Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: . Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. za jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo ln ekspedicija t mesec 1 gld 40 kr. " ^ „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Za cel« leto i« rid / ?t J"*™81™ ciji Ppejeman velja: O Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. T ! V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vredništvo je v Semeniftklh ulleah St. 2, I., 17. Posamne številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniatva telefon-štev. 74. Štev. 178, V Ljubljani, v ponedeljek 8. avgusta 1898. Letnilc XX VI Kriva poročila. Iz Zagreba, 3. avgusta. Protivniki Slovanstva uporabijo vsak dogodek, če tudi je sam na sebi brez posebnega pomena, v svoje svrhe, kajti v domišlijah so ti ljudje zares veliki ter znajo skovati take kombinacije, kakoršnih trezni opazovalci ne morejo nikjer zapaziti. Navada je, da Hrvati vsako leto pozdravijo škofa Strossmayerja v Rogatcu na naj-svečaneji način. Tako so storili tudi letos v družbi s tamošnjimi Slovenci. Deputacijo je vodil pred škofa član zedinjenje opozicije pl. Kiepach in ne baron Rukavina kot predsednik kluba stranke prava a ob enem tudi zedinjene opozicije. To je dalo povod, da se je že drugi dan pisarilo po maža-ronskih časopisih, češ, da v zedinjeni opoziciji ni več prave sloge, kajti baron Rukavina ni hotel sodelovati pri omenjenem pozdravu. In zakaj ni hotel sodelovati? Zato, ker je škof Strossmayer obiskal bana, a to je stranko pravi tako vzncv mirilo, da se misli odreči koaliciji s stranko ob-zoraško, češ, da je le-ta začela dogovore z banom. Take neverjetne stvari pišejo mažarski časopisi čisto resnobno ter ob enem obsojajo bana, češ, da se je izneveril svojemu pravemu poklicu. Toda tešijo se s tem, da ban kmalu odstopi in da pride na njegovo mesto mož, ki se ne bode dal vloviti v obzoraške mreže. Ta mož bi imel biti po trditvi mažarskih šornalistov grof Tošo Pejačevič, ki je od pete do glave prevejani mažaron in odločen prijatelj Mažarom, dočim drugi zatrjujejo, da zasede bansko stolico baron Pavel Rauch. Sedanjega bana pošiljajo v Bosno za upravitelja, kjer bi imel zameniti Kallaya, ki bi prevzel vodstvo zunanje politike mesto dosedanjega upravitelja grofa Goluhovskega. Le na Ogerskem si ne žele Mažari sedanjega hrvatskega bana, bržkone jim je premalo liberalen, premda se on sam kakor tudi njegovi privrženci neprenehoma hvalisajo s svojim liberalizmom. Politika obzoraška je tedaj po trditvi mažarskih šornalistov kriva, cla je nastal razkol v zedinjeni hrvatski opoziciji in da odide ban iz Hrvatske. Kdor hoče, naj veruje take vesti, mi jih ne smatramo za resnobne; saj je že izvor, iz katerega . so prišle, znan kot vedno kalan in nečist. Da tudi hrvatskim mažaronom zares ni bilo po volji, da je ban vrnil poset škofu Strossma-yerju in cla je ž njim sploh občil, vidno je bilo iz pisanja njihovih ;časopisov. Pravijo, da je hotel jeden najuglednejih članov te stranke objaviti v uradnem listu pomirljiv članek v tem smislu, da se sme poset Strossmayerjev pri banu in obratno smatrati dobrim znakom za hrvatsko politiko ; toda ta članek ni prišel na svitlo, ker ni bil po volji najbližnjim oprodam banovim, nego so naročili drugi članek v prtviivnem smislu v pozna-tem framazonskem listu »Drau«, odkoder je bil pretiskan v zagrebškem nemškem poluuradnem listu in po tem tucli preveden v uradnih »Narodnih Novinah«. Ko je »Obzor« to zadevo spravil na dan, napadel ga je uradni list z vso odločnostjo, češ, da njemu ni nič znano o uvodnem članku takšnega zadržaja in da dotični poslanec ni mogel kaj takega napisati. Toda »Obzor« je odgovoril, da je vse resnica, kar je on trdil, in da bode navedel celo naslov dotičnega članka, ki ga uradni list ni smel tiskati. Uradni list je na to molčal. Iz vsega tega se vidi, da je med da našnjimi privrženci banovimi mnogo takih, ki žele miru in sporazuma z opozicijo, vendar morajo biti le v manjini, ker ne morejo s svojimi osno- vami niti na dan. Za zdaj tudi ni misliti na takšen sporazum ; med strankami je šo prehud propad, pač pa bi sc morali pripravljati pogoji, pod kojimi bi se mogle kasneje sporazumeti. In ta sporazum je neobhodno potreben, če se hoče Hrvatska vzdržati v borbi proti Mažarskej posebno v gmotnih vprašanjih, v katerih bi morale biti vsaj vse stranke složne. Žalibog da jo v maža-ronskej stranki le preveč takih življev, katerim ni stalo do napredka svoje domovine niti v gmotnem niti v duševnem pogledu, marveč imajo zmisel lc za svojo udobnost, a vse drugo jim ni nič mar. Take zajedavke škodijo javnemu življenju največ, a prva skrb vseh boljih življev v samej maža-ronskej stranki bi morala biti, da se jih rešijo, a sami se bodo mogli že sporazumeti s svojimi protivniki tem preje, če je obema pravi cilj koristiti le domovini. To morda slutijo tudi Mažari, pa iščejo povsodi povodov, s katerimi bi mogli zasejati čim več zdražb med hrvatskimi strankami. 7,daj napadajo in grdijo odlične hrvatske domoljube ter jih ogovarjajo na najnedostojneji način, zdaj zopet navdušujejo najkruteje mažarone v njihov©) borbi za čim ožjo zvezo z Ogersko. Laž, ovaduštvo, obrekovanje in druga taka nasilja so vsakdanja hrana takih mažarskih pijonerjev, ki silijo na Hrvatsko s svojim gospodstvom. To uvi devajo tudi gotovo že trezneji mažaroni, pa jim je vendar le žal lepe svoje domovino ter žele rešitve iz takega položaja. Toda rešitev je mogoča le v jednem slučaju, ako se vsi pošteni sinovi tlačene domovine zedinijo v jednem čvrstem taboru na obrambo proti vsem zloduhom in sovražnikom Hrvatstva, pa bili oni tuji ali domači Naj se tedaj zedinijo z domoljubno hrvatsko opozicijo tudi bolji življi iz protivnega taborja, in Hr- LISTEK. Iz radenskega zdravilišča. ii. Pogled na obširno, plodno in dobro obdelano polje, — na vinske gorice, kjer se pridobiva vseskozi žlahtna kapljica, — na lepe zidane hrame (hiše) in urejeno gospodarstvo očitno kaže, da je ljudstvo na murskem polju imovito. Seveda so morali zaradi slabih letin zadnji čas tudi tu manjši kmetje moko kupovati. Bog ohrani in blagoslovi to dobro štajersko slovensko ljudstvo! Meni je precej prvi dan, ko sem prišel ž njim v dotiko, k srcu priraslo. Štajerski Slovenci so prijazni, krotki in pobožni ljudje, vredni, da jih Bog obsiplje z najobilnišimi in najboljšimi darovi. Nisem še srečal človeka, da me ne bi uljudno pozdravil z »dober den« ali »hvaljen bodi J. Kr.« ; otroci kar že od daleč prihite, duhovniku roke poljubljat. — Ljudje so pridni za delo, zvesti v službi in z malim zadovoljni, zato imajo tudi v nemških krajih najrajše slovenske posle. — Štajerci po murskem polju so zdravi ljudje, visoke rasti in čednega obličja, da se ti na prvi pogled omilijo. Kar je pa najviše hvale vredno, je njih globoka vernost. Ccdne, bogato ozaljšane cerkve, — lične kapelice po vaseh s pomenljivimi napisi: »Slava Bogu, mir sosedom«, kjer se vaščani zbirajo tu in tam k molitvi, zlasti ob šmarnicah, — sveta razpela na polj u in križpotih, vseskozi lepo ohranjena, s klečalom spredaj in majhno cvetlično ograjo, vse to pove tujcu, cla tukaj veren rod prebiva. Prepričal sem se pa tega tudi pri božji službi v nedeljo. Že pol ure poprej v cerkvi glasno molijo sv. rožni venec in pojo mej odstavki. Pri sv. maši držijo vsi brez razločka v rokah knjižice in molke, — petje je skupno, — po dokončani sv. maši dekleta še eno Marijino zakrožijo in se tako z Marijinim sladkim Imenom na jeziku poslove od župnijske cerkve. Modro in resnobno vedenje vernikov pri božji službi na Kapeli me je genilo in napolnilo z ljubeznijo do blagosrčnih Štajercev. Tudi sv. zakramente pogostokrat prejemljejo. Slovenski narod bo ostal in napredoval, kakor gotovo Bog živi v nebesih, kateremu tako zvesto in vneto služi. Da je pa naš narod ohranil svojo staro pristno vernost, komu druzemu gre hvala kakor vrlim duhovnikom, ki so — sami iz srca pobožni in prepričani o božanstvu sv. katoliške vere — z ognjem sv. navdušenja svojim dragim rojakom oznanovali verske resnice in jih vodili po potu pravičnosti. Nastopniki zvesto poberajo stopinje svojih prednikov, duh Slomšekov živi in plamti v srcih štajerskih tovarišev. Kolikor sem jih imel priliko spoznati, so vsi vrli junaki, kipeči apostolske gorečnosti: dekan Skuhala s svojima sotrudnikoma, podjetni graditelj veličastne cerkve sv. križa Lacko s svojim iskrenim pomočnikom, kapelski Meško z možatim Zadravcem. Slava in čast jim! S popisom radenskega zdravilišča nikakor ne namerjam, vabiti Kranjcev za seboj. Naj ostanejo doma zdravi in čvrsti. Komur je pa od zdravnikov svetovano, kopati se v gorki vodi, naj obišče dolenjske Toplice, kjer je izvrsten mineralni vrelec in vse za bolnike primerno urejeno, pa po ceni. Slovenci smo ubogi in ne moremo dragih kopališč obiskovati. Šaljivec je dejal, cla v Rade-gund gredo taki, ki jim manjka v glavi, — v Gleichenberg, če ni prav v prsih, — v Radence ali dolenjske Toplice, katerim manjka v žepu. Zdravje nazaj dobiti ali saj okrepiti si ga, — pa za majhne troške, — kdo si ne bi želel? Torej Kranjci, le v domače Toplice, kdor je potrebuje, ali pa v Kamnik pod curek hladne Bistrice, kdor se drži Kneippovega načela in načina. Mene je pa letos vlekla v Radence želja, videti več slovenskega sveta, česar mi nihče ne bo zameril, čc ve, odkod sem doma in cla sem se iz zibelke zvrnil čez prag na cesto, v znamenje, da bom rad ko-lovratil po svetu. J Ms??. vatskej mora zasijati sloboda in neodvisnost vkljub vsem mažaronskim in mažarskim spletkam. Domoljubni duh škofa Strossmayerja naj oživi vse poštene domoljube iz vseh hrvatskih krajev ter zedini v jedno veliko stranko, da se zgodi ravno protivno onemu, kar žele naši protivniki. Saj je prišel veliki Škot med nas le zato, da nas zbere in zedini, ne pa da bode kamen izpodtikljeja med hrvatskimi strankami, kar bi radi naši dobri (!) zavezniki. „Nove pretenzije". V Trstu, 5. avgusta. Tržaški »Piccolo« je izustil zopet jedno onih modrostij, ki so izključni monopol židovskih časopisov. Pod gorenjim naslovom je objavil članek, v katerem poroča, da so imeli zastopniki slovanske krščansko-narodne zveze te dni pogovor z mini-sterskim predsednikom in tinančnim ministrom glede slovanskih razmer v Primorju. Klub je baje •zahteval od vlade za Slovane v Primorju popolne jednakopravnosti, katera se mora izvesti v najbližjem času, drugače izstopi klub iz večine. Na to pravi »Piccolo«: Kaj vendar hočejo Slovenci v Primorju? Ali ne uživajo popolne jednakopravnosti z Italijani ? Čemu tožijo, da jih pritiskamo na steno in jih tlačimo k tlom? Ali ni resnica, da tlačijo oni druge in širijo svojo oblast v Primorju na veliko škodo drugih narodnostij ? Ali ni resnica, da uživa peščica v Trst priseljenih Slovencev vse pravice, kakor jih imamo mi ? Ali ni resnica, da par slovenskih advokatov nadleguje dan na dan naše javne oblasti s slovenskim ura-dovanjem in polni arhive z slovenskimi akti? Ali ni naposled resnica, da so se pripetili znani izgredi v Piranu zaradi slovenskih napisov na sodnem poslopju itd. Ali je morda nameraval pikolo-možic na lesnem trgu zopet malce vjeziti nas Slovence s tem svojim člankom? Ta trud bi si bil lahko prihranil. Tudi ne zmeša s svojimi abotnostmi nikomur pravega pojma o primorskih razmerah, kajti vrabci na strehi dunajskega državnozborskega poslopja in tudi na strehi dunajskega cesarskega dvora že kriče, da se politične razmere na Primorskem niso za nas Slovane ni za las obrnile na bolje. Te razmere glasno govore o nečuvenih krivicah, ki jih moramo prenašati od strani prevzetne in moralno propale žido-lahonske klike. »Peščica« 40.000 Slovencev v Trstu nima svoje slovenske šole v mestu in javna tržaška oblastva občujejo še vedno s tržaškimi Slovani v jeziku zjedinjene Italije. Dokaz temu so tisti zloglasni »monitoriji«, katere usilju-jejo tržaški nesramni in neolikani davkarski tir-jalci Slovencem, in dokaz temu je, da na vseh javnih uradih ni niti jednega slovenskega napisa. Tistih par slovenskih advokatov, ki so prišli na tržaška — a Piccolo« pravi »naša«, toraj židovska? — tla, po mnenju »Piccolovem« delat »dobičke« mej tržaškim ljudstvom in seveda jemat slovenske stranke židovskim in lahonskim odvetnikom, se neumorno trudi, da pribori tržaškim Slovencem na domačih tleh mrvico pravice pri oblastvih, drugače bi ne bilo niti jednega slovenskega akta v arhivih teh oblastev. Kake zapreke pa delajo temu pravičnemu delovanju slovenskih odvetnikov tržaški funkcijonarji pri javnih oblastvih, o tem bi mogli napisati folijante. Kako pa je notri v tužni Istri? Da ondi res tlači Slovan Italijana, tedaj bi bili že davno samo slovenski napisi pri sodišču v Piranu, istinapaje, da so morali slovensko-italijanske napise takoj odstraniti, in sicer zaradi nepopisnih surovostij ita-lijanaške sodrge v Piranu. In to je jednakopravnost? Kako pa postopajo c. kr. oblastva ob času volitev v Istri, v deželi z dvotretjinsko večino slovanskega prebivalstva in kako se godi zastopnikom te večine v javnih zastopstvih? Ali niso slovanski duhovniki Istre pravcati narodni mučeniki v tej deželi? Ali ne zatirajo merodajni krogi na vso moč in z vsemi sredstvi verske in narodne vzgoje ljudstva v ti tužni Istri? In to je jednakopravnost! Res, kdor zanaša take trditve v svet, kakor to dela »Piccolo«, ta je satansko zloben ali pa so se mu zvodeneli možgani ! »Piccolovi« pisači vedo dobro, da zaslužijo za vsako svojo zlobno frazo krepko zaušnico, a vedo tudi, da jih ščiti vred-niška tajnost, sicer bi morda vendar že našli sredstvo zoper to ostudno židovsko predrznost. Politični pregled. V Ljubljani, 8. avgusta. Ministerake konference na Dunaju. Od desetih dopoludne do jedne ure in od petih popoludne do 8. ure zvečer posvetovali so se v soboto avstrijski in ogerski ministri na Dunaju o nagodbenem vprašanju. Poleg obeh ministerskih predsednikov in tlnančnih ministrov so se vdele-žili posvetovanja zunanji minister grof Goluhovski, državni finančni minister Kallay in trgovinski minister dr. Maernreither. O tej konferenci vlada seveda stroga tajnost, vendar vedo poročati dunajski listi, da je bilo prvo posvetovanje popolno brezvspešno in se je nadaljevalo tudi včeraj dopoludne. Iz Budimpešte o tej konferenci nastopno poročajo : Iz poročil, ki so nam došla z Dunaja, o sobotni nagodbeni konferenci, posnamemo, da se ministri niso sporazumeli mej seboj. Razgovori seveda še niso končani, in jih nadaljujejo jutri, eventuelno tudi pojutranjim, vendar se prvi dan ministri niso sporazumeli niti glede stališča, na podlagi katerega se vrše nadaljnji dogovori. Baron Banffy vstraja na stališču, da se nagodba ne sme izvesti s pomočjo § 14. Avstrijska vlada je nato izrazila željo, naj bi obe vladi pritrdili nagodbenemu provizoriju, katerega bi bilo podaljšati za dobo jednega ali dveh let. O tem se je vnela daljša razprava, ki pa v soboto še ni bila dognana. Gotovo tudi [ni, ali in kedaj potujeta ministerska predsednika v Išl. Tukajšnji krogi so mnenja, da odpotuje k cesarju najpreje baron Banfly in za njim še le grof Thun. — Avtentičnega seveda o tem dunajski listi še ničesar ne poročajo. Jezikovno vprašanje. Nova pogajanja v svrho konečne rešitve jezikovnega vprašanja za Češko in Moravsko napoveduje Gregrovo glasilo »Hlasy y Podripska.« Ta list namreč poroča, da so poslednje dni bivali češki zastopniki na Dunaju in se znova pogajali z ministerskim predsednikom grofom Thunom. Svoje prvotne zahteve omilili so ti zastopniki baje precej in se zadovoljili z najnuj-nejimi zahtevami. S temi prikrajšanimi zahtevami od češke strani bo stopil ministerski predsednik pred zaupnike nemškega naroda ter skušal konečno doseči spravo na Češkem in Moravskem. Toda gre se sedaj zato, kdo je pooblastil češke zastopnike, katerih imena sicer niso znana javnemu svetu. Omenjeni list je zelo nejevoljen nad takim postopanjem zastopnikov češkega naroda in opravičeno vprašuje, kdo jim je dal pravico, da se spuščajo v nadaljna pogajanja. Morda pa ni tako hudo, kot sluti Gregrovo glasilo. Novi nagodbeni provizorij. Na vprašanje, za koliko dobo naj se podaljša nagodbeni provi-zorij mej Avstrijo in Ogersko, odgovarja mažarski »Pester Lloyd« sledeče: Za čim daljšo dobo, tem bolje. Avstriji treba dati odloga, da more premagati sedanjo krizo, toda nihče sedaj še ne more določiti, koliko časa avstrijska vlada v to svrho potrebuje. Najbolje bi bilo, sedanje začasno razmerje podaljšati tako dolgo, dokler ne poteče doba sedanjih trgovinskih pogodeb, namreč do 1. 1903-Ako bi pa kaj tacega nikakor ne bilo mogoče, sklene naj se nagodbeni provizorij vsaj za dobo jednega ali dveh let, kar naj se zgodi na Ogerskem potom zakona, v Avstriji pa jednakim potom in le v najskrajnejem slučaju potom § 14. Banffyjeva vlada se sicer na vso moč protivi neustavnemu načinu izvedbe tega vprašanja, vendar naposled se Ogerska mora udati zahtevi Avstrije že iz razlogov prijateljstva, potem pa tudi vsled tega, ker nima nobene posebne škode. To, kar piše sedaj »Pester Lloyd«, je bilo že davno znano vsem avstrijskim krogom. Čim dalje vlada mej Avstrijo in Ogersko sedanje razmerje, tem bolje za Mažare, ker oni sami imajo od tega največ dobička. Razmere na Balkanu. Avstrijsko, posebno pa ogersko časopisje se zadnji čas peča izredno mnogo s potovanjem bolgarskega kneza Ferdinanda. Ta mož je dospel namreč včeraj v Antivari, kjer ga je vsprejel črnogorski princ Danilo ter ga odvedel v glavno mesto h knezu Ni-kiti. Ta obisk brez dvoma utrdi prijateljsko zvezo mej Bolgarijo in Črno goro in ustvari trdno podlago politiki balkanskih državic. Obisk pa napol- nuje z velikim strahom vse mažarske kroge. Ta solidarnost mej balkanskimi državicami, piše neki list, je mala zarota proti Avstro - Ogerski. Knez Nikita se jeze peni, ker je prejel dobro lekcijo za svojo baharijo —, in Koburžan meni, da bo s pomočjo zveze mej Bolgarijo in Črno goro znatno utrdil in zboljšal svoje stališče v Rusiji. Kneza Ferdinanda so zadnjič v Petrogradu sicer precej mrzlo vsprejeli, toda on se zato no zmeni in Se nadalje opravlja započeto delo v prilog Rusiji. Pa tudi sultanu v Carigradu se je Koburžan že tako prikupil, da je prejel za se in vso svojo rodbino povabilo na blagoslovljenje bolgarske cerkve, ki se vrši 20. septembra. Vse to je v načrtu za splošno akcijo proti avstro ogerski monarhiji. — Tako si domišljajo Mažari, ki v vsakem, bodi si še tako brezpomembnem dogodku slutijo nevarnost za obstoj monarhije. V resnici se boje seveda le za svojo mažarščino, s katero bi radi prodrli po celem Balkanu. Spansko-ameriška vojaka je dejanjski sicer končana, toda premirje še ni sklenjeno. Odločitev glede tega vprašanja pričakovali so razni krogi za včerajšnji dan in sicer iz Madrida. Zatrjujejo, da je ministerski predsednik Sagasta predložil noto, v kateri odgovarja na pogoje Zjedinje-nih držav, kraljici v odobrenje preje, predno se je vršil razgovor v ministerskem svetu. Razgovor je trajal dolgo časa, vendar je konečno zmagala miroljubna stranka ter odobrila noto, v kateri vlada izjavlja, da vsprejme mirovne pogoje, kakor jih je začrtala vlada v Washingtonu. Razni člani Sagastovega kabineta so sicer želili, da se omilijo mirovni pogoji vsaj v toliko, da Španiji ne bo treba prevzeti bremen, ki tiče na Kubi in Porto-riku, toda večina je uvidela, da s tako zahtevo no bi bilo mogoče prodreti, in je vsled tega v polnem obsegu pritrdila Mac Kinleyevemu predlogu. Dnevne novice. V L j ubij a ni, 8. avgusta. (Premilostni knez in škof ljubljanski) je potujoč na Dunaj na Vidmu obiskal kneza in škola lavantinskega, krško mesto, kjer so mu v naglici priredili jako lep vsprejem; dne 4. t. m. se je presvetli pripeljal v Poljčane ter obiskal škofa Strossmayerja v Slatini. (Umrl) je v soboto popoludne tukajšnji narodni trgovec g. Avgust Škaberne. Pokojnik je bil vrl narodnjak, član upravnega odbora mestne hranilnice, svetnik trgovinske in obrtniške zbornice itd. Pogreb je bil danes popoludne ob 6. uri. N. v m. p.! (Odvetniška zbornica kranjska) je na izrednem občnem zboru v soboto popoludne izvolila predsednikom g. dr. Alfonza Mosche-ta, njegovim namestnikom g. dr. Fr. Papeža, predsednikom disciplinarnega sveta gosp. dr. Mundo. zborničnim pravdnikom g. dr. Majarona. Zbornica je izrekla zahvalo prejšnjemu predsedniku g. dr. Pfeffereju ter sklenila, da bode uradovala izključno slovenski. (Shod na Vrhniki) je včeraj sprejel to-le resolucijo : Deželni odbor kranjski se poživlja, da pripravi poduk o mirovnih sodiščih, da se odločno izjavi proti krivici, ki se godi našemu jeziku pri nadsodišču v Gradcu, ter sklene izjavo za nadso-dišče v Ljubljani. Dalje se je shod izrekel za slovensko vseučilišče, za nadsodišče v Ljubljani, za »Našo stražo« in slogo med slovenskim narodom. (Za družbo sv. Cirila in Metoda) je daroval gosp. veletržec Ivan Perdan od skupička za družbine vžigalice zopet 400 K. Z ozirom na te izredne darove toplo priporočamo omenjene vžigalice, g. Perdanu pa čast in hvala na njegovi požrtvovalnosti. (»Malenkostne pomote«.) V soboto smo iz »Soče« ponatisnili brez komentara poročilo o pravdi mej fotografom g. Rovškom v Ljubljani in g. Jerkičem v Gorici. »Soča« je trdila, da je g. dr. Tavčar v imenu gosp. Rovška poslal v Gorico nemško kazensko ovadbo. Sobotni »Narod« pa odgovarja, da so bile v tej pravdi vse vloge, katere je dr. Tavčar podpisal, slovenske in vsi sklepi goriškega sodišča od prvega do zadnjega slovenski. — Sedaj je vrsta na »Soči«, da se opere. (Iz Metlike.) Ravnokar se je v Ljubljani vršil shod slovenskih posojilničarjev. Ali je naša I. dol. posojilnica v Metliki poslala kakega zastopnika na shod ali ne, nam ni znano, pač pa se je ob istem času razkoračila nad svojo »črnopolusestro« hra nilnico — duhovensko posojilnico. Dasi ne odobravamo sceloma onega v »Slov. Narodu« omenjenega pisma, ki je pisano čisto privatnim potom, brez vednosti kakega »krščanskega človečeta«, vendar nam bodi dovoljeno, izpregovoriti neko liko besed glede onega dopisa, da ne bodo bralci »Narodovi« res mislili, da je vse zlato, kar se sveti. — Najprvo hvali znani pisač onega kon-fuznega člahka našo metliško I. dol. posojilnico, »kateri le kaka moralna propalica more kaj očitati « Evo me, moralno propalico, dragi moji »purgarji«, ki Vam imam veliko očitati! a) Povejte, zakaj ste moralno prisiljeni, torej ne prostovoljno, 1. 1895 znižali obresti pri posojilnici od 7 na 6 gld.? b. Povejte očitno pred celim svetom, zakaj ste lani znižali dividende od 15 gl. na 3 gl. oziroma, kako in kaj je z onimi 27.000 gl. beri sedem in dvajset tisoč goldinarji, o katerih se je lansko leto v Me tliki toliko govorilo? c) Povejte, dobri znanec g GangI, zakaj in s čigavim denarjem so se v spomladi letoB štirim kmetom plačali dolgovi pri vaši posojilnici, mesto da bi se lačnemu ljudstvu dal denar za potrebni živež ? Ali je bil denar na menjen in podarjen v prid I. dol. posojilnice, ali v prid uboge belokranjske raje? Na naš poziv v »Slovencu« nam niste nič odgovorili! In sedaj pravite, da Vam le kaka rrioralina propalica sme kaj očitati. Ali ste res tako ponosni, da se Vam ne sme nič reči, četudi krivično gospodarite? Mislite li, da je zato opravičeno, če se je zgodilo pod okriljem g. Oreška? In če Vam je g. Kombič v svoji naivnosti očital, da Vaša posojilnica propada, ali ni isto izustil Vaš najzvestejši pristaš in »pobožni romar« g. Emanuel Fux, ki je vpričo Vas in g. Oreška v gostilni pri Pezdircu rekel, da je svoj denar shranil pri RaiiTeisnovi poBojil-nilci, ker se na vašo posojilnico ne zanese. Ali morda g. Fuxa niste razumeli, ker ste v svoji slovenski hipernarodnosti nemški kramljali z g. Oreškom? Človek torej ne sme v svoji navdušenosti ponoviti besed, katere Vam je celo Vaš pristaš očital ? — Hvalite se, da ste posojevali denar kmetu, »ko je bil denar na Dolenjskem drag«. Ljubi moj brate, pri nas je denar še zmiraj drag, ker nam ga vedno primanjkuje. Pri vas je seveda drugače, ker darujete kmetom kar stotake — toda zopet v prid I. dol. posojilnice — kateri le kaka moralina propalica more kaj očitati. Pomagali ste kmetu »davši mu denar za pot v Ameriko« — a potem, — potem pa prodavši mu grunt in izpo-divši ga z rodne zemlje. Kateri kapital pomaga »obešati to ubogo Slovenstvo,« tega ne vemo, a to vemo, da ravno v Metliki se »to ubogo Slovenstvo« najbolj obeša, zato zmiraj — piha. Sapa je zanesla nekaj plev celo v Ljubljano, kjer so naši nemškutarski trgovci dali duška svoji jezici zoper Kmetijsko zadrugo. — Naš načelnik okrajnega cestnega odbora g. Anton Rajmer, je dal postaviti na razpotjih kažipote s slovensko-nem-škimi napisi. Zopet je obesil to ubogo Slovenstvo. Ne vem, ali bo potnik bolj razumel napis v Ra-dovico ali pa »nach Radovviza« ? Mislim, da slavni "WoIf iz raj ha vendar ne bo potoval nikdar po naših krajih. Glejte, g. Lackner iz Črnomlja, dasi rodom Nemec in bližje nemških Kočevcev, dal je postaviti samoslovenske napise. Dokazov, kako se pri nas obeša Slovenstvo v čitalnici, v uradih in drugod, imam še veliko na razpolago, katere lahko še vse pred vas zmeče »Krščansko ljube z njivo človeče. (V Lnrd) so odpotovali včeraj iz Ljubljane čč. gg. dr. Fr. Ušeničnik, špirituval, dr. Aleš Uše-ničnik pa mestna kapelana Fr. Birk in Viktor Steska. Tje so si izbrali pot čez Tirolsko, skozi Švico, Belfort, Lijon, Tuluz; vrnejo pa se prve dni septembra čez Bordo, Pariz, Strassburg, Mo-nakovo, Dunaj. Srečno pot! (Za učitelje.) Upravno sodišče je v neki pritožbi razsodilo, da učitelj dobi plačo nižjega plačilnega razreda, ako je sam prosil za premeščenje z mesta višje plače. (Skupna pevska vaja) za častni večer o priliki shoda slovenskih županov bode v četrtek dne 11. t. m. točno ob lJt9. uri v sobi pevskega društva »Slavec« v »Narodnem domu«, na katero gospode pevce opozarjamo. (V bolnici) usmiljenih bratov v Kandiji je bilo meseca julija v oskrbi 96 bolnikov; ozdravljenih je bilo 57, zboljšanih 9, trije so umrli, v bolnici jih je še preostalo 27. (M«st čez Krko) pri Novem Mestu bodo v kratkem dogotovljen ter koncem septembra izročen javnemu prometu. (Nižja državna gmnazija) v Ljubljani dobi s prihodnjim šolskim letom vsporednico k III. razredu. (Pevsko društvo) ustanavljajo v Kranju. Osno-valni shod bode dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih bralnega društva. Povabljeni so vsi pevci in prijatelji petja. (Duhovniške spremembe v lavaut. škofiji). Župnijo sv. Jurija v Zdolih je dobil tamošnji provizor g. Al. Šoba. — Kapelan g. K. Kumer je premeščen z Vidma v Konjice, na njegovo mesto pride novomašnik g. Jos. Šribar, — Razpisana je do 12. septembra 1898. župnija svete Helene na Loki. (Nemci se boje le Boga in — policije.) Scho-nererjev urednik E. Pommer v Žatcu je bil zaradi javne nasilnosti obsojen na štiri mesece težke ječe. Njegov priziv sta odbili okrožno sodišče v Mostu in dež. nadsodišče v Pragi. Nato je Pommer od sodišča v Mostu dobil poziv, da mora kazen nastopiti, toda »junak« jo je ponoči od-kuril čez mejo. Heil!« (BIsmarckova zapuščina) Bismarck je bil za življenja svojega jako skop mož in je deva! de-narce na kupe. Zato pa je zapustil krog 30 milijonov mark. Da pa je znal ceniti svoje mu udane posle, ki so zanj se mučili in skrbeli za njegovo udobnost, nam pa priča oporoka, v kateri je knežje nagradil svoje posle. Svojemu slugi Pinnovu, ki mu je služil 25 let, zapustil je 5000 mark, dva druga posla sta dobila po 3000 in 2000 mark in jedna službenica 1000 mark. (Dunajska razstavna loterija), drugo žrebanje dne 6. avgusta zvečer: glavni dobitek 25.000 K, vrsta 15.489, štev. 9., drugi dobitek vrsta 14.490, št. 34, tretji dobitek vrsta 740, št. 63 ; po 500 K dobita srečki 12.076—44 in 15.888—69; po 200 K pa 1.406—95, 4.635-8, 9.911-11, 12.604-97 1.7121—77. (Govoreča ura.) Češki urar Karol Loschner iz Pardubic je razstavil v Pragi govorečo uro, ki je njegova lastna iznajdba. Ura kliče z natornim človeškim glasom vsako uro in dostavlja razne opombe. Ob šestih zjutraj n. pr. kliče: Ura je šest, dobro jutro ! Opoludne pridene: Dober tek! itd. Posebno zanimivo je, da govori ura z glasom tega ali onega, kakor je bila sestavljena. (Olomuška policija.) Francoski policaji se morajo ravnati po pravilu: »Policaj, če te kdo ozmerja, nikoli mu z zmerjanjem ne povračuj; če ti kdo preti, ti mu nikari; če te kdo sune, nikari ga ne suvaj ti!« Zadnji dogodki v Olomucu so dovolj spričali, da niso hodili olomuški policaji v francosko šolo, a jedno stvar je treba pribiti na steno, kako se vedejo na trgih. Branjevke dobivajo čedna epiteta: »P.......baba, coprnica, pošast!« Istotako se vedejo proti kmetom. Ta osornost in surovost je provzročila, da se kmetje olomuškega žitnega sejma ogibljejo. (Streliška veselica) se je končala z deficitom 100.000 gld. Računali so na 4000 do 6000 udeležencev, prišlo pa jih je komaj 2000. Posebno so se odlikovali gostje z Nemškega, od koder so pričakovali 1200 strelcev, a jih je prišlo pičla tretjina. (Nekaj kriminalne statistike s Francoskega.) 'rancoski liberalni časopisi prinašajo večkrat novice, kako je bil ta ali oni duhovnik zatožen in obsojen. Njih namen je očividen. Ta navada pa ni samo na Francoskem, marveč tudi drugod. »Fi-garo« navaja sledečo statistiko, ki zadeva višje stanove: Na 15.000 prebi- Štev. oseb. valcev pri obto-Stev. obtoženih, ženih: 1. Duhovščina 152.550 9 1 2. Uradništvo 164.000 144 11 3. Umetniki 18.000 21 14 4. Učenjaki 4.000 5 19 5. Zdravniki in kirurgi 20.325 32 24 6. Sodnijsko osobje 28.384 119 64 7. Bankirji in agentje 900 78 130 »Figaro dostavlja: »Skrbno izdelana Statistika do- kazuje, da je največ nemarnosti, pijančevanja in zločinov tam, kjer triumfirajo brezbožnost in ra-dikalizem, kjer so največ glasov dobili poslanci napredne levice.« Neki časopis na Slovenskem bi si to lahko zapomnil. (Nehote povedal resnico.) V pivovarni v Nuslih pri Pragi je proslavljalo narodno delavstvo Husa. Kakor so časopisi pisali, povedal je dr. Baxa sledeče: »Ako bi razlagali Husa resnično po zgodovini, mnogi Savli bi postali Pavli, na to naj bi vsak deloval.« Češki katoličani bi si gotovo želeli, da bi o Husu govorili resnično po zgodovini, marsikateri čestilec njegov bi se streznil. Za to naj tedaj moderni husitje pošteno skrbe. Gospodarska organizacija. Hranilnica in posojilnica v Vipavi je imela v mesecu juliju t. I. prejemkov . gld, 7.945 19 in izdatkov.......... 7.712 47 toraj denarnega prometa . . gld. 15.657 66 Hranilnih vlog ae je vložilo gld. 3766 50, a vzdignilo gld. 1641 -47 in je stanje hranilnih vlog koncem julija t. I. gld. 94.970 —. Posojil se je dalo gld. 3337 —, vrnilo se je gld. 1381— in je stanje posojil gld. 129.717 94. Članov ima 553. Listnica: Posojilnica in hranilnica v Črnem Vrhu nad Idrijo naj doda k poročilu za mesec julij t. 1. stanje hranilnih vlog, posojil, naloženega denarja in članov, kakoršno je bilo konec julija. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 7. avgusta. Sinoči je pri Gmundu trčil osobni vlak ob brzovlak. Ranjenih je 27 oseb, mej temi šest precej nevarno. Nesrečo je baje zakrivil strojevodja osobnega vlaka, ki ni pazil na dano znamenje. Ko dan j. 8. avgusta. Grški kralj Jurij dospel včeraj iz Aten. Vojska mej Španijo in Ameriko. Madrid, 8. avgusta. Kraljica vladarica se je posvetovala včeraj r ministri ter s Sil-velo, Martinez Camposom in Romero Roble-dom. Vodja karlistov Barrio se ni odzval vabilu. Madrid, 8. avgusta. Vlada se nadja, da Mac Kinley vsprejme odgovor na mirovna pogajanja. Odgovor predloži francoski poslanik že jutri ameriški vladi in je upanje, da Mac Kinley takoj ustavi vojsko. Madrid, 8. avgusta. Zunanji minister Almodovar in bivši poslanik Merry del Val bodeta zastopala Španijo pri oficijelnih mirovnih pogajanjih. Madrid, 8. avgasta. Španija je vsprejela mirovne pogoje, kakor jih je predlagala ameriška vlada. London, 8. avgusta. Iz Ponce na Por-toriku poročajo, da general Miles nadaljuje svoje vojne operacije brez ozira na mirovna pogajanja. v Newyork, 8. avgusta. „Herald" poroča. da so se že pričela pogajanja glede izročitve mesta Manzanillo. Upanje je, da se mesto kmalu uda. Washington, 8. avgusta. General Miles je brzojavil državnemu tajniku Algeru, da se je udalo mesto Guayama na Porto-riku. Tržne cene v Ljubljani dne 6. avgusta. Pšenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ , . Krompir, „ Leča, hktl. . Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ , Špeh svež, „ , gl.|kr. 9 7 _ 6 50 8 50 10 _ 8 — 6 20 2 80 12 — 1 12 _ 11 _ 1 — G6 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . , Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ n . Svinjsko „ KoStrunovo „ „ . PiSčanec . . , Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. rrfi „ mehka, 4 . ' gl7|ir. 70 80 2 10 64 58 68.' 86, 40 20 1 90 1 70 6i 60 o — IJmril no: 4. avgusta. Alojzij Gregorin, paznika sin, 14 mesecev, Hrenove ulice 13, jetika. 5. avgusta. Alojzij Bergle?. delavca sin, 1 lelo, Karlovska cesta 12, croup. — Školastika Kos, uršulinka, 27 let, Kongresni trg 17, jetika. V bolnišnici: 3. avgusta. Marija Heinricher, šivilja, 79 let, kap. V otroški bolnišnici: 6. avgusta. Jožtf šimnovc, Čevljarja sin, 5 mesecev, črevesni katar. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. ■ i Čas opa-q lovanja Stanje barometra v mm. It lempera- tura »o Celziju Vetrovi Nebo "■S •gl. ■SJ 3 * s t. 6 9 zvečer 19-7 si. sever lasno 7j 7. zjutraj popol. 738 0 736-5 15-1 27 o si. vih. si. izah. jasno 00 7 9. iveeer 735-8 ; 19 7 si. izah. jasno g 7. zjutraj 2. popol. 734 9 733 3 15 1 275 si. svzh. p. m. jzah. megla jasno 00 534 1-1 Mestna hranilnica ljubljanska naznanja ožaloščena tužno vest, da je večletni zaslužni član njenega upravnega odbora, velecenjeni gospod Avgust Skaberne trgovec, trgovske in obrtniške zbornioe svetnik, hišni posestnik itd. dne 6. avgusta 1898 ob »/»4. uri popoldne izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bode v ponedeljek, dne 8. avgusta t. 1., ob 6. uri popoldne. liodi blagemu pokojniku žemljica lahka! V Ljubljani, dnč 4. avgusta 1898. I JE VE najčlstlje Iu!m K1SELINE najboljše miznc in osve-v žujoče pijače, i 31 preiskužene pri kašlju. vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. ~ , l................XV ^ , 4-n v ,, uau UUlIllitLU: Srednja temperatura nedelje 21'4°, za 2-0° nad normalom jj Preselitev goitiln^ ^ pre««lillg'vo