana v Kraneijl v Wa*hiug< ton, menijo, da w general Perah« i log vrne v Združene države v Ju« lllju. , Z ognjem in mečem. j Zgodovinski roman. J Pol ski spi «1 Si*nki*wiu>ic*. — Poslovenil Podravtkl. j Nadaljevanj«. Toda kako rnršav je bil videti mali vitez poleg vzrastlegu in krepkega atamana! Navzoči »o nekako nemirno zrli na široke prsi Kozaka, na krepke milice na roki; bilo je videti, da ne hoče mali petelinček buriti z močnim slepim jastrebom. Bohunovc nosnice se razširijo, kakor Iti ie naprej hotele ovohati kri. Črni lasje so se mu vsi-pali na čelo, snblju mu je drgetala v roki. Uprl je svoje oči v nasprotnika ter čakal povelja. Volodijevski pogleda še sabljino ostrino, zaviha si žolte brkice ter stopi na svoje mesto. "Tu bo pravo mesarsko klanje!" zašepeta Seliču Harlamp. V tem trenotku pu zagromi nekoliko tresoč glas gospoda Zuglohe: "V imenu božjem, začnita!" St. Paul, Minn. — Tukaj je za-stavkalo že 1. maja nad tri tisoč tesarjev, ker so podjetniki zavrnili zahtevo po povišanju mezde. Beaver, Pa. — Stovbinski pod-1 jetniki niso hoteli podpisati novel pogodbe s tesarskimi delsvei. Po slediea te podjetniške trmoglavosti je bila, da so tesarski delavci prenehali z delom v Beaverjcvi dolini. Suvannah, Oa - Tukaj so za-stavkol! krojaški pomočniki, ki zahtevajo 75c iiu uro in osemurni deluvnik. Po novi lestvici je odpravljeno 1 udi delo od kosa. Duluth, Minn. - Ko jc odbor organizacije strojnih deluvcev predložil zahtevo upruvi Duluthj Sho\v ('ase kompanije, je dobil |/le ošaben odgovor: "Htrgujtc svoje listke in delujte, če ne, se pu izgubite." Delavci so ostali se-vedg doma, du lahko uprava suma poskusi delati. Organizacija za-htešu 7Oi- na uro za izučene delavce, za vajence pu 40e, osemurni delavnik in priznanje orgsnisaei- Sublji ste zažvižgali, ostrina je udarila ob ostrino. Nasprotnika nista vztrajala dolgo na e-enem mestu. Bohun je naletel h tako besnoto na Volodijevskega, da je ta bil prisiljen odskočiti; tudi priče so se morale umakniti. Bohun je mahal-s sabljo tako urno, da navzoči niso mogli slediti z očmi njegovim udarcem. Zdelo se jim je, da jc gospod Mihael popolnoma obkoljen ž njimi kakor v nekakem začaranem krogu, iz katerega ga samo Bog še rešiti more. Udarci so se zbili v eden neprestan žvižg, da je kar veter pihal navzočim v lice. Bohuriu je prevzela besnost, ki je še vedno naraščala; kakor piš je podil pred seboj Volodijevskega in mali vitez se je neprestano umikal in umikal ter se samo branil; stegnjena njegova desnica se skoro ni dvigala, samo pest se mu je neprestano sukala v polukrogu. Le odbijal je sabljine udarce, podstavljaje ostrino pod ostrino, časih zamahnil, pa se zopet branil in umikal. Upr-ši v Kozaku oči, bil je videti popolnoma miren; samo na licu so se mu prikazale rdeče maroge. Gospod Zagloba zapre oči. "Še se brani!'• si misli . "Še se bruni", šepeta Seliča in Harlamp. "Bohun gu je pritiral že do konca nasipa", omeni potihoma Kušelj. Zagloba zopet odpre oči ter pogleda. Volodijevski je stal na koncu nasipa toda očivklno še ni bil ranjen. Le rudečica na licu je postala ži-vejša in pot mu je obilneje stopal na čelo. Srce Zaglobe se napolni z nodo. "Gospod Mihael jc vendar borilec nad bo-rilci", si misli; "a oni tam se utrudi naposled." • Bohunovo lice je obledelo, pot mu je tekel raz čela; toda nasprotnikov upor je le še podžigal fijegdVo besnoto; beli zobje so mu zabliskali izpod brk, prsi so začele težko hropsti. Volodijevski ga ni spustil izpred oči ter se neprestano branil. Naglo pa stopi, da jo stopil z nasipa. Urno se prituhne; gledalcem se je zdelo, da je padel; mej tem pa se samo sključi, nekoliko počepi ter se zakadi z vso silo v Kozakove prsi. "Napada!" zakriči Zagloba. "Da, napada!" ponove navzoči. Kes se začne Bohun umikati in mali vitez, izčrpavši nasprotnikovo moč, gi> napadal tako živo, da so navzoči pridrževali sapo. Brž ko ne se je začel še le razgrevati; male njegove oči so živo švigale. Prituhoval se jc, skakal po koncu, v trenutku preskočil na drugo stran ter tako rekoč plesal okrog Bohuna ,da je bil primoran, vrniti se na mestu. "Oj veščak je, veščak!" zakliče Zagloba. "Pogineš!" oglasi se naglo IJohun. "Pogineš!" odvrne kakor odmev Volodijevski. 1 « V tem trenutku jc Kozak z umetnostjo, zna-I no samo najizurjenejšim borilcem, predjal naglo I sabljo iz desne roke v levo, ter zadal nasprotniku tak udarec, da je Volodijevski, kakor od strele zadet, padel na tla. "Jezus! Marija!" zakriči Zagloba. Toda mali vitez je padel nalašč in Bohunovo sabljo je zažvižgala po zraku. Med tem pa urno plane po koncu kakor divji maček ter vseka malone z vso »ostrino v odprte prsi Kozaka. Bohun omahne, atopi korak nazaj ter mahne še enkrat s poslednjimi močmi. Gospod Volodijevski je lnhko odbil udarec, pa udaril Bohuna še dvakrat po glavi. Sablja odleti iz rok utamanu, ki pade na fthraz po pesku, ki je postal takoj rdeč ' od luže krvi. Kljanšcnko, navzoč pri dvoboju, plane k o-tantanu. Priče nekaj časa niso mogle spregovoriti besedice; molčal je tudi Volodijevski, ki je opirajoč se z obema rokama ob sabljo, težko dihal. Zagloba prvi pretrga molčanje. "Gospod Mihael, pojdi sem v moje naročje!' zakliče ves ganjen. Vsi navzoči ga ohstopijo. "Pravi hudir iz pekla ste!" reče Harlamp; "toila boril sc bom vendar z vami. da ne boste rc kil. da sem se zbal. Če bi imeli tndi mene tako po-hrustati, vam Že naprej čestitam!" "Pomirita se raje, gospoda! Po pravici rečeno, nimata se za kaj boriti", reče Zagloba. "Ne, to ni mogoče, ker gre za mojo čast, za katero rad položim svojo glavo." "Meni ni mar za vašo glavo, rajše se potni* i riva", reče Volodijevski. Vsaj jaz vam niti nisem zahajal na pot. kakor si domišljujete. Zahaja pa vam nekdo drug. ne pa jaz." ■ ^ "Kako to?" . VSI TROMU ZNAŠAJO $28,358,000,000. "Moja Častna besede" "Pomirita se torej!" prigovarjala sta oba Seliča in Kušelj. "Naj Im po vašem!" omeri Harlamp. rsz-pmstrevši roke. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. Btrto Slovencev na Koroškem. __ \t Pariza ae je že velik« poročalo o prepirih med koroškimi Seaici iu Slovenci oh dcmarka-rijski črti. Kako ao »e ti nemiri pričeli, pa »i bilo še nič pojasnjenega. PoroČano je že bilo prej, kako ogresivno postopajo koro-Aki Nemci v slovenskih pokrajinah na Koroškem in da so Slovenci vedno izpostavljeni raznim napadom od strani Nemcev. Isto se je prigodilo tuli v zadnjem času. O tem poroča "Slovenski Narod" od 19. februarja. On poroča, kako nasilno so postopali nemški naeijonalei pri zadnjih volitvah. Nemški naeijonalei so grozili Slovencem, da morajo voliti za nemške naeijonalee. Kdor *e je vpiral je bil izpostavljen vsakovrstnim preganjanjim, aretacijam in grozili so celo z vislicami. Ni čudo, da je marsikateri Slovence podlegel, ter volil, da hoče biti pod Nemško Avstrijo. Toda kljub vsem grožnjam in preganjanjim je nad 20.CKK) Slovencev vrnilo prazne glasovnice in nekateri pogumnejši so napisali na glasovnice, da hočejo spadati pod Jugoslavijo. Celovški nadškof je to vse mirno gledal. Mislil je, ako ostane miren ter ne protestiram proti ti protipostavni agitaciji, du mogoče dobi onih 12 slovenskih župnij, katere so sedaj prazne, ker so nemški naeijonalei pregnali s silo slovenske duhovnike, ter jih nadomestili z nemškimi duhovni. Pred tem volitvam ni niti eden koroški Nemec hotel govoriti slovenski jezik, toda za časa volitev ko pa vsi znali, da so na ta način lažje -vodili nesramno agitacijo med slovenskimi kmeti. Govorili no, da koroški Slovenci morajo glasovati za krščanske socijalne kandidate, ker sami niso postavili nobenih proti kandidatov. Slovenski narod piše nadalje, da bo že prišel dan obračuna in da se bo obračunalo tudi v škofovi palači v Celovcu. — Žalostna smrt je zadela mlado dekle v Veliki Nedelji na Štajerskem. Cjlka Jelen, ki je doma iz Doberbrda ter se nahaja sedaj v Veliki Nedelji, je šla na polje. Tam sta bili tudi sestri Ana in Marija Bratuša Med delom stu »e sprli in Marija Bratuša je vrgla nož proti svoji sestri, zadela je pa Cilko Jelen v hrbet neposredno pod srcem ter ji prerezala glavno srčno žilo. Cilka se je takoj zgrudila ter čez par ur izdihnila svojo mlado dušo. Namesto da bi se po treh letih begunstva povrnila v Doberdob ter dn bi bila v tolažbo svoji materi, jc morala vsled krute usode v hladni grob. Prepovedani shodi. — Kaka svoboda je v Jugoslaviji pod Pašičevo vlado nam priča sledeča vest, katera je došla iz Zagreba. — Časopisa "SJoboda"* jutranji list in "Novo vrijemc", večerni list, katerih prvi izhaja v Brodu in drugi v Vinkovicu poročata, da je vojno poveljstvo prepovedalo vsako zborovanje (skupščine). Tako se nam obeta svoboda, (lovori se o svobodi, a v pruksi vidimo pa, da smo v. "okupiranih krajih", kjer imajo vse pravice vojne oblasti, civilne o-blasti pa nobene, čemu se to ne objavi javno, da bo ves svet vedel /.a tot Ali so civilne oblasti shino za dekoracijo? Strašna nesreča se je zgodila na železniškem mostu v Mariboru. Štirje vojaki ho z Klavnega kolodvora šli, da si skrajšajo pot, čez most. Sredi mosta sta jih sre •'•ala križajoča se brzovlaka. E-den vojak je bil takoj ubit, enega je zmečkalo do smrti, tretjega je vrgla lokomotiva čez most v Dravo in le četni se je rešil ter pri bežal nazaj na glavni kolodvor povedat, kaj se je zgodilo. Novi denar v Jugoslaviji. — Iz Zagreba javljajo, da bodo uvedli v Jugoslaviji nov denar me-"to sedanje avstrijske krone, ka »>ra je bila v veljavi akoro po ce li Jugoslaviji, Nekateri »o mne-ujš, ds bi znižali vrednost krone tako nisko, da bi bile tri krone za en dinar. Ilazumno. da Ih» to vpropastilo hrvaške ln slovenske ZAKAJ SO FRANCOZI IZPRAZNILI ODESO. Odesa. Kuslja. 6. apr. — (Poroča L. K. Brovvne). Čast Francije je dobila velik udarec na bližnjem vzhodu, ko so francoske čete nuglo izpraznile Odeso in končale vojno z boljševiki v južni Husiji. Ueneral d'Anselmc, poveljnik v Odesi, je zdaj v Carigradu s svojo odeško ga mižijo; ostale francoske in grške čete, ki so bile v boju z boljševiki pri Kersonu in Nikolajevsku, beže peš proti Rumuniji skozi močvirja ob uslju reke Dneater. Boljševiki so navdušeni, "lojalni" Rusi pa, ki so podpirali Francoze, so poparjeni in čutijo, da so zapuščeni od vseh ljudi. Ostulo prebivalstvo v Odesi se norčuje iz francoskega fiaska. Prišli smo v Odeso dan poprej, ko je general d^nselme razglu-sil, du bodo francoske in grške čete izpraznile Odeso in vso južno Kusijo. Med prebivalstvom v mestu, kolikor ni boljševiškega. je nastala panika. Iskal sem pojasnila, zakaj so Francozi tako naglo odšli, todu dobil sem različne odgovore. Med francoskimi vojaki se je raznesla vest, da je Clemeneeaujeva vlada padla in da jc nova vlada naklonjeuu bolj ševikpm. (leneral d'Anselme jc javno zanikal vset, kljub temu so jo časopisi raznesli daleč naokoli, (ieneral sam je bil mnenja, da so vzroki v Parizu, ker ni hotela francoska zbornica dovoliti denarja za militaristične operacije južni Rusiji in Ukrajini. Ali razlogi so bili tudi v Ode-si. Sovjetska armada jc bila Že okupirala Kerson in Nikolajevsk in se naglo bližala. Francozi, (Irki in ruski prostovoljci niso mogli ustaviti sovjetskih čet, da bi pa general d'Ansclm pustil mesto oblegati, je bilo nemogoče vsled sovražnega razpoloženja velikega dela prebivalcev. Vrhute-ga ni bilo med francoskimi vojaki prave discipline niti želje po nadaljnem bojevanju. Živil tudi ni bilo več dosti in boljševiki ko odrezali mesto od vseli strani, iz-vzemši od morja, vsled Česar ni bilo mogoče misliti na hitro dobavo živil. Odesa ima približno en miljon prebivalcev iu po mnenju francoskega štaba jo med njimi 200,000 boljševikov, ki so komaj čakali svojih sodrugov. Med omenjenimi boljševiki je bilo okrog 15.000 oboroženih, ki so komaj čakali priložnosti, da planejo na Francoze in njihove ruske pristaše. Iz tega razloga ni general d'Anselin nikoli poskusil razorožiti odeških boljševikov, ker se jc bal njihove moči. Temu sc ni čuditi. Tudi Nemci, ki so imeli v Odesi veliko večjo armado, se niso upali razorožiti domačih revolucionarjev. Francoski militaristični oblastniki so vedno povdarjall, da operacije v južni Rusiji niso težav-nc, ako je na razpolago dovolj vojaštva. Ali beseda "dovolj" je zelo kočljiva. Ko sem vprašal, ko-j ko vojaštva bi bilo treba, du ga bo dovolj, je bil odgovor: Od 10-000 do 500,000 dobrih vojakov (leneral d'Anselme je prišel v O-deso z dvema francoskima divizijama, ki sta šteli 35,000 mož. Francoska vlada jc zahtevala, da Orška tudi pošlje svoje čete in Orška je poslala eno divizijo, to jf 15,000 mož. To je bilo vse. V ostalem so se Francozi na nnšali na ruske prostovoljce. Svet se še spominja, kako so šc v januarju razne ruske skupine v Pa rizu pozivale zaveznike, da umj pošljejo v Rusijo le gotove eno te, ki bodo služile kot jedra, o krog katerih se bodo zgrnile ve like armade lojalnih ruskih pro utovoljeev, ki komaj čakajo, da jih pride ententa "odrešit boljše vizma " Ruski caristi v Parizu ho govorili, ds je dovolj, če zavezniki zasedejo le psr ruskih mest ln jih drže nsksr bodo prihajali prostovoljci v dotlčna mesta. Francozi so rek okupirali Odeso HOSIIf 1 "' "' ' ' l" Francoske čete so se polagoma bombardirajo vlado s spoiuenica- uianjftsle. Veliko jih je bilo ubi- nu in resolucijami, da ne sme, tih iu ranjenih v bojih i boljše podpisati mirovne pogodbe, viki, druge je pokopala bolezen Japonci pa pravijo, da vse' iu muouo je bilo poslanih domov I protijaponako gibanje ua Kitaj /-a deiuobilizaeijo. Ko je končno skem izvira iz holjševiške propa odhajal general d'Anselme iz O-1 ga ude. dese, j«* imel še 1200 francoskih vojakov iu 2500 Muročanov, Vo SUieRib Narodu jaki so nravnost odrekli \sako nadaljno prisostvovali je v bojih z boljševiki ne mordu zaradi te-1 Solnograška ae node pokloniti Dunaju. Dunaj. — Na Salchuiikeiu se je ustanovila avtonomna vlada, U*Un*vlj«M S. »prit« 1S04. Priporu Jedioti. Inkorp 17. junij« 1S07 v drtavi lllinou. oroženih in discipliniranih vojakov v okolišu (kleše; nekateri pravijo, da jih je eelo 300,000 mož v južni Rusiji. Sovjetske čete sc poiničejo skozi F krajino v lepem redu iu so dobro založene I z orožjem in strelivom ter Častni-ki, ki so večinoma služili že v prejšnji ruski carski armadi, ki je bila razbita na kosce, ko je padla Kerenskijeva vlada. mejah svoje dežele in dalje jc razglasila, da ne ho zuuienjavnia doihačih poljskih pridelkov za Živila iz tujezemstva, ki prihajajo na Dunaj. Soluograšku vlada tudi noče odračunati centralni \ia«li nn Dunaju Iztirjancga davka. RUSKE SOVJETSKE ČETE V PROTIOFENZIVI. Glavna sila rdeče armade je izzvala veliko bitko vzhodno od Volge. BANDITA STA ODNRSLA $SOO. Chicago, DI. — Dva bandita sta ustavila voznika faraon Pirie Scott kompanije in mu odvzela ♦200. Prihodnja žrtev je bil (leorge Pitassl, voznik litllmanove prodajalne. Odvzela sta mu $100, Malo kasneje sta bandita naletela na delektivskega sarŽenta Me-»hana iu Bymena, Bandita sta ta-R1»j odprla ogenj ua detektiva, ki sta seveda nanj odgovorila. Izmenjanih je bilo več strelov iu —--(bandita sta končno uskočilu v ne- SRBSKA VLADA JE PRIZNA-1 stransko ulico in odnesla pete. LA KOLČAKA. Kasneje so našli avtomobil v neki _ [garaži na Prairiejski cesti, London, 21. maja. — Brezžična brzojavka Cičerina, komisarja zunanjih zadev v Moskvi, katero je poslal Bela Kunu v liudupe-sto, se glasi, da je Trockij pričel koncentrirati glavno silo sovjetske armade na vzhodni fronti in vzhodno od Volge je zabesnela velika bitka s Kolčakovimi armadami. Čičerin priznava, da so se sovjetske čete uiuuknile zadnje čase na arhangelski, murmanski in darski fronti, dostavlja pa, da je zdaj v teku protiofenziva, ki je že v začetku uspešna. Pariz, 21. maja. — Kolčuk je poslal zastopnike v Belgrad iu srbska vlada jc sklenila poslati liplomatičncga zastopnika v Ornsk, kjer je sedež protlboljšc-iške vlade. Pariz, 21. maja. — A. F. Ke-renskij, načelnik bivše ruske vla-le in sedem članov ruske ustavo-lajne skupščine, ki so člani "Pariške unije za preporod Rusije", je podpisalo apel na demokracije Vsega sveta, da pomagajo Rusiji iz sedanjega kaotičnegu položaja. Kerenskij -predlaga, tla se organizira komisija iz zastopnikov vseh držav ln zastopnikov delavskih organizacij in odide v|Voda iu Rusijo, kjer naj pouči ljudstvo o | M,„(*,nj„, ciljih omenjene unije in DOBRA dOLA. San Antonio, Tex. — Okrajno sodišče je priznalo W. K. Kellar-ju petdeset tisoč dolarjev blTŠkod-nine, ker so ga povaljali v maju 1»|H v liiiligu po smoli in kurjem perju. Odškodnino mora plačati enajst meščanov, ki so sodelovali pri tem brutalnem aktu. Obsodba je zanje dohru šola, ki jih mogoče spametuje, da prihodnje ne sodelujejo pri lakih divjaških činih, SEST TRANSPORTOV NA POTU V AMERIKO. Wwhington, D. 0. — Sem je došla vest, da jc šest transportov zapustilo evropejakc pristane, ua katerih so vkrcane ameriške čete. Panilk "llarrisburg" dospe v New Vork Že 24. maja. Parnlka "Imperator" in Leviathan" pa priplujeta prod njim v Ameriko, Zadnji dospe v Ameriko parnlk "Canada" in sicer dne 2N. maja. GLAVNI STANi SSS7-8S SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. . Izvrševalni odbor. * ^ UPRAVNI OD.HI'K. " PREDSEDNIK! VkSM*C—jhar. ISST-M So. LawnaUU A«*.. Chkafa, IU. PODPREDSEDNIK i A nI mi Htm«. 11..« 140, CtHMiburi, P«. TAJNIKi J*h« V«nbrWr, STO« S* I avrndalo Av*.. Chlrago. UI. TAJNIK BOLNIŠKEGA ODDELKA i Paul Sarfar. ISST-SS S. Lawadal* Av., Chtoag«. BLAGAJNIK) An »o, v J. Tarhavvc, Bo. I. Clw., IU. UPRAVITELJ GLASILA i Plllp Godlna, ISST-SS S«. Lawndal. A v*, CKU.«o, III. POSOTNI ODSEK. Jote Amkrall*. prodaodnlk, Bon Ml, Caaanakur«, Pa. J oh« Undimud. 4M Hay St.. Sprt« « h. Id. III. MArtin tSmiktr, Bm IT C, Barhorlon, OSI*. Jm. Radiioh, Bm 411, Sialtkan. P*. Kraak Samrah, SSOO Fraitr Av*., Cl*v*l*nd, OM*. BOLNIŠKI ODSEK. OSBEDNJE OKBOlJEi Paul B.rg*r, pradaadalk, SMT-SS S. Lawndal* Av., CMc*h*. III. VZHODNO OKROŽJE i Rudolf Platorftah, Bo« 43«, Brld«*vlll*, P«. Antoa RadOok, Bm ?3, Wlck Havan, r*. ZAPADNO O Ka OŽJE i AnIm ftular, Bm 104, Uroaa, Kon«., a* jupoaapad Ln Kuhar, Bm 14«, GUkart, M lan., a* aavaro.apad Nadzorni odbor. Mati PatrvvM, pradaadnlk. I4SIS tlaU Av*.. Calllnvaad. Okla. Jahali Amkrollt, 41« Plarca St., Evalalh, Minn, Jm. KaIm. SIOI at. Clair Ava., Clavaland. Ohio. Tiakovni odbor. Vlaaasa Caajkar. Jat* A»hrUU In Matt PatravM. NAPRODAJ JE zidana hiša ,dve nadstropji, klet narejena iz cementa, poč v kleti katera greje vse poslopje, topla kopališče, veliki jard drevjem, na lepi ulici skuša J poleg cerkve iu šolo le en blok do zližati razne protiboljševiške vla- poulične železnice, vso to se nalia de. ja v veliki slovenski naselbini v | mestu Milwaukce. Cena je #4000, Nemško avstrijski mirovni dele- Takoj Je za plačati lo #1200, dru gat odstavljen. L0 ostalo se pa plačuje na lahke Pariz. - Nemško-uvstrijski ds- obroke. Za nadaljša pojasnila se legat Sehumacher sc je v torek od- obrnite do lastnika osebno ali peljal nazaj na Dunaj. Sehuma ,,„ pismeno. Naslov hrani uprav eher je bil med vojno predsednik ništvo "Prosvete". Vzrok proda-vojnega sodišča na Tirolskem, j,, j,, bolezen. Ako katerega veseli kjer je obsodil na suirt italijan-L„j ^j*,. nn UPRAVMŠTVO skega poslanca Batista, kateri j«' ••prosvete" po naslov oziroma bil desertirafl k Italijanom in |M»-]Vsa pisma so bodo poslala Isst ZDRUŽITVENI ODBOR. PREDSEDNIK) Praah Al.*, 1114 S*. Crawl«nl Av*,. Chka«a, III. Jaha TrtalJ, Baa ISI, Lawranca, Pa. JaAha Ovm, S4S Encalwoo4. D*tralt, Mich, Jm. Shuh, 1101 K. M. St., Cl*v*lan4, Ohla. Mar* USavM, IS44 Sa. Ra, In* A v*., Chtoat* III. ' VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. r. J. Kam, MO« Si. Clalr Av*., Cl*v*l*i«a. Ohla. ODODVOaNI UREDNIK 'TROSVETE'*! Ja«* Za v* rt« Sli POZOR I — Va« Sa«an»a pa4S|atva In atvarl, SI aa tl<*|« «1* l*vri*valn.ga aSUura I« J*Saata aplah, aaj m p*4lli*j« na naalavi John V*rS*rhar, MS T-M S«. Laviulal* Av*., CklMffa, IM. Vm asSava halnUk* podpor, aaj m M«li*j* Paul Barf«rju, tajalku halalthata addalha v fl. MraSk. Vm prttatha vlaS* Malavaaja v al. Isvri*valn*m odboru m aaj p«4lja)a M. P*lravUu, FreSaedsaii sar*4a*4aUiu tlahavnafs aShara Vlnt.nc Canjkarju. --— t "'* Val Sapi*I I« drv11 apial, aaiaaaUa, a«laal, naratalaa hi aplah vaa, kar I* v ivmI ■ la.llom jadnata, mj m palUja na na.lavi -PrMvat«". SSST-SS Sa. Law«dbla Ava., Chlcaga, IN. Rojakom •• priporoča JOHN NEMETH STATE BANK 1697-Rnd Ave., New Vork. Corner 2nd Ave. in 88. ulica. Pošiljamo denar v nturo domovino in odpravljamo potnike za v Htaro domovino. Pišite na za VMa pojasnila. Naznanite nam kedaj in g katerim vlakom pridete v New York, da vas lahko naš človek počaka na postaji (Npi). HM rn.. ili/ Ne pozabite našega naslova: JOHN NKMKTH 8TATK BANK 1597 — 2nd Ave., Comar 2. Ava. in 83. ulica, Naw York, N. Y. zneje je bil vjet od Avstrijcev. Italijanski delegatjc so prote stirali, btevo vrnem vsa pisms Iu slike), P. S, P. O. Bo« 7S, Liizerne (May 21 22 23) stoiisoče "lojalnih ho našli 2000 mož (ms I povelj- i< carističuih Ntrauke n« politične sevenictn ln južnem častnikov in samo 200 i.Bvdnih jKitsjskem so se pri.-eU- /dn.;.. v zaledju vati in orgsnlzirsti proti Jsihui T fiOO.OOO rtm V fcingaju. Tlenciiiu in H naj ne slon icga — ----— ^ korsks, ker s tem M povzročila , glsv večjo nezadovoljstvo med ns ga števHs ljudi m r^lM„ Seveda možno je w in toiveljnik dobil komaj %nW|i, dne«»o tudi. 'voljeev! k rs je in radi tega avarljo l»el •rajako vlado nekateri tnerodaj-1 vojakov. Prebivalstvo Mi faktorji, da naj ne stori tega tMesc se r^-jj. ^ ^ Wg.m«r.n | franeosk. po J bojkot proti vsemu .kar je jupoo komaj 2lK*> skega. Politične ,trgovske la i/ ohraževalne orgsnizseije Znamenja (Maja 30-19) pomeni, da vam naročnina poteča na U dan. Ponovite Varšava, Poljska. Poljski jj0 praVočasno, da §• vam vojni stan poroča, da »o Poljaki V| vsUvi. Ako liste l»a svoji kampanji v (lalleljl okopi- rall Drobobyc,. Boryslav in Mlko prajmate, ja' lajotv in blizo Rowvadowa so pre |jeR( ker ni bil plačan. Ako koračill reko Dneater. Poljaki jc ya| ||gt p|aian in ga na kontrolirajo železnico od Lvovs j u pUlu dopia- do Nikolajowa, I krajinske čete Y . r ao umičejo v neredu. nico ste« in novi »sslov. ----------Naii zastopniki so vsi dm- Ritajci se obraCajo proti sntenti. j ujnfld In drugI «•• Peking. Vsi atopniki. pri njib lahko ptf eajsj« zaveznike vsle.1 «kklju^ka|^' Naročnina »a calo Uio Ja $4.00 in sa pol late pa $2.00 Člani S. N. P. J. plačajo ga pol late $1.40 in sa calo lato $2.80. Naročnino lahko tudi saasl pošljete na nnsIaTt VJPRAVNllTVO TROiVETA', 2667 S. Lawndala Ava., IU. NAPRRDK. IiCBM DBLAVOA zs fsrmo. (*'e koga Izmed Sloven cev veseli delati us farmi, naj ni izglasi us »podaj označeni rissasl«sv J \fgtteMs, Pa. ln uaj omeni, koliko plsčc sshte , va lis mesSe. Anton Cve»tsn, KFD. No. 1, Pelersburg, Oblo. (Msj 22) j NAROČNIKOM V POJARNILO.i "Prosvets" piše za blagoalanje Za oglase so odgovorni ls ogla ljudstva. Ako s« strinjaš s njem ftevakH sami. Mi ns sprsjmemo do »»i idejami, podpiraj trgovce ki njih noben« odgovornosti. Vsak "Kidajo v Prosvrti. ^ \ ziihigl kdor kaj kupi ii oglssov in čs roti vsskdsnje I>otrsbščl. ni vis6 aaj ssm sebi pripiše. Vsa. »'• 1"» .. in njihovo jclro je tam čskal« ns tlll ,„irovni konferenci, ds iapnil. "lokinih" Rusov. Tsm »g, dobi deželo Ssntuna Ki ajci pravijo, da so jih Angleži ln Ame stvom generala Schvtartza. ki je n«'..ni pr.Klall Japomem in ds mi mobilizirsl to četo p«» odhodu )M« »Uno motili, ker so slmpstW iMdjševikor, sli med 2« im Slav.«lj«. 100 KRON ZA $8.00 p« kal.luframu »lana •S SO *«l. PAKOMIIOIH ZA KVROPOi Maja 24 Rmhimltfiu ............frtO 00 Maj« IU .......................... SC (HI MoJa tU Noord-.li............... «»2; Msj« II U Tosrsln«............|«0 0o fis a II H«s»ni«................ ff.JO lasi d U lirama ............... «0 00 U. » volni d«v«l» f S r«sr««l iMUb |« »S 00, M t r««r««l llotoh p« M Ao Pldlt« s« pojMtill« In |M>*ljll« d»nar n«< EMIL KISS, Bankir, ISS S«*«lt SooUtp. Owmmd bf tka Slovaok Natlooal B—lit S—<«ty. Advertining ratoo on agroomont. Soboeriptlon: UniUd SUtoo (cicept Chicogo) and Canada $4 P« jroar; Chicago $6.60, and foroign countrioo $7.00 p«r jear. «m,n i iooao, i Datum v ok Upanju a. pr. (Maja 30-1«) poUg vaioga laaana ia oaslova oi, da vam ja • t»m dnevom potekla naročnina. Ponovita Jo provo-i, da »o vam aa ustavi list. _ are TRGOVSKA MORNARICA. Združene države so zgradile ogromno trgovsko bro-dovje, da je bilo mogoče zanesljivo ugnati nemške potapljače. Te ladje je plačalo ameriško ljudstvo. Ko so pričeli graditi ladje, so vsi veliki dneVniki navdušeno pisali, da bodo Združene države po končani vojni lastovale največje trgovsko brodovje na svetu, ki bo razširilo ameriško trgovino v najbolj oddaljene kraje. Komaj je bilo podpisano premirje, se je ohladilo navdušenje v velikih dnevnikih za državno trgovsko mornarico. Listi so kar čez noč spremenili svoje prepričanje. Ce so prejšnji dan pisali, da morajo Združene države imeti največje državno trgovsko brodovje, so drugi dan priporočali, da je treba te ladje prodati privatnim parobrodnim družbam in podjetnikom. Rekli so, da se za državo ne izplača obratovati svojega brodovja, izguba bi bila prevelika in plačati bi jo moralo ameriško ljudstvo. Kdo je gospodom urednikom povedal, ali če jih čez noč razsvetlil sv. Duh, da bodo Združene države imele izgubo, če trgovsko brodovje ostane državna lastnina, niso gospodje povedali. Ampak trdili so, izguba bo in to še trdijo danes. Ali stvar je v resnici tale. Ce se izplača privatnim podjetnikom obratovati ladje na morju, zakaj bi se ne izplačalo državi? Privatni podjetniki bi radi kupili ladje po ceni, za katere je ameriško ljudstvo dalo v okrogli vsoti okoli ene miljarde dolarjev. Te ladje bi zdaj radi privatni interesi dobili za polovično ceno, kasneje bi jih pa prodali mogoče Ae tujim privatnim interesom z lepim dobičkom. Kajti nihče ne more prisiliti privatnih podjetnikov, da ne smejo prodati, kar so kupili. ' Ljudstvo se ne strinja, da bi ladje, ki so bile zgrajene z ljudskim denarjem, prišle v roke privatnim interesom in pravi, če so Združene države lahko zgradile trgovsko brodovje, ko je bila sila največja, ga bodo znale tudi obratovati v mirnem času. Privatni interesi naj si nikar ne belijo radi tega glave, ker je obratovanje trgovskega brodovja stvar vlade. Organizacija in druge delavske strokovne organizacije so se izrekle, da ladje ostanejo državna lastnina in da jih obratuje vlada. "Pustite male k meni..— Tovarnarji v Severni Karolini tudi govore, pustite male k nam, toda ne radi tega, ker je njih nebeško kraljestvo, ampak da bodo delali za nas in da bomo imeli od njih dela profit. Ti gospodje so tudi gluhi za besede, ki jih je nedavno spregovoril predsednik zvezne obrtne komisije: "Drugi dolg, krvni dolg, ki ga dolgujemo miljonom naših mladih vojakov in njih ženam, se mora plačati na ta način — lako daleč kot se sliši naš glas — da napravimo svet varen z« demokracijo, kar pomeni varen za človeške pravice, da vsak otrok pride v dobrih razmerah na svet, da je dobro hranjen in oblečen in da ima pravico do dobrih življenjskih razmer." Vsi taki nauki in besede zaležejo pri tovarnarjih v Severni Karolini toliko, kakor če bi kdo metal bob ob steno. "Tempora mutantur..." — Dokler so na Kitajskem deklice nosile majhne čevlje, da so se navadile delati majhne korake, smo tje pošiljali misijonarje, da so Kitajcem pripovedovali, da so taki čevlji prava muka zanje in zdravju škodljivi. Zdaj nosijo pri nas ženske ozka krila, da stopajo, kakor da bi imele zvezane noge. Mogoče prično zdaj Kitajci pošiljati svoje misijonarje v Ameriko, da nam povedo. da so taka krila prava nnika za ženske in tudi nevarna, ker omejujejo njih gibanja. Kako ae lahko najbolje spominjamo padlih junakov? — Najlepši sponu nik postavimo padlim vojakom, če vsak vojak, ki je odpuščen iz armade, dobi delo in mu ni treba beračiti za delo od tovarne do tovarne, ali ga pa odkloniti radi nizke mezde. Katera vest j r resnična? Kadar čitatelj neha citati vrati O fvro|H»j*kih dogodkih, ne ve, katera veat je resnična: prv-a, arednja ali zadnja, ker pobijajo druga drugo. Zakaj ie prišla revolucija v Evropi? držav. Piše Paul Wallaoe Hanna) (Dalje.) To je industrija, steber moderne družbe. In to atvar — industrijo — ao države predramile ae kon-skripcirati v vojno službo, mobilizirali ko jo, vtaknili v uniformo in pognali ua bojišče. V prejšnjih časih so imele države svoje arma de, arzenale in par pogodbenikov, ki ao zanje vojevali vojne, Od leta 1914 do 1918 je pa vojevala. vojno vsa Evropa in vae, kar ima Kvro-pa. ftest mesecev je preteklo, odkar je vojna končana in Kvropa je še mobilizirana. Armade in industrije ao še vedno v unifomL Velike vojne jc bilo konec meseca novembra 1918, toda v februarju 1919 ko delavci in delavke v francoskih municijskih tovarnah še vedno izdelovale municijo. Vlada jim ne more dati druzega dela, na cesto se jih nc upa poataviti in zato raj-še zapravlja nove miljone in pro-ducira municijo, in kakor izgleda, bodo inunieijske tovarne v obratu še več mesecev. Na Angleškem, Francoskem in v Italiji ae zdi vladam dimetnejše, če najemi jejo nova posojila in podpirajo vojake v uniformi, kakor da bi jih izpustile v divjo puščavo miru. Vojna je postala normalna stvar v Kvropi. Bila je atvar, kateri so bili poafečeni vsi narodi, vsi že ni ji in vse bogastvo. Mir je prišel — toda ne kot blagoslov, ampak kot nesreča, velika kriza, ki je vrgla ljudstva v kon-fuznost, podrla vlade in prestole in ki še vedno otrese ves evropski kontinent do skrajnosti. IT. Obskurni preroki so še med vojno napovedovali revolucijo v Kvropi kakor hitro bo končana vojna. Tega pa niso mogli razumeti tudi tisti, ki so bolj "odprtih glav"; ni jim šlo v glavo, da bi piščalke miru potreale vlade, ki so a tako silo vodile brezpri-merno vojskovanje. Politični stolpi so še stali po-koncu v ententnih državah iu žurnalisti v Parizu so se dobro imeli. Državniki so bili hvaležni časnikarjem in vlade so jih od-prcmilo na mehkih avtomobilskih sedežih na o>bi*k bivših bojišč in vozili ao se komfortno od mesta do mesta in ko ao obiskali končno tudi Vatikan, jim je papež dal svoj blagoslov. Ali so mogli navdušeni iti dobro postreženi re-porterji sumničiti, da niso že takrat bili njihovi gostitelji popolno gospodarji narodov in drugih stvari vKvropif V Parizu ho lahko videli, kako so delavci v enem dnevu ustavili ves promet na pouličnih in podu-Učnih železnicah, ko so zahtevali en frank povišanja plače, ali niti to dejstvo jim ni odprlo oči, da se delavske mase bolj zanimajo za svoje gmotno stanie, kakor pa za nove meje in kdo da dobi nemške kolonije. Skratka: Kvropa je v začetku miru zahtevala dela in kruha, toda diplomatje so ji ponudili nov zemljevid. Kakšen pa je ta zemljevid? Sveta listina političarjev, simbol \ovrar,tva med narodi in raztrgan obrazec, r adi katerega si ininistrnki predsedniki šc danes napenjajo možgane iu k.v m arijo napram ravno takšni povod-nji, kakršna jc pred štirimi leti zalila svet. Medtem ko industrija |M»čiva in ko naraščajo državni dolgovi kot najvišje gore. se dl diplomacija v Parizu že pet mesecev in gleda na zemljevid novih dežel. Iz vseh krajev Kvrope so prihajale monotonične vesti, da Iju d je stradajo iu da so vlade pre-slalie. tla bi preprečile razširja-nje lakote. V januarju so poročali zastopniki ameriške mirm*-ne komisije, da so Nrmci že takrat kouzumirali marčno iu aprilsko zalogo livil. Iz drugih virov je bilo notno, da so ljudske mase od <'eške do Dardanel tive le oh drobtinicah. Kopi in talvine so cvetele povsod in roparski- tolpe so pomnožili hi\ši vojaki, ki niso marali li\i p.»d zemljo, krr niso hoteli |Hilnguma umirati v puščavi brezposelnosti in ker so se bili privadili rabi orožja in "Ir galtientu ropanju" v dolgoletni vojaški službi ns frontah. Stari xskopi * gordovih franm^ke za padne fronto so postali gnezda taHosklh drtith, katerim so se pridružili tudi eks-junaki. ki ao kruha, kot pa v dobrem Ijanatvu. V Pariz je prišla novica, da ao v Bosni zoj)et oživeli trgi za prodajanje deklet in da so grftka dekleta tako poceni, kakor po požaru ftkaženo l/lago. Matere na Poljskem so skrile trupelca svojih mrtvih otrok samo zafo, da so j>rejemale še nekaj dni kruh na njihove listke, dokler niao o-blasti izvedele, da niso več živi. Francoska vlada je prodajala moko ljudstvu za eno tretjino kupne cene samo zato, da bo masa potolažena, toda masa je vzlic termi preklinjala, ker ni moka redno prihajala na trg. Vprašali boste, kako je mogla diplomacija v Parizu, skupina intelingentuib državnikov, ignorirati vsa ta znamenja katastrofe, zakaj se je zaprla za debelo zidovje na nasipu reke Sene' in se oglasila le zdajpazdaj v jav noati a kakšno izjavo o Karolinških otokih ali o stališču Pade-revvskegaf Pojasniti hočem, da druzega kakor ignorirati vse to niso mogli atoriti. Vojna, ki je bila končana v no vembru 1918, je bila nacionalisti čna vojna in mir, ki ima slediti, mora biti nacionalističen mir. V strašnih štirih letih je držal nacionalizem človeštvo za goltanee in zasul ves prostor med zemljo in nebom s krikom opravičbe. Ka-non, prižnica in potiskan papir je sodeloval v grmečem povdar-janju, da ''ima vsak narod pravico do avoje suvenerosti, obstanka in vlade, katero si sam iz voli". Nikdar v zgodovini človeštva se ni tako naglftševala nobena doktrina, kakqr se je ravno ta. Bog je bil zavit v "našo zasta vo" in zunaj te zastave je bilo vse obsojeno na smrt. To je bila doktrina zmagoval eev in premagancev — ali niko mur ni bila tako sveta, kakor tistim, ki so sc bojevali od daleč, doma, na varnem. Oni niso mogli videti, da ae je nacionalizem vsled samega prizadevanja tako na pel, da je dobil zavozlanjc črev in pričel je pokati. Izrastke prenapetega nacionalizma so oz na čili za "anarhijo" in poklicani ho bili ječarji, da nataknejo železen jopič. Pichou, francoski minister zunanjih zadev, je govoril b'"sanitarnem kordonu" bajonetov, ki se imajo vreči okrog boljševiške Rusije. Nacionalizem je zmagal v voj ni in njegovi pristaši so se zbrali v Parizu k trdnim namenom, da vsaka separatna suverenost izre-že funte mesa za svbjo ekspanzijo. Edino Amerika je prišla na konferenco z izjavo, da misli o-diti s praznimi rokami in vsled tega je grozila postati sentimentalna nepotrebnost, dokler se ni rodila liga narodov, v kateri je povita nova "sveta alijanca proti rebeljonu. Rekli so, da jc mir podložen diplomatom v Parizu. Kje je dokaz t Poljska, Ukrajina in Čeho-slovakija — nove suverenosti, ki jih je porodila vojna — so se smejale velesilam v Parizu, ki s« poveljevale, tla morajo utihnili Ifanoni. Pomagalo jc toliko, kakor da bi zapovedal morskemu somu, tla nc sme več zreti manjših rib. Suverena Poljska se je hitro zavedla, da nc more eksisti-rati brez premogokopov in brez izhodišče do morja; suverena U-krajina se je odločila, da mora imeti Lvov in "varno mejo" in tega sc zdaj drži kakor dete nih-terinih prsi; suverena ("Vhoslova-kija je postala samostojna na temelju samoodločevanja. toda njena vlada je poslala čete, da anek-tirajo Poljake in Madžare in a-pelirala je na avtorja štirinajstih točk za opravičho svoje akcije. (Nadaljevanje). Dopisi:. 8LIKA IZ DANAŠNJE DRUŽBE Chicago, 111. — M rs. Kva Wein-U-rg prosi, da ae nekdo usmili nje ne šest mesecev stare hčerke in jo vzame za svojo, da gre lahko dela ti. Weinl»ergova ima Še eno dete, ki je staro 21 mesecev. Njen soprog. ki je star 'M let. je pobegnil in jo zapustil. To se je zgodilo dva meseca pred rojstvom zadnjega deteta t M tega čaaa je živela Johni to wn, Pa. — Delavske razmere v ti okolici ao zelo slabe. Vsepovsod ae vidi trume brezpo-selnik delavcev, dasiravno meščanski listi opisujejo v dolgoveznih člankih o bodoči prosperi* teti, kako ae kupičijo naročila in da se je istih že toliko nabralo, da družbe dvomijo, da jih bodo sploh mogle izgotoviti v določenem času, itd. Tako pisarjenje velemeščanskih listov je že stkra reč, kajti za tem tiči želja, dobiti še več brezposelnih delavcev v ta kraj, ker potem si družbe lahko zbirajo poljubno delavce, katerim potem lahko diktirajo svojevoljno plačo. Poleg tega jim pa služi brezposelnost kot orožje proti organiziranemu delavstvu. Radi tega ne svetujem nikomur, da bi sem prišel za delom, dokler se razmere ne zboljšajo. V društvenem življenju v naselbinah še precej dobro napredujemo, kar se je zahvaliti vza jemnosti posameznih društev. I-ste delujejo sporazumno kot sa mo eno. Vsled tega je opaziti tu di več napredka kot kedaj prej. V naselbini Moxham so se zdru žila vaa društva ter sklenila, da si zgradijo svoj "Narodni dom. Društvo Triglav, š t. 82 SNPJ, katero je že prej lastovalo pla čano lastno dvorano, je »topilo \ zvezo z društvom 'Pomočnik", 4t. 2. SDPZ ter z novoustanovljenim pevskim društvom "Jugosla vija" in Moxham godbo. Vsa ta društva so se obvezala prevzeti vsako en del stroškov za prenovitev in razširjanje starega p o alopja. Po načrtu hode to novo poslopje eno izmed največjih in najlepših poslopij v takozvanem Lora in Borough. Dom bo imel 'prostorno dvorano v prvem nadstropju, v kateri bo primeren gledališki oder, v pritličju bodete dve manjše sobe za razne društvene seje, kuhinja ter gostilniška soba. Vse delo je prevzel naš rojak, stavbeni podjetnik mr Jok/ Glavač, ki jc v vsi okolici znan, kot strokovnjak. Delavci vposleni pri gradnji poslopja so večinoma sami člani prizadetih društev. Proračun za prenovitev poslopja znaša $4000. V zadnjem Času se je sprožila tudi misel, da bi se ustanovila podružnica konsumnega društva. Kako velikega pomena bi bilo to za našo naselbino, si lahko vsakdo sam predstavlja. Mesto, da bi znašali bogastvo tujim trgovcem, kateri so večinoma obogateli našimi žulji in nimajo za nas niti prijaznega pogleda, bi im^eli člani tega konsumnega društva ves dobiček in poleg tega bi bil mo čan jez proti vedno naraščajoč^ draginji raznih življenskih potrebščin. Ustanovitev podružnic konsumnega društva po naših bližnjih naselbinah bi bil največji uspeh, katerega bi imeli delavci. Kajti čim več prometa bi bilo, tem večja bi bila moč obdržati nizke cene. Kajti malo podjetje ne more naročati cele železniške vozove raznega blaga, kar bi ' bilo veliko ceneje, kot pa naročati blago pri raznih lokalnih veletrgo vinah, katere so prave pijavke, zlasti tu v Johnstownu. Ko bi se pričelo gibanje, da bi si rojaki ustanovili svoje podružnice pod aedanjo poslovnieo Oonemaugh-ške zadruge n. pr. v Moxham, Oambria, Dunlo, Lloydel, South Fork in drugih, bi si lahko omislili svojo lastno veletrgovino, katera bi zalagala druge podružnice. Potom te centrale bi se lahko blago kupovalo naravnost od far tnerjev in drugih prtMlucentov, radi česar bi bilo veliko ceneje. Kajti blago, katero sedaj kupujemo. gre navadno skozi roke štirih ali včasih petih prekupčevalcev. katerih vsak hoče imeti ma sten dobiček. Slovenel v Bon Air. daairav-no jih je malo Število, so šli o-mislili svojo podružnico in kot se čuje, je ista pričela Še poslovati ALI NAJ MINA MOZHAM IN OKOLICI SPIMO? Rojaki, čas je, da se pričnemo zanimati tudi mi in radi tega poživljam, da se skliče seatanek. vaeh, kate- Radi tega b i bil telo ■■■■ sestanek, na katerem bi se o t, podrobneje dogovorili ter skleni" ' definitivnega. V9ak , h, premisli, koliko koristnega bi i meli od konsumne prodajalne jh bi ne bili več izkoriščani t,d J vatnih trgovcev, kateri vJL, gledajo samo za velik dobiček |lUlut Viti rili. Rojaki, na delo in uspeli gotov. Andrej Arona, Pa. — lavskih razmer Kar se tiče d,,. , , , v tukaJ«»>ji n«. sellnni ao iste, kot ao pu UriJ gih naselbinah. Premogokopi 0 bratujejo po tri do štiri dni „a teden. Zaslužek je pa ravno to. lik, da je preveč za umreti. ,)a premalo za živeti. Glede društev smo Še preefcj dobro preskrbljeni. V tukajšnji naselbini imamo dva poodparim društva, da se lahko vsakdo zavaruje za slučaj nesreče . Glede drugih stvari pa ne n.o. remo napredovati, ker ni potreb-ne sloge med nami, Vsakdo )„,. če imeti prvo besedo . Isto je tudi v tukajšnji nusel-bini, kakor drugje, ker je preveč voditeljev, ko vaakdo vleče na svojo stran. Tukaj je nek rojak ki hoče, da 'bi njega vsi poslušali, za mnenja drugih pa ne vpraša' Pri vsem tem je pa samo kričat"! iri pozitivnega dela ne napravi ničesar. S tem se ne napravi ni. česar, ako se samo kriči, češ jaz sem to in to, jaz spadam k ti stranki, itd. Bolj pametno hi hi-lo. ako bi sklical kak shod in na tem pojasnil vso stvar ne pa samo kričal okrog. 8 -kričanjem * ne nupravi ničesar. Poročevalec. Chioago, 111. _ Tem potom se v imenu pevskega in taiuburaške- ga društva "Lire" najuljudneje zahvaljujem vsem udeleženem zadnjega pevskega koncerta, katerega je priredilo imenovano društvo 4. maja t. 1. za tako obilen obisk. Posebno hvalo moram še izreči pevskim društvom "Sa va" iz Chicage, 111. iu '/Slovan" iz West Pullmpna, 111., za sode-lovanje na tem koncertu ki so nam na ta način pripomogli do tako lepega vspeha v gmotnem kakor tudi moralnem o zim. Iskrena hvala tudi g. Peter Ahačiču za njegov taboren orkester. • Tajnik. Čebaslavaški ielavcl Io Cehoslo vaška arnata v Rusiji. Piše Charles Kolarik. (''ehoslovaški delavci v Ameriki, organizirani v (Vhoslovas-kem delavskem svetu, st) v mnogih resolucijah, ki ao bile sprejete na številnih javnih shodih, izrazili svojo nezadovoljnost napram porabi čehoslovaških čet v Rusiji proti ruski sovjetski republiki in neštetokrat so žc zahtevali,'da ae imenovane čete pošljejo domov, kamor spadajo jvt končani vojni. Delavci se ne dajo več slepiti od raznih častnikov in poslanikov, ki potujejo od mesta do me-Hta z namenom, da "pojasnijo" misijo Čehoslovaške armade v Rusiji. Vsa njihova "pojasnila" temelje na pobarvanih poročilih, ki so že več kot prozorna. /daj je pa prišla vest. • rodje francoskih in angleških kapitalistov. Čitamo namreč, da je član če hoslovaške armade v Rusiji. Frank Siftcr, ki je pred vojno študiral pravo, odkril v intervju-vu z zastopnikom čehoslovnškeiia tiskovnega biroja, mnogo grenkih resnic ,ki so sicer že znane našim čitateljem, toda predstavniki čehoslovaških patrijotov in kapitalistični listi jih pa še danes trdo-vratno tajijo. Veseli nas. da je končno «>« čitali v naših listih, da je Kolča-kova vlada vae nekaj druzeira kskor demokratična in da je velik« slabša kot takozvano 'tiran«*™" od miloščine. Vsaki dsn ar dogo _ _________________ di ns stotine takih »lučajev, mimo! H imajo le količkaj dobre volje katerih gre človeška družba, ne1 ter ai tudi mi ustanovimo podru-ds bi jim po«\riila kakšno pežnjo.lini™ kmmmnega društva. Delni nnmn rvniAi <^Lk,wumnr,n» društva bi atsle poiboljševikov. OriCIR IN PLAČAJ DILAV- $20- D. bi ae cel načrt nres- Omenjeni čehoslovaški vojak j< n m? 8T^XZOI*ILA aWI. bi bilo potreba okrog 12000 izjavil v Intervjnvu. da Kolček* asiumore, » de- Ta vsota je primeroma majhna vi elementi predstsvljslo komaj < s«,p Holahtrdti je ugi-iaa število tu livečih slovenskih pet odstotkov sibirskega V^ spor nn 11 ,ls ie v bsod.Uvn v^llt, L , 4 |drolin' k*«rih > «■« U v.lstva, a mi smo prepričsn..