131. številka. Ljubljana, vtorek 10. junija. XII. leto, 1879. Iahaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prrjeman za a vb tr o-o g e r s k o dežele za celo leto 1« gld., za pol 1. ta 8 gica četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gid., za četrt leta 3 pld. 130 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom »e racuua 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uGitclje na ljudskih šolah in ■a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prcjemnn za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če Be ozuanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolha". OpravnUtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, ju v „Narndnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Volilni shod v Postojni. Lepo Število najodličnejš.h rodoljubov, bilo jih je nad a to, mej njimi mnogo duhovnikov, zbralo se je v nedeljo 8. junija ob G. uri zvečer na vrtu g. Vičiča v PoBtojui k volilnemu Bhodu, da odločijo kandidaturo za državni zboi v notranjskih občinah. Bili so zastopani okraji: Postojna, Ilirska Bistrica, Ipava, Senožeče, Lož, in jeden del logaškega okraja, Cerknica in Rakek. Po nasvetu g. Fr. Hrena je bil za prvosednika izbran g. dr. Vohu jak, kateri je bil prišel kot delegat centralnega volilnega odbora iz Ljubljane. Za podpredsednika je bil izbran g. Jeršan iz Unca. G. dr. Voćnjak izreče, da sicer prihaja cd _ strani centralnega odbora, a ne da bi priporočal katerega kandidata, ampak samo da poizve mnenje in želje volilcev in kandidata, katerega si hočejo volilci sami za poslanca izbrati. Prvi poprime besedo g. Adolf Obreza. Od mnogih veljavnih mož celega Notranjskega pozvan, da bi prevzel poslanstvo za državni zbor, pripravljen jo to storiti, dejal je, ako mu volilci naklonijo to čast; on ne more obetati, da jim bo prinesel iz državnega zbora zlate gradove, ne obeta novih železnic niti pomanjkanja davkov, samo to jim more zagotavljati iz celega srca svojeg.), da bode kakor doslej svoje moči rad žrtvoval blagru domovine in naroda, katerega, kakor mu mora vsakdo spričati, je bil vselej zvust sin. Obljubi, da bode v državnem zboru na strani stal slovenskim poslancem in ž njimi vred boril bo za pravico Blovenskega naroda. Ta izjava gospod Obreze je bila z ve liko pohvalo in navdušenjem sprejeta. Gospod Zelen iz Senožeč potem razklada lastnosti, katere on zahteva od državnega poslanca. Gospod Hren priporočuje kandidaturo gospoda Mfltok. Kosmas Makabejec. x. O vakancak iz sedme v osmo šolo je imel Kosmas dosti opravka. Prvič je imela biti firma pri domačej firi. Ko bi imel varaždinski oktet pri rokah, lehko bi mu bilo, ali Slomšek mora imeti Berenado in lepo, to stoji, zakaj bi pa imela šmarska fara tenorista in basista, št. Jurska II. tenor, a Ponikva tudi tenorist.i (živio dr. Koceli!) prvi bas je bil pa v BOsednej vasi doma. Dva tenorja morata biti, je rekel sam pri Bebi Kosmas, ker je znal iz izkustva, da je treba tenorista, če je sam, prav ponižno prositi, da Se zapoje eno. — Šel je tedaj v St. Jurje, odtod na Ponikvo, za tim mimo bv. Vida, kjer je Se tudi enega našel, v Šmarje, Obreze, kateri je, kakor gospod Zelen zahteva, Avstrijec, Slovenec in katoličan. Tudi gospod Grbic iz Cerknice se izreka z gor kimi besedami za gospoda Obrezo. G. R. D o-lenec želi, naj se vpraša, ali se kdo drugi za kandidata hoče oglasiti. Na vprašanje gospod predsednikovo poprime besedo gospod Hinko Kavčič iz Razdrtega in priporočuje za kandidata tamošnjega domačina, gospoda dr. Dolenca, sodnijskega adjuukta v Ljubljani, kateri se je vselej iz-skazal kot poštenega in značajnega narodnjaka ter uže veliko storil v probujenje narodne zavesti na Notranjskem. Njegov uradniški stan nas ne sme ovirati, ker bi to malo hvaležnosti kazalo proti onim uradnikom, ki so kljubu dozdanjemu pritisku zvesti ostali narodnoj stvari. Gospod Grbic ugovarja, da nikdo i:oma. nič zoper uradnike, in ra l pri-pozna, da je tudi gospod dr. Dolenec naroden mož, a te sta na izbor dva narodnjaka, moramo vendar onemu prednost dajati, kateri je uže delal na javnem polji kot narodni deželni poslanec in tudi pri zadnjej volitvi bil kandidiran od narodne strani za poslanca. Gospod Resnik, kaplan v PoBtojni, in gospod Skvarča, kaplan iz Slavine, poudarjata konservativno stališče in želita, da kandidat obljubi, da stopi v Hohenvvartov klub in naj ne podpira tacih postav, ki žalijo cerkvene pravice. Gospod Obreza obeta, da bode, kar se pa uže samo ob sebi razume, stopil v Hohenvvartov klub, če slovenski poslanci ne bodo imeli svojega lastnega kluba v državnem zboru, in da hoče pri vseh vprašanj h glasovati, kakor bode odločila kljubova večina. Gospod prvoseduik misli, da bi se zdaj glasovalo o kandidaturah. Gospod R Dolenec želi, da glasujo samo tisti volilci, ki bodo pa si je Bkupil pevc-v, kateri so častno izvršili nalogo pri Slomšekovej serenadi, katera je prišla tudi v „Noviee". Kadar se snidejo taki mladeniči, ki znajo peti, se ne ločijo radi; tako je tudi tukaj bilo. Šli so vsi v Rogatec in tam so, popevaje slovenski marš, unišli črez tržka vrata, nad katerimi je stalo zapisano: „Lindesfuistlicher Markt Rmitsch", pa so se postavili v Bredini trga in še zapeli dve. To se vd, da je kar hipoma bil ves Rogatec na nogah, ker Ri-gatčani še nijso slišali nikdar nič o kakšnem kvartetu. Pri Brezinšeku je bila potem beseda in ples do jutra. Iz Rogatca je vodil Kosmas bando k župniku Antonu VVolfu v št. Peter, in tam so kar dva dni ostali vsi, bilo se jih je uže nabralo 13, mej temi je bil tudi neki nemšk bogo-Blovec iz Gradca, kateri se je bil pridružil v Rogatcu. Tega nij kaj prijazno gledal Kosmas, volili v Postojni, ker imajo volilci logatskega volilnega okraja uže itak svoj volilni »hod v četrtek v Logatcu. G. ŽnidaršiČ iz Bistrice meni, da imajo pravico glasovati vsi navzočni, ker je na razposlanih vabilih rečeno, da naj volilci pridejo ali v Postojno ali v Logatec, kakor jim bolje kaže. Gospod R. Dolenec se pritožuje, da so vabila pristransko razpo-šiljala se in da mnogo veljavnih mož nij dobilo vabila k shodu. G. Ličan iz Ilirske Bistrice temu ugovarja in dostavi, da je shod bil po časnikih javno razglašen in da je lehko vsak volilec prišel k sho hi, ako tudi nij dobil še posebuega vabila. Na željo g. R. Dolenca odloži g. prvo-aednik zborovanje za jeden četrt ure, da se volilci mej soboj porazumejo. Ko se zborovanje zopet prične, Avstrijci so imeli sklicani od dr. Koppa v sv. Hipolitu (St. Fol-ten) v nedeljo velik volilen shod. Ceh dr. Edvard Gregr je izdal broSuro, v katerej svojim rojakom svetuje, naj popuste) pasivnost in gredo v rajhsrat. Vlita n Je države. V okraji >Tt»r<»-i>*t-zitrskf>M delujeta dva arnavtska poglavarja na ukaz porte za mu izrek6 svoje zaupanje. S tem je bil zbor 8klenen, volilci pak so še pozno v noč skupaj ostali, ter se veselili lepo ubranega petja narodnih pevcev postojnskih. Volitve v državni zbor. Shod kranjskih nemškutarjev v Ljubljani. O tem se nam piše: Zdaj tedaj vemo, koliko je na Kranjskem tistih ncmšku-tarskih zagrizencev, kateri so toliko let vpili po svetu: Kapital in inteligencija na Kranj- • skem sta nemška! Sklicali eo agitatorji Schrevi, Dežmani in Kalteneggerji svoje verne iz vse dežele k shodu v Ljubljano in ko so se opoludne zbrali v kazini, žalostni so gledali drug dru-zega, šteli so svoje glave in svojih dragih, in, o joj! nij jih bilo več, ko celih — petin dvajset, ominozno število! Tako so bili frapirani in potrti, da zborovanja še začeti nijso hoteli, ampak dali so si hitro kosilo prinesti in vina in piva, ker je baje človek bolj korajžen a polnm kot s praznim želodcem. In ko so juho pojedli in popili vsak po vrček piva, začeli so razmišljevati kaj zdaj. In stari renegat Dežman pravi: „Wir sind prrraktische Krrrainer, oponirati vladi, podpisati program 112 smo sicer mislili, ali je nepraktično, ostanimo še dalje, kar smo /mirom bili, mame!uki, ker, žalostno ali resnično je, kar pravi ta prokleti „Slovenski Narod", brez vlade Brno mi to, kar je nula brez enojke." In „dobro" so prikimali vai. Tisti „112" so naše misli, kar se tiče nemštva, ali oni so opozicijonalci, tedaj jih zdaj radi-neradi desavuirajmo in se zavežemo za program onih „24" Siisaovcev, kolikor jih je bilo, ki so se izrekli za okupacijo, ker je vendar le .opozicija proti vladi" nevarna stvar, zlasti za tako zloin-ljivo in krhko stvar, kakor je naša neinšku-tarija. Temu sta prikimala tudi navzočna uradnika: Kravs iz Loke, ki bi rad kandidat bil, pa g. Klauser iz Kamnika, ki bi tudi prevzel kandidaturo, ko bi kdo zanj maral. — Glavni nemški agitator g. Kaltenegger je bil pa izredno zamišljen. In potem, jedli so uže meso, ugibali so, koga bi vendar kandidirali. Dežman, stari vodja renegatBki, hajd prvi v boj! Tako eo mu klicali. „Jaz ne", elegično odgovarja, „jaz sem truden in ne prevzamem nobene kandidature več." Tedaj dr. Schaffer za Ljubjano! Naj bo, „žrtvovati" se hočem se enkrat! In imeli bo vendar vsaj kandidata za Ljubljano. Za dolenjska mesta so prosili in bulo jateljstva s človekom, katerega ne poznate," je rekel Kosmas, drugi so mu pritrdili, potem je pa bilo zopet dobro, dokler se nijso razkropili vsak na svoj dom. Potem se je odpravil Kosmas v Ljubljano ; posla nij imel tam nobenega, nego bilo mu je nekako dolgočasno, ker uže davnaj nij videl Ljubljane. Ker je imel toliko denarja, 86 je vozil tja in nazaj do št. J u rja, sedaj se je pa hotel malo počiti doma. Uže blizu doma ga je zval neki krčmar ob cesti; tam je pil neki mesar iz Maribora, imenom Čampa, ka- __kor je rekel. Ta mesar je trdil, da je s Ko smaBoin thsvfrJ v šolo v Celji, Kosmas je pa rekel da ne, ker on pozna vse svoje sošolce ne samo po imenu, ampak tudi lično. Pa to je vse eno, je rekel mesar, ampak v Maribor se mora Kosmas ž njim voziti, ker se vozi sam, zavoljo krajšega. Kar se .tega tiče, je rekel Kosmas, zakaj se ne bi vtail, saj uže precej časa nijsem bil v Mariboru^ pa se je vsedel na voz. Lepo sta se vozila in razgo- J varjala z mesarjem, v Slov. Bistrici sta obedovala, potem sta se zopet vozila dalje, a na Poljskavi sta se počela kregati, ker je bil ta Tschampa hud uemškutar, kar še Kosmas po prej nij vedel. Ko sta dospela blizu Račjega, je Kosmasu uže dosti bilo te nemškutarske vožnje, pa je poprosil svojega kočijaža, naj stane. Potem je izišel z voza, pa je rekel mesarju, naj lo vozi dalje, da sam gre nazaj. „Nichts fiir ungut," je rekel mesar, pa je potiral konja, a Kosmas je stal sredi ceste kakor zgubljena ovca. Ko je nekoliko i\i a svojo situvacijo premišljeval, je odšel na kolodvor v Ra«'ji. Eno nro je tukaj čakal, ker pa le nij bilo nobenega vlaka, si je mislil, zakaj ne bi šel še v Ptuj pogledat, potem pa v Slovenske Gorice, kjer imam dva varaždinska kolega. Precej za tim je korakal Kosmas proti Ptuju I in prav po noči, če ne v jutro je prijel tja. Sledeči dan je odišel dalje; pri sv. Urbanu je našel prvega tovariša „Šnajdera" katerega je najrajši imel v Varaždinu, potem sta šla ta dva do sv. Bolfenka, kjer je bil drugi Va-raždinec doma. Tukaj sta našla vse polno mariborskih dijakov na enem kupu, ker so se bili zbrali zarad nekega pogreba, ker je bil umrl neki mariborski realec. Čeravno je Kosmas nepričakovano prišel, so mu vendar ponudili (čast komur čast), da pomaga mrtveca nositi, kar je Kosmas tudi storil v svojej krščanskej potrpežljivosti. Po pogrebu so šli vsi dijaki, kar jih je bilo, na Karmine, in ko so se uže bili precej napili in najeli, tako, da bi bdi najrajši zapeli eno veselo, je potegu 1 kmet, ki je vodil veliko besedo pri hiši, iz žepa „roženkranc" pa je i Kosmas lepo moli, kakor vsi drugi. Nekatere je silil smeh, ko so pričeli moliti, Kosmas je pa tega uže bil navajen, pa si je tudi mislil, ker smo se najeli, moramo še od- pomirjenje ljudstva in ga pripravljata za vraar-širanje avstrijske vojske, ali baje da s slabim VBpehom. Agitira se namreč, vrhu vse An-drassvjeve žalostne konvencije, zoper Avstrijo. Zatorej se je bati, da Avstrija Novega pazara ne bode mirno zasesti mogla. Iz Londona se javlja, da pojde grof ••«i/«r, katerega angleški listi slavo kot prvega evropskega diplomata, 22. t. m. v Peter-burg in se na svoje londonsko mesto najbrž ne povrne več. /tnr/teški konservativci so imeli te dni banket na katerem je prvi lord-admiral Smith tolažil Angličane, da kadar bode vojska s Zu-1 i v i končana, bode afriška provincija tako urejena, da se bode mogla sama braniti zoper barbarske rodove. Glede o r i j e n t a ne priznava Smith, da je Anglija le nerada priznala vzhodnjej Rumeliji avtonomijo, nego da je britanska vlada le hotela vzdržavati pravico sultanovo zasesti Balkan, ker je Balkanska meja za eksistenco Turčije potrebna. V interesu F]vrope da je, Carigrad ohraniti Turčiji. Iz lierlinu se javlja: Vzhodnje-rume-lijska deputacija se tu uradno nij sprejela, kakor tudi albanska ne. Vmncoski minister notranjih zadev je odstavil necega uradnika, ki je peticijo zoper vlado podpisal v svojej lastnosti kot uradnik. Zbornica je vsled neke interpelacije Cunea to naredbo potrdila. Iz ;##in<* Afrike se poroča: Čete wayo je želel dogovor o mini. Ali ta dogovor nij imel nobenega vspeha, ker so Angleži zahtevali naj se Zuluvi popolnem podvržejo. Dopisi. Iz Celita 7. junija. [Izv. dop.] Kakor ste omenili uže dvakrat v „Slov. Nar.M je za mesta in trge tukaj določen od nasprotne stranke za kandidata v državni zbor dr. For-e g g e r. Iz gotovih virov pa vemo, da ta kandidat nema toliko dane, kakor trde nemški listi posebno pa celjski časopis. Uradniki ga ne volijo — niti eden se ne bo dal zapeljati, iz dveh uzrokov. Prvič je on preveč zagrizena osoba, uradnikom pa je, kakor veste prepovedano, nagibati se preveč na eno ali drugo stran, drugič pa je on znan sovražnik uradnikov, kur je dokazal v državnem zboru. Uradniki pa na število glasov tukaj močno vpljivajo, ker je uže samo v Celji brezštevilno uradov: okrožna sodnija, okrajna sod-niJH, okrajno glavarstvo, rudarski urad, finančen urad, davkarstto, gimnazija, — uradniki vseh teh uradov štejejo visoko število glasov — ti so za Foreggerja zgubljeni, naj si se še toliko prizadeva. Blužitl to, ter je lepo molil vse do konca, potem je pač silil proč od te hiše, ker Be je bal še jednega roženkranca, dobro znajoč, da po prvem pride drugi in potem tretji. Ko je prišel domov iz Slov. Goric so ga kregali malo, pa bo mu povedali, da je bila teta tu iz Zagreba in da ga je hotela soboj na Dunaj. Prvi mah je bil Kosmas precej nevoljen, ker na Dunaj bi bil se ve da rad šel, ali ko je pomislil, da bi ga vtegnila teta pitati po letnej obleki, ker je po največjej vročini nosil črno parado, je izdihnil: nSam Bog mi je poslal nasproti mesarja, kateri me je odpeljal zastonj do Maribora, ter me rešil sitnostij in lazi. — Lagal nij rad Kosmas, ali za ta slučaj si je bil zmleli! eno uže v Varaždinu, pa je na vso srečo nij trebal, kakor vidimo. Dunaj ne bo ušel nikamor, ga še U-hko vidim kedaj, si je mislil, pa je bil vesel in čisto zadovoljen, da se je tako lepo izoguil Zatorej mislim, da narodna stranka na vsak način z najboljšo nado sni-'' postaviti kandidata. Cul sem uže mnogostransko imenovati g. ŽnidaršiČa. Pogo', da bi bil Žn?daršič izvoljen je pa ta, da morajo trgi značajne j.še voliti, kakor se je to godilo do zdaj. Ker je v trgih mej davko plačevalci brez vse dvombe več narodnjakov nego nasprotnikov, tedaj je neobhodno potreba, da pridejo volilci v polnem številu potem smo gotovo na dobrem. Trgi Žalec, Mozirje, Gorenj igra d, Ljubno, Vranjsko, Šmarje, Sevnica, Kozje, Šoštanj bo narodni trgi. Če tedaj volilci iz teh trgov pridejo v polnem Številu, se število glasov iz trgov Vitanje, Vojnik, Laško, Rogatec in iz mesta Celje, kjer so se nekoliko huje ugnjezdili nasprotniki, ne le parali zirajo, temveč majorizirajo, in naš poslanec je izvoljen. Te dni bo Foregger tukaj sklical volilen zbor — čujem, da se mu bo uže pri tem zboru oponiralo, to je itako dobro za našo stranko. O drugih kandidatih, kakor dr. Nekerman, Haas itd. se ne govori; prvi ne bi bil nikdar izvoljen, drugi pa je uradnik in njemu višji gospodar je, kakor veste, Taaffe. Poziv centralnega volilnega odbora do vo-lilcev v trgih ne bi bil brez vapeha, ker tam so, kakor smo uže večkrat videli, volilci v nekako letargijo zazibani. Foreggerjeva agitacija se naslanja jedino le na celjsk časnik, kojemu on uvodne članke piše in kateremu dopošilja subvencijske svote. V trgih pa ima le nekoliko prijateljev rene-gatov, kakor n. pr. v Vitinju Muleja, v Voj-mku Kasparija, v Celji RakuSa, v Laškem trgu Amona in druge. Naj tedaj naši ne poslušajo teh agitatorjev, naj kot državljani vsaj to jedino pra vico, ki jim je priznana, volilno pravico na korist tlačenemu narodu izporabljajo. Z1aj ko nam je vlada ugodnejša, je Čas kovati vroče železo, — kdo zna, kaj še pride. Morda dohajajo težkejši časi, v katerih nam bo znača-jen poslanec bolje pomagal, nego tujec, ki zoper koristi naroda glasuje. Iz * pil IVI ti ta na slovenskem Štajerskem 5. junija. [Izv. dop.] „Pravico vsak hvali, pa vsak ne hrani." Ta slovanska prislo-vica se človeku uriva nehote, ako čita nemške liste bodi Bi liberalne ali konservativne. Stara resnica, rekel bi, aksiom, se ponavlja vedno, da Nemec ne more zatajiti nevarnosti, koja mu je pretila zavoljo letne obleke, katere Bi nij bil kupil. Sreča je spremljala Kosmasa, to je gotovo, bil je pravi „Ilans im giiick". Zategadelj je šel k sv. Florjanu na lov, misleč, da ga bo sreča podpirala tudi pri tem poslu. Puške še res nij nikdar videl od blizu, kamo li, da bi bil katero v rokah imel, ali se je ipak prav moško držal, ko je šel nad srnjake v goro. Srnjaka nij prav poznal, ker >*e nij videl nobenega razen jednega na tabli v prvej latinskej šoli, pa ga je bilo strah, ko je razmišljal eventualni slučaj, kaj bo, če mu pride kateri nasproti. Nij ga videl živega, ampak mrtvega je pač ogledaval od vseh stranij potem, ko so ga bili prinesli lovci v župni dvor. Zajec mu je bil sicer priletel jeden nasproti, ko se jo vračal z lovu, pa kako bi ga bil ustrelil, ker mu je bil mej tem uže ušel 1 svoje animozitete do Slovanov. Sicer smo uže vajeni te nemške nenaklonjenosti. Vendar vskipi žolč bralcu čitajočemu list, ki ima na čelu: „dib'gite veritatem, filiam Del". Životari joči listič izhaja v Gradci, torej v glavnem mestu štajerskih Nemcev in Slovencev. Naravna je torej misel, da se list pravične in pošteno ozira na Slovane vzlasti ker dohaja tudi v nekatere duhovne hi^e na Slovenskem. Toda to ne ame biti, — za živo glavo ne. Vsake priložnosti se nekako hlastno poprime, da nas Slovence brcne. Ko je na Ruskem kuga nastala, je list z nekako radostjo pobiral sve to strnšno stvar zadevajoče članke in notice iz znanih „ resnicoljubnih" nemških listov: „N. W. Tgbl.", „N. Fr. Presae" I. t. d. iz listov pravim, o katerih sam velikokrat britko jadikuje, da lažejo. Potem ae je radoval, da to „perfidno Rusijo" vendar le nihilisti ugonobe, ker je Turki pri Plevni nijsO zamogli. Kot „interesantno" novico navede, da na Poljskem še niti poljski pridigovati duhovni ne smejo; enkrat globoko premišljeno Črno goro „raubnest" imenuje, in v nekej nedavno izišlej številki grenke solze toči, da tudi Grki hočejo ubogo Turčijo še bolj razmeaa-riti; naj puste kristijane in statu quo i. t. d. Tako piše list z 6n;m geslom in s katoliško tendencijo! Toda zakaj se brigamo za ta listič? Zato, ker je organ konservativcev nemških, dakle tudi gradčkega škofa in ob enem duhovni uradni list. V tem najdemo torej ključ do nekaterih drugače nerazumljivih razmer. Slednjemu je znano, da na meji, ki loči nekdanjo tako zvano mariborsko kresijo od gradčke, stanujejo večjidel Slovenci nekoliko namešani z Nemci. Pred 40 leti ae je itak sve al o venski govorilo, in v nekaterih krajih niti besedice nihče nij znal nemški, ko uže zdaj polovica neko čudno Bodrgo govori. Kako skrbi za te Slovence nemški gradčki ordinarijat? Poglejmo nastavljene duhovnike, po-čenši od koroške tija do ogeroke meje. V Ivnici, pri sv. Ožbaldu, v Arnožu, sv. Janezu, v Arsežu, sv. Vidu, Cmureku, Halberajnu bo župniki trdi Nemci. In ko bi tudi razen poslov drugih Slovencev ne bilo vendar bi uže radi pravičnosti in zdravega razuma morali na meji slovenske duhovne nastaviti. Nij-It goropadna budalost in zaslepljenost, ako bo morajo duhovni rodom Slovenci po gorenjem Štajerju klatiti, ko trdi Nemci na slovenskih tleli tiče? Kaj še le bo v prihodnjosti ? Zdaj nema gradčko semenišče niti jednega Slovenca več. Morda pa misli gradčki vladika v dvajsetih ali tridesetih letih sve ponemčiti? Tej žalostnej eventualiteti se ne smemo čuditi, če pomislimo, da učitelji niti besedice slovenski ne znajo, in ko bi znali v šoli nečejo govoriti, in da se v cerkvi vrši služba božja v Slovencu nerazumljivem jeziku — kakor na Poljskem — kali „Grazer Volksblatt" ? Če se hočejo spovedovati, morajo iti v lavan-tinsko ški fijo. Pisalec teh vrstic ve iz lastne skušnje, da so ubogi posli prišli 4 ure daleč, da zadostijo zapovedi cerkvenej. Slovenec! Vse te tare: slabi časi, uboštvo in še tega, kar bi te v teh neugodnih razmerah tešilo — \ tolaživna beseda — še tega ti nekdo, ki zmi-roin poudarja: vera in nravnost sti v nevarno-' sti, ne privošči v tvojem sladkem materinem ! glasu. To jo uža stara pesen, Slovencem se I povsod taka godi, ki žise v o\x-7tto5x; toda tako uzorne krivičnosti nij nikjer, še celo na dVIagjarskem ne. Kaj mi bode dovoljeno, da to neverjetno trditev drastično dokažem. Ne davno je bila na štajersko - ogerskej meji — mej ogerskimi Slovenci — birina. Biškup je došel iz Sambotelja, kamor spadajo evi naši brati na Ogerdktin. Vladika je M»-gjar in ljubi svoj narod in miigjaroszig nad vse. Končavši binuovauje je sklepni govor imel, ter je na kojcu uskliknil s povišanim in prosečhn glasom: molite za me in učite se magjarski. Amen. Zares izgleden domoljub! Po dovršenem cerkvenem opravilu bo poda vladika z vsem svojim spremstvom v šolo, da mladež izpraševati in tudi sam izprašuje. Na zidu visi velik zemljevid europski. Biškup upita nekega fantiča: „kde je Bud&pešt"V BEto", pokaže učenec. Jolvan! elljen! so z nepopis-ljivim enthu^iazmom zaupili vsi Magjari in nia-gjaroni. Po tem kazaje na sever vpraša: „kaj je to" V „Busija" odgovori fantič. „B.-li rad bil tam?" Učenec je v zadregi tu molči5 dokler mu na uho ne sašepeče debel „ober-stuhlriehter": „ Nem, tam je mrzlo". Jolvan ! elljen! se zopet gromovito razlega po dvorani. To je faktum, ki sicer magjarsko oholost kaže, vendar pak svedoči, da Be je trudil vladika magjarski vsaj nekatere fraze slovenski naučiti ter si je dal cerkveni govor prevesti na slovensko. V spominu še je starejim duhovnom, da je gradski škof Zaengerle vselej, ko je na vizitacijo prišel v ta del lavantinske škofije ki je prej pripadal sekovskej, celo uro nemški v cerkvi govoril. Komu? No, ljudje so zijali vanj. Modrej glavi jedno oko dosta. Domače stvari. — („Laibacher T a g blat t") prinaša v soboto iz peresa starega renegata Dežmana, tega nekdanjega panslavista, a zdaj nemškega hlapca in izdajnika svojega roda, hud in od jeze peneč članek o našem listu, ker si je upal glavnemu nemškemu agitatorju Kalteneggerji v lice povedati, da Kalten-egger nij za to plačan, da on, tujec, politične zdražbe dela v kranjskej deželi. Več o tem jutri, denes prostora nemarno. — (Izlet čitalniškega pevskega zbora ljubljanskega v Borovnico) je izpal sijajno. Pevci odpeljali so se ob '/a G. uri proti Vrhniki, in so od tod dalje odrinili proti Boiovnici. Počenši od Vrhnike do Borovnice je bilo napravljenih osem slavolokov, izmej katerih moramo omenjati jednega z napisom: „Ne udarno se!" v razloček onemu gaslu: ne udajmo se. V BiBtri bo bili pe>ci prav prijazno sprejeti, od tod pak so odrinili v Borovnico, kjer je bila ob 10. uii peta maša. Po maši so šli pevci v gostilno k Vrbicu kjer je bil skupni obed. Po obedu so sledile razne napitnice in napivali so: prvoseduik bralnega društva borovniškega g. Borštnik gg. ljubljanskim narodnim pevcem in narodnemu starosti dr. J. Bieivveisu; gosp. Karel Bleivveis narodnim voliicein; g. Keaiuan bu-diteljem narodnim; g. lllavka pravicoljubnosti cesarja našega in potem zopet g. Kesman slav-janskej stvari. Po kosilu v Borovnici so se odpeljali gg. čitalniški pevci v Bistro, in tam se zabavali do pozne noči, in tu Ji tukaj se mnogo napivalo in pelo. G«j. čitalniški pevci pod vodstvom Bvojega čislanega g. pevovodje Valente so se i zdaj pokazali izurjene uže stare vojake. Ves izlet je dobro aranžiral g. Erbežnik. — (Medardov dan.) V nedeljo je bil sv. Medard. Ker je bilo celi dan lepo vreme, smemo tedaj po starem prorokovanji 40 lepili duij zapored pričakovati? — (Požar.) I« Metlike se nam piše 7. junija: Včeraj popoludne pogorela so dvema gospodurjenia na Krivoškem viku blizu Metlike vsa hišna i gospodarska poslopja. Uzrok požaru se ugiba. Požarna brauiba metliška pri hitela je na gorišče i vsaj lokalizirala nevarnost, Bicer bi bila lahko vsa vas pogorela. Pogorele* težko da sta zavarovana. — — (Sleparjenje.) Piše se nam z Dunaja : V vašem listu od petka berem v nekem dopisu, da se Istrijanoui ponuja za poslanca neko v dr. Prancesco Coglievina, i. r. pro-fesaore ah Universitu di Vienna. Tega imena profesorskega nijsem še nikjer slis.il, premda sem uže četrti semester tukaj na univerzi. Da bi se pa bolje prepričal, pregledal sem trikrat zadnji lekcijski plan, pa mej vsemi mnogobrojnimi profesorji in docenti onega g. Koljevine nij. Od Italijanov imamo tukaj samo prof. A. Mussaha, doma iz Spljeta, ki je krščen jud, sin rabina, in ki hrvatski vsaj tako dobro zna, ko nemški. Ali pa so morebiti oni listi le mistihkaeija, ki jih je „Coglieviua" razposlal? Naj naši rodoljubi v Primorji volilce na take manevre irredeutarjev opozore. Umrli ▼ JLju*>lJ*iil. 4. junija: Lambert Lukinan, trgovec, 81 let v Slonovih ulicah št. 11 vsled splošnega otrpnenja. 5. junija: Franjo Jaiiežič, 38 let star, delavec, v dtžjluoj bolnici, vsled pljučne tuberkuloze. — Jo žet* Tekavec, Bin krojaške vdove, 9 let star, na sv. i'etra nasipu št. 61. vsled inuvico v iuožjauih. — Ivana Ferinontin, hči črevljarja, 4 leta stara, na mostnem trgu št. 9. 6. junija: Ivana lteuiec, kajžarja hči, 2 1. stara, v predkraji liauptuiauca st. 2, vsled božjaiti. — Terezija Ašuoh, dekla, 2U 1. st. na užaškej cesti štev. 20, vsled tuberkuloze. — Marija Fušeli, usmiljena sestra, I. st. na dunajski cesti št. 20, vsled tuberkuloze. — Julija Jaukovič, šivilja, 21 I. stara v uv. Florjana ulicah al. 20 vsled tuberkulozo. Loterijiie arećKe. Na Dunaj i 7. junija: 53. 9. 62. 37. 24. V Gradci 7. junija: 65. 37. 11. 44. 38. Dunajska borza o. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 67 gld. 90 k;. Bnotni dri. dolg v srebrn ... 69 H 80 , Zlata renta.........79 H 60 , 1860 dri. posojilo......120 m 50 , Akcijo narodne banko .... 835 „ — , Kreditne akcije.......269 « 40 , London..........115 „ 90 p -»rebro..........— „ — „ Napol...........9 „ 24 „ tj. kr. ookini........5 „ 50 , Oriavne marke...... . 56 „ 90 , Vsak dan sveži prima-eksportni droži ii tovarniške rafinerije za spiritne droži v Marofu na Hrvatskem. Zalogo ima jVuton I$niNchcr, trgovina si) špecerijskim blagom v Ljubljani, v 1'lorija-novih ulicah št. 7 nova. (278—1) Štev. 6831. Razglas. (257—3) Izpolnjevaje ukaz c. k. deželnega pred-sednistva dne 24. maja t. 1. štev. 1008 in opiraje se na § 25 volilnega reda za državni zbor Be splošno razglasi, da bode zapisnik volilcev za volitev enega državnega poslanca, katerega voli glavno mesto ljubljansko 30. junija t. 1. od 3. do vstevši 11. junija 1879 v magistratnem ekspeditu v splošni pregled razpoložen. Reklamacije zoper ta zapisnik, bodi si da je kateri za volitev neopravičeni vpidan, ali kateri opravičeni izpuščen, so najdalje do določenega zadnjega dne dovoljene, ker Be na pozneje predloženo ne bo oziralo. Volilne izkaznice se bodo volilcem o pravem času poslale; če bi se pa to iz katerega koli uzroka ne zgodilo, naj volilci najdalje 24 ur pred dnevom volitve, t. j. 29. junija t. 1. k podpisanemu uradu osobno po nje pridejo. Mestni magistrat v Ljubljani, 1. junija 1879. Župan: Lasclian. Zahvala. Za nobrojne dokaze globokoga sočutja mej boleznijo našega nepozabljonega družbiu-sknga očeta, gospoda Lambert Karel Luckmana, za mnoga izgledna znamenja žalosti, ter izredno mnogobrojno častno udeležitev pri pogrebu ne moremo se osobito zahvaljevati prečestitim uradom, zastopništvom, društvom, zavodom, soroduikom, prijateljem in znancem, preČestitej duhovščini, ter prvemu kranjskemu pogrebnemu zavodu gospoda Doberleta za častno ureditev, ter prosimo za to, da so našo najiskrenejšo zahvalo tem potom blagovoljno sprejme. (277) V Ljubljani, 9. junija 1879. Žalujoči udje družbine Luckmanove. Adolf Eberl, zaloga oljnatih barv, laka in firneža, (257-6) v I-4Jitbj\j» 5" *H es 7 ti a t3 3 2. o< 2. £ * m " 9 P * g4 % K E r i W r ft 1 9 rr E *B ft 2 a, d — T iIhp m -t •• a r m to N zr. i —ae p-o _.r> 8 po ■2 ; 0<5 d 4 1£ p Izdatelj in urednik Josip Jurčič. F E' I išt Čast mi jo p. n. občinstvu ljubljanskemu naznanjati uljudno, ffUj da sem odprl v >-*loiioviH nli<;ili iS ti, .">Zi, ! špecerijsko, materijalno in trgovino z barvami, l ( S tem, da priporočam svojo novo zalog« za dobrovoljno tfp obiskavanje, zagotavljam gotovo in ob jednom točno postrežbo. I V Ljubljani, oO. maja 1S79. Spoštovanjem ql (279) C. Oto Bayr. Lustniua in tisk „Narodne tiskarne".