Fritnina platana ▼ gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena poiameroi Knilkl Din l'H TRGOVSKI E.IST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Lj ubijam. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri postni hranilnici v Ljubljani ll.W5S. teto XIV. Telefon it. 2552. Ljubljana, v četrtek, 5. novembra 1931. Telefon St. 2552. štev. 127. Organizacij a izvcza lesa v Dravski banovini V poslednjem času se je v strokovnih glasilih, pa tudi v dnevnem časopisju mnogo debatiralo o ureditvi izvoza lesa iz Dravske banovine, ki jo je pripravljala Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Culi so se glasovi za in proti. Za objektivno presojo položaja v naši lesni trgovini, pa je treba nekoliko podrobneje poseči v problem, kako usmeriti našo lesno trgovino in kako izvesti organizacijo našega lesnega gospodar- va, da bo s kolikor možno manjšimi žrtvami prebrodila sedanji težavni položaj. Vse lesno trgovstvo v Dravski banovini je edino v tem, da je treba vrste ljudi, ki se pečajo z lesno trgovino razčistiti. Vsa mala in srednja lesna trgovina, ki mora računati z režijo, velikim rizikom itd. je podvržena danes na zunanjem tržišču obaranju cen od strani raznih prekupčevalcev, inozemskih agentov in >slučajnih trgovcev«. Ta nered v naši lesni trgovini, ko se more baviti z lesno trgovino, komur je drago, resno ogroža obstoj in razvoj onih lesnih podjetij, ki so s svojim dosedanjim ielom pokazala, ua so sposobna ohraniti in dvigniti ugled naše lesne trgovine v inozemstvu. Rilo je zato ne -obhodno potrebno misliti na to, kako uredili te neznosne prilike v lesnem gospodarstvu, katerih glavni povod je bila baš popolna neorganiziranost te važne gospodarske panoge in kako postaviti lesno trgovino na reelno in solidno podlago, ki naj bi preprečila neizogiben ruin, ki bi moral slediti. Te prilike v naši lesni trgovini so rodile potrebo po strokovni organizaciji, ki se je dejansko tudi osnovala na gi-emijalni podlagi in v okviru statutarnih določb trgovskih gremijev. Borba za znižanje režijskih stroškov, ugodnoštnih tarif itd., ki jo je podvzela organizacija takoj po svoji ustanovitvi, in ki naj bi prineslo naši trgovini kon-kurtenčno zmožnost, je z ozirom na težavne finančne prilike v državi, ostala brezuspešna. In tem bolj je bilo treba misliti na to, kako 'ižvesti organizacijo lesnega trgovstva, 'da se bo mogla prilagoditi nastopajočim, vedno težavnejšim časom. Osrednja sekcija lesnih trgovcev je načela zato, zlasti ko se je v južnih pokrajinah pojavilo gibanje za karteli-ranje težke lesne industrije, obsežno akcijo, ki je imela namen konsolidirati prilike v lesni trgovini v Dravski banovini in zaščititi trgovstvo pred izkoriščanjem od strani nepoklicanih. Podrobno se je pričelo proučevati vzroke te nevšečne 'situacije. d n rezultat tega proučevanja je bil, da je treba dotok strokovpo neusposobljenih v lesno trgovino popolnoma preprečiti. Vse lesno trgovstvo se je zato odločno postavilo na stališče, da se Uvede za samostojno trgovanje z lesom, dokaz strokovne usposobljenosti. So pa poleg tega še drugi važni vzroki, ki škodujejo naši reelni lesni trgovini. V državo prihajajo inozemci, kupujejo les od kmeta in ga direktno izvažajo v inozemstvo. To se je v poslednjih letih tako razpaslo, da je našqi lesna trgovina malone v rokah inozemskih zastopnikov in prekupčevalcev. Naša lesna trgovina je nadalje podvržena zlasti na nekaterih zunanjih lesnih tržiščih velikim šikanam. Blago se postavlja na razpolago, ne radi tega, ker kvaliteta blaga ne bi odgovarjala, marveč radi tega, da mora naš izvoznik znižati cene. Prepogosto se primeri, da zlasti majhni lesni producenti in trgovci izgube cele vagonske pošiljke. Vse to pa ni le v škodo posameznikom, temveč je to upropaščenje narodnega premoženja. Les se izvaža v inozemstvo za brezcenje pa tudi z veliko izgubo. Edino ti razlogi, zaščititi našo solidno in reelno lesno trgovino, so napotili Osrednjo sekcijo, da je pričela akcijo za ureditev izvoza lesa. Pa so se pri tem pojavili zopet momenti, ki so z ozirom na strukturo našega lesnega gospodarstva, naleteli na težkoče pri proučevanju ureditve izvoza. Osrednja sekcija je v svojih predlogih, nanašajočih se na ureditev izvoza lesa, ki naj bi se uredil s pravilnikom, izdanim po ministrstvu trgovine in industrije, postavila na prvo mesto težnjo vsega lesnega trgovstva Dravske banovine, da se od izvoza lesa v inozemstvo izločijo v bodoče vsi strokovno neusposobljeni. Izvzeta so seveda od te zahteve vsa že sedaj obstoječa podjetja. Pri proučevanju vprašanja, kako preprečiti, da bi inozemski zastopniki in prekupčevalci izvažali les v inozemstvo brez posredovanja naših trgovcev, je zavzela Osrednja sekcija stališče, naj se s pravilnikom o izvozu lesa osnuje >Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine«, ki bo izdajala upravičenim podjetjem izvozna uverenja. Končno pa je nastalo vprašanje, kako preprečiti ostro medsebojno konkurenco na zunanjih tržiščih, ki povzroča velik padec cen, kako dvigniti poslovno moralo in kako izogniti se velikim izgubam, ki jih utrpe naši lesni trgovci, sicer mnogokrat tudi po lastni krivdi. Predlogi, ki jih je v tej stvari predložil ožji odbor Osrednje sekcije, so povzročili, kakor smo že uvodoma navedli, veliko debato, v kateri se je deloma kritiziralo stališče ožjega odbora, češ, da z zahtevo po dokazu kapacitete, ogroža interese malega lesnega trgovca. V današnjih težkih časih moramo skrbno varovati ugled naše lesne trgovine v inozemstvu. Ni v ugledu naše trgovine, če obsipajo naši ponudniki inozemske odjemalce s ponudbami, ki dajejo odjemalcem priliko za neosno-vano zniževanje cen. Tudi ni v interesu lesne trgovine, kot važne narodno gospodarske panoge, če se radi pomanjkanja strokovne usposobljenosti, neprimerne uprave posameznih podjetij in pa radi brezvestnega postopanja raznih konjunkturistov, kopičijo izgube, ki jih utrpimo v inozemstvu. Načelo, ki ga je zastopala Osrednja sekcija pri določitvi kapacitete je: »Izvoz lesa v roke podjetjem* ki so s svojim dosedanjim delom pokazala, da so zmožna ohraniti, pa tudi dvigniti ugled naše lesne trgovine v inozemstvu.« Z določitvijo kapacitete in z določbami pravilnika, ki ga je sestavila Osrednja sekcija, niso v ničemur prizadeti niti najmanjši lesni producenti.. Pri obravnavi določb pravilnika, bomo nazorno pokazali, da je bila neosnovana trditev, da so z ureditvijo izvoza lesa ogroženi interesi večine naše lesne produkcije in trgovine. Po podrobni debati v gremijalnih sekcijah, v ožjem odboru Osrednje sekcije in končno, po. generalni debati na seji Osrednje sekcije lesnih* trgovcev, ki se '•je Vršila 30. Oktobra t. 1. v-Ljubljani, je Konec članka na“2. strani. Naši industrijalci za udeležbo na volitvah Okrožnica Zveze industrijcev v Ljubljani Zveza industrijcev v Ljubljani je poslala svojim članom naslednjo okrožnico: »Zveza industrijcev je že ob drugi priliki sporočila uglednemu članstvu svoje naziranje, da naj vsa industrija dokumentira svojo državotvorno zavest s tem, da se volitev v Narodno skupščino udeleži ter odda svoje glasove za državno kandidatno listo gospoda predsednika vlade. Tudi je Zveza industrijcev pozvala industrijska podjetja, da skušajo vzbuditi pri svojih nameščencih in delavcih razumevanje za važnost teh volitev z ozirom na gospodarsko konsolidacijo naše domovine. Ravno te dni so vsemu svetu pokazale volitve v angleški parlament, kako da pojmuje zrel in ponosen narod svoje dolžnosti napram celotni državi. Velika večina volilcev je tam zapostavila strankarske interese skupnim po-trebpm in se je odločila, da glasuje za program vlade, katera hoče uporabiti vse moči v okrepitev zasebnega in državnega gospodarstva. Tudi naše gospodarsko življenje občuti težo svetovne gospodarske krize. Nerazsodni ljudje govorijo kar o krizi kapitalizma in zasebnega gospodarstva, kakor da je kapitalistični družabni red zakrivil sedanje težko stanje in s tem dokazal, da se je preživel in da se mora nujno umakniti novemu redu. Prilično v tem smislu se večkrat izražajo tudi naši dnevniki. Mi pa vemo, da se narava ne spreminja skokoma in da se vrši razvoj človeštva po logičnih in doslednih zakonih. Sedanje zasebno gospodarstvo ni le človeštvu potrebno, marveč se ne more zamenjati ali nadomestiti z nasilnimi eksperimenti. Vse gospodarske korporacije v Kraljevini so bile z velikim zadovoljstvom pozdravile zgodovinski manifest od dne C. januarja 1929. Vsakdo se je zavedal, da so bili politični prepiri dovedli našo državo že skoraj na rob propada, in vsi so si bili edini v tem, da- se one prejšnje prilike ne smejo več povrniti. Tudi danes se zavedamo, da nam je potreben zdrav parlamentarizem, ki ne bo šel za osebnimi in strankarskimi koristmi, marveč mu bo cilj samo blagor naroda in v soglasju s širokimi sloji naroda ustvari trdno podlago našemu političnemu razvoju in gospodarskemu napredku. Zato so te volitve velike važnosti, ter je potrebno, .da jim poklonijo svojo pozornost zlasti vsi oni, ki sodelujejo v našem narodnem gospodarstvu, bodisi kot podjetniki, bodisi kot delojemalci. Redkokedaj je človeško delo popolno, in še redkeje najde soglasno priznanje. Morda pomeni Narodna skupščina, ti bo izšla iz volitev dne 8. novembra t.‘ 1., zgolj prehod v popolnejše oblike ustavnega udejstvovanja, brez dvoma pa se tem vidno in Uspešno bližamo. Razuiff-ljivo je, da kaže ena ali druga skupina iz prejšnje strankarske razpredelitve hladno lice napram prizadevanju kraljevske vlade. To nas ne sme mofiti. Kot strogo nepolitična organizacija m** ramo v vsakem pogledu ostati neodvisni -od valiva posameznih strankarski!* skupin in moramo imeti pred očimi zgolj splošne državne interese in potrebe našega področja, to je slovenskega ozemlja Kraljevine. Mi moramo imeti pred očmi vse težave in opasnosti, ki sledijo iz svetovna gospodarske krize in njenega vpliva na naše javno in zasebno gospodarstvo. Po najboljših močeh moramo delati za tem, da se one opasnosti zavrnejo tn one težave premagajo. Posebej pa moramo zahtevati, da kraljevska vlada in Narodna banka v polni meri upoštevata potrebe slovenske industrije ter da v pravičnem razmerju nudita svojo tvorno podporo našim gospodarskih ustanovam, našim denarnim zavodom, naši industriji, trgovini in obrti. V teh težkih časih, ko gre za obstoj številnih obratov in za eksistenco stotisočih delavcev in nameščencev, se mora v prvi vrsti industrija kot najnaprednejša obli-kn gospodarskega udejstvovanja zavedati, da je prvo država in njen ugled in kredit v svetu. Vse drugo pa je stranskega pomena! Na postavitev srezkih kandidatur na splošno nismo mogli vplivati, niti se ne moremo in nočemo izjaviti za enega-srezkega kandidata v okrajih, v katerih je objavljenih več kandidatur. Vertdar smo v tem pogledu storili izjemo za dva sreza: v srezu Maribor-desni breg smo se zavzeli za g.'Antona Krejči^ju, v radovljiškem srezu pa za g. Ivana Mohorič-a. Oba gospoda kandidata Uživata tako splošno in zasluženo zaupanje gospodarskih slojev, da imajo i;ti-velik interes na njiju izvolitvi. 'Za v»6 sreze pa velja načfelo, da se naj naša industrija udeleži volitev v Nafodno skupščino ter glasuje za državno kandidatno listo. Mi smo trdno prepričani, da prizna-vate pravilnost naših razlogov, in ge nadejamo, da jih odobravate in usvojite.« Mariborski obrtniki, trgovci in industrijalci za svoje kandidate Menda se nikjer v Dravski banovini niso nasprotniki sedanjih skupščinskih volitev vrgli s tako vnemo in drznostjo na delo, kakor v mariborskih srezih. Kako sodijo naši vodilni gospodarski krogi o takih otročarijah, dokazuje okrožnica, ki jo je razposlala te dni Splošna zveza obrtnih zadrug vsemu obrtništvu, in pa energična akcija, ki jo vodi mariborska Zveza gostilničarskih zadrug za zmago svojih kandidatov. Agilno mariborsko predstavništvo gospodarskih organizacij, v katerem že nekaj let v najlepši složnosti sodelujejo obrt, trgovina in industrija v skupnih zadevah, je za torek 3. t. trn tudi sklicalo mariborski, volilce na volilni- shod v Gambrinovo dvorano, da se dogovorijo radi složnega nastopa dne 8. t. m. Nft-kaj lepakov na oglih liiš je zadostovalo, da se je zbralo iz pridobitnih’ krogov toliko volilcev, da je bila dvorana s predsobo nabito polna in so mnogi radi pomanjkanja prostora morali oditi. Zborovanje je vodil .kot podpredsednik gospodarskega predstavništva hotelir g. Oset Andrej, čegar pozdravnem^ nagovoru so sledili z navdušenimi govori predstavniki in člani najmočnejših trgovskih in obrtniških organizacij iti zastopnikov delavstva iz mesta iri oko-lice, kakor,, gg. W ei x 1, g n u d e't I, Z o t te r, Rak, Vahtar, Ben k*o, Grgič, B u r e š , K t a j c e r, ‘ K a r -b a in dr. 2e sama udeležba na sh‘pd\i dokazuje izvanredno zanimanje .za vpr lit ve med obrtniki in trgovci. Kdor je pa slišal' krepke besede, s katerimi so govorniki brez izjeme obsojali vsako -pasivno zadržanje pri sedanjih važnih volitvah, ko narod izbira svoje najvišjo predstavnike in vladarjeve sotrudnike pri izvrševanju najvišjih državnih funkcij, ta si je pridobil prepričanje, da naši pridobitniki niso dostopni za hujskanja, so ostaU zvesti svojemu načelu, da jo treba enkrat za vselej onemogočiti škodljivo strankarstvo in odpraviti brezplodne prepire, torej pojave, katerih smo bili do grla siti v dobi prejšnje skupščine, in zahtevajo od bodočega parlamenta le koristno in mirno gospodarsko delo za dobrobit naroda in okrepitev države. Zastopniki samostojnih poklicev in -delavcev so z redko soglasnostjo in z velikim navdušenjem izrekli zaupanje svojim kandidatom, predvsem g. K r e j-čiju in g. dr. Pivku, ki sta po svojih zmožnostih, dosedanjem delu in vplivu najsrečnejše izbrana ter se bosta v. zastopanju interesov mariborskega okoliša najložjo medsebojno podpirala in izpopolnjevala kot dobra poznavalca gospodarskih teženj kmetijstva, obrtništva, trgovstva, industrije, delavstva in uradništva. To prepričanje je izzvenelo iz vseh govorov na shodu in je temu primerno lahko tudi predsednik ob koncu konstatiral izvanredno zadovoljstvo volilcev z izbranimi kandidati, tako da je v Mariboru pričakovati prav lepe udeležbe dne 8. t. m. Tako je prav. Gospodarstvo ob meji potrebuje prav posebno močne zaščite in podpore in zaradi tega tudi zastopnikov velikega slovesa in vpliva, kakršna sta baš posiavljena kandidata. Da bosta pa mogla poverjeno zastopstvo voditi z izdatnimi uspehi, je treba, da se oslanjala na zaupanje velike večine prebivalstva. Za tako večino bodo pri volitvah skrbeli vsi tisti volilci, ki si ne želijo povratka nesrečne ipredjanuarske dobe, ko so se trošile najdragocenejše moči v političnem strankarstvu na veliko škodo narodnega gospodarstva. zemskih kupcev. Ker niso imela primerno urejenega obrata, so bila izpostavljena skoraj za vsako vagonsko pošiljko nevarnosti, da jo izgube. Zato naj bi se taka podjetja združila v majhne trgovske združbe, ali v skupne prodajne pisarne itd., pri katerih bi sedanji lastniki obdržali svojo samostojnost, a bi dvoje tako udruženih podjetij dobilo večjo moč in postalo s tem, da bi doseglo količino kapacitete, določene v čl. 2 pravilnika, izvozno podjetje. Podjetja, ki bi pa tudi z združitvijo dveh ali večih podjetij v trgovsko družbo ali skupno prodajno pisarno, ne dosegla kapacitete, morejo trgovati neovirano v notranjosti države, z inozemstvom pa potom izvoznih podjetij odnosno potom Osrednje sekcije, ki jim bo preskrbela vezi z izvoznimi podjetji. Ta način ureditve izvoza lesa iz Dravske banovine bo brezdvoinno le v korist vsemu lesnemu gospodarstvu v naši banovini. Vsa dosedanja podjetja bodo, kakor sledi iz določb pravilnika, zaščitena, kajti organizacija izvoza lesa bo prinesla notranjo konsolidacijo sedanjih nezdravih prilik in prav gotovo v zadovoljstvo vseh lesnih podjetij, olajšanje sedanje težke situacije. Rag. Alessandro Petronio, Firon/c, Via Monte bello 20, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki sadja, posebno jabolk, Josip Berne, Donja Lastva, Boka Kotorska, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo pleteno pohištvo. XV. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Žalec v Savinjski dolini, dne 3. nov. 1931. Od našega zadnjega poročila je vnovič oživela hmeljska kupčija, čez 1000 starih stotov hmelja je prešlo v druge roke in sioer po cenah od 6—7 Din za 1 kg. Pri hmeljarjih se nahajajoča, neprodana zaloga hmelja se ceni na približno 1000 starih stotov. V javni Ozna-1 inovalnici za hmelj se je do danes situiralo 2290 težkih bal po 150 kg. Društveni odbor. RO-tEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ..KARTOTEKA'* d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 REZULTAT »CARINSKE VOJNE« MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN OGRSKO Kakor znano, so se šele pred kratkim zboljšali in uredi'i trgovski odnošaji med Češkoslovaško in Ogrsko. Prošlo leto sredi decembra so se namreč razbila trgovska pogajanja med obema državama in izbruhnila je carinska vojna med njima. Interesantno je, da sedaj pogledamo efekt, ki ga je ta carinska vojna za obe državi imela. Leta 1930. se je v prvih 5 mesecih izvozilo iz Češkoslovaške v Ogrsko 728.183 ton blaga v vrednosti 401,720.000 Kč, v istem času letošnjega leta pa se je v isti smeri izvozilo samo 360.198 ton v vrednosti 134 milijonov 220.000 Kč. V istem času pa se je izvozilo iz Ogrske v Češkoslovaško lansko ileto 229.957 ton v vrednosti 373 milijonov 590.000 Kč, letošnje leto pa le 89.630 ton v vrednosti 49,320.000 Kč. Iz gori navedenega je torej razvidno, da je carinska vojna Ogrsko bolj hudo prizadela kot Češkoslovaško, vendar pa je za obe imela žalosten efekt. Iz tega sledi, da se je treba carinskih vojn izogibati, kajti pri tem vsaka država trpi. Navadno se te izgube nikoli ne dajo popolnoma izravnati, ker med tem časom dobi zveze industrija iz drugih držav in je potem le hujša konkurenca med izvoznimi tvrdkami raznih držav. Fotoaparate, očala, daljnoglede, are in ilatmino, kupite majbeljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. jp^vetu Francoski karteli železa pod sedanjo krizo mnogo trpijo. Zlasti jim škoduje tudi konkurenca outsiderjev. Cene so znatno znižane. Za 30 milijonov mark srebrnih novcev po 2 marki in za 90 milijonov mark po 3 marke so dali kovati v Nemčiji. Brezposelnih v USA je po zadnjih podatkih 5,700.000; za november se pričakuje nadaljnji prirastek 600.000 brezposelnih. Prisilnih poravnav v Ogrski je bilo v oktobru 293 proti 256 v septembru in 157 v lanskem oktobru, konkurzov 29 proti 27 in* 26. »Conte Savoia« se imenuje nov parnik družbe »Lloyd Sabaudo«; prostornine ima 48.000 ton, vozil bo med Genovo in Newyorkom, hitrost mu je 50 kilometrov. Pridelovalci lanu v Češkoslovaški so zadolženi s ca. 100 milijoni Kč. Pomoč vlade je zamišljena v obliki 15 letnih posojil. Uvozni kontingenti v Češkoslovaško so določeni s 60C0 vagoni pšenice in 500 vagoni moke na mesec. Obtok bankovcev v Nemčiji je v znesku 4373 milijonov mark krit z 29‘4%. Mednarodni kartel valjane žice bo, kakor vse kaže, podaljšan do konca leta 1936. Ogrska pšenica v Italiji izgublja Irg; v tretjem letošnjem četrtletju je ni bilo tam sploh nič prodane. Pogajanja mednarodne dušikove industrije v Parizu so se zaključila brez uspeha. Mednarodni kartel od julija dalje ne obstoja več. Neki sladkorni tovarni v Romuniji je obljubila vlada vso podporo, če bo prodajala sladkor za deset odstotkov pod sedanjimi cenami. Sedem novih sladkornih tovarn v Španiji bo delalo v kampanji 1931/32. Peso so pridelali vseskoz na umetno namakani zemlji. Dve tovarni sta tako opremljeni, da moreta predelovati i sladkorno peso i sladkorni trs. Novi plovbni trust v USA razpolaga s prostornino 1,500.000 ton in s 181 potniškimi in tovornimi parniki. Železnica Pensylvania je znižala četrtletno dividendo na 50 cents napram 75 cents v prejšnjem četrtletju. Grška banka je sklenila, da zniža obrestno mero od 12 na 11 odstotkov. Bolivija je podaljšala moratorij inozemskih dolgov za nadaljnjih 30 dni. Fordove tovarne nameravajo znižati minimalne mezd© od 7 na 6 dolarjev, ostale mezde in plače pa za 15%. Fuzija italijanskih paroplovnih družb. Iz poučenih krogov se doznava, da se resno razpravlja o bližnji fuziji treh velikih italijanskih parcplovnih družb: Cosulich, Navigazione Generale in Lloyd Sabaudo. Da obstoji nekak sporazum med zadnjima dvema družbama, je splošno znano, ker sta regulirali svoj promet z Ameriko in Avstralijo. Družba Cosulich v Trstu poseduje 16 ladij po 5000 do 24.000 ton, la Navigazione Generale v Genovi poseduje 10 edinic po 2500 do 32.650 ton, Lloyd Sabaudo pa ima tudi v Genovi 8 parobrodov po 5490'do 25.600 ton. Že v 24 urahrL''r* leke, klobuk* Itd. Skrobi in ivetloltka srajce, ovratnike in maniete. Pere, »oli, manga ta lika domače perilo tovarna JOS. REICH. PROSLAVA DVESTOLETNICE ROJSTVA GEORGA WASHINGTONA. V času od 22. februarja leta 1932. (rojstni dan Washingtona) pa do 21. novembra 1932. bo vsa Amerika praznovala dvestoletnico rojstva svojega prvega predsednika. Na to proslavo, ki se bo vršila po vsej Ameriki in ne bo koncentrirana samo v enem kraju, so povabljeni vsi narodi. Kdor želi natančnejše informacije, naj se obrnfe na g. A. G. Evans (White Star and Red Star Lines), Zagreb, Trg kralja Tomislava 17, ki je pooblaščen s propagando za udeležbo omenjenega jubileja. Nadaljevanje članka Organizacija izvoza lesa v Drav. banovini bil soglasno odobren sledeči osnutek pravilnika, s katerim naj bi se uredil izvoz lesa iz Dravske banovine: Čl. 1. Odredbe tega pravilnika veljajo za vse izvozne vagonske pošiljke, ki se odpremljajo iz želez, postaj v Dravski banovini in sicer za vse vrste lesa, ki so navedene v čl. 2. tega pravilnika. •Vagonske pošiljke vseh vrst lesa v notranjost države, so izvzete od odredb pravilnika. Čl. 2. Z izvozom v tem pravilniku navedenih vrst lesa se morejo baviti: a) Lastniki lesnih podjetij, ki bodo osnovana po uveljavljenju pravilnika, kakor ga določa čl. 14., ki dokažejo petletno zaposlitev pri izvoznem podjetju kot praktikanti ali manipulanti, odnosno dokaz o absolviranju višje strokovne ali šumarske šole, kateremu mora slediti vsaj dveletna praksa v kakem izvoznem lesnem podjetju. b) Strokovne usposobljenosti, kakor jo določa točka a) ni treba dokazati ob uveljavljenju pravilnika že obstoječim .podjetjem. osnuje za področje Dravske banovine »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine«. Ta organizacija ima nalogo: 1. da po določbah pravilnika pozove vsa lesna podjetja v Dravski banovini, da ji predlože dokaze navedene v čl. 4 tega pravilnika. Čl. 4. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« mora sprejeti kot člana vsako lesno podjetje, ki predloži organizaciji: a) izpričevala o petletni zaposlitvi v izvoznem lesnem podjetju, odnosno izpričevalo o absolviranju strokovne ali šumarske šole in dokaze o absolviranju šole sledeči dveletni praksi v kakem izvoznem podjetju odnosno dokaze o vsaj dveletni zaposlitvi v kakem lesnem izvoznem podjetju v svojstvu prokure, ravnateljskega ali vodilnega mesta. b) Pred uveljavljenjem pravilnika obstoječa lesna podjetja, obrtni list. c) Vsa lesna podjetja — protokolaci j-sko listino. č) Podjetja, ki so obstojala pred uveljavljenjem pravilnika, po Osrednji sek • a) Da je podjetje po veijavmn prea-ipisih trgovsko protokolirano. č) Ob uveljavljenju pravilnika že obstoječa podjetja morajo dokazati, da so dosegla v enem izmed let 1928 pa doslej, sledečo kapaciteto: 1. v mehkem rezanem lesu 2000 m3 ali 2. v mehkem tesanem lesu 3000 111'* ali 3. v drvih 150 vagonov. Lesna industrijska podjetja, ki predelujejo les do finalnega izdelka (zaboji, parketi in slično) in podjetja, ki izvažajo trdi les, so oproščena dokaza v točki cl) določene kapacitete, vendar pa morajo v celoti doseči v notranji prodaji in izvozu denarni ekvivalent ene v točki č) navedenih enot. Kakor že omenjeno, je nastala radi določb tega člena debata, češ, da je kapaciteta previsoka. Izvoznik v zmislu zgorajšnje določbe pa je vsako podjetje, ki je v letu 1928, ali v letu 1929 ali v letu 1930 odnosno v letu 1931 produciralo ali prodalo in dcjbavilo v tu- ali inozemstvu 2000 m" rezanega ali 3000 m* tesanega mehkega lesa ali 150 vagonov drv. Če je bilo n. pr. podjetje v letu 1928, ali 1929 ali 1930 specializirano na izdelavo in prodajo rezanega mehkega lesa, in je znašala v enem zgorajšnjih let nje-gpva kapaciteta, prodaja in dobava, ne 't, ozirom na to, je li bilo blago od-premljeno v inozemstvo ali v notranjost države, 2000 m’, je podjetje v zmislu pravilnika izvozno podjetje. Če se je nadalje n. pr. bavilo podjetje izključno s predelavo in prodajo drv, je doseglo kapaciteto, če je prodalo v notranjost države ali v inozemstvo 150 vagonov drv. Ce se je končno bavilo podjetje v enem zgorajšnjih let s prodajo mehkega rezanega, pa tudi s prodajo mehkega tesanega lesa in pa s prodajo drv, tedaj doseže 'jjodjetje v osnutku pravilno določeno kapaciteto že, če je prodalo v tu-ali inozemstvo n. pr. 1000 m* mehkega -rezanega lesa, 800 m3 mehkega tesanega lesa, 200 m’ drv (ali druge količine). S tem 'je namreč doseglo kapaciteto 2000 m*. Cl. 3. V svrho organizacije izvoza lesa ■po določbah čl. 2 tega pravilnika se t-iji 1 \?sii.i.ii u^ovcev overovljen qokuz, da so dosegla v enem poslovnih let, navedenih v čl. 2 kapaciteto v zmislu čl. 2, točka č). Čl. 5. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« izdaja na osnovi dokazil, navedenih v čl. 4 izvoznim podjetjem izvozno uverenje. Čl. 6. Izvozno uverenje je veljavno za dobo enega leta in se more po preteku te dobe zopet podaljšati za eno leto. Čl. 7. Vsako pri »Organizaciji lesnih izvoznikov Dravske banovine« izdano izvozno uverenje mora predložiti izvoznik obmejni carinarnici, ki zabeleži podatke, ki jih vsebuje izvozno uverenje. Carinske oblasti morajo na osnovi predloženega izvoznega uverenja odpremlja-li vagonske pošiljke, vso dobo veljavnosti izvoznega uverenja. Čl. 8. Nadzorstvo nad poslovanjem »Organizacije lesnih izvoznikov Dravske banovine« vrši kr. banska uprava Dravske banovine. Čl. 9. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« se poblašča: 1. da v smislu čl. 4 tega pravilnika izdaja izvoznikom izvozna uverenja; 2. da skrbi za enotno poslovanje po tem pravilniku ter izdaja v tem smislu navodila in pojasnila izvoznikom; 3. da vodi evidenco nad poslovanjem izvozničarjev. Posebnega pojasnila je potreben nadalje čl. 10. pravilnika, ki pravi: »Osrednja sekcija lesnih trgovcev ima zlasti nalogo, da združuje iesna trgovska in lesno produkcijska podjetja, ki niso zadostila čl. 2, točka č) tega pravilnika, v lesno-trgovske združbe (zadruge, trgovske združbe, skupne prodajne pisarne itd.). Tako osnovane lesno-trgovske združbe, ki dosežejo pogoje, navedene v čl. 2 in 4 pravilnika, postanejo člani »Organizacije lesnih izvoznikov Dravske banovine«. Osrednja sekcija je s to določbo izrazila svoje stremljenje po tem, da z ureditvijo izvoza v zmislu čl. 2 pravilnika ne bodo oškodovane niti male vodne žage, niti oni majhni lesni trgovci odnosno producenti, ki niso v letu‘1928, 1929 ali 1930 dosegli kapacitete. Baš ta majhna podjetja so bila izpostavljena doslej največjim šikanam od strani ino- TEDEN^LlUBLlANSKl-BORZ! * Devizno tržišče Tendenca spremenljiva. — Promet Din 15,420.210-84. čaju Din 115-—, dočirn je od torka dalje notica tega papirja in Združenih Na ljubljanski brzi je trajala normalna kupčijska živahnost tudi ves minoli teden, ki je zaključil s skoroda enakim deviznim prometom kakor predzadnji teden, z edino izjemo, da je po velikosti zaključkov zavzel Trst v zadnjem tednu mesto Pariza iz predzadnjega tedna. Skupni mesečni devizni promet v višini Din 69,864.915-42 pa kaže znatno nazadovanje v primeri z rekordnim mesečnim prometom lanskega leta v tem času (105-5 milij. dinarjev). Na poedinih borznih sestankih je bil dosežen sledeči dnevni devizni promet: 26. oktobra Din 3,268.444-49 Curih-Newyork 27. oktobra Din 2,731.457-80 Curih-Newyork 28. oktobra Din 3,676.979-63 Newyork-Curih 29. oktobra Din 1,126.088-13 Curih-London 30. Oktobra Din 4,617.240-79 Italija-Newyork in so prevladovali predvsem zaključki v Newyorku in Curihu, le deloma v Londonu, Italiji. Najmanjši dnevni devizni promet prejšnjega tedna izkazuje četrtkov borzni sestanek z en in četrt milijona dinarjev, a največji petkov z nad štiri in pol milijona dinarjev. Od celotedenskega prometa je bilo s posredovanjem Narodne banke zaključeno deviz za preko 6-629 milij. Din (8-470 milij. dinarjev v predzadnjem tednu), med drugim največ Curiha 3’668 milij. Din, Newyorka (1*236 milij. Din), Prage (884 tisoč dinarjev) in Londona (710 tisoč dinarjev), poleg tega pa Trsta za 102 tisoč dinarjev ter Pariza za 29 tisoč dinarjev. Izmed zaključkov v privatnem blagu so bili največji v Newyorku 3-210 milij. Din in v Trstu (3'093 milij. Din), dokaj manjši v Berlinu (748 tisoč Din), Dunaju (497 tisoč Din), Parizu (408 tisoč Din), v Londonu (361 tisoč Din), Pragi (267 tisoč Din), zatem pa znatno manje Curiha (84 tisoč Din), Bruslja, Amsterdama, Bukarešte, Stockholma. Primerjaje prometne številke pretečenega tedna (vse v milijonih dinarjev) z onimi iz predzadnjega tedna (številke v oklepajih) ugotovimo naslednji vrstni red v pogledu skupnega prmeta posameznih deviz: Newyork 4-446 (5’383), Curih 3-752 (2*887), Trst 3T95 (1*822), Praga 1-151 (2-360), London 1*071 (1-229), Berlin 0-748 (0-308), Dunaj 0-497 (0-183), Pariz 0*437 (0*748), Bruselj 0'063 (0*064), Amsterdam 0-042 (0-056), razen tega pa še malenkost Bukarešte in Stockholma. Devizna tečajnica pretečenega tedna kaže posebno močan porast ” tečajev Newyorka in Pariza, deloma tudi Bruslja in Amsterdama, medtem ko sta bila Curih in Praga — kakor razvidno iz spodnje tabele — Amsterdam Dne 26. oktobra 1931. Denar Blago 2271-03 2277 87 Berlin ni beležil Bruselj 784-29 786-65 Budimpešta ni beležila Curih 1098-45 1101-75 Dunaj ni beležil London 216-27 223 77 Newyorik ček 5592-33 5609-33 Newyork kabel — Pariz 220-65 221-31 Praga , 165-86 166-36 Tret 28907 295 07 Amsterdam Dne 30. oktobra 1931. Denar Blago 2273-78 2280-62 Berlin ni beležil Bruselj 786-49 788-85 Budimpešta ni beležila Curih 1098-45 1101-75 Dunaj ni beležil [jondon ' 214-89 222-39 Newyork ček 5624-01 564101 Newyork kabel — — Pariz 222-- 222-66 Praga 165-86 166-36 Trst 288-52 294-52 trgovana skozi vse borzne dneve zadnjega tedna ob nespremenjenih tečajih. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca mlačna, tržišče brez zanimanja. V ponedeljek 26. t. m. je bil perfek-tuiran edini efektni zaključek v delnicah Ljubljanske kreditne banke po te- papirnic Vevče nalik Prvi lirvatski šte-dionici popolnoma izostala. Ostale akcije so beležile nespremenjeno skozi ves minoli teden. V državnih papirjih ni bilo prometa, medtem ko je bil 8% Blair nuden po 61-— 26. t. m., po 71'— dne 30. t. m. in vmesno po 68-—, a 7% Blair na iste borzne dneve po 54:—, 63-— ter 59-—. Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba. Na lesnem trgu vlada skoroda popolno mrtvilo, ki očituje, kako težko krizo preživlja baš ta — do nedavna najjačja — panoga našega gospodarstva. Zato je tem topleje pozdraviti prizadevanje tukajšnje Zveze trgovskih gremijev in zadrug, da se podvzame vse potrebno za čim uspešnejše »miljenje krize na našem lesnem trgu. V to svrho se je namreč pri omenjeni zvezi osnovala »Osrednja sekcija lesnih trgovcev in producentov« za Dravsko banovino, katere namen je predvsem izpeljati smotreno organizacijo v produkciji sami kakor tudi izvesti reorganizacijo eksporta. Do sedaj se je ustanovil odbor, kateri je stalno v stikih tako s producenti kakor s konzumenti in je že razposlal prve osnutke pravilnika, na podlagi katerega naj bi se izvedla ta reorganizacija. Sekcija deluje zelo živahno pa tudi z uspehom in je že zainteresirala merodajne faktorje kakor tudi vse interesente lesne stroke. Res poudariti in pozdraviti je ta korak zastopnikov našega narodnega premoženja, ker je bil pač že skrajni čas, da se ta panoga zopet tako uveljavi kakor zasluži. V minolem tednu je bil na ljubljanski borzi zaključen 1 vagon jelovih desk, 1 vagon naravnih bukovih plohov, 1 vagon plohov, 2 vagona oglja in končno potom eksekutivne prodaje 3 vagone sena. Povpraševanja 1000 m3 testonov s 65% širokih, to je 9/10” za odposlati v 3 partijah prevzem na žagi, plačilo z akreditivom. Cena naj se glasi franco podbrod Sušak. 1 vagon bukovine obrobljene, naravne, I. do II., od 2 m naprej, od 16 cm naprej 38 mm debeline. Franco podbrod Sušak. Bukovina neobrobljena, parjena I.—II., od 3 m naprej po možnosti široka medija, debeline 50 mm, 70 mm, 80 mm. Franco Sušak pristanišče. Neobrobljena, naravna, zračno suha bukovina od 3 m naprej, I—II—III monte 40 mm 2 m3, 45 mm 1 m3, 50 mm 1 m3, 60 mm 2 m3, 70 mm 2 m3, 80 mm 1 m3, 90 mm 1 m3. Doložiti je treba 1 m3 jeseno-v.ine 50 in 60 mm. Franco Sušak pristanišče. Bukovina neobrobljena, naravna, zračno suha, od 3 m naprej, I—II—III monte: 27 imm 3 m3, 50 mm 2 m3, 60 mm 3 m3, 70 mm 2 m3. Franco Sušak pristanišče. Bukovina neobrobljena, naravna, zračno suha, od 3 m naprej, I—II—III monte: 27 mm 2 m3, 50 mm 1 im3, 60 mm 2 m3, 70 mm 4 m3, 80 mm 8 m3. Franco Sušak pristanišče. 1 vagon: bukovih neobrobljenih, naravnih plohov I—II—III monte: 38 mm debeline, od 18 cm širine naprej, dolžina 2-20 ali 4-40 m. Franco meja Postojna tr. Jelove kratice 18 mm, 19 mm ali 20 mm debeline, nekaj tudi 24 mm. Franco meja Postojna tr. — Cena za 100 kg. Bukovina, neobrobljena, naravna, suha, I—II, od 3 m naprej 15% od 2-50—2-90 m, od 16 cm naprej, debeline: 50 mm 4 m3, 70 nmi 3 m3, 80 mm 8 m3, 90 mm K m\ Franco podbrod Sušak. Jelovi odpadki za drva, povezani v butare, 1 m dolžine. Franko meja italijanska. Testoni čisti (netti) 20 mm 2-25 dolžine, od 12, do 25 cm. Tečaj 4. novembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2269-38 227622 Berlin 100 M ... • . Bruselj 100 belg .... 78319 785-65 Budimpešta 100 pen, nagrobnimi kamni prijava —, odjava 1; z lončeno posodo prijava 1, odjava —; z glasbili prijava —, odjava 1; z lesom prijav 10, odjav 29; s kurivom prijave 4, odjavi 2; z lesenimi izdelki prijava 1, odjava —; s pletarskimi izdelki prijava 1, odjava —; z manufakturniin blagom prijav 5, odjavi 2; s konfekcijskim blagom prijava 1, odjava 1; s pleteninami prijava 1, odjava —; z vrvarskimi izdelki prijava —, odjava 1; z usnjem prijavi 2, odjave 3; s kožami prijava 1, odjava 1; s čevlji prijav 6, odjavi 2; z deželnimi pridelki prijav 32, odjav 8; s senom in slamo prijav —, odjavi 2; s semeni prijava 1, odjava —; z žimo prijava —, odjava 1; z živili prijav 15, odjav 22; z mlekom in mlečnimi izdelki prijave 4, odjavi 2; z delikatesami prijav 6, odjave 4; s sadjem prijav 21, odjava 1; s perutnino odjav 8, prijav* 16; s špecerijskim blagom prijavi 2, odjava 1; branjarije prijav 15, odjav 14; krdma-rije prijavi 2, odjava 1; trgovina z mešanim blagom prijav 86, odjav 54; z galanterijskim blagom prijav 6, odjave 3; s papirjem in pisalnimi potrebščinami prijavi 2, odjava 1; knjigarna prijava 1, odjava —; drogerija prijava —, odjava 1; trgovina z materijalnim blagom prijava 1, odjava —; s strupom prijava —, odjava 1; s smodnikom prijava —, odjava 1; z bencinom prijava 1, odjava —; z industrijskimi potrebščinami prijava —, odjava 1; s stavbnim materijalom prijavi 2, odjava —? s starim železom prijava —, odjava 1; starinarji prijava —, odjava 1; trgovina z vinom prijava —, odjav 5; s pivom prijava 1, odjava —; s pivom v zaprtih steklenicah prijavi 2, odjava —; z žganjem prijavi 2, odjavi 2; sejmarstvo prijav 13, odjav 12; agenture in komisijske trgovine prijav 12, odjave &; špedicije prijava 1, odjava'—; mešetar prijava 1, odjava —; tehtnice prijave 3, odjava —; razno prijav 5, odjavi 2; skupno prijav 293, odjav 228. Dunajsko finančno pismo V oblikovanju importnih številk je nastal v Avstriji v zadnjem času majhen zastoj, posledica deviznih predpisov. Tisti, ki se pečajo z iniportoni, so zelo ogorčeni, grozijo z ustavitvijo obratov, z odpustitvijo delavcev itd., a vse to nič ne spremeni prepričanja, da je le tedaj mogoč vsaj polovičen izhod iz krize, če se import do skrajnosti omeji in se zaloge prodajo. Če se bo posrečilo vzdržati valuto in preprečiti uvoz takšnega blaga, ki se v Avstriji sami izdeluje, se bo domača kupčija morala poživiti. In tako poživljenje je brez dvoma že nastopilo. Banke in tudi hranilnice poročajo že o naraščanju vlog. Marsikakšen trgovec, ki je sedel na starih zalogah, postaja likvidnejši. Veliko vprašanje je pa to, kako se bo eksport oblikoval; kajti pomisliti je treba, da so izšle devizne naredbe tudi v inozemstvu. Vsekakor je nastopilo ipomirjenje in znaki panike so se umaknili. V vprašanju Kreditnega zavoda je posegel novi finančni minister po energič-nejših sredstvih. Dobro bi bilo, če bi se bile že od pričetka dalje zgube zavoda više ocenjevale. Takrat se je reklo, da se more s 140 milijoni šilingov vse popraviti in se je celo mislilo, da bo država s prevzetimi delnicami napravila dobro kupčijo. Govorilo se je o prednostnih delnicah itd. Vse to spada v preteklost. Znižali so plače uradnikom, mnogo so jih odpustili, sedaj znižujejo plače vodilnim osebam. A slednjič se delo pri zavodu vendarle ne sme omejiti na personalna vprašanja; treba je delati tudi pozitivno, ne samo negativno. Devizno gospodarstvo, krah v Rumuniji in kreditna zapora v Ogrski so prodajo marsikakšnih aktivnih postavk, na katere so bili v krogih Kreditnega zavoda zelo ponosni, odložili na nedogleden čas. Prav tako ne bo mogoče dobiti iz Poljske omembe vrednih zneskov. Glavno je, da se končno enkrat natoči čisto vino, da se ne živi od obljub, temveč da se odkrito in jasno pove, kakšna jamstva ima zvezna vlada, in kako velike so zgube Kreditnega zavoda, v kolikor se morejo pregledati. Tako piše M. v nedeljski >Tages-post<-i. * V »Prager Tagblatt«-u pa piše R Natsčheradetz med drugim: Pred pol leta so pisali: »Kreditni zavod je saniran in'bo mogel voditi posle na širši podlagi«; danes vemo, da ni šariiran in da ne more voditi poslov liiti na ozki podlagi. Od dr. Reischa kot zmeraj slabo poučena država se je spustila v homatije, o katerih posledicah in dalekosežnosti ni imela nobenega pojma. Od 100 milijonov, ki jih je dr. Reisch smatral kot zadostno svpto za rešitev zavoda, jih je nastalo že 500, in še ni videti konca. Zato ni čudn6, da se javnost vznemirja nad dohodki vodilnih direktorjev. Leta 1929 n. pr. je imel direktor Neurath 526.000 šilingov plače (to je na mesec ca 350.000 dinarjev), dr. Hammerschlag 350.000 šil., dr. Deutsch 308.000 šil.; in te plače tudi leta 1930 niso bile dosti manjše. Pa na to bi še rtič'ne rekli; obsojati ne smemo visokih plač direktorjev, kajti dober di- rektor, ki zna za banko zaslužiti denar, naj bo tudi dobro plačan; obsojati se mora izplačevanje tako ogromnih plač nezmožnim direktorjem, zlasti še, če se ne dajejo iz dohodkov banke, temveč iz njenega kapitala. Vlada bi bila morala zavod likvidirati. Ker tega ni naredila, so prišli še novi dolgovi zraven. Sedaj so nastopili’ še kmetje, ki se jim v Avstriji slabo godi. Kmetje živine ne morejo ne obdržati in ne prodati, neprestano je ru-bežen na vrsti. In sedaj so izvedeli, da meče vlada milijone in milijone v žrelo Kreditnega zavoda, dočiin se zanje nič ne ozira in jih tira v propast. Prišlo je do pravih uporov, ne dajo se več rubiti in grozijo vsakomur s smrtjo, kdor bi pri licitacijah nastopil kot kupec. Vlada bi zato banko rada likvidirala, a jo na drugi strani zopet ovirajo socialni demokrati; kajti z likvidacijo banke bi bili opuščeni tudi vsi njeni obrati in bi bilo odpuščenih toliko in toliko delavcev. Vseeno bo pa treba napraviti konec sedanjemu nevzdržnemu stanju. Vsled zastoja importa — glej zgoraj — mora ohrometi tudi eksport. Nikdar bi ne bila prišla Avstrija v tako nevaren položaj, če bi novčna banka in valuta ne bili izročeni nespretnim rokam dr. Reischa. Ta je vsega kriv. Prebivalstvo bo moralo zapravljivost, povzročeno po lahkomiselno najetih inozemskih dolgovih, drago plačati. Morda pa bo stiska dober učitelj in bo z vzgojo do varčnosti uvedla ozdravitveni proces. Priporoča se d esip Hajele Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravilu klavirjev, poli iranj , ugla-ševanje priznano na