No. 25 June - July 1981 Year - leto 3*
Registered for posting as a publication Category B
Price-cena 50c
Naša Tamara Rogelja z učiteljem Nikolom Ristevsk im.Ostalo preberite na 13.strani
PUBLISHED BY SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY MESEČNIK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
Podružnica Slovenijalesa iz Ljubljane
Euro Furniture Pty. Ltd.
Uvoz, Priozvodnja, Veleprodaja
nib
Naše pohištvo iz masivne bukovim v kolonijalnem in modernem slogu je na prodaj v vseh znanih trgovinah s pohištvom širom Avstralije.
SYDNEY:
2a Bessemer Street, BLACKTOWN NSW, 2148 TEL: (02) 621-8260
MELBOURNE:
18-20 Grlenvale Crescent, MULGRAVE, VIC. 3170 TEL: (03) 560-1000
Razstavna salomsta odprta vsak delavnik od 9. zjutraj do 5. popoldne.
NIČ NI LEPŠEGA OD DOMAČEGA BUKOVEGA GOZDA. DEL TE DOMAČNOSTI JE PRAV GOTOVO V NAŠIH IZDELKIH. OGLEJTE SI ŠIROKO IZBIRO V NAŠIH RAZSTAVNIH SALONIH V TOVARNAH V MELBOURNU IN SYDNEYU ALI PA NAM PIŠITE IN POSLALI VAM BOMO BREZPLAČNI KATALOG.
JACK KORMIIAUSER
— UPHOLSTERER — TAPETNIK —
Re-cover & restored lounge suites, dining & kitchen chairs, antiques, office furniture, restaurant & hotel furniture. Free quotes.
♦	Prekrivamo in popravljamo salonsko pohištvo, i	jedilniške in kuhinjske stole, starinsko in pisar-
j	niško pohištvo, ter restavracijsko pohištvo.
♦
I Govorimo slovensko. Svetujemo cene.
33 STROKER STREET, CANLEY HIGHTS, 2166 Phone: 604 7125
Urarsko in zlatarsko podjetje:
ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER
31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje) Telefon 622-1408
vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 10% na vse nakupe. Graviranje imen brezplačno.
HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM
Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih.
Priporočata se
Edvard in Kristina ROBNIK
Printed by Media Press (Sales) Pty Ltd. 7 Garners Ave. Marrickville, NSW, 2204, (02) G60 3900
m DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
Junij ali Rožnik je za nami^Doma naso ^prekrasno Slovenijo junija obisce poletje .čeprav se včasih primeri,da jo preseneti kratkotrajen hladen val.Sonce stoji v Sloveniji tedaj najvišje;toda pri nas v Avstraliji je vse drugače. ^
To smo občutili,ko smo praznovali rojstni dan kraljice Elizabete II.Ta dan smo imeli v društvenih prostorih velik ognjemet. Prižgali smo tudi velik kres" in se ob njem greli,med tem ko so se nasi malčki veselili pri streljanju.Odbor je poskrbel,da je bilo dosti raket in drugih ognjemetov .katere so zaradi varnosti prižigali starsi. Tako so tudi svoje otroke učili .kako je treba ravnati z ognjemeti,da ne bi prišlo do nesreče.Ob hladnem vremenu in toplem kresu smo občutili, da prihaja k nam zima.Po končanem spuscanju raket smo sli v toplo dvorano in se veselili ob zvokih Oberkrainerjev do polnoči.
Ta dan je bilo med nami tudi polno na se mladine.Niso bili nie utrujeni od prejšnjega večer a, ko so imeli svoj disko.Disko večer imajo vsakjprvi petek v mesecu.
Torej, starsi, ce še niste dovolili svojim mladincem,da gredo na disko.jim to dovolite čimprej, ker gotovo komaj čakajo,da se malo naskacejo s svojimi prijatelji.
V	nedeljo 7.junija smo imeli društvene prostore spet polne;ta dan je bil namreč sestanek Lovske in ribiške družine. Bilo nas je lepo videti v zelenih lovskih oblekah, s pravimi lovskimi klobuki,katere nam ie po naročilu priskrbela iz Slovenije Alojzija Bracko z možem.Njidva sta bila pred meseci tukaj na dopustu pri Janezu in Paniki Zafošnik.Za uslugo smo ji vsekakor zelo hvaležni in ce bo potrebno se bomo spet obrnili na njo za pomoč.
Sobota 13.junija je bila bolj hladna,vendar ogrevana društvena dvorana ni bila prazna.Bilo nas je polno .veselili pa smo se ob zvokih ansambla Krystal.
Naslednji dan,v nedeljo,je bilo na društvenih prostorih tiho.Morali bi apelirati na rojake,da bi zahajali na društvene prostore boli pogosto tudi ob nedeljah. Za tiste,ki radi berete lepe knjige,imamo knjižnico .polno zanimivih knjig.Poskrbljeno je tudi za sahiste.Igramo pa tudi lahko namizni tenis. Ce pa nikomur ni do iger.se pa lahko pogovarja po domače s prijatelji.
V	soboto 20. junija je bilo spet zelo
živahno;ta dan smo imeli pokušanje vina. Na izbiro so bila vina narejena doma in vina našega dobavnika vin iz Južne Avstralije ,podjetja slovenia wines.Doma narejenih vin smo imeli kar od 13 ljudi.
Prvo mesto je dobilo vino,ki ga je napravil KARLO DOLMARK."
Dru^o mesto je dobilo vino od JOŽETA MARKOCIČA.
Tretje mesto pripadlo vinu,ki ga je napravil gospod Zivčič.Vsi so dobili manjše nagrade.
Vina SLOVENIA WINES nismo ocenjevali, čeprav je tudi bilo na poskušnji.to pa zato,ker so njihova vina že tako ali tako zelo poznana in priljubljena med našimi člani. Vina podjetja SLOVENIA WINES nam je priskrbel KARLO PLAVCEK .zastopnik
Sobota 27.junija je bila zelo obiskana. Imeli smo nekaj posebnega:koline .Krvavic, pečenic in pečenke ni manjkalo.Posebnost na menuju pa je bila tako-imenovana "bujta repa",katero je napravila Helena Zadravec. Seveda,če Štefan ne bi šel na tržnico kupit repe,je Helena ne bi mogla pripraviti.Zato je pravilno,da se obema zahvalimo in se priporočimo še za kdaj drugič.
Ta večer so za ples im za razvedrilo igrali godci Slavkota Srziča.ki jih je bilo zelo prijetno poslušati.Trenutno so na dopustu. Po vrnitvi nam bodo pa spet prišli igrat.
4.julija so nam zadnjikrat igrali "Alpski odmevi".Baje so podpisali pogodbo za igranje nekje drugje. Želimo jim veliko sreče Dri novem delu!
11. julija so nam morali igrati za ples člani ansambla Krystal. Zal so tudi oni tokrat igrali zadnjič za nas. Zagotovili so si boljše mesto pri avstralski publiki,kjer bodo napredovali naprej.Tudi njim želimo veliko sreče,in upajmo,da ne bodo pozabili slovenske glasbe in da nam bodo še kdaj kakšno zaigrali
18.julija -nas je ponovno prijetno zabaval naš priljubljeni ansambel Oberkrain-er.
***
v
Člani, društvo vam je na razpolago za vase osebne praznike,ki bi jih mogoče želeli proslaviti v družbi svojih prijateljev. Ce želite svoj "party",se lahko pogodite za primerno ceno z odborom.
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE (nadaljevanje s 3. strani)
slavili so:
18.rojstni dan je slavil ROBERT KOLAF. Veliko prijateljev pa je presenetilo,ko je prišel v prostore našega društva.Mama; očka in sestrice mu Želijo vse najboljše,mi vsi pa želimo,da bi Še dolgo zahajal med nas.
***
Godovali so tudi Lojzeki.Med njimi so bili naši stari znanci: LOJZE KUČAN,LOJZE ŠIRCA,LOJZE KOCIJANČIČ in še cela
vrsta drugih Lojzetov.
***
Rojstni dan je slavil STANKO ERZETIČ . 20.letnico poroke pa sta praznovala naša MARIJA IN STANKO KOLAR.
Čestitamo in vse naiboljŠe vsem!!! ***
Na obisk v staro domovino se odpravlja tudi LOJZE KOŠOROK,naš cenjeni (Slan in socialni delavec pri Jugoslovansko-avstra* lskem dobrodelnem in informacijskem centru.Lojze, ki pravi,da ne more živeti brez naše ljube domovine.se pogosto vrača k' njej ... Je Že tako,domovina je samo in za tiste, ki se tega zavedajo .nezamenljiva. Njegovi najlepši trenutki,kot sam pravi, so v domaČi gozdni samoti,kjer ob poslušanju ptičjega petja,ob svežini in vonju gozda,najde svoj mir,kjer obuja spomine in najde navdih in voljo za nadaljno Ži-vljensko borbo v daljni,daljni Avstraliji. Ljubi so mu tudi dolgi pogovori z ostarelo materjo.
Želimo mu srečno potovanje in prijetno
bivanje v domovini!
***
V novo hišo se je pred kratkim preselil naš zvesti društveni delavec, DRAGO PABER z družino. Želimo t vso srečo in prijetno počutje .čeprav boš od začetka moral zelo trdo delati,da vse urediš po
svojih potrebah in okusu!
***
Pred kratkim nas je obiskal tudi PETER ZUPAN, glavni produkcijski mene-žer oodjetja EURO FURNITURE v Avstraliji,z ženo in hčerkico.Peter in njegova družina se med nami dobro cočutiia.
balinarska sekcija
Naši balinarji so 3.julija končali medsebojno tekmovanje za "Single Cup Championship" .Prisostovalo je vsega 16 balinar-jev.Vsak je igral z vsakim.
1.	me s to je dobil LOJ 7 v KOCIJANCIC , ki si je priboril 13 zmag z dvema zgubljenima
2.mesto	- Boško Bartulovič z 11 dobljenimi in štirimi izgubljenimi igrami
3.	mesto - Pavle Barba z istim rezultatom kot Boško,samo da je Bil Pavle boljši
po točkah.4.mesto je pripadlo S. Tomšiču.
***
V	zadnji številki pri omembi zmagovalk za pokal Materinskega^ dne ,smo pozabili omeniti IVANKO BROZIC ,ki si je delila 4.mesto z LINDO OKORN.Opravičujemo se.
***
Naša balinarska sekcija organizira s podporo podjetja EURO FURNITURE meddrušt-veno balinarsko tekmovanje za prenosni pokal z imenom tega podjetja.Tekmovalo se bo v četvorkah med balinarji društev Hajduk,Istra,Triglav in Slovensko društvo Svdnev.Prvo tekmovanje za prenosni po-' käl podjetja EURO FURNITURE bo odigrano 2.avgusta na balinišču SDS v Hors-lev Parku.Vse zainteresirane balinarje prosimo, da v zvezi s tem pridejo v stik s SLAVKOM PRINCIČEM ,telfst. 636 2198.
Prenosni pokal podjetja EURO FURNITU-PE bo zmagovalcu podeljen na balinarski
zabavi v soboto,8/8/81.
***
Če hoces Živeti sto let...
Neki stari zdravnik je svojemu sinu zapustil pred svojo smrtjo naslednje nasvete za dolgo življenje:
Hodi pes dve uri na dan. Ponoči spi 8 ur.
V	stani takoj , ko se zbudiš. Jej le takrat, ko si lačen. Pij samo takrat, ko sižejen.
Vstani od mize z zeljo, da bi še jedel. Tvoja zabava naj bo skromna in poštena, lovori le takrat, ko moraš. Povej le Dolovico teqa kar mislis. Podpiši le to kar moras podpisati.
V	zasebnem življenju delajle to,kar lahko noveš v javnosti.
(dalje na 10. strani)
enim strelom Iva ovratnika
Sedemdesetletni »starejši mladinec« Vinko Uršič je že kot otrok rad opazoval živali. Član lovske organizacije »Kajuh« v Šmartnem v Rožni dolini je že vrsto let. Pred upokojitvijo je bil štiri desetletja v tovarni emajlirane posode v Celju zaposlen kot mojster elektrotehnične stroke. Da je v prostem času čim bolj in čim več v stiku z čisto pri-rodo, se je že pred več leti včlanil tudi v ribiško družino Celje. Na lovu je doživljal svojevrstne uspehe, da ne rečem rekorde, v L. D. »Kajuh« ima dolžnost gospodarja sodobne lovske koče in družinskega fotografa, kar mu uspeva eno bolj od druge
ga-
Na jesenski brakadi v lovišču Langer je sodelovalo šestnajst članov L. D »Kajuh«. Kmalu zatem, ko jih je lovovodja razporedil po lovskih stojiščih, so lovski psi pognali divjad. Na enem izmed »štan-< tov« je stal tudi tajnik LD Otmar Oder, ki je budno spremljal lisjaka, ki se je izognil lovskim psom. Ko se je navihanec približal lovcu Odru na strelno razdaljo, se je le temu čudno zdelo, da ima ta kurji tat tako širok in košat rep.
Pritisnil je na napeti sprožilec in se po strelu od presenečanja skoro sesedel. Poleg lisjaka je obležala tudi lisica, ki je skrita bežala z njim. Tako je lovec Otmar z enim strelom preskrbel ovratnik ženi in hčeri. .
Leto kasneje je ista lovska družina organizirala pogon na Kraškem vrhu pri Šmartnem v Rožni dolini. Na vzvišenem iovskem stojišču je stal lovec Slavko Kovač. Iz vinogradov so psi pognali precejšnje število zajcev, izmed katerih jih je v krat kem času obležalo pred Kovačevo lovsko puško trinajst (kakšni zlati časi za zajce in lovce, kajne!)
Pred petimi leti so priredil» isti lovci pogon na hribu Strmel pri Škof ji vasi. V tistem času je lovski zakon še dovoljeval, da gonjači ali brakirji ne samo nosijo orožja, ampak tudi streljajo divjad. Tako je takrat gonjač Rudi Blaziašek med pogonom ustrelil enajst zajcev.
Pred tremi leti je iz sosednjih držav v naše gozdove prišla nevarna in zahrbtna bolezen —steklina. Lovci in strokovnjaki na raznih področjih naše ožje domovine, so kmalu ugotovili obolelost nekaterih domačih in divjih živali. Lovske organizacije imajo pri zatiranju te smrtno nevarne bolezni, ki se prenaša z ugrizom stekle živali, odločilno besedo.
V novembru leta 1978. so člani LD »Kajuh« zatOi priredili lov na lisico. Brakada se je usmerila proti severnemu Langerju. Močno je deželavo, zato so se lovci bali, da bi dež ne spral lisičjih sledi, ker bi potem bili lovski psi brez moči. Lovilo je le pet lovcev, kar je zadostovalo '.a to lovišče. Po končanem pogonu so bili lovci sicer mokri, vsak izmed njih pa je drža/ v rokah krasnega lisjaka ali lisico. Nobena ni bila okužena s steklino. (Po današnjih predpisih seveda lisic ne bi smeli prijemati in prenašati tako nezaščiteni!)
Ko so imeli člani »Kajuhove« lovske družbe pogon v Brezovi, ie bil vodja goslačev lovec Tone Vkšner iz Dobrove pri Celju. Med udmorom je zelena bratovščina južinala in marsikateri kozarček domače kapljice je izginil po grlu /ninih udeležen
ZANIMIVA
LOVSKA
ZGODBA
cev. l'o končanem OKrepciluT^To^TTnä^RTTOT^P movju in robidovju (delno v »drugem stanju«) vodja brakirjev Tone Višner in pričel igrati na trobento, kot to počne občasno pri železničarski godbi. Naenkrat mu je zmanjkalo tal in telebnil je ravno v najbolj gosto grmovje. Mlajši lovski kolegi so gj med smehom in pripombami komaj rešili neljubega robidovja.
V času lova na fazane sta med tednom na polju pri Vojniku poskušala lovsko srečo lovca »Kajuho-ve« LD Ivan Sames in Polde Sovič. Dvapetelinčka sta uplenila eden pa se je obstreljen potuhnil. V soboto sta se lovca spet odpravila na lov in ko je Polde sklatil fazana, mu ga je lovski pes takoj prinesel. Verjetno ni opazil, da je bil prineseni ptič tisti, ki sta ga lovca obstrelila med tednom in je potem poginil. Obesil je plen na nahrbtnik, nakar sta odšla proti domu. Fazana je dal Polde kolegu Vinku Uršiču ta pa ga je podaril sosedi Kreuhovi. Ko jc bila le-ta lastnica podarjenega ptiča komaj dobrih pet minut, ga je vsa razburjena prinesla nazaj lovcu Vinku in kričala: »Pri nas ne jemo smrdljivih fazanov! To mrhovino kar sami pojejte!« Z jezo je .zaloputnila vrata in dolgo ni pogledala svojega so-'seda Vinka...
SAND1 UDERMAN NEDELJSKI DNEVNIK
OBVESTILO
vsem, ki ste se včlanili v Lovsko -ribiško družino.
Naproseni ste, da se udeležujete sej Lovske-ribiške družine, ki so obvezno enkrat mesečno, to j« vsake prvo nedeljo v mesecu ob 4. uri popoldne v drust venih prostorih. Po sestanku je skupna večerja in z vami je lahko tudi vaša soproga.
Ce se sej ne boste udeleževali, vsaj' občasno, ne boste več smatrani kot člani sekcije in ne boste imeli ugodnosti,ki jih lahko imajo drugi člani Lovske-ribiške družine.
„	Naslednja seja bo v nedeljo 2. avgusta.
Zeljeno je, da pridete že zgodaj popoldne, da boste lahko pomagali malo pri pospravljanju po lovski zabavi od prejšnjega večera.
Naprodaj imamo se nekaj originalnih lovskih klobukov, uvoženih iz Slovenije. Zelene obleke, ki so izdelek znane firme King - Gee, si lahko nabavite v Mayer, Grace Bros, ali drugih trgovinah.
v Na društvu se lahko vadite v streljanju z zračno puško. Vprašajte odbornike, da vam izdajo puško, tarče in zračne naboje.
Bodite ponosni na to svojo sekcijo,sodelujte in ne zanemarjajte je,ker kot praksa kaze,je edina najbolj uspešna družabna sekcija od vseh,ki so kdaj na društvu obstajale.
NASLEDNJA LOVSKA ZABAVA 1.avgusta 1981
V	v/
Svojevrsten družabni večer .Posebna jedila.
KAR PO DOM ACE...
PAVLA GRUDEN
Kadarkoli zagledam v dnevnem tisku sliko visoko artikuliranega člana liberalne stranke.se Donovno vprašam,kaj ta avstralski črnec .senator Neville Bonner .misli.Pristopil je namreč k stranki, kateri so domorodci zadnja skrb na svetu.
Leta 1950,po dveh letih tlake,da bi odslužila transportne stroške, ki jih ie radi mene imela Avstralija,sem se naselila v Sydneyu.Prvo kar sem na ulici opazila,so bili ljudje vseh ras.In srce mi je od same radosti skočilo v grlo ob pomisli,da v Avstraliji ni rasne diskriminacije. Takrat sem bila še velik nevednez kar se tiče avstralske družbe.Danes pa že vsi vemo,da smo emigranti in Črni Avstralci le politična žoga.
Ko tole pišem,je teden domorodcev. Kaj in koliko bodo domorodci uspeli^ na zborovanjih, ki jih imajo v vseh večjih mestih Avstralije,je vprašanje,ki bo še dolgo časa,še desetletja,ostalo nerešeno, saj je od belih domačinov najbolj zapostavljen črni Avstralec.
Ze od vsega začetka mojega bivanja v Avstraliji trdim,da emigranti niso krivi problemov,ki jih ima Avstralija z niimi,ampak je Avstralija kriva za težave, ki jih imajo emigranti,ker sploh ni • hotela^ kai šele mislila na to,, da bi emigrantom priznala enakovrednost .niti v ranih,niti v poznejših letih bivanja v Avstraliji. Konzervativno, nerazgledano ljudstvo z otoškim značajem,je šele pod Dritiskom emigrantov,ki so v 30 letih številno ogromno narasli,moralo sprejeti dejstvo,da so na svetu razen anglosaksonske še tudi druge kulture.
Tudi politiki nas niso mogli vec, kakor slaba gospodinja smeti, skrivati pod preprogo.V meni ni nikakršnega dvoma, da bi zahteve po človeških pravicah s strani črnih Avstralcev že davno zamrle, če se mi ne bi začeli vse bolj glasno potegovati za svoje,in če ne bi ravno miy emigranti z vseh kontinentov, bili v visokem številu na strani naših črncev. Z vse večjim uveljavljanjem identitete smo jim dali hrabrost,da se danes ne dajo vec gaziti kakor črvi.
Krščanstvo, Ki so ga jirn vtrapili prvi belci,jim je razen zmešnjave o Bogu ki jim je verjetno bil prikazan kot belo-kozec .prineslo tudi alkoholizem, (saj alkohola niso poznali) sladkorno bolezen ki vse bolj narašča,in razen drugih ven-eričnih bolezni tudi sifilis .Ničesar jim^ nismo dali za kar naj bi nam bili hvaležni, naši črni bratje.
Tudi problema,ki si ga je Avstralija ustvarila s popolnoma napačnim in grešnim gledanjem na črne Avstralce .danes nobena vlada ne more več skriti pod Dreprogo.Usluga za to pa gre največ črnim , Šolanim Avstralcem.
Problem so beli Avstralci,problem je anglosaksonska zastarela politika,ne pa črni domorodci,katere so beli oropali zemlje .kulture in identitete.
Ko sem 1948. prišla v Avstralijo, se je smatralo,da ima 40.000 domorodcev. Pri ljudskem štetju leta 1971,jih je bilo že čez 100.000.Dobivajo voljo do življenja. Zopet si pridobivajo identiteto.Njihov glas^počasi postaja vse močnejši.
Črni Avstralec v svojem odnosu do zemlje ni njen lastnik,ampak njegova lastnica je njegova zemlja.Kdor zna to razmisliti,bo uvidel kako širok,globok in plemenit je ta pojem.Po njihovem ima vsak doživljenjsko pravico živeti na zemlji, ki ga je rodila,in ta zemlja je dediščina vseh njegovih potomcev iz roda v rod.
Kadar črni Avstralec mora s svoje zemljeker mu io odvzemajo belci,izgubi svojo kulturo .svojo identiteto .svojo življenjsko srž,izgubi smisel za življenje.
Avstralec ni kot belec,ki mu je povsod dobro,le da ima poln želodec in poln žep.On se s svojo zemljo ljubi.
Dejstvo,da mu država odvzema zemljo in da ga poskuša čimprej civilizirati, nudeč mu status podčloveka v zapa-dnem življenjskem sistemu,je zločin,katerega sozločinec je vsak beli človek v Avstraliji,ki podpira politiko sovražno avstralskemu črncu.Krivec pa je tudi tisti,ki se drži ob strani.
Ljudje,ki ničesar dobrega ne store za svojega bližnjega,so krivi za vse slabo na svetu.
(dalje na naslednji strani)'
KAP PO DOMAČE.. .(nadalj. s strani & )
Obsojanje pijanega .raztrganega, umazanega črnega Avstralca ie greh. Okužil jih je belec.
v Koncem 18. stoletja in tudi v začetku 19. stoletja, je bilo kaj lahko uničevati črne Avstralce .Kdo se je brigal kakšno zgodovino si piše Avstralija. Kdc bi se sploh vtikal v posle britanskega imperija.
Danes pa so vsled hitrejšega potovanja daljave skrajšane in resnica bolj "hitro potuie.Svet je zvedel za krivico,ki jo trpe tukajšnji domorodci.Nihče jih več ne sme pobijati za sport,kot so to počeli prvi beli priseljenci,ki so v tisti dobi tako in tako smatrali pogane za divje ljudi, kot da so to zveri.Kaj nismo tudi mi nekdai bili "divji" ?
Kamorkoli je prišel belec,v Kanade Severno in Južno Ameriko,je prinesel domorodcem vec slabega kot dobrega.Povsod iih je oropal zemlje in jih skoraj popolnoma iztrebil.Ne verjamem pa da so "poganski divjaki" sprejeli krščansko vero iz razumskega prepričanja,ampak vec iz strahu pred peklom,kot pa iz ljubezni do Boga,kar velja tudi za številne belce.Niso vsi kristjani "dobri" iz ljubezni ampak iz strahu pred kaznijo.
Nacionalni teden domorodcev se je te dni v NSW končal z obljubo Premiera NSV-'-a,da bodo reakcionarne države v naši federaciji sledile NSW,saj ni vec daleč do volitev.
Namenoma sem ravnokar prelistala dve knjigi,ki se bavita z Avstralijo. Ena z zgodovino razvoja Avstralije,v ka teri avtor sploh ni našel za potrebno,da bi kakorkoli omenil domorodce.
Druga knjiga,ki se bavi s socialnimi vprašanji v prid nacionalne mladine ki naj bi ščitila politiko Bele Avstralije (prva izdaja 1927) ,je po avtorju tega remek-dela,mladina .nacionalna,bela in angelska,črne pa sploh ni. " Vedno ponudite roko v dobrodošlico dobremu emigrantu",piše "kajti on je mo-~an zebelj v konstrukciji Bele Avstralije. Po domaČe povedano,pride mi, da bi počila od smeha.Sai smo nedavno tega zabili zadnji in najmočnejši zebelj v trugo te svetle, kele Avstralije.
i! IVAN GHERM |
i concreting i!
j| CONCRETE SPECIALIST !!
;; • INDUSTRIAL	o
• COMMERCIAL
;;	© domestic	J!
1' Specialised Tradesmen for All Concrete Work Including: *'
11 FORMWORK — SLABS — FOUNDATIONS	o
\\	DRIVEWAYS — PATHS — PATIOS	\\ .
j I	GARAGES, ETC.	\\
Smo usposobljeni poklicni betonerji za vsa betonska de- ' | la: postavitev form za betoniranje, plošče, temelji, vozni do- J. > hodi, steze okoli hiše, dvorišča, garaže, in drugo...	m
i. Popust za člane Slovenskega društva Sydney.
i;	ALL HOURS
o	047 74 8366	\\
Taylors Road, Badgerys Creek
*************l_IETNiI BAL*****************'
Ne pozabite, da ima Slovensko društvo Sydney letni bal v soboto, 29/8/81. Na sporedu bo "Floor show" za odrasle. Servirani boste s "three course meal" in nekaj pijače.Otrokom vstop ni dovoljen na ta dani Pravočasne rezervacije so obvezne.
- Pohiti s tečajem plavanja! Ladja se potaplja.
Socialistični družbeni velikan-GORENJE
Pod zgornjim naslovom je pred kratkim ugledni sidnijski jutranjik objavil sestavek izpod peresa novinarja Andrew-a Casey a,ki se je malo pred tem vrinil iz Jugoslavije. Med druaim si je ogledal tudi podjetje Gorenje v Velenju. Ker bo gotovo zanimalo tudi naše bralce,predvsem tiste, ki so prišli v Avstralijo pred mnogimi Zeti, kako deluje veliko in uspešno podjetje v socialistični samoupravni družbi in kakšna je njegova struktura delovanja, tukaj v 'enostavnem prevodu ponatiskujemo spoznanja Andrew-a Casey a:
Severna Jugoslavija je alpska dežela. V tej deželi,stisnjeno med hribi in jezeri se nahaja mesto Velenje,v katerem se nahaja glavni stan uspešne multinacionalne socialistične korporacije.
Jugoslovani so ponosni na svojo posebno zvrst socializma - samoupravnega socializma- ,ki je nastal iz ideološkega preloma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v 1940-ih letih.
Tudi v Poljski je danes "samoupra-vljanje'" pojem,ki se kar naprej ponavlja med dizidentskimi sindikalisti in intelektualci. Informacije, ki jih ponuja Solidarnost in druga dizidentska gibanja,pravijo, da bodo poljski gospodarski problemi rešeni samo,Če bi meneŽerji bili odgovorni delavcem in ne partijski birokraciji.
Socialistična samoupravna korpora-cija ood imenom Gorenje,v Velenju,je proizvod ideološkega preloma s Sovjetsko zvezo.
Gorenje proizvaja Široko vrsto izdelkov,od hladilnikov do kompjuterov.Ti izdelki se izvažajo v več kot 60 držav,med katerimi je tudi Avstralija, kjer prodajajo hladilnike pod imenom Gorenje Pacific. Smatrajo,da imajo pod kontrolo četrt avstralskega trga za male barske hladilnike.
Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1953, tri leta po tistem,ko je jugoslovanska vlada uvedla zakon o samoupravljanju.
11 ljudi v Gorenju .majhni vasici,po kateri je podjetje dobilo svoje ime,si je sposodilo od vaške občine denar za ustanovitev majhnega samoupravnega podjetja za izdelavo poljedelskih strojev.
28 let pozneje Gorenje zaposluje več kot 16.000 ljudi po celi Jugoslaviji in v dveh tovarnah v Nemčiji in Avstriji.
Med tem,ko je bilo 11. zaposlenim,ki so zdaj, večinoma upokojeni,skupinsko
odločanje lahko,je današnja upravna struktura Gorenja osnovana na veliko bolj kompleksnem sistemu.
Moč za končno odločanje je zdaj porazdeljeni med upravo,ki sestoji od petih profesionalnih ljudi in med delavskim svetom s 34 delegati.
Vsak proizvodni obrat izvoli po enega delegata v delavski svet,kakor tudi druge delegate,kar je odvisno od deleča dobička,ki so ga v preteklem letu doprinesli podjetju.
Vendar pa,obrata v Nemčiji in Avstriji ne pošiljata delegatov in nista osnovana na principih samoupravljanja.Član sveta ,Ivo Drausbaher pravi,da je to zato, ker Jugoslavija ne izvaža svoje revolucije - "nočemo mešati politike s poslovanjem."
Delegati so v delavski svet izvoljeni vsaki dve leti in vsak delegat lahko ostane v delavskem svetu samo dva zaporedna roka.Pet upravnih Članov pa je izbranih vsake štiri leta,brez omejitve	Časa.
Kot pravi Ivo Drausbaher,ki je sam član Komunistične partije,je poleg njega samo Še ena druga oseba v delavskem svetu Član Partije .Pravi, da članstvo v Partiji ni odločilni faktor za izvolitev v delavski svet - faktiČno ,niti sam predsednik podjetja ni Član Komunistične partije.
Uprava prinaša politične odločitve,ki pa jih lahko delavski svet sprejme ali pa zavrne.V primeru,da pride do nesoglasja med upravo in delavskim svetom,in je to nesoglasje zadeva zakona,gre stvar pred posebno sodišče,kjer potem obvelja sodnikova odločitev.V vsaki drugi zadevi,razen v zvezi z zakonom,lahko delavski svet prisili upravo,da odstopi.Vendar pa,kaj take ga se pri Gorenju Še ni zgodilo.
Nikjer v tej strukturi nima Komunistična partija ali katero koli državno telo svojega predstavnika,ki bi lahko kakor koli vplival na vodstvo.
V vsakem od 13 obratov Gorenja je struktura vodenja vsakega posameznega obrata podobna,z izvoljenimi upravami in delavskimi sveti.Vsak obratni svet si izvoli svoje delegate v glavni delavski svet, in jih lahko tudi kadar koli odpokliče,Če ni zadovoljen z njimi.
(Nadaljevanje na strani 12)
ACROSS THE BRIDGE OF LOVE
by PAULA GRUDEN
When I wrote last month that millions of children all over the world are antisocial, what I really meant was that millions of young people are beinp antisocial.
I find it rather hard to distinguish between children .youth and adult as to me all people are children of the Source of Life usually mentioned as God The word god has been and is used and abused far too many times. In the name of God the wars have been and are taking place all over the world.No nation ever winns a war.
Would we,thinking of God as of the Source of Life,willinp to promote wars? Wars are apainst Life.They are an evil,destructive force.
Beinp children of the Source of Life we should respect.love, and conti-nuoslv take care of our lives and of the life of the Earth,our mother.It is also my ooinion, which I don't ask anyone to accent,that we are not fully human yet, since we are not able to control ourselves nor are the political leaders able to make wise decisions.
Love beinp from day to day less and less important,is becoming one of the greatest human problems.For the sake of saving the destruction of humanity, I believe,a new subject should be introduced in schools throughout elementary .secondary and tertiary education .regardless of religion .Love should bepin at home and be taupht also in kindergarten.
To prepare the human race for tomorrow,we have first of all to accept the realities of today.Today our behaviour points to disrepard for life. There is no real Life without Love.We are living in extremely dangerous times.
We have to pet rid of egoism, mental laziness, hatred, selfabuse, racial and religious prejudice.As we are now, we are heading for doom.
Unfortunately far,far too many children are prowinp up without know ing what love is/ because the adults have forgotten how to excercise love.
Love must not remain in the hands of teachers of religion only,it is not and it should not remain the
monopoly of various churches .Love belongs to people and,as I said before.it should be taupht in schools as the Science of Love.
Of course Christ teaches love.Since I am a christian I try to follow his teachings.
But for the sake of peace on Earth, I believe,the teachings of religion should remain a matter for the family and schools based on religion .without pointing the finger at communities who are not of the same religion.
Unfortunately , too many christians are prejudiced against people who are heathen,that is unenliphted.because they are not christian.
But does the christian society,or did the christian society ever behave like Christians should? We can not deny,that there are individuals who do try to live according to the teachings of Christ (like mother Theresa) ,but we can not claim that christian society is enlighted as such. If we were an enlightened society, would the world be as it is today?Would the so called christian political leaders support the use of nuclear energy and race for the purpose of destruction?
Why do we think the youth is rebellinp?Because it is idle, bored .jobless .homeless .hungry and loveless.
Why is the youth loveless?Beca-use it has never experienced the true meaning of love,because they have never received true love,because the parents have never learnt the true values.
That is why I believe,if it is not too late,that the subject of love should be introduced in schools in order to produce a generation with the clear knowledge of Love.
Of course Christ teaches how to love.But have we ever really and truly been taught how to love,especially how to love oneself?
Our reality is very tragic.Profit has taken the place of love.Profit, the ugliest child of materialism has undermined the christian world and the wisdom that Christ left for the churches to enlighten the people with.
( To be continued)
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE
(nadaljevanje s 4. strani)
Zavedaj se, da se bodo drugi zanašali na te.
Ti se na nikogar ne zanašaj.
Denar ceni koliko je vreden. More ti dobro
služiti a je slab gospodar.
V Boga imej veliko zaupanje.
Sebi zaupai le malo.
Drugim ne zaupaj nič.
Tako ravnaj in bos srečno živel.
Tvoj oce.
SPORED PRIREDITEV
Sobota, 25 julija: zabavni večer s predstavitvijo nove glasbene skuoine
GIPSY KINGS Pridite in sami presodite njihovo igranje.
Sobota, 1 .avgusta LOVSKA ZABAVA. Igrali bodo OBERKRAINERJI .Rezervacije nujne.
Petek,7.avgusta DISCO ZABAVA za našo mladino.
Sobota .8.avgusta BALINARSKA ZABAVA. Podelitev ookalov. Igrajo OBERKRAINERJI. Rezervacije potrebne.
15.avgusta DRUŽABNI VEČER s triom "BONUS'"
Ste jih že slišali?Če Še niste,jih pridite poslušat.
22.avgusta VEČER Z OBERKRAINERJI".
Sobota,29.avgusta LETNI BAL laral bo ansambel GIPSY KINGS. "Three co'urse" večerja z nekaj pijače.Posebna predstava samo za odrasle. Bogata loterija .Vstopnice samo $15 oo osebjjji)lačane morajo biti do eru teden pred balom.Otroci nimajo vstopa.
5.septembra OČETOVSKI DAN.Kratka pre-dstava. Bogata loterija. Rezervacije obvezne Icjrajo OBERKRAINERJI
Rezervacije in informacije lahko dobite pri Vinku Ovijachu tel.Št. 705 6185,ori Ivanu Koželju tel .Št 623 5653, ori Jožetu Žoharju tel.Št. 673 1449,ali pa ob vikendih na društvu.
IZLET V JENOLAN CAVES
v nedeljo, 16.avgusta z avtobusi za vaše otroke.Odhod bo z društva okrog 8.ure zjutraj,povratek popoldne. Stroške prevoza krije društvo in tudi polovico vstopnice za ogled jam.Odrasli si morajo vstoonice sami plačati. Otroci morajo prinesti svojo hrano s seboj in morajo biti toplo oblečeni. Prijave so obvezne,s katerimi pohitite. Tel. Št. :Vinko 705 6185,Ivan 6235 653 Jože 673 1449.
LETOVANJE OTROK V SLOVENIJI
Organiziramo letovanje za vaše otroke v Sloveniji,v januarskih Šolskih počitnicah. Odhod bo v začetku januarja 1982. Otroci bodo nameščeni skupinsko,po vsej verjetnosti v mladinskem domu v okolici Bleda,pod nadzorstvom poklicnega vzgojitelja,ki jih bo tudi učil smučanja .Otroci bi lahko preživeli v domu teden dni,dva tedna bi pa lahko bili s sorodniki,ali pa bi bili dva tedna v domu in samo en teden pri sorodnikih.V Avstralijo bi se vrnili se pred začetkom sole. Celotne stroške potovanja in oskrbe v domovini morajo kriti starši sami.Možno je,dc bomo priskrbeli popust pri ceni za letalsk« vozovnice.
LETOVANJE QTROK NA SLOVENSKEM PRIMORJU,
lahko pa tudi v slovenskih planinah,Če bi se veČina tako odločila .Tudi to bi bilo v šolskih pocitnicah v avgustu/septembru 1982.
Letos stane dnevna oskrba po otroku v mladinskem domu v Gorjah pri Bledu samo $4.50 ali 170 novih dinarjev.Tudi tu morajo starši sami plačati celotne stroške.
Mogoče si iz ekonomskih ali drugih razlogov ne morete privoščiti, da bi cela družina šla na obisk v Slovenijo. To je seveda razumljivo.
Zato pa privoščite vsaj vašim otrokom, da obiščejo kraje odkoder ste bili prišli.
Prijave moramo poslati v Slovenijo zgodaj. Če nameravate poslati svoje otroke na ta letovanja,pohitite s prijavami,katere bo sprejemal Jože Žohar ,tel. 673 1449. Letovanja bodo poučna in koristna vašim otrokom, zato jih priporočamo.
POSEBEJ ZA NAŠE ŽENE
Izbira otroških igrač

Novoletni prazniki se naglo bližajo. Trgovine so založene z marsičim. Nakupovalna mrzlica se bo stopnjevala do zadnjih decembrskih dni, ko zaradi gneče ne bo moč kupiti nič primernega. Za otroke smo se namenili kupiti igračke. V zadnjem trenutku se nam izbira dobre igrače verjetno ne bo posrečila.
Kako izbiramo otroku igračko?
Odločilna je otrokova starost in njegove sposobnosti. V 1. letu živ|enja si otrok uri vid in sluh, uči se prijemati, poskuša sedeti, potem tudi hoditi in tekati. Za vse to potrebuje prve igračke. Nak košek ali posteljico mu obesimo svetlikajoče se predmete, zveneče kroglice, damo mu ropo-tuljice različnih oblik in barv. Pri kopanju naj dobi plavajoče račke, ribice in žogice (z zaprtimi kamenčki, ki ropotajo). Priporočljivi so lončki iz plastične mase ali kocke različnih velikosti, živalce, ki cvilijo, ko jih otrok stiska, lonček, ki se ne razbije, in žlička sta prijetni igrački v 1. letu.
Dobra je košarica z velikimi ščipalkami za perilo, živalce na vrvici, vedro in lopatke, mehke živali, punčke iz blaga ter slikanice (trde kartonaste zapognjenke).
Igrače do 3. leta starosti:
Otrok se razvija; nekaterih igrač iz 1. leta starosti ne potrebuje več. Te shranimo za naslednika ali podarimo drugim otrokom. Primerne igračke za to starost so: še vedno vedro, lopatka, večje votle kocke, manjše pisane lesene kocke, košarice, punčke, voziček za medvedke in punčke, posodice, barvice (vodne, da otrok pomaka vanje prste in riše kar s prsti), navadne kocke na vozičku, piščalke, žoge, tricikel, samokolnica, avto, punčke z oblekicami (za preobla-čenje), jedilni pribor, plastelin, tablice za risanje, metla, smetišnica, štedilnik in posodice (za ,kuhanje"), lego kocke in slikanice.
Od 4. do 6. leta:
V	tej dobi naj prevladujejo igrače, s katerimi otrok posnema različne dejavnosti, npr.: predmeti za igro „trgovina", toaletni pribor, pohištvo, kuhinjske posodice, posteljica s poste^nino, pribor za „zdravnika", vrtno orodje, telefon, bencinska črpalka, domače živali, avtomobili, letala, rakete, železnica; medvedki, kužki, muce, pajaci, punčke, lesen gradbeni material, lego kocke, knjige — slikanice.
Prva šolska leta
Otrokova igra se s šolo ne sme končati. Deklice se ne ločijo od svojih punčk, fantje ne zapustijo priljubljenih avtomobilov, železnic in raket. Žoge, knjige in lego kocke so šolarjevespremljevalke. Pridružijo pa se še domine, „človek ne jezi se", šah, razne barvice, material za ročna dela, kolebnice, pravljice, razno orodje.
V	vseh starostnih obdobjih pa so pomembne tudi igrače za glasbeno izživljanje (poleg likovnega); to so razna tolkala, klavirček, tamburice, orglice. Otroci radi poslušajo pesmi na ploščah, kasetah ali ob glasbenih skrinjicah.
Zakaj so igrače sploh potrebne?
Zdrav, telesno in duševno normalno razvit otrok se mora igrati. Igra je v zgodnjem otroštvu glavna vsebina otrokovega življenja. Otrok, ki se ne sme igrati, je prikrajšan, otrok, ki se noče igrati, pa moten. Starši vemo tudi to, da bolezen pri otroku lahko opazimo najprej v njegovi igri. Bolan otrok se namreč ne zmeni dosti za igrače.
Psihologi, zdravniki in vzgojitelji trdijo: „Ni zdravega in srečnega otroštva brez igre in igračk."
MARIJA GABRlJELČIČ, prof, pedag.y
KUHARSKI RECEPTI PRIMORSKI ŽVARCET
Tričetrt kg teletine zrežemo na koščke in v prazni kožici dušimo v lastnem soku. Ko se sok posuši, dodamo mesu 2 žlici drobtin, ki smo jih prepražili na 8 dkg surovega masla ali pol masla pol masti. Vse premešamo, solimo in zalijemo s toplo vodo ali juho, da je meso pokrito. Odišavimo z marajonom, limonino lu-pinico in muškatnim oreščkom. Počasi naj se kuha pol ure.
NJOKI
Pol kg olupljenega krompirja skuhamo in zmečkamo v pire. Lahko pa pripravimo pire tudi iz krompirjevih kosmičev. Dodamo košček masla ali masti, raztepeno jajce in zamesimo z moko v testo. Testo oblikujemo v podolgovate klobase in zrežemo na koščke v obliki trikotnikov. Vsakega posebej sploščimo s strgalom (ribežem), da je viden odtis. Skuhamo jih v slanem kropu. Zatem jih odcedimo in zabelimo z mastjo, na kateri smo prepražili žlico drobtin.
KROMPIRJEVA POLENTA
Pol kg kuhanega še vročega krompirja' pretlačimo, dodamo 4 dkg masti, 12 dkg moke in dve stepeni jajci, solimo, primešamo žlico nastrganega parmezana in vse hitro pognetemo v testo, ki ga oblikujemo v precej debel svaljek. Potresemo ga z drobtina-mi in zavijemo v moker ožet prtič ter kuhamo tričetrt ure v slanem kropu. Kuhano polento zrežemo na rezine, zabelimo z maslom ali mastjo in potresemo z nastrganim parmezanom. Ponudimo jo k divjačini, kot prilogo k špinači ali kot samostojno jed.
PRIMORSKA MINEŠTRA
Razno zelenjavo — cvetačo, zeleno, korenček, zelje, por, rumene kolerabe itd. očistimo in zrežemo na majhne koščke. Narežemo 5 dkg pre-kajene slanine, ki jo prepražimo na 2 žlicah olja skupaj z 1 drobno sesekljano čebulo. Ko zarumeni, dodamo zelenjavo in pražimo 10 minut. Zatem vse zalijemo s toplo vodo ali juho in solimo. Vre naj počasi. Ko se zelenjava zmehča, dodamo 4 žlice riža in 2 žlici paradižnikove mezge. Jed
nnlre.scmo 7 narihanim narm^nom
(Nadaljevanje z 8. strani)
Vsak obrat proizvaja določen izdelek, ^a tej osnovi so naDravljene tržne odločitve, kot tudi odločitve o proizvodni količini. In na tej osnovi se tudi porazdeli prihodek.Enkrat letno morajo vsi zaposleni v podjetju odločiti kako se bo prihodek porazdelil.Po zakonu mora podjetje odšteti določene stroške,kot so:taksa,socialno zavarovanje .stanovanjski sklad,glavni rein-vesticijski sklad in drugo - predno se "profit" lahko porazdeli.
Z ozirom na to,ker "profiti" vseh obratov niso enaki.se tudi plače zaposlenih razlikujejo od obrata do obrata v samem podjetju.Plače se lahko razlikujejo tudi zato,ker se je določen obrat odločil za vetje investiranje v stroje,ali da da več denarja v stanovanjski sklad.
Če kateri koli obrat izgublja denar, potem si morajo zaposleni znižati plače do z zakonom določene minimalne plače.
In končno,v velikih obratih je Še prisotna tretja vrsta organizacije,to je osnovna delovna enota,ki organizira delovne načine (practices) in se dogovarja o proizvodnih poslih z ostalimi deli obrata.
V velenjskem obratu .kjer Gorenje zaposluje 8.000 ljudi,je okro^ 3.000 raznih izvoljenih delegatskih mest,ki morajo ! biti napolnjena.Ta izvoljena mesta vključujejo tudi delegate,ki reprezentirajo podjetje na narodnih .republiških .okrajnih in občinskih zborih (assemblies) .
Kot pravi Ivo Drausbaher.v njihovem samoupravnem raju tudi ni vedno rožnato. "Celo v socialističnem sistemu imamo konflikte," mi pove in nadaljuje s pogovorom o Štrajku .katerega so imeli leta 1969,ker proizvodnja ni napredovala, med tem,ko so dobički padali in plače za-
Na sliki: eden od obratov Gorenja
LICENSED CONTRACTOR J M.
Liccnce No.R66195
PAINTER and DECORATOR
Home, domestic & industrial.
We specialise in wallpaper hanging. 24 hours S.O.S. service. Free quotes. Reasonable prices. Work guararrted. All over Sydney. Please ring 6714267.
Soboslikarstvo in dekoraterstvo-Za dom in tudi industrijo. Specializirani smo v polaganju stenskih tapet. 24 ur S.O.S. usluge. Povprašajte za naše cene, ki so zmerne. Naše delo je garantirano. Prosimo telefonirajte na 6714267.
WONDERLAND TRAVEL
ZASTOPNIK JOŽE HAMPTON
94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.)
Blacktown, NSW 2148, Australia
Tel. 622 7336, 622 1735, P.O. Box 27, Blacktown, NSW 2148
Na razpolago smo vam za organizacijo vseh vrst potovanj po Avstraliji, v domovino in nazaj ter povsod drugod.
Povprašajte nas za naše poštene usluge. Potrudili se bomo, da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno.
Izkoristite nizke izvensezonske cene. Na primer, povratno potovanje Sydney-Ljubljana-Sydney je najcenejše izven sezone, $1,134.00
Potujete lahko z JAT-om, s QANTAS-om, ALITALIA, ali pa s katerokoli drugo prevozniško družbo.
Prevajamo tudi vse potrebe potne dokumente.
SPECIALNE USLUGE ZA ČLANE IN PRIJATELJE S.D.S.
Za nadaljne poizvedbe se obrnite na vašega rojaka
JOŽETA HAMPTONA,
Tel. 622 7336 ali 622 1735, po delovnih urah pa na 630 8569
NASA TAMARA IN SVATSKO KOLO
Mislim,da mi ie ni potrebno preveč na Široko predstavljati,ker jo zdaj že gotovo vsi poznate - to je naša mlada,nežna
TAMARA ROGELJA,
ponosna in vesela deklica,ki Še hodi v High School in vadi balet in folklorne plese.
Na našem društvu smo jo že nekajkrat videli,ko je nastopala.Nismo mogli verjeti,tako dodelano je plesala naša Tamara; enkrat ali dvakrat je plesala tudi s svojim bratom Robertom.
Pred kratkim je Tamara zastopala Slovensko društvo na prireditvi,ki jo je organiziral Ko-ordinacijski odbor narodnostnih skupnosti iz Jugoslavije v Sydne-yu.Prireditev se je imenovala "Mikrofon je vas 81",na kateri je sodelovalo še več drugih jugoslovanskih prislejenskih skupnosti iz cele Avstralije .Najprej lokalno, kmalu zatem meddržavno.
Tamara je na obeh stopnjah prireditve bila med Številnimi, drugimi tekmovalci,izbrana kot najboljša od vseh .Prvič,kot predstavnica SDS,zatem kot predstavnica vseh jugoslovanskih skupnosti v državi Novega Južnega Valesa.Pokal na prireditvi ji je podelil sam premier drŽave,g.Neville Wran.
In kaj je Tamara pokazala takšnega da je zmagala?NiČ drugega,kot svatsko kolo,ples,ki izhaja iz Bele krajine,s primerno živo glasbo,ki ti para srce,ko jo slišiš ,spominjajoČ te na daljni romantični dom.In gledaš jo,kako se mladostno in lahkotno vrti po taktih glasbe in ti poskuša pričarati nekaj ,na kar si Že najbrž pozabil ali pa sploh nikoli nisi nič vedel o tem.SamosrameŽljivo boŠ sklonil glavo in priznal: hvala Bogu,da je vsaj nekdo, ki se skrbi,da naše narodne vrednote ne izumirajo z nami. . .
Slovensko društvo Sydney je zelo hvaležno Tamari,njenemu učitelju ,gpspo-du Ristevskemu, kakor tudi njenim staršem .
*****************************************
Starše vabimo, da doŠljejo svoje otroke na folklorne vaje, katere bomo spet kmalu začeli. Prosimo, Dozaniniajte se pri odboru.
TAMARA ROGELJA ob sprejemu pokala
od Premiera države NSW, g.Wrana.
—r	-
AVSTRALSKI SLOVENEC
Avstralski Slovenec izhaja mesečno. Urejuje Jože Žohar s sodelavci. Založnik je Slovensko društvo Sydney. Bralci so sami odgovorni za vsebino svojih pisem. Rokopisov in slik ne vračamo.Anonimnih pisem ne objavljamo. Vsa poŠta na:Box 93,P.O. Fairfield, NSW, Australia.
Australian Slovene is published monthly. Edited by Jože Žohar and contributors.Published by Slovene Association Sydney.The readers are responsible for the contents of their letters. Letters and photos are not returned. Anonymous letters will not be published.All correspondence to:Box 93, P.O. Fairfield,NSW Australia. Printed by MEDIA PRESS (Sales) Pty.Ltc. 7 Garners Avenue,Marrickville, NSW.
h
O Kraljevem križu in otrocih **«
KINGS CROSS je lep krajin Še samo za dober streljaj od središča Sydneya.
V Času ameriško-vietnamske vojne je bil Kings Cross zlata jama za vse vrste lokalov,ki so se takrat tam nahajali. Cvetel je kot Se nikoli nrej.
Na Kings Cross so namreč prihajali na sprostitev in počitek ameriški vojaki iz Vietnama,katerim je bilo mnogo bližje do Sydneya kot pa do Amerike. Prihajali so trumoma in prinašali s seboj svoje dolarje. Od vseh delov Sydneya je bil Kings Cross za njih gotovo najbolj DrivlaČen: tu se je moglo dobiti prav vseykar si sestradani vojak more poželeti.
Nočno Življenje na Kings Crossu je trajalo 24 ur na dan. Restavracije, bari, hoteli, vse je delalo s polno paro. Nadure so delale tudi prostitutke in zvodniki. Konzervativna liberalna stranka in drugače zelo vplivni in glasni verski krogi,oboji skupaj so zamižali na eno oko;samo da se je stekal denar v blagajne.
Kings Cross je postal drugi Manhattan. Darlinghurst Street je bila cesta,ki je bila menda najbolj poscana in posvinjana nd pijancev^in cesta,kjer si se lahko pri belem dnevu pogodil za ceno spolnih užitkov.
Toda, kot vsake vojne, je tudi tiste v Vietnamu bilo konec. Nenadoma. Ameriški vojaki veČ niso prihajali. Nešteti lokali so šli v stečaj. Marsikatera prostitutka je bila prisiljena tudi pošteno delati ali pa se zadovoljiti z državno podporo. Če bi Šlo tako naprej, bi mogoče morali Kings Cross v doglednem Času Še podreti.
Toda v zadnjih par letih je Kings Cross odkrila mladina,ali pa je Kings Cross odkril njo. S prostitucijo je bilo treba nadaljevati.
Kings Cross,eden velikih kupo-prodaj-nih centrov za seksualne užitke na južni polobli spet živi. Pijanci, homoseksualci, transvestiti, prostitutke, sumljivi mešetarji, vso.k je spet našel svoj prostor na tem mestu.Povsod so pa prisotne tudi droge.
Za denar se zdaj prodajajo dečki in deklice, katerih povprečna starost ne presega niti 14 let.
Anketa katero je financirala vlada,je odkrila, da se po Kings Crossu potepa 650 otrok, ki so brez doma. Mnogi izmed, njih imajo tudi težave z drogami in s pijanČeva njem. In najmlajši, ki so ga med njimi odkrili, ima komaj 9 let ! ! !
Podrobnejša analiza teh prvih 100 otrok je pokazala, da je povprečna starost dečkov 14 let, deklic 14%. Prihajajo iz različnih družbeno ekonomskih plasti. Problemi z drogami in alkoholom prizadenejo skoraj polovico deklic (46%), to je Čez dvakrat več kot dečkov (22%). Skoraj polovica dečkov je potrebovala pomoč specialista, točno 18% jih je potrebovalo psihiatra, 28% pa jih je laŽje duševno zavrtih. Vendar, deklic je samo 2% duševno zavrtih, doČim 22% jih potrebuje psihiatra.
VeČina otrok prihaja iz družin, kjer niso več zaželjeni in so primorani zapustiti svoj dom. Vsak Četrti otrok je prišel od zunaj sydneyske metropole, 56% in 30% deč kov pa je prišlo iz družin,ki imajo samo enega starša.
Naveden je primer matere, ki je pripeljala v pisarno neke dobrodelne organizacije svojega sina z vsemi njegovimi stvarmi in ga pustila tam z besedami: "Tu ga imate, jaz ga ne maram več. "In je odŠia za vedno.
Komisija,ki je zbrala podatke in sestavila poročilo, je apelirala na vlado, da financira družinski in posvetovalni center za te otroke in njihove starše.
Med tem pa Življenje na Kings Crossu normalno teče naprej. Če ste potrebni, zdaj na King Crossu poleg odraslih Žensk in moških, dobite tudi otroke od deveteaa leta naprej, mlade in sveŽe in poceni in Če ste hkrt}vas bo seksualno zadoščenje mogoče stalo samo steklenico vina ali pa vrečko ocvrtega krompirja. Otroci so tudi lačni in žejni,Danes tudi vest nima veČ nobene vrednosti. Ne na Kings Crossu.
Ste že poravnali članarino? Čas je! Is your membership up to date It's time!
IZ AVSTRALSKE
pise BERT PRIBAC,M. Lib. (UNSW)
V intelektualnih krogih Avstralije pesniki doživljajo priznanje.Njih dela se tiskajo in berejo.Na univerzah jih častijo .država jih podpira z nagradami. Paroplovne in petrolejske družbe jih nagrajujejo.
Toda poezije v Avstraliji berejo predvsem izobraženci in študentje, posebno srednjesolska mladina.To je dobro.Xajti se pred dvajsetimi leti je bilo sramotno biti pesnik,bilo je nemozato in jokavo. Gospodinje so prebirale novoromantika Dennisa, ki je pisal v avstralskem žargonu in na pol humoristično, v šolah so otroke seznanjali z Lawsonom in Banjom Patersonom in kvečjemu z Mary Gilmore.pesniki,ki so opevali gozd .pionirje in slikovitost vdovskih vpreg.To so bili pesniki,ki so pisali na prelomu stoletja v stilu slovenskih pesnikov iz 1850tih let.Nič čudnega,kajti novo priseljeni Saksonci so šele začeli Avstralijo razumevati kot svojo zemljo.Nekateri so se na njej rodili in so začeli misliti po svoje,ne po angleško ali po irsko.
Danes je avstralska poezija v razcvetu. Profesor ji na univerzah jo berejo in pišejo in o njej predavajo .študentje jo berejo v podzemnih kleteh in po cerkvenih dvoranah .časopisi jo objavlajo in kritizirajo. Avstralska poezija je angažirana .politic-no in družbeno,in to močno angažirana. Deli se grobo na tri sloje,ki se seveda pretapljajo.V prvo kategorijo spada tako imenovani 'establishment',ki tukaj pomeni vse tistokar država in njene ustanove odobravajo .taki pesniki so del družbe, so priznani in čaščeni (Hope,Martin Wright, celo domorodka Kathy Walker,ki je najbolj bran avstralski pesnik - verjetno zaradi prebujene vesti novih rodov belih priseljencev, ki se zavedajo krutosti,ki so jih njih očetje počenjali nad črnimi domačini). V drugo kategorijo spadajo avantgardistični pesniki povojnega rodu in morda še poznih tridesetih let.Ti so proti establish-mentu.Politično in versko so angažirani in se upirajo družbi cementa in želez ja ter vojnim posegom v Aziji.Najboljši njen^ predstavnik je Bruce Dawe,pesnik z močnim socialnim občutkom in pa tudi z očesom za liriko ljubezni in prirode,ki jih prav lejDO kontrastira. Čeprav ie tehnično nedovrsen ,
LIRIKE
vendar je oseben .čustveno izrazit in uporen. Ze utrjene književne revije ga obravnavajo .citirajo in celo objavljajo ter nagrajujejo. Prav tako ga časti mlajši rod,ki je skrajno uporen,celo negativno razdiralen, saj uporablja umazane prispodobe in se odreka vsemu.Tu pa tam so med mlajšimi tudi idealisti,ki Še verujejo v odrešitev družbe. M jih dela niso priznana.se ne objavljajo v revijah .ampak izhajajo v ilegalnih ali pa privatnih lističih.Nekateri od njih ze rinejo v avantgardistično stru-jo, kakor Dransfield ,ki vidi v poeziji nek aj čudovitega in obenem strašljivega.Njemu je poezija edina oblika žepne umetnosti (saj ti je potrebno le pero in kos papirja,da se izraziš) ,ki isce življenje. Navz lic svojemu opisovanju tistih,ki jemljejo mamila in pa brezihodnosti sodobne dru -zbe.so njegove prispodobe naravne in lirične in v celoti pozitivisticne.
Značilno za Avstralijo je tole: cim ti uporni pesniki povejo kaj močnega in izrazitega, si jih že ustanovljena družba prisvoji Tako so se bralci polastili črnki-nje Kath Walker,ki mesa v svojo plemensko liriko politične parole črnskega protesta proti hinavstvu in krutosti bele družbe. Po Walkerjevi je zaslovel še vsaj en črnski pesnik,Jack Davies s svojo zbirko Prvorojenci,ki je preprosta kot ljudska pesem,toda polna bolečine in ljubezni. Prav tako uživa priznjanje Randolph Stow ki svojo angažiranost meša v čudovito liriko avstralske puščave in pokrajine .Randolph Stow ni domorodec toda zavolj svojega življenja med njimi in okrog njih,je uspel napisati nekaj pesmi,ki pokrajino in čustva črnega človeka prav globoko dojemajo.
Za zadnjih deset let je torej značilno dvoje predorov:
1.	Prodor na knjižni trg in v zavest mladine .odlični nastop tako imenovanih avantgardističnih pesnikov.
2.	Razcvet domorodnih pesnikov , zbira nja njih narodnega pesniškega blaga,ter predvsem kesanje belega Človeka in poizkus družbe,da domorodcem spet vrne njihovo dostojnost in celo nekaj zemlje.
(nadaljevanje prihodnjič)
öokle
r je mogoče živeti(Danijela"
Thirion)
Sedi v Čakalnici'in premišljuje, kaj ji bo rekel zdravnik.Presenečena je,ker ji dekle v recepciji kar naprej pripoveduje, čeprav se sploh ne poznata.Naj to pomeni,da jo oosküäa spraviti v dobro voljo,ker jo caka-io slabe novice?Pa kaj,hoČe pregnati Črne misli in se nasmehne.Prav takrat jo pokliče zdravnik in ji ponudi stol.Vrata se zaprejo in mlad zdravnik se vsede pred njo in jo pogleda preko svoje mize.
"Kaj je narobe,draga moja?" jo vpraša. Začudeno ga pogleda.
"Nič , doktor .Poklicala sem vas, da mi date rezultate mojih analiz,pa ste rekli,da mi jih ne morete dati po telefonu .No, prišla sem.." Obrnil je nekaj listov na mizi in obraz se mu je pomračil.
"Aha,torej,no,malo se pogovoriva." Tako jo je bilo strah,da je postala ledeno mrzla,čeprav je zunaj poletno sonce pripekalo na okna.Le kaj ji bo rekel? "Se spominjate,gospa Marija,kako ste večkrat pripovedovali, da se počutite kot nekako pijano?Noge se vam tresejo in večkrat tudi roke.?" Pokimala je.
"Na žalost vam moram dati slabo novico." Njegova suha,bela roka je pokrila njeno roko,ki je nervozno ležala na mizi. "Kar povejte mi,obljubim da ne bom jokala.1 "Oh,nič ne govorite.Če se ne boste jokali pred menoj,se boste pa doma.In tako je tudi prav,z jokom se boste tudi pomirili.Torej imate nevarno bolezen,za katero nimamo kdo ve kakšnih dobrih zdravil. Zaradi te bolezni boste Čez nekaj mesecev obležali in vaše noge in roke bodo ostale paralizirane. ." Z bledim obrazom je strmela v steno,bala se ie pogledati zdravnikov obraz,poln Žalosti. "Ampak,stara sem šele 25 let!Lani sem se poročila. Zakaj mi ni nihče takrat povedal?" "Zato,ker ste lani bili Še zdravi.Prosim vas jočite.če čutite potrebo!" Odkimala je in kdo ve kje našla nežen nas meh. "Kaj lahko storim?Je možna kakšna operacija?" ga je vprašala. Odkimal je. "Lahko bi vam prikril to resnico Tako in tako boste sami kmalu spoznali. A vendar,če veste,koliko Časa vam ostane, ga boste znali dobro izkoristiti.Vem,da strašno zveni,a Čez nekaj dni bo Že bolje." Spet je pokimala in vstala-Zahvalila se je in kot pol v spanju,odšla na ulico.Sonce jo je objelo a njegove toplote ni Čutila.Požirala je solze in se trudila , da bi oni ostale suhe in
da ljudje ne bi opazili,kako trpi. Zavedala se je,da se ne more vrniti v pisarno,preveč je bila razburjena.Našla je telefon in poklicala kolegico.Trudila se je da bi ji ostal glas normalen,pa ji ni uspelo.JoKajoče je dejala:
"Ne pridem veČ v službo to popoldne jutri pa bom spet tam. Zdravnik mi je dal slabo novico,grem domov." Ne da bi počakala na odgovor,je odložila slušalko in odhitela proti domu.Poiskala je sončna očala in si znjimi zakrila rdeče oči. Ljudje so se ozirali za njo,ona pa si je Želela ,da bi se mogla kam skriti1. Po dolgi hoji se je zavedala,da ne bo mogla več vzdrzati.Poklicala je taksi in v petih mi nutah je bila na varnem v stanovanju.Pri-_ Čela je tuliti kot ranjena srna.Tiščala si je robce v usta,da sosedi ne bi slišali,in počasi je pila žganje iz steklenice.Alkohol ni pomagal, še bolj se je začela jokati.Toliko misli ji je hitelo po glavi.Bila je mlada in Čedna, imela je dobro službo,kaj bo z njo,ko bo oh-romela?Njen moŽ.mlad in velik športnik je i vedno jemal s seboj na tenis,na plavanje,na sprehode ,ojoj,kako bo on sprejel to novico? In tukaj ob tej misli,se je jok pomiril.Ne, preveč ga je ljubila,da bi mu lahko nadala tako težko nalogo. Skrbeti za njo celo dolgo življenje,jo hraniti kot dojenčka,jo umivati, jo voziti na sprehod s posebnim vozičkom,in jo pomilovati,ne,tega ne! Ni Še poznala rešitve,ni Še imela načrta,a vedela je,da ne bo sprejela usode. Vsedla se je pred ogledalo in se nasmehnila rdečemu.otečenemu obrazu. "Neumnica,poglej se kakšna si.Kaj boš pa rekla Miranu,ko se vrne iz službe?" In spet je zajokala,spet je poskušala zaustaviti bridke krike,ki so ji prihajali nekje iz notranjosti prs.
"In otroci,moj Bog,tako sva si jih želela, zdaj pa jih nikoli ne bova imela.In kako bo Miran sam odplačal to hišo,ko jaz ne bom mo g]a več v službo?In kako bova plačala zdravnika in moj voziček in,oh ne,Bog,zakaj prav jaz?"
Sonce je hitro začelo drseti proti planinam, in noč se je bližala.Marija je utrujeno vstala in se ozrla po stanovanju.Mož bo kmalu doma in ne sme je najti v takšnem stanju.Hitre ie napisala listič:
''Oprosti,moja prijateljica Majda je bolna,sem šla k njej, napravi si hladno večerjo .Ljubim [te. misli name"! " (dalje n a Str. 17)
(Nadaljevanje s 16. strani)
Potem se je naŠminkala in poljubila papir, tako,da je obris njenih ustnic bil v podpis. Odhitela je v bližnji park in se oddahnila, ker je večer Že padel in ker ne bo nihče videl njenih oči in obraza.Glava jo je obupno bolela .popila je preveč Žganja. Hodila je gor in dol po parku kot pobesnela žival, misleč si:
"Le hodi .Marija, le hodi, dokler Še lahko." Od časa do Časa je pomahala z rokami po zraku,kot da lovi metulje.Hotela si je dokazati, da so roke še žive,da je cela takšna kot prej,takšna kot jo pozna Miran,takšna kot io ljubi.
Kasneje je odšla v kino. Sploh ni vedela kaj je gledala,a vseeno je nemo zrla v ljudi na ekranu,ne da bi slišala kaj govorijo.Ko sta se mož in Žena poljubila,in jo je on visoko vrgel v zrak,je Mariji spet Šlo na jok,a se ie ukrotila.In kasneje,ko je filmski par kolesaril po nekem gozdu,je bila Marijina bolečina tako ogromna,da ji je postalo slabo.Odhitela je v stranišče in dolgo bruhala.Potem se je počutila boljše.Ura je bila že poznd, morala se bo vrniti. . .
Tiho se je slekla in se vlegla na levo stran postelje.Miran se je na pol prebudil,jo z roko potegnil k sebi in mrmral nežne besede. Na srečo se ni popolnoma prebudil in kmalu je njegovo enakomerno dihanje spet napolnilo temno sobo.Tudi ona se je trudila,da bi globoko in počasi dihala,a dozdevalo se ji je da ji bo srce nekam odhitelo, tako je hitro utripalo,in tako kratko in urno je bilo njeno dihanje.Nekje v daljavi se je zasmejala nočna ptica.Dežne kaplje so lahno začele potrkavati na okna.To jo je malo pomirilo. "Pa kaj, "si je tiho govorila, "imam Še malo časa,nisem Še mrtva!Moram se potruditi,da bodo ti meseci res sladki in zanimivi in polni ljubezni.Moram se potruditi,da bom živela 30 let Življenja v štirih,petih mesecih.In potem, potem moram najti toliko moči.da se na hitro poslovim od vsega in za vedno aspim. Nikoli nisem spoštovala ljudi,ki so si vzeli življenje.Vedno sem govorila,da obstaja nek ie Bog,ki nas je ustvaril,ki bedi nad nami in ki nas pokliče k sebi,kadar pač on hoče. Tudi še verjamem,da obstaja Bog,tudi sedaj vem,da mi je bil ob strani vse do danes. A vendar,Čutim , da je moja pravica,Čutim, da je moja dolžnost, živeti in umreti kot neodvisna ženska.Nočem živeti leta in leta kot kak nemočen dojenček.Ljubim življenje,sov-
ražim Životarjenje. Prebuditi se vsako jutro zato,da boš spet preživel dan,nemočen v postelji ali naslonjaču .Prebuditi se, da vidiš pomilovanje in ljubezen dragih,ki so tako nemočni,a bi ti tako radi ustregli,ti dali svoje noge,Če bi to lahko pomagalo!Ne,niko li nočem takšnega Življenja!"
Kako hitro so minavali dnevi!Bila je zadovoljna s seboj,zelo redkokdaj se je jokala,in Še takrat naskrivaj,da ni nihče opazil.Mož jo je včasih opazoval in ji rekel: "Ali mi kaj prikrivaš?Si morda noseČa?Tvoj obraz ima neki poseben izraz,neki Čuden nasmešek .tvoje oči žarijo, kot da bi imela vročino.Je vse v redu?"
S smehom ii je vedno uspelo obrniti pogovor na druge stvari. Zagotovila mu je,da je vse v najlepšem redu in da res ni noseča.Noseča, moj Bog,nikoli si ni otrok želela tako kot prav sedaj,ko je vedela,da jo čaka smrt. Vedno,ko je na televiziji videla kakšne reklame z malimi dojenčki,so se ji oči zasolzile in pričela je smrkati.Možu je to lahko brez zadrege razložila, kajti vedel je ,kako komaj čaka,da bo mamica.Ali,mislil je,da ve...
Tudi staršem je pisala pisma polna veselih novic in ko se je sestajala s kolegicami,je vedno molčala o svojem problemu.Na celem velikem svetu je samo ona vedela za grozno tesnico.ona in pa zdravnik!
Jesenski veter je divjal po parku,ko se je ti sto popoldne sprehajala.Opazovala je ples listov in stiskala pesti.Neka čudna utrujenost je padala na njo,utrujenost,ki je ni razumela. Postajalo ji je tudi slabo,bala se je,da ne bo mogla priti domov. "Je nastopil moj dan?Se bom danes poslovila od vsega tega?" Pogledala je po parku,otožno a korajŽno. Teh zadnjih nekaj tednov je prihajal pogosto na sprehod,tako zelo je ljubila naravo. Pripravljena je bila,da se od nje zdaj poslovi. Doma je že imela tri stekleničke uspavalnih sredstev - Šla je k raznim zdravnikom in pripovedovala,kako ne more spati.In seveda so ji brez težav predpisali spalne tablete, ki jih je pridno skrivala in ohranila vse do danes.In danes,ko jo tako zapuščajo moči jih bo pojedla.Tako bo umrla preden bodo nastopili prvi znaki ohromelosti.Čeprav so ji vse te Črne misli hitele po glavi,je ni bilo strah.In tudi jezna ni bila*
(konec na str. 20)
LET'S GO HOME by Jože Žohar
Silently the night is falling, our little ones have qone to bed. Nearby the Nepean River lazily is flowing. We are alone. No words to be said.
In our quiet, great desire, In hidden suffering we burn. Maybe, after all Somehow, someday to the land of our birth we'll finally return.
But there's the beauty of Blue Mountains that we have yet to see,and to discover. Don't they call us? Don't they tell us To stay just a little longer?
Tomorrow, my dear,we will Go to Mount Wilson and Bell, Where hiah above valleys, away From suburban loneliness, away from emotional hell,we will be not wogs,but humans again.
We'll talk to the flowers,we'll cry, To the wind we will throw our vain, Let our thoughts roam.With new zeal from the saddness we shall sustain, and agree: "Let's return to Penrith. Let us go home!"
from the movie "SPLENDOUR IN THE GRASS"
.. .Though nothing can bring back the hour of splendour in the grass,of glory in the flower; we will grieve not, rather find strenght in what remains behind; in the primal simpathy which having been must ever be; in the soothing thoughts that spring out of human suffering; in the faith that looks through death, in years that bring the philosofic mind..
PROVERBS ON MEN AND WOMEN:
A bad workman blames his tools. A drownina man will clutch at a straw. A hunary man is an ancrry man. An Englishman's home is his castle. An honest man's word is as aood as his bond. A man can do no more than he can.
THE LAND OF THE 11TH HOUR by Paula GRuden
Signs are showing the eleventh hour for the violated, mutilate d Earth. Memory of paradise implanted in the earth of man is growing dim. Fear is taking the place of dreams under powers of this loveless world.
Yet,not all is lost in our land built by this capricious, harsh and splendid sky demanding vision, toil and sweat for slain and poisoned natives -the preserving salt- which kept intact (for us) the Terra Incognita Australis.
Rejects, slaves, imperial bastards, thieves, adventurers and refugees from every troubled spot on Earth, and people running from their past, we all made it what it is today: morrow's "Target island" in the sun.
Deep in this "down under" continent lay roads to independence and stability, the aualities for which we don't oive a damn. And lonely in their foreign ways longing for acceptance are new breeds-the butt from bounty from colonial days.
Signs are showing the eleventh hour, Mushroom clouds are filled with death. Yet,we're still on time to give Australia the love and care she needs to mellow. We're still on time to veer off the course designed for us by the lords of vore.
A aood wife makes a good husband. A woman,a doer, and a walnut tree, the more you beat them, the better they be.
A woman's work is never done. Women are neccessary evil.
NAS MAESTRO MEDVEN. >
v
Ce bi mi kdo pred dvema letoma rekel, da bo nekdo po imenu Medven nekoč odipral izredno važno vlogo v mojem življenju, bi se mu smejala,saj niti vedela nisem zanj. Moški so že davno nehali igrati "važne" vloge v mojem življenju.Ne smem reci, da sem si slabo postlala/ in laz je, da sama slabo spim.Nie ni lepšega,vsaj zame, od samskega stanu.
Kdo bi si mislil,da bo Medven po tistem lepem jutru v sidnejski luki,iz katere smo se podali z ladjico v Watson Bay .naslednje jutro ravno pred zoro,ko smo nehali prazno vati, odigral eno svojih najbolj važnih vlog daleč od odrskih desk v Ljubljani, kjer je preživljal svoja mlada leta.
Do tistega dne sem ga poznala samo kot človeka,ki ne bi niti muhe ubil. Posebno do živalic je zelo ljubezniv,kar je ravno tistega sončnega jutra v sidnejskem pristanišču pokazal bolj kot kdajkoli.
Nekdo je vrgel poln škrnicelj krofov v smeti.Medven pa,ne bodi len,jih zgrabi in začne deliti golobom .Pridružili so :se . še druei nedeljski izletniki, kajti živahen in zgovoren,in izrazen kot je,si takoj pridobi avdienco.
Golobi okrog njega,on pa,kot sv.Frančišek zagledan v nebo.Ves je zanesen,kar mu tudi omenim.
On pa: "Ne bodi nora!Le enega majhnega Dtička imam na piki."
In že se od nekje spusti med golobe neki droban ptiček ter odnese največji kos.
"Ti prekleti pamž.Najbojj droben in najbolj požrešen si."	^
Obraz se mu povesi,kotda so ptici ljudje. Bogastvo sveta bi moralo biti pravično razdeljeno.
Tako misli Medven,tako mislijo vsi pametni ljudje,in tako mislijo poulični otroci-In tako je mislilo tisto krdelo pocestnih fantičev in deklicev.ki nas je kot sestra dana roparska tolpa obkolilo ob štirih zjutraj,potem ko smo se po izredno lepo in .veselo prestani soboti,imeli namen vrniti vsak na svoj dom.	v
Da je tudi v Avstraliji ze nevarno ob večernih in nočnih urah,to že tako in tako ni nič novega.Avstralija,ki ni Sv.et originalnih idej (če pa jih že kdo ims, jih mora najprej sprejeti tujina) se oprime vsega kar počne Amerika.Vendar je treba dodati,da to^stori .najsibo jdobro ali slabo, dvakrat boljše ali pa slabse.
***
J	J s ✓
"Redfern: zeleznisko križišče .predmestje revežev,pijancev in prvo zatočišče emigrantov", razlaga Medven.
Danica in mesec se umikata.Na postajo smo prispeli s taksijem .Nikjer Žive duše. Uradnik za okencem drema.Obsijan od je-tične svetilke izgleda,kot da je za večno zaspal.Medven pa mu ritmično in naraščajoče trka s kovancem po polici.Počasi ga zbudi.Ta pa se najprej leno pretegne kot maček na soncu,odrgne zlepljene veke, krmelj zalepi menda na hlačnice in med zehanjem spusti oblak smradu po česnu , da se nam obrača želodec .Nejevoljen se komaj zgane.Ko vozne listke in drobiž izroči Medvenu.kateremu že gre na smeh, se zopet zlekne kot star pes in zadrema.
Imamo pol ure Časa do odhoda vlaka.
N e vem zakaj se začnem jeziti kot žival,ko začuti nevarnost.Ne rečem ničesar. Mučno mi je,vendar poslušam Medve-na.
"Veste li/deklice," nama začne pripovedovati Bojan,ki se pri koncu prve polovice svojega osmega desetletja. počuti kot fant,"zakaj se Redfern tako imenuje?"
Pomislim na rde^o praprot.
"Zato, "nadaljuje Bojan,ne da bi čakal na odgovor,"ker je imenovan po dr Redfernu,kulturnemu možu,ki je bil tran-sportiran v Avstralijo zato,ker je,ko je bil še kirurg v angleški mornarici,svetoval voditeljem upora na neki ladji,da morajo ostati složni,če hočejo kaj doseči."
"Guverner Macquarie .Človekoljub , je pregnance - emancipiste zbiral okrog sebe, ker jih ni smatral za zločince ampak ljudi,ki se po vsej pravici bore za napredek človeštva.Tako je dr. Redfernu, kakor nekaterim drugim, dal tudi primeren položaj v Novem Južnem Valesu,koloniji na listi dežel,ki jih je okupiral veliki britanski imperij. Za zasluge,ki si jih je dr. Redfern pridobil,so to naselje imenovali po njemu."
***
Kar naenkrat,kot strela z vedrega neba.pridrvi od nekje iz jutranje tišine krdelo najstnikov. Z obraza jim je brati hudobne namene.
Zdaj vem od kod moje jezenje.Poleg mene in to čisto blizu,saj slišim njen dih se ustavi skuštrana deklica. Smrdi po pijači.	(nadaljevanje prihodnjič)
20
(Nadaljevanje
s 17. strani)
Öudno mirno je vse sprejela,in vedela je, da je to zato,ker je tako zelo ljubila moža, da ji je bila njegova prihodnost bolj pomembna kot njena.
"Mlad je Še,rad ima Življenje .Čez nekaj Časa se bo njegova bolečina ob moji izgubi umaknila volji po normalnem Življenju, spet se bo zaljubil .postal bo očka. In jaz sem srečna, da bo tako!"
Noge so se ji pričele tresti,Čutila je na tisoče majhnih mravelj v kolenih.Skušala je sto-Diti malo hitreje,da bi ujela vlak ob pol petih. In nenadoma se je zavedela,da ne bo nikoli prišla domov.Vse se je zgodilo v taki naglici^ cviljenje gum na asfaltu,kričanje šoferjev in pešcev,in potem udarec.Z odprtimi očmi je odletela po zraku in ko je padla na trdi asfalt,se je kri ulila iz glave.Bite je na mestu mrtva.Ni imela časa,da bi napisala ooslovilno pismo,ni imela časa,da ga Še enkrat objame.In ni ji bilo treba napraviti samomora,ki ga je bila vse te mesece pripravljala. ..
(Konec)
j Globoko nas je pretresla nenadna vest prezgodnji in tragični izgubi drage
MIRIAM ULE
I roj. 27. jan. 1967 v San Bernardo, S anti- | \ago, Čile, slovenskima staršema Anton\ in Julijani (roj.Mikuletič) Ule. \Pokojna Miriam je poleg svoje redne |£oJe obiskovala tudi dopolnilni pouk (slovenščine v slovenskem razredu v \Bankstownu.
I Poleg staršev, je Miriam zapustila še I sestre: Branko, poročeno Herrera, Ano l4ari}0 inVioleto, druge sorodnike, sošol-;e in številne prijatelje, globokom sožaljem,
Slovensko društvo Sydney.
SE NEKAJ ZANIMIVEGA MARJAN BAUER ZA NASE LOVCE
proletaree
Nekoč je nekdo zapisal, da je divji zajec med divjadjo najmanj ugledna žival in da je ni slabe stvari, ki je ne bi mogli pripisati na njegov rovaš. Ta proletaree med živalmi je zavit v borno sivo suknja Obrekovalci mu celo podtikajo, da iz same strahopetnosti spi z odprtirm očmi. Vedno misli le na beg in skrivališče. V stiski veka kakor otrok, pusti se zaklati kot ovčka.
V vseh pregovorih in rekih, v vseh pravljicah in basnih je divji zajec junak žalostnega slovesa. Vse, kar leze in leta» ga zalezuje, preganja in mori; vsi se mu posmehujejo, se norčujejo iz njega. Če hočemo koga .ponižati, ga primerjamo z zajcem: beži kakor zajec, je strašljiv kakor zajec, ima zajčje srce, hodi v zelnik kakdr zajec, se koti kakor zajec.
Ubogi dolgouhec je povsod vzrok prepira celih armad lovcev in nelovcev, ki sopreiili po papirju oceane črne krvi za njegovo življenje ali proti njemu.
Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko pravzaprav »vtedo o zajcu lovci, ki ga vidijo predvsem takrat, ko sprožijo nanj svoj morilski pihalnik, ali pa takrat, ko lovijo njegove trudne kosti iz slastne obare.
Naravoslovci so divjega zajca še do nedavnega uvrščali med glodalce. Mednje so ga postavili, ker ima v zgornji in spodnji čeljusti glodače in ker je glava podobna podganji, če seveda odmislimo znamenite uhlje. Resnica pa je ta, da so se zajci ločili od glodalcev že pred okoli 60 milijoni let. Prapradedje pa so bili po mnenju učenjakov res skupni, zajčji in recimo podganji Adam je spoznal prav tako Evo še za časa dinozavrov.
Ena od značilnosti našega divjega zajca ip njegovega sorodstva je tudi, da žive celo tam, kjer jih nekoč ni bilo. Primer za to fn dokaz zajčje prislovične plodnosti sta Avstralija in Nova Zelandija, kjer so Evropejci naselili zajčjega sorodnika kunca. Ta kot edini pripadnik zajčje družine stanuje v jamah, ki jih sam izkoplje. Jam je za celo velemesto. Kako trdoživ je zajčji rod, pove podatek, da so leta 1881 v Avstraliji kunca zaščitili kot redko lovsko divjad. Čez manj kot sto let se je iz prgišča kuncev narodilo 750 milijonov dolgouhcev, ki so vzeli življenjski prostor 100 milijonom avstralskih ovac. Puške so odpovedale, pomagati je morala znanost. Avstralskega kunca so umetno okužili z virusom miksomatoze. Milijonski pomor.
Ni je živali, ki bi jo celo dveleten otrok tako lahko prepoznal kot zajca. In vendar šteje družina kakih 30 vrst, podvrst pa je skoraj 100. Večinoma so si tako podobne, da pri določanju pogosto celo strokovnjaki izgubljajo stave.
(dalje na str. 21)
Z UREDNIŠKE MIZE... Cenjeni bralci!
Z manjšo zamudo vam zdaj uri-nasamo AvstralsKega Slovenca" v spremenjeni, novi obliki, za katero smo se odločili,ker smo smatrali, da je primernejša za mesečnik.
Prisiljeni smo bili poiskati si novo tiskarno in s tem smo morali preiti tudi na
V	V1	^
drugačen način tiskanja. Naprtili smo si se dodatno delo, katero upamo, da bomo zmogli z našimi skromnimi močmi.
S tem, da smo prešli na drugačen način tiskanja,in s prevzemom levjega deleža tistega dela, katerega je za nas do sedaj opravljal plačan tiskar, smo zmanjšali stroske tiskanjQ za vec kot polovico. Z denar jem, ki ga bomo tako prihranili društvu, bo le-temu kmalu povrnjena znatna vsota vložena v nakup elektronskega pisalnega stroja, skozi katerega bo odslej naprej šla večina vsebine našega časopisa in tudi društveni dopisi.
Pri vsakem časopisu je veliko dela predno pride k vam, taksen kot ga vidite. Pri ¥Avstralskem Slovencu" je to delo prostovoljno. Nismo plačani in ne želimo biti plačani. NaŠe delo je plod ljubezni do jezika in nas skromen, amaterski prispevek k njegovi ohranitvi.
V tujini smo, kjer nas na vsak način poskusajo asimilirati, nas potujciti, napraviti od nas "a dying race".
Če bi za svoje delo prejemali plačilo, to delo v resnici ne bi vec bilo delo iz ljubezni do lastne kulture ampak bi to bilo delo iz ljubezni do avstralskega dolarja. Bili bi lažnivci in hipokriti,ki bi za dolarje prodajali največje bogastvo, ki sta nam ga mogla dati lastna oce in mati. Po njiju bi pljuvali in prav tako po naših častitljivih prednikih, da ne govorimo se o slovenstvu. Toliko v razlago tistim, ki znajo najbolj kritizirati a so voljiu najmanj storiti in nekako ponosno menijo, da oni že ne bi bili tako neumni, da bi delali zastonj.
Priložen je anketni listič,kjer lahko povete svoje mišljenje o novem "Avstralskem Slovencu", kot tudi vase zelje. Izpolnjen listek vrnite po pošti,ali ga pa oddajte na društvu v veži v lesen zabojcek.Tako boste lahko tudi vi pomagali izboljšati naso revijo.
Vabimo vas tudi, da kaj pišete ali nam pa pridete pomagat urejevat gradivo .Imaim dovolj prostovoljnega dela, prostovoljcev pa nie!
Ce iz kakršnega koli razloga ne morete sodelovati z nami, ali tega ne želite, vas vabimo,da darujete v tiskovni sklad. Veliko je se stvari,ki jih moramo nabaviti za boljše in lažje delo.
JOŽE ZOHAR
(nadalj.z 20. strani)
Samica našega, rekli bi, dolenjskega poljskega zajca skoti največ do štiri dolgouhce. Pari se lahko tudi med nosečnostjo, trdijo, da se zaljubi po štirikrat na leto in razvija poseben skot v vsakem delu dvoroge maternice. Lahko se torej primeri, da sledi že deset dni po prvem porodu drugi skot, čeprav traja zajčja nosečnost 42 dni.
Da je zajčja ljubezen zelo vroča, govori tudi dejstvo, da se zajčji snubači, ki jim sicer pripisujejo strahopetnost, med seboj ne le stepejo, ampak celo obrizgajo s sečem.
Divji zajec je pravi srednjeveški vitez. Dolguhci se bojujejo med seboj za ženice do krvi in do smrti. Nimajo usmiljenja tudi z nežnim spolom, če se jim zaperstavlja. Zajci se pretepajo rokovnjaško, tako da iz njihovih kožuhov v kosmih frči dlaka. Pri tem plešejo, naskakujejo, se prekopicujejo, valjajo, vzpenjajo, poskakujejo.
Nedavno so odkrili še eno zajčjo posebnost: divji zajci del svojih iztrebkov (bobkov) pojedo kot tako imenovane želodčne tablete. Te tablete prihajajo iz slepega črevesa. Če so zajcu uživanje teh kroglic med poskusi preprečili, je kmalu poginil. Domnevajo, da vsebujejo „tablete" življenjsko pomembne snovi, nemara vitamine, ki so jih sestav.le bakterije, ki žive v slepem črevesu.
Zajec ima navado, da se drži stalne poti, ko g-e na pašo in ko se vrača v lož. Pozimi, če je sneg mehak, napravi pravcate steze do kozolcev s sladkim senom. To njegovo slabost radi izkoriščajo lovci, ki ga sitega in zadovoljnega pričakajo ob stezici.
Zajec in lovec sta že tisočletja nerazdružlji-va. Tisti, ki lovsko latinščino dobro obvladajo, celo trdijo, da ločijo zajčji spol tudi takrat, ko jo dolgouhec ubira na vso moč. Tako člani zelene bratovščine prisegajo, da samec, kadar puhne iz loža v razboru, otrepa z repom, teče hitreje, a neenakomerno, rad se drži malo postrani. Zajka pa baje v prvih skokih tudi malo otrepne z repom, kmalu pa ga pritisne ob život, tako da je rep videti precej daljši kot pri samcu. Zajka teče sorazmerno počasneje, a enakomerneje, glava je videti večja in trebuh bolj bel. Tako vsevedni lovci.
Za konec naj povemo, da je zajec pravzaprav junak. Nima volčjega zobovja, mačjih krempljev, levje moči, ježevih bodic, lisičje zvitosti, človekove zahrbtnosti, pa je vendar kos vsem preganjalcem.
Krepko se plodi, ker ve, da je v tem bodočnost vsakega rodu. Je proletarec. In naj ne bo ne zajcu ne nam šteto za zlo, če povemo, da označuje beseda proletarec v pravi in ne lovski latinščini tistega, ki nima na tem svetu nič drugega kot veliko otrok._
It
VABIMO VAS NA
16. L E T N \ BAL
Slovenskega društva Sydney,ki bo v društvenih prostorih v Horsley Parku
v soboto, 29.avgusta 1981
s pričetkom ob 7.uri zvečer.Predstavili
vam bomo »FlOOR SHOW ZA ODRASLB»
Kaj bo to,je zaenkrat še skrivnost,bo pa vsekakor nekaj zelo privlačnega. Imeli bomo tudi bogat sreČolov.Trivrstna večerja z nekaj pijače.Vstopnice so samo
$15 po osebi, kar je ista cena kot lani in predlanskim in Še zmeraj vključuje vse zgoraj navedeno. Vstopnice so naprodaj pri vseh odbornikih.
OTROCI TA VEČER NIMAJO VSTOPA
Prosimo, pohitite z rezervacijami!!!
WE HAVE THE PLEASURE of inviting you to the
16th ANNUAL. BALL
OF Slovene Association Sydney, which will be held at the Association's premises in Horsley Park,
on Saturday, 29th August 1981 starting at 7 pm.
"FLOOR SHOW FOR THE ADULTS"
What the floor show will be,is for the time being,a secret,but it v/ill be something very interesting. There will also be a raffle and you will be served three course meal with some drinks.The tickets are still only
$15 per person, the same as for the past two years and which includes everything mentioned above.The tickets can be obtained from all the Committee-men or you may ring the following ph. Nos.: 705 6185, 673 1449 or 623 5653. Please hurry with your reservations!!!
HAVE YOU ALREADY RENEWED YOUR MEMBERSHIP FEES FOR 81/82?????
EXCURSION TO JENOLAN CAVES
will be on Sunday, 16th Aunust for your children.We'll travel by the buses^lea-ving the Assiciation's oremises around 3 am.
The cost of travelling and half of the entrance fees at the Caves will be borne by the Association.Adults are welcome but will have to pay their own entrance fees.	'
The children must bring their own food and have to be dressed in warm clothes. Reservations are compulsory and can be obtained by rinoing: Vinko on 705 6185, Ivan on 6235 653,Jože on 673 1449.
WINTER OR SUMMER IN SLOVENIA
for your children
WE are organising school vacation in Slovenia for your children in January 1982.
Departure time will be in the beginning of January 82.
The children will be placed together in a youth's' hostel in the vicinity of Bled and they will be supervised by a professional teacher who will also teach children skiing.The children could stay in the hostel for two weeks and a week with their relatives,or they could stay in the hostel for only one week,and two weeks with the relatives.They would return to Australia on time to start their new school terms.
All expenses to be borne by the parents^ The Association is trying to get some discount on air travel expenses.
Your children can also spend a few weeks on the Slovene coast or in the youths hostel in the Mountains in Gorje near Bled,in August/September school vacation.At oresent the full board there costs only $4.50 a child daily. Perhaps, because of economical or some other reasons you can not afford for the whole family to visit Slovenia at the same time.This is understandable. Therefore give your children opportunity to see the places that you came from. We have to make arrangements far in advance and have to send registrations to Slovenia very early. Registrations will be received by Jože Zohar,Ph.673 1449.
Prosimo, izüolnite, odreüte,
in pošljite ali p a oddajte ANKETA O na SDS.	--
AVSTRALSKEM SLOVENCU
1.	Kakšen se Vam zdi "Avstralski Slovenec"?_____
2.	Kaj Vam je v njem všeč?_
3.	Kaj Vam v njem ni všeč?__
4.	Kaj bi radi, da je v njem več?	___
5.	Česar bi naj v njem bilo manj?_
6.Kaj	v njem ni potrebno?_____
7.	Bi bili pripravljeni pomagati? (A) pri urejanju__(B) denarno__
Če ste pod vprašanjem 7.odgovorili z "da pod točko A, prosimo, pridite v stik s tajnikom društva. Če pa ste odgovorili pod točko B z 'da0,lahko darujete v tiskovni sklad.
Izpolnjen in odrezan listek nam lahko pošljete po posti ali ga pa oddate v škatlo pri vhodu v društveno dvorano.
Samo z Vaso pomočjo it) odkritosrčnostjo bomo lahko "Avstralskega Slovenca" izboljšali tako, da bo vsem všeČ. Hvala lepa.
SLOVENIJA JE SEDAJ NAJBLIŽJA
10 LET Z AVSTRALIJO 1970 — 1980
DVAKRAT NA TEDEN JAT-ov DC-10-30 NA LINIJI V AVSTRALIJO !
Cena povratnih kart do Ljubljane je
od $1507 do $1758, kar odvisi od časa kdaj odpotujete in se vrnete.
Avion JAT-a odhaja vsako sredo in nedeljo ob 12.10 iz SYDNEY-a ob 14.30 iz MELBOURNE-a
Prihod v LJUBLJANO v ponedeljek in vsak četrtek ob 09.40 uri.
Povratek iz LJUBLJANE vsak ponedeljek in petek ob 19.40 uri.
In prispe vsako sredo in nedeljo ob 07.10 v MELBOURNE ob 09.30 v SYDNEY
PRI NAKUPU VOZOVNIC. NAJHITREJŠE, NAJPRIJETNE J ŠE UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIROKIM TRUPOM
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAŠO POTOVALNO AGENCIJO ALI NA
SYDNEY: 126 PHILLIP STREET SYDNEY 2000,
TEL. 221-2899, 221-2199 MELBOURNE: 124 EXHIBITION STR. MELBOURNE
3000, TEL. 63-6017, 63-6191 PERTH: 111 ST. GEORGES TERACCE 6000 PERTH TEL 322-2932, 322-2032
JE OBSTAJAL? BO DOKAZAN NJEGOV OBSTOJ?
Starogrški mislec Plato, je že nekdaj pisal o izginulem kontinentu,ki da je bil menda večji kot Mala Azija in Libija skupaj. Na tem velikem otoku, imenovanem Atlantis,ie obstajalo ogromno kraljestvo. Otok je menda meril okrog 400.000 kvadratnih kilometrov in je imel približno 20 milijonov prebivalcev.Na severu je bil zaščiten z gorami.Prebivalci Atlantisa so verovali ,da na enem od najvišjih vrhov rebiva v strašni samoti njihov Bog. seoovsod je bilo polno toplih vrelcev. Sloni in druge afriške val i so se svobod no sprehajale po gozdovih. Plodovitna zemlja je bilft, prepredena z vodnimi kanali za transport in za namakanje polj,ki sov enem letu obrodila dvakrat.
C lavno mesto s Pozejdonovim templjem je bilo obdano z ogromnim zidom,prevlečenim z bronom. Na palačah in tempi jih se je lesketalo srebro in zlato.
Stoletja (12.000 do 9.000 pred Kristusovim rojstvom),pravi Plato,so bili prebivalci Atlantisa prevladujoča civilizacija v njihovem delu sveta.Vladali so sredozemskemu imperiju,ki je segal do mej Egipta in Italije.
Atlantisani so hoteli ustanoviti narod,v katerem bi naj bila bratstvo in morala tisti vrlini,ki bi pomenili največ. Ampak, je pisal Plato,Atlantisani so postali obsedeni z nepravilnim hlastanjem oo materialnih dobrinah in moči in z nemogočo 2eljo,da bi osvojili celotno Sredozemlje.
Potem,je pisal Plato, |!v enem samem strašnem dnevu in eni sami strašni noči,1' je morje požrlo celoten kontinent Atlantis.
Po Platonovi smrti je bil Atlantis bolj smatran za mit kot pa za resnico.Ampak za ljubitelje zgodovine in zgodovinskih skrivnosti,Atlantis nikoli ni nehal biti za-limiv predmet razglabljanja in raziskovanja .Teoretiki so mu ze poskušali najti mesto,kjer naj bi namreč nekoč obstajal. °ostavili so ga ze v Švedsko,Južno Afriko £reto,Bahame in Cejlon.
Do sedaj je bilo napisanih 2e nad deset tisoč knjig in člankov na temo Atlantis. Od vsega tega je Še najbolj zanimiva knjiga z naslovom "Atlantisove skrivnosti",ki jo je napisal Otto Heinrich Muck.Muck se je rodil na Dunaju in po poklicu je inženir^ in to zelo znan inženir.
"Pod svojim imenom ima prijavljenih niČ manj kot 2000 patentov.Muck je s svojimi izboljšavami na podmornicah revolucionali-ziral sposobnosti le-teh v vojni s tem M jih je izpopolnil tako,da so lahko ostale pod vodo za več tednov.Bil je tudi iflan raziskovalne skupine za rakete,ki je razvila prve V-1 in V-2 rakete.S študijem geofizike in zgodovine je dobil Željo in voljo,da reši Atlantisovo uganko.Pri tem si je pomagal s svojim znanjem kot matematik. Plod teaa dela je bila knjiga,ki ie izšla v Nemčiji pred Šestimi leti,šele 20 let po njegovi smrti.
Muck je knjigo pričel s smelo predpostavko :da je treba Platonove opise vzeti kot realistične v skoraj vseh ozirih.Potem ie Šel skozi vrsto ved,da bi našel dokaze, ki bi lahko podprli Platonovo pričevanje, ali ga vsaj ovrgli.
Piramida '"dokazov".Plato je zapisal,da se je Atlantis nahajal Herkulesovimi vrati, kar Muck misli da se danes imenuje Gib-' raltar.To bi Postavilo Atlantis v bližino Azorskena otočja.Arheoloqi pravijo,da bi morali obstajati dokazi o napredni civilizaciji v Evropi,kjer je Atlantis predvidoma i imel kolonije.Vendar pa surovi lončarski I izdelki in orožje neandertalskeaa človeka j kažejo na kulturo kamene dobe.Muck oo-1 vori o Cro-Maonon Človeku.
Cro-Maanoni so bili višji in bolj razviti od neandertalcev.Čudovite jamske slike rdečekoznih ljudi,ki so bile najdene v Španiji in Franciji so po vsej verjetnosti dela Cro-Maonon Človeka.Njihov nakit, orodje in druce stvari so daleč bolj su-periorne kot pa tiste od neandertalskeqa človeka.
SodeČ po pokopališčih Cro-Mactnonov Muck domneva,da so oni prišli qor po rekah od Atlantika.Prepričan je,da so Cro-Maqnoni bili Atlantisani in poudarja, da arheoloai niso odkrili izvora njihove razvite kulture,ki izgleda pravo nasproti^ s surovimi življenjskimi navadami neandertalcev.
Ne smemo pa pozabiti,da je v Atlantis-anski dobi,veČina Evrope bila pokrita s snegom in ledom.Ledeniki so se umaknili šele okrog 1 1 .000 let pred Kristusom.
(nadaljevanje v naslednji številki)
NOVICE IZ DOMOVINE
ZAPOSLOVANJE V LJUBLJANI
Računajo da Ljubljana letos potrebuje okoli 6Ö00 delavcev.Teh potreb ne bode mogli nikakor pokriti s prilivom iz Šol, iz katerih bo prišlo samo 4400 novih delavcev.V samem mestu je brezposelnost zelo majhna,saj je manjša od enega odstotka.
Tako jim bo primanjkovalo okoli 1600 delavcev,kar pa nameravajo dopolniti z delavci,ki pridejo iz drugih republik in iz tujine.
Večje tovarne potrebujejo predvsem
kvalificirane delavce: ključavničarje, '
strugarje, orodjar je, kovače, taoetnike, sobopleskarje, finomehanike , servisne
tehnike in podobno. Zelo primanjkuje tudi gostinskih in .trgovinskih delavcev in bolniških strežnic .Dovolj prostih delovnih mest je tudi za nekvalificirane delavce.
ZAPUŠČENE KMETIJE
Ljubljana V Sloveniji je približno 960 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč,od tega približno 320 tisoč primernih za intenzivne obdelavo (njive .vrtovi,sadovnjaki) .približno 241 tisoč hektarov travnikov in pašnikov in nekaj več kot 21 tisoč hektarov vinogradov .Vse več kmetijske zemlje pa ostaja neizkoriščene in se polagoma zarašča, po nekaterih podatkih je je že 277 tisoč hektarov. Zaraščanje kmetijske zemlje je zlasti izrazito v zahodni in jugozahodni Sloveniji,v alpskem svetu in na Krasu. Ljudje zapuščajo zemljo že od začetka pet-destih let in se zaposlujejo v industriji,ki jim daje boljše zaslužke. Pravijo,da je od 960 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč ze 5,7% zaraščenih,da se Že začenja zaraščati še nadaljnih 6,2%,da je 9,2% Že opuščenih, 8,1 pa jih bo opuščenih v kratkem. Pri tem ni upoštevano .koliko kmetijske zemlje je bilo v zadnjem Času uničene s pozidavo in drugimi urbanističnimi posegi.
VISOKO PRIZNANJE ''zaslužni profesor" je bilo podeljeno dr. M. Mikufu, zgodovinarju. za izjemne uspehe pri vzgojno-izo-braževalnem in mentorskem delu, za pomemben prispevek znanosti.
UVELJAVITEV PODJETJA "LESNINA"
"LESNINA" .slovensko podjetje.se ie že utrdilo na ameriškem trgu,na Bližnjem vzhodu tudi v drugih evropskih deželah Na primer,v Zvezno republiko Nemčijo so lani izvozili 50.000 vrat in 5.000 podbojev junija pa so izvozili še simboličnih 100.000 vrat.Torej so v kratkem času opremili z vrati kar 10.000 hiŠ.S tem poslom se je delež "LESNINE" v skupnem izvozu stavbnega pohištva v Sloveniji povečal od* 22% v letu 1979 na 31% v letu 1980 .'Letos nameravajo izvoziti v Nemčijo za 5 milijonov mark vrednosti stavbnega pohištva.
ČRNA OVCA BELO MLEKO DAJE
Ljubljana V Sloveniji so po zadnjem popisu našteli 27.000 ovac .Največja Čreda se pase na VremŠtici, 4000 glav.Primorska ima tudi sicer Še velike možnosti za razvoj ovčereje, štirje sežanski kooperanti pa so ustanovili skupino,ki veliko obeta,in nameravajo pridobiti Se druge. Za prirejeni kilogram bodo zaslužili 50 dinarjev (novih)
KONEC REVIJE MLADJE
Celovec - Velika izguba za slovensko nacionalno kulturo: namesto 42. številke koroškega "Mladja",je v Celovcu izšel broširan "nekrolog" te revije za literaturo,družboslovje in kritiko.Po dvajsetih letih izhajanja je ukinjena revija, ki je bila s svojim delom znanilka ustvarjalne in duhovne vitalnosti Slovencev onstran severne meje.Ne zaradi pomanjkanja sodelavcev ali zaradi brezbrižnosti uredniškega kolegija,marveč , kot je to v "poslovilni besedi" povedal glavni urednik Florjan LipuŠ: zaradi pičle "duhovne1 in gmotne ooore" na Koroškem.
V	SLOVENIJI bodo v sredi ali proti koncu prihodnjega leta ljudje dobili nove zdravstvene izkaznice,ki naj bi zmanjšale administrativno delo v zdravstvu .
V	SLOVENIJI so pokojnine od 1. julija večje za 8%,kar pomeni,da bodo usklajene tako,da bodo spet dohitele 73,5% povprečnega osebnega dohodka v naši republiki.
NOVICE IZ
ŽELEZNIŠKA NESREČA (IN SREČA)
Jesenice - Na železniški progi med postajama Jesenice in Kočna, se je sredi junija pripetila železniška nesreča,za katero je malo manjkalo,da ni bila ubijalska. Električna lokomotiva se je zarila v potniški vlak.Huje ali lažje je bilo poškodovanih 31 potnikov. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo.
Kot vse kaže,sta nesrečo zakrivila strojevodja in premikač. Strojevodja je zapustil lokomotivo, ko je za kratek čas ''skoti?" v bližnjo trgovino .Premikač ,ki je mislil,da je strojevodja še vedno v svoji kabini,ie s pomočjo druge lokomotive,to prestavil na drugi tir in jo odklonil. Ker ni bilo nikogar,ki bi lokomotivo zavrl.se je le-ta začela sama od sebe kotaliti proti postaji Kočna »odkoder ie prihajal potniški vlak. Strojevodja te-£a vlaka je pravočasno opazil nasproti drvečo pošat,takoj vključil zavore in se Dosnal proti sredi svojega vlaka.Ob trčenju je njegovega prostora dobesedne zmanjkalo,s prisebnostjo v grozovitem trenutku pa ie strojevodja potniškega vlaka rešil sebe in druee potnike . Proti strojevodji električne lokomotive in proti premikaČu ie uveden postopek.
ŠEMPETER DOBIL BOLNIŠNICO
m
Šempeter - Po 17 letih gradnje je bolnišnica dr.Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici nared.Je najsodobneje opremljena .nanjo pa bodo vezani prebivalci tolminske »ajdovske in novogoriške občine.Celotna vrednost objekta in opreme je 470 milijonov dinarjev.Celotna bolnišnica s polikliniko meri nekaj več kot 24.000m2'.V novem objektu je 557 postelj .bolnišnica pa bo po načrtih zadovoljevala potrebe za te kraje za prihodnji h 30 let.
DREVESA ZA TITA
V vsej Jugoslaviji potekajo priprave na akcijo "88 dreves za Tita",za katero je dala pobudo mladina .Namen akcije je, da bi z 88 drevesi vsako leto počastili 'življenje Josipa Broza Tita,in tako z arhitekti in urbanisti nasadili gaje, gozdičke ali drevorede v vseh jugoslovanskih večjih in maniŠih mestih. Za posajena
DOMOVINE
drevesa bodo skrbeli Šolar ji, taborniki, planinci in mladinske organizacije.
KANIN
Tu so pognali v tek novo trisedelkno ličnico imenovano "Škripi",ki je največja smučarska pridobitev letošnje zimske turistične sezone v Sloveniji.
PTUJSKE TOPLICE
Blizu bazena s termalno vodo,ki ima 32r bodo letos zgradili avtokamp za 200 Šotorov .pripravljene pa imajo tudi nafcrte za prepotreben hotel»
VEČ PREKTNTTEV DET-A A Z MANJ
"Beograd - Število prekinitev dela v Jugoslaviji se še naprej povečuje .vendai pa se zmanjšuje število udeležencev. Lani je bilo v Jugoslaviji 245 prekinitev dela,letos v prvih treh mesecih pa 65. Ta Številka ni velika,saj je v Jugoslaviji 62.000 tovarn in delovnih skupnosti, prav tako pa niso zabeležili niti enega primera,da bi celotna delovna organizacija prekinila delo. Najpogosteje je to bila samo skupina delavcev,od pet pa do največ 280,ki svojih obveznosti niso opravljali samo del delovnega dneva.Potem ,ko so nesporazum odpravili,so delavci izgubljen delovni Čas nadomestili. Osnovni razlogi za prekinitve dela so enaki kot prejšnja leta - med njimi Še naprej ni političnih motivov.V ospredju je nezadovoljstvo zaradi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, zamujanja pri izplačilu osebnih dohodkov oziroma krivice, ki so jih delavcu ali skupini delavcev povzročili nadrejeni.
>QPBAVKÄ KUPTTiA TOVARNO V ZRN
Koprivnica - V splošnih naporih,da se poveča izvoz na svetovno tržišče,Še zL^+i na konvertibilen trg in v debele Evropskega gospodarskega sveta,je prehrambena industrija "Podravka" iz Koprivnice kupila tovarno v zahodno-nemškem mestu Geretsriedu blizu Muenchena.V njej bodo predelovali in konzervirali gobe,gozdne sadeče,sadje, zelenjavo in drugo.Tovarna je stala 3.270 milijonov mark.
NOVICE IZ DOMOVINE
GRČIJO SKRBIJO ALBANSKA PODTIKANJA
Atene - Obnašanje Tirane v sedanjih mednarodnih odnosih in posebej napetosti na območju vzhodnega Sredozemlja .povzročajo hudo zaskrbljenost grške javnosti,ki odkrito negoduje zaradi provokativnih izjav Albanije glede položaja Grkov v Severnem Epiru.
V	Času,ko si balkanske države prizadevajo za izboljšanje razmer na svojem območju .poskuša Albanija aktivirati svojo nacionalistično in iredentistiČno politiko do sosedov.Časopis "Akropolis piše o ravnanju albanskih uradnih predstavnikov v Atenah,ki so v preteklih dneh dobesedno zasuli vsa uredništva Časopisov s protijugoslovanskimi materiali.
"Akropolis" tudi piŠe,da Albanija nima vzroka,da ruši dobre odnose med sosedi na Balkanu,še posebej,ker je Grčija eden od zagovornikov vseb^Ükans-kega sodelovanja.
BRAZILSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI
Rio de Janeiro - Najmočnejša brazilske banka je prek Ljubljanske banke odobrila Jugoslaviji 5 milijonov dolarjev posojila za nakup industrijskega blaga, strojev in opreme.To je Drvo posojilo, ki ga je Jugoslavija od Brazilije dobila v več kot dveh desetletjih medsebojnega trpovanja. Ljubljanska banka pa se je hkrati začela pogajati tudi z Banko do Nordeste do Brazil,da bi odobrila brazilskim družbam posojila za uvoz strojev in opreme iz Jugoslavije.
POSOJILO ZA KOSOVO
V	mednarodni banki za obnovo in razvoj, so podpisali sporazum med SFRJ in tamkajšnjo mednarodno finančno ustano vo,o posojilu v višini 90 milijonov dolarjev za razvoj kmetijstva v pokrajini Kosovo.To je največje posojilo,ki ga je mednarodna banka v Washingtonu do zdaj odobrila Jugoslaviji za razvoj kmetijstva.
ZANIMANJE VATIKANA ZA USODO NAŠEGA MORNARJA"
Buenos Aires - Vatikan se je uradno pozanimal pri argentinskih oblasteh za pravosodno stanje v katerem se nahaja jugoslovanski mornar Milivoje PeŠič.ki so ga v Argentini obsodili na 16 let zapora zaradi obtožbe,da je v luki Necochea ubil prostitutko Mirto Godoy. Kopica protislovij, ki so se pokazale pri sojenju jugoslovanskemu mornarju,je izzvalo odkrite sume v velikem delu argentinske javnosti .posebej pa Še v njihovem tisku.
Obtoženi PeŠi6, njegov oče Jovo PeŠi6 in še nekatere druge osebe v Argentini so se večkrat obračali na argentinskega predsednika .kakor tudi na papeža Pavla II.,da pomagata pri osvetlitvi tega primera. Zato je Vatikan,kot piše argentinski list "Clarin",od argentinskega ministrstva za zunanje zadeve .zahteval poročilo o sodni situaciji,v kateri se trenutno nahaja obtoženi PeŠic.
SLOVENSKI KIOSKI V BAGDADU
Bagdad - Na bagdadskih ulicah bodo kmalu postavili kioske in avtobusna postajališča, ki so jih izdelali v Industriji montažnih elementov Imgrad v Ljutomeru ČE se bodo izkazali za dobre,jih bodo postavili Še v drugih iraških mestih. Sicer pa se Irak tudi zanima za nakup tehnologije za izdelavo Imgradovih kioskov in avtobusnih postajališč.
NOVO LETALQ WPX ADRIS
Ljubljana - Slovensko letalstvo je dobi lo novo letalo,ki lahko sprejme 167 potnikov .
Novega DC-9 super 80 so pri Inex Adrii med drugim veseli tudi zaradi "energetske stiske": na uro letenja porabi le 3 tone goriva in torej precej manj kot Boeing 727 s podobnim številom sedežev. Zato je vsaka ura nove devetke za 600 dolarjev cenejša,kar približno odgovarja 20.000 dinarjem.
in
t%
Križanka
- Upam, da bo vsaj zdaj opazil natakar najino mizo!
Dedek pride v javno hiŠo.l si damo in vpraša za ceno. 3na:"500 din v postelji in 100 n;i tleh.Koliko denarja pa imate?" Dedek:"500 din." Dna:"Torej v postelji?" Oedek :"0,to pa ne.Na tleh in to petkrat! "
***
<akŠna je razlika med pokopališ
*em in straniščem?
[-Nobene! Ko je treba,pač greš!
- Kaj stojite tu? Hitro noter in rešite mojo ženo!
- Draga, že ves čas govoriva, da bova posvojila kakega otroka! Kaj
misliš o temle?
r ■■ ■ Maw
VODORAVNO:	(Sestavil J J,.)
l.ime angl. pisca,ki je napisal znano knjigo z naslovom "Robinson Crusoe", (Defoe) , 7.kožica,ki ščiti in pokriva oči (množina) , 11.osebni zaimek, IIa.nordijski bog vojne in smrti, 13.pojav pri gorenju ognja, 14. glavni Števnik, 15. izdati .prijaviti, 17.reka v Jugoslaviji, 19.vrsta okrasnega kamna, 20.odvratnost, 23.njo, 24.enaka samoglasnika, 25.francoska prestolnica,28.strokovnjak za vina, 31. vpišite EMO , 32.naselje, 33.hladen .mrzel,brez toplote . 36. letni prispevek .letna plača ali dohodek 38. junak Vandotove povesti, 40.osebni zaimek(mn. 42. prebivalka države, ki meji na Slovenijo , 46 .kre-sanie isker, 47. ime ameriškega filmskega igralca (Cary) ,4fi.ploščinska mera.
NAVPIČNO: 1. ruski pisatelj, ki je napisal knjige "Idiot" , "Bratje Karamazovi" in druge (Feodor) , 2.zelo znana Sofoklejeva drama, 4.različna samoglasnika, 5.skrajšana oblika moškega imena Edvard, 6.kraj v Bosni, 8. v starogrški mitologiji,junak,sin tebanskega kralja Laja,ki ga ie po rojstvu izpostavil zverem , 9.splet las, 10.ime in priimek francoskega pisatelja,avtorja "Nane", 1 2. predlog , 14a. starožidovski kralj, 16. dediščina, 18. Kajnov brat, 21 .privrženec nacizma, 22.kratica za Slovenski pravopis, 26. vrsta poljskega pridelke 27.naziv, 29. veliko japonsko mesto, 30. dedna zasne va,34.irpe deklice,ki je pred kratkim na predfina nem in finalnem tekmovanju Mikrofon je vaŠ 81,v Sydneyu,s prikazom slov. narodnega plesa,osvoji la prvo mesto (Rogelja) , 35.ozkosti, 37.rastlina iz katere pridobivajo zeleno, grenko pijačo, 39. vnetljiva in hitro hlapljiva tekočina, vadba .urjenje, 43. Jakob Kornhauser, 44.avtomobilska oznaka za. 45.v kemiji znak za erbij.
- Glej, glej, naš Peterček se je začel zanimati za ženske!
CENTRAL BRAKE SERVICE (SYDNEY) PTY. LTD.
SYDNEY • BRISBANE • NEWCASTLE 261 PARRAMATTA RD., AUBURN 647 1700
AUBURN: 648 3399 CAMPERDOWN: 51 5421
261 Parramatta Road, Auburn
112 Parramatta Rd.. Camperdown
MANLY VALE: 949 2300 202 Condaminc St., Manly Vale
NORTH SYDNEY: 437 6118	186 Willoughby Rd.,
Crows Nest
RUSHCUTTERS BAY: 33 4081 84 McLachlan Ave.,
Rushcuttcrs Bay
ST. LEONARDS: 43 4330 la Chandos St., St. Leonards TAREN POINT: 525 5200 16 Box Road, Taren Point
STROKOVNJAKI ZA ZAVORE IN SKLOPKE
STROKOVNJAKI ZA SAMOGIBNE PRENOSNIKE — A VTOMA TIČNE T RA NSMISIJE
•	POSLI OPRAVLJENI V ISTEM DNEVU • BREZPLAČNO POBIRANJE IN DOSTAVA
•	POPRAVLJAMO VSE VRSTE MODELOV
•	NA DEBELO OSKRBUJEMO AVTOMOBILSKO OBRT
•	BRALCEM "AVSTRALSKEGA SLOVENCA". KI PREDLOŽIJO IZREZEK TEGA OGLASA. DAJEMO
POSEBEN POPUST PRI CENI ZA OPRAVLJENA DELA. Kadar potrebujete naše usluge, nas lahko obiščete v katerikoli od naših delavnic, ali pa povprašate za nasvet rojaka DARKA NEMANICa v naši auburnski dcfcvnici na tel. 6471700.
BRAKE & CLUTCH SPECIALIST
AUTOMATIC TRANSMISSION SPECIALIST
•	SAME DAL SERVICE • FREE PICK UP & DELIVERY REPAIRS & SERVICE TO ALL MAKES AND MODELS
•	REPAIRS & SERVICE TO ALL MAKES and MODELS
•	WHOLESALE SUPPLIERS TO THE AUTOMATIC TRADE

3 Q

mmm©m)
TEL. 728 1717
ZA
SVEŽE MESO, SALAME, KVALITETNO SUHO MESO IN MESNE IZDELKE SE OBRNITE NA NAS!
HITRA IN BREZPLAČNA DOSTAVA J. & A. ŠKRABAN, Prop.
7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163
JMMMdUita
— u— »n

tmmm
•llllItlllllllllllllfllllllllllllllimillllllllllllHIlIlItlllllllHIllllH.......
■
Quality Concreting and Excavating
i
FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING
DOONSIDE
Paving & Building Pty.
Ltd
J Za usluge pokličite
j TONI JA ČOLNARIČ
i ■
j PHONE: 625 4851 A.H. 636 9151
OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE
— LICENCED BUILDER —
ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAÄEGA ROJAKA,
Slovenia
31
with a friend
Get together with a friend and really save on Slovenia wines. It pays to buy by the crate, carton or pallet. Get a few more friends together and have a party. Choose from a range of fine red, white or sparkling wines. Or try them all. Throw your own wine tasting at home with our special selection of two dozen wines.
Varieties include Cviček, with its typical rose colour or our special vintage Cabernet Sauvignon, a superior quality dry red wine produced from a blend of 85% Cabernet Sauvignon and 15% Shiraz Grapes. We also introduce Altar wine, a limited release riesling made from pure fermented grape juice and free from adulterations. Slovenia has the wine for every occasion.
If you buy by the pallet now, we offer free delivery to your club, shop or home. For orders phone (08) 295 1184, or Sydney distributor (02) 594911.
Slovenia Special Rinnings
WHITE WINES
Moselle Chenin Blanc Rhine Riesling Spatlese Rhine Riesling Riesling
White Frontignan Altar Wine
RED WINES Ros«.
Lambrusco
Cviček
Claret
Shiraz Hermitage
Cabernet Sauvignon Cabernet Shiraz Special Bin
SPARKLING WINES
Haloski Biser (Pearl of Haloze: naturally fermented) Zagorski Biser (Pearl of Zagorje: naturally fermented) Biser of Istra (Pearl of Istra: naturally fermented) Rosse Spumante Rosso Spumante
Slovenia Champagne Special Reserve Maxwell Mead (a wine made from fermented honey) Vintage Port 1974-75 Vintage Oloroso Sherry 1976 Vintage
Slovenia, the wine to drink with friends
The sign of good service.
ÜETSPRESS Aun,tof
Mayne Nickless.
FLIGHT INTERNATIONAL PTY. LTD. (S.A.)
107 South Tee.. Adelaide. S.A. 5000 Tel: (08) 212 2630
V kratkem času obstoja podjetja GORENJE PACIFIC PTY LTD, GORENJE vodi tudi na avstralskem tržišču v prodaji hladilnikov male Iitražedo300 litrov, imenovanih COMPACT.
Tretinja vseh uvoženih hladilnikov v Avstralijo je iz GORENJA. Program GORENJA obsega enovratne hladilnike od 90 do 290 litrov, dvovratne hladilnike 250 litrov, supermarket 530 litrov, zamrzovalne omare in skrinje od 240 do 410 litrov.
RHiinil
by gorenje
Proizvode PACIFIC by GORENJE DOBITE V VSEH
pomembnejših prodajalnah sirom Avstralije.
Dobro organizirana servisna mreža!
A LEGEND IN EUROPEAN EXCELLENCE