Josip Benkovič: Irenej Friderik Baraga. 367 Zboli soproga in umre, Umre mu dete tudi, In grozna bol krojača tre, In smrt se mu ponudi: „Krojač, češ iti v večnost zdaj? Saj nimaš nič na sveti; Izgubil ženko, sladki raj, Sin moral je umreti?" „ „ Kedo za njima plakal bo, Če mene smrt posečeš, Moleč solze pretakal bo? Kaj k temu, smrt, porečeš?"" „ Dovolj sem slušala, krojač, Besede, prošnje tvoje — A zdaj za mano, ni drugaČ, Jaz delam pač po svoje! . . ." Anton Hribar. Irenej Friderik Baraga. (Spisal Josip Benkovič.) Pusti svet, opravke svoje, „Sursum corda" v domu poje Mož pobožen, rajski svat. Vse obrne v božjo slavo, Mitra kinča sveto glavo, Papež piše: „Ljubi brat!" Kadar grob nemilo zine, Angelj čist na svetu mine. Koseški. v5to let poteka letos, kar je zagledal luč sveta slavni Slovenec Baraga. O njem se je pisalo že mnogo v slovenskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. V stoletni njegov spomin le par doslej neznanih ali vsaj manj znanih potez iz njegovega življenja!1) Porodil se je Irenej Friderik Baraga 29. rožnika 1. r7^7. v gradu Malivasi pri Trebnju, v župniji doberniški, kot četrto dete grajščaka Janeza Nep. Barage in soproge mu Katarine Josipine JenčiČ. Baraga se je 1. 1792. z Mirne sem priženil. Leta 1799. je prodal Malo vas ter kupil lepši grad v Trebnju. Soproga je kmalu umrla, zapustivši mu poleg sina še dve nedo-rastli hčerki, Amalijo in Antonijo. Tudi oče se je že l. 1812. preselil v boljši svet. Očetovski varih osirotelim otrokom je bil poslej znani dr. Jurij Dolinar, profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava v ljubljanskem semenišču. Ireneju Frideriku je bil tudi birmski boter in ga kot dijaka vsa leta imel pri sebi na stanovanju. Učeni, bogoljubni mož (dasi svetnega stanu, vendar konsistorijalni svetnik.) je v mladega Barago vcepil popolno svojega duha. Imel je sina Janeza in hčer Anico, katero je namerjal Baraga po dovršenih študijah vzeti v zakon. Na počitnice je zahajal z Doli- ') Dr. Leon Vončina je 1. 1869. spisal o njem/obširen životopis, katerega je dala na svetlo družba svetega Mohorja. V drugem natisku je izšel 1. 1896., žal, da nepopravljen in nič razširjen! Pisatelj teh vrstic je 1. 1893. v »Slovencu8 priobčil dodatek „Kživotopisuškofa Barage". Po krstni knjigi je popolno njegovo krstno ime Irenej Friderik. narjevo družino vred na Bokalce, grad blizu Ljubljane. DovrŠivši 1. 1816. ljubljanski gimnazij in modroslovje, kjer se je poleg šolskih predmetov bavil zlasti z risanjem in modernimi jeziki, šel je na dunajsko vseučilišče učit se pravdoznan-stva. Tako mu je najbolj kazalo, ker bi moral prej ali slej prevzeti po očetu podedovani grad trebanjski. V nevarnem in viharnem življenju na Dunaju se je oklenil s sinovsko zvestobo redemp-torista Klementa Hofbauerja, katerega je katoliška cerkev 1. 1888. prištela med »blažene". Baraga je hodil k njemu k izpovedi; razven tega ga je z nekaterimi drugimi katoliškimi dijaki obiskoval včasih v večernih urah, ko jim je sveti mož dajal navodila za življenje. Dušno vodstvo blaženega Klementa in morda tudi smrt njegove zaročenke Anice, ki je med tem umrla, nagnilo ga je, da je 1. 1819. začel misliti na duhovski stan. Toda skrb za mladoletni sestri ga je ovirala, in on je študiral dalje. Ko pa je leta 1820. (15. sušca) umrl njegov dušni vodnik, šel je leto dnij pozneje za poklicem v semenišče ljubljansko. Grad trebanjski je prepustil starejši sestri Amaliji, katera se je kmalu potem omožila z Gressel-om. Že koncem drugega letnika je bil Baraga posvečen v mašnika 21. kimovca 1823. Prebivši še jedno leto v semenišču, šel je 1. 1824. za kapelana v Smartin pri Kranju. Po svojem gorečem, v resnici apostolskem delovanju v Smartinu je zaslovel kmalu daleč na okoli. K njegovim cerkvenim govorom so se shajali ljudje s celega Gorenjskega; njegova izpovednica je bila dan za dnevom kar oblegana. Bolniki so ga klicali po tri, štiri ure daleč celo v tuje župnije, da jih je previdel s svetimi zakramenti. Živel je jako skromno. Spal je na deskah in na goli slami vina ni pil nikoli. Svoje imetje je sproti razdelil med siromake. Nekdaj je prišel bos domov, ker je svoje Črevlje 368 Josip Renkovič: Irenej Friderik Baraga. na poti podaril beraču, kateremu drugega ni mogel dati. Nekega bolnika je prinesel na svojih ramah v svoje stanovanje, kjer ga je preskrboval dotlej, da je okreval. Tolika požrtvovalnost mu je pridobila srca vseh, ki so ga poznali ali vsaj o njem kaj culi. Svojim stanovskim sodrugom pa ni bil prav nič priljubljen. Posmehovali so se mu in mu celo naravnost nasprotovali. Pomisliti moramo, kako zelo je bil tedaj med kranjsko duhovščino razširjen janzenizem in jozefinizem. Seveda možem, pj-esinjenim s takim duhom, Baraga s svojimi strogo katoliškimi načeli in z dušno-pastirskim delovanjem v zmislu svojega vzornika sv. Alfonza, ni bil po godu. Proglasili so ga za — norca. Irenej Friderik Baraga. .ledini somišljenik, ob jednem pa tudimocna zaslomba mu je bil sivolasi Kranjski dekan Avguštin Sluga, bivši cistercijan Kostanjeviški. Le-ta je v veliko nevoljo drugih duhovnikov pozval Barago, da je 1. 1827. zadnje tri pred-pustne dneve v Kranju sam imel cerkvene govore in sicer o sv. Res. Telesu vpričo ogromne množice, ki se je sešla od vseh stranij. Čim bolj so ga janzeniski tovariši javno smešili, tem bolj se ga je ljudstvo oklepalo. Po vplivu svojih nasprotnikov je bil 1. 1828. prestavljen na hrvaško mejo v obširno metliško župnijo, kjer je bilo v oni dobi ljudstvo primeroma še zelo nevedno in duševno zanemarjeno. Baraga je v svoji sobi priredil zasilno šolo s tolikim uspehom, da je že prvi mesec Josip Benkovič: Irenej' Friderik Baraga. 369 Iz domovine I. (Sličica Barage.) naroČil šestdeset abecednikov. Toda z vestnim, gorečim delovanjem v pa-stirstvu si je nakopal iste nadloge, ka-koršne je bil imelvSmar-tinu. Ko jez uvedenjem sv.križevega pota prišel navskriž s svojim lastnim župnikom in je bilo nasprotovanje od vseh stranij vedno hujše, spoznal je, da tako ne more več dalje iti. Sklenil je, da se umakne. Prilika se mu je kmalu ponudila. Ko je bila 1. 1829. ustanovljena bratovščina sv. Leopolda za severno-ameriške misijone, Čutil je takoj v sebi poklic za misijonsko delo. Z dovoljenjem ljubljanskega škofijstva je poprosil za vsprejem v cincinatsko škofijo. Po mnogih ovirah je odrinil iz domovine o vseh Svetih 1. 1830. in zadnji dan leta stopil v New-Yorku na novi svet. Cincinatski škof Fenvvick ga je poslal med poganske Očipve-Indijane. Brez slovnice in slovarja se je moral učiti iz same govorice neolikanega očipveindijanskega jezika, ki šteje le sedemnajst črk. Besede so čudno skovane in silno dolge.1) Sredi širnih pragozdov sam med divjaki je prestal mnogo dušnih in telesnih nadlog. Hodil je mnogokrat po cele dneve v divjinah in goščavah, slabo oblečen, sestradan, v vedni smrtni nevarnosti. Vkljub neprestanim oviram je v kratkem času krstil več sto divjakov in v nekaterih letih ustanovil misijonske postaje: L' Arbre crpche (pri krivem drevesu), Saut de Ste. Marie (Sma-rija), ss. Jožefa v Lapointu, Fond du Lac, L' Anse. Delokrog se mu je toliko razširil, da ni mogel več sam vsega opravljati. Zato je z največjim veseljem pozdravil na novem svetu svoja slovenska rojaka Pirca in Smolnikarja, prvega 1. 1835., drugega pa leto dnij pozneje. Poleg vseh obilih misijonskih trudov je našel Baraga še dovolj Časa, da je pisal knjige za rojake in za Indijane. Jeseni 1. 1 836. je šel na pot skozi New-York, London, Pariz, Rim v domovino nabirat milodarov za misijonske namene. S seboj je vzel štiri lastnoročne roko- pise: slovenski o štirih poslednjih rečeh, nemški in francoski o zgodovini in šegah indijanskih, ter indijanski spis o Kristusovem življenju. Francoski in indijanski rokopis je pustil v Parizu v tiskarni sloveče Sorbonne, slovenski in nemški rokopis pa je dal v natisek Blazni-kovi tiskarni v Ljubljani. Pomudivši se nekaj dnij med rojaki, odpelje se 26. malega travna 1837. ^eta z delavcem Andr. Ceširkom, ki se mu je v Ljubljani za misijon ponudil, proti Dunaju, kjer se pokloni cesarici-vdovi Karolini Avgusti, nekaterim nadvojvodam, knezu Metternichu in še nekaterim drugim dostojanstvenikom. Z Dunaja je nesel s seboj nad 6000 gld. v gotovini. Kmalu za njim je poslala cesarica še mnogo dragocenih križev in slik, katere je njen umrli soprog cesar Frančišek I. prejel iz Jeruzalema. V Havre de Grace se je pridružila Baragi njegova mlajša sestra Antonija, katera se je doslej v nekem samostanu v Parizu pripravljala na misijonsko delo.1) V njenem spremstvu je dospel kmalu Čez New-York v Lapoint, kjer je v jednem letu postavil lepo cerkev sv. Jožefa.2) Ko jo je Detroaški škof Rese posvetil, imenoval je Barago svojim generalnim vikarijem v pokrajini Wisconsin (1. 1838). Uprav tedaj je poslal Baraga svojega rojaka Pirca v Grand-Portage ob Gorenjem jezeru (Lac Superior) med divjake, ki so želeli sprejeti krščansko vero. Neugodne razmere so ga prisilile, da je celih pet let ostal v Lapointu, Čeprav je želel nastopiti nova misijonska potovanja. Med tem pa je pisal za Slovence „Zlata jabelka" in *) Čudno, da dr. Vončina o njej ničesar ne ve, pišoč, da je imel Baraga le jedno sestro — Amalijo! 2) Oltarno sliko za njo je naslikal Slovenec M. Langus. ') N. pr. slovenska beseda „kmetje" se glasi v očipve-indijanščini: „bigwakamigibidjiganikewiniwag". ,Dom in svet" 1897, št. 12. Iz domovine. II. (Sličica Barage.) 24 37° Josip Benkovič: Irenej Friderik Baraga. Iz domovine. III. (Sličica Barage.) „Nebeške Rože." Ob jednem Je sestavljal slovnico in slovar ter tudi razne nabožne knjige v indijanskem Očipve -Jeziku. Baraga se Je z vso vnemo lotil pisateljevanja, ker je uprav po krivoverskih spisih pretila njegovi Čredi največja nevarnost. Poleg drugih krivih ver, ki so se izcimile v Ameriki iz različnih verskih ločin, zanimiv je za nas Slovence zlasti slovenski duhovnik Bernard Andrej Smolnikar, ki je kmalu po svojem dohodu na novi svet zabredel v krivo-verstvo — postal herezijarh! Začel je učiti do cela novo vero. podobno nekdanji manihejski in hilijastovski. Trdil je, da je on pravi poslanec božji, s katerim se začenja tisočletno vladarstvo Kristusovo na zemlji. Izprva je trosil svoje zmote v Bostonu. Ko pa so ga leta [838. o binkoštih tamoŠnji katoličani, katerim je bil dušni pastir, pregnali, naselil se je v Fila-delfiji. Leta 1840. je jel izdajati dva Časnika v nemškem jeziku: ;7Friedens-Botscbaft an alle Volker" in „Deutscher Anzeiger". Ob jednem pa je s pomočjo svojih pristašev lajikov in nekaterih pastorjev pošiljal med ljudi spise v brošurah v angleškem, francoskem in indijanskem jeziku. S Čudovito vstrajnostjo je prehodil celo Pennsylvanijo in še dalje ter nekaj tisoč raznih krivovercev pridobil za svoj nauk. Govoril je kot potujoč apostol v raznih krivoverskih moliv-nicah, povabljen deloma od pastorjev, deloma od občin, celo zoper voljo pastorjev. Izprva se katoliške cerkve ni direktno dotikal, temveč le po svoje tolmačil sv. pismo, zlasti apokalipso in preroke. Pozneje pa, ko je uvidel, da med katoličani njegov nauk nima skoro nobenega uspeha, začel jo je srdito napadati. Nad vse se je znašal nad Barago in Pircem, ki sta mu z ukom in spisi podirala, kar je naredil. Zlasti Baraga je s svojimi indijanskimi spisi ohranil svoje vernike stanovitne v katoliški veri. Na vse psovke odpadnikove pismeno, kolikor mi znano, ni nikoli odgovarjal. Smolnikar pa je v zmotah in sovraštvu do katoliške cerkve padal vedno globlje. Srdito se je zaganjal v oba baltimorska cerkvena zbora 1. 1852. in [866., katera je hotel onemogočiti. Zoper vatikanski cerkveni zbor leta 1869. je napisal tri debele knjige v latinskem jeziku, da bi vsaj ArferiČane odvrnil od njega. Pa tudi to je bilo zastonj! Pomilovanja vredni, jako nadarjeni in učeni Smolnikar je umrl o božiču 1. 1869. nespokorjen, zapuščen od vseh, v neki bolnišnici v Filadelfiji, star 74 let.1) Značilno za blagi značaj Barage je dejstvo, da v premnogih pismih, katere je pisal v Evropo, kolikor mi znano, niti jedenkrat ni omenjal odpadnika Smolnikarja, še manj pa, koliko mu je treba zaradi njega trpeti. Ko je 1. 1843. Baraga ustanovil novo misijonsko postajo L'Anse, uredil jo je po vzgledu nekdanjih jezuitskih selišč (Reductionen)"v Paragvaju. Okrog cerkve, katero je dogotovil v jed-najstih mesecih in jo posvetil presvetemu^ imenu Jezusa, postavil je s pomočjo rojaka Ceširka, svoje sestre Antonije in domačinov indijansko vas, da bi mogel prebivalce tem lože nadzorovati in pred krivoverci obvarovati. Tik cerkve je ustanovil šolo, v kateri sta poučevala on in sestra. Zanimivo je, da je Baraga sam z lastnimi rokami pomagal hiše staviti ter učil Indijane polje obdelovati. Naslednja leta je v spremstvu svoje sestre obiskoval svoje misijonske postaje. Povsod se je pomudil nekaj mesecev ali vsaj tednov, da je vernike potrdil v veri in jim podelil svete zakramente. Poleg tega je še vedno pisal knjige Indijanom. L. 1849. so izšle ;7indijanske molitvene, pesemske in poučne bukve" že v četrtem natisku v 3500 izvodih. Spisal je tudi popolno teoretično - praktično slovnico oČipve - indijanskega jezika (1850) in „angleško-očipve ter očipve-angleški slovar" (1853). Apostolsko delovanje Barage in Pirca je napotilo nekaj mladih slovenskih duhovnikov, da so odrinili drug za drugim v novi svet raz-širjevat kraljestvo božje; n. pr. Ign. Mrak, Jurij Godec, Andr. Skopec, L. Lavtižar iz ljubljanske škofije, brata Res iz Krške, Mozetič iz Goriške, frančiškani: o. Ivan Leveč, o. Oton Skola, oče Leon Osredkar, itd. (Konec) L) Neko okrožnico (ddo 5. jun. 1842) svojim vernikom naslavlja tako-le: „Die zu Philadelphia in Penn-svlvanien zur Verbreitung der Friedensbotschaft mit Andreas Bernardus Smolnikar, Apostel des tausendjahrigen Friedens, in Christo vereinigte Gesellschaft, allen Briidern und Schwestern im Orient, welche auf die in der Bibel gegebene Verheissung warten. Gnade und Friede unsers Herrn Jesu Christi sey mit Euch Allen!'4 etc. — Ta ali oni izmed starejših kranjskih in koroških duhovnikov, kateremu je morda znana kaka potega iz Smolnikarjevega življenja, blagovoli naj sporočiti isto pisatelju teh vrst v Naklo pri Kranju. — Morda se hrani kje še kaka njegova agitatorska okrožnica, katerih je mnogo poslal v domovino. 407 Irenej Friderik Baraga. (Spisal Josip Benkovič.) (Konec.) Leta 1852. meseca velikega travna je bil v Na raznih krajih je nabral osem duhov- Baltimoreu prvi narodni cerkveni zbor severno- nikov in tri bogoslovce za svojo škofijo. S ameriških škofov. Naprosili so sveto stolico, temi je začel svoje višjepastirsko delovanje. da se ustanovi jednajst škofij, med drugimi Ko je Pij IX. zvedel o neumornem delo- tudi ob Gorenjem jezeru, kjer je bilo torišče Baraginega delovanja. Za le-to škofijo, oziroma apostolski vikari-jat, so predlagali za škofa misijonarja Barago. Dne 29. malega srpana leta 1853. ga Je Pij IX. imenoval škofom Amiconi-skim i. p. i. ter apostolskim vikarjem v gorenjem delu pokrajine mi-chiganske. Vseh svetnikov dan je bil v Cincinatiju posvečen v škofa in kmalu potem je postavil škofijski sedež v Smariji. Ker si je Baraga s škofovsko Častjo naložil nova težka bremena, odrinil je takoj po posveČe-nju zopet v Evropo iskat pomoči. Dva meseca (svečana in sušca) se je mudil na Kranj- I. F. Baraga. (Kip Al. Progarja \a doberniško cerkev.) vanju škofa Barage in o njegovih uspehih, določil je že 1. 1856., naj se severni del pokrajine michiganske, ki je bil doslej le apostolski vikari-jat, imenuje „Sma-rijska škofija" (Di-oecesis Mariano-politana). Ker pa je bil obseg te škofije le prevelik, pri-vzel si je Baraga 1. 1859. rojaka Ignacija Mraka za svojega generalnega vikarja. Tekom štirih let je postavil na raznih krajih , zlasti kjer so bili rudniki, skromne cerkvice, pri katerih je nastavil, Če je le mogel, posebnega dušnega pastirja, katerih je imel leta 1863. že petnajst. On sam pa je v Smariji opravljal vsa dušnopa-stirska dela brez skem, kjer je obiskal razne ljube kraje ter pomočnika. Boriti se je moral s silnimi teža- povsod pridigoval ogromnemu številu poslu- vami, ker njegova škofija mu ni dajala nikakih salcev. Med tem se je napotil v Rim poklonit dohodkov, niti vinarja! Božja milost mu je se papežu Piju IX., katerega je silno razveselil naklonila srca mnogih imovitih posestnikov, s prvo slovnico in prvim slovarjem očipve- tudi krivovercev, ki so ga podpirali z znatnimi indijanskega jezika. vsotami. Povračajoč se čez Dunaj, Prago, Monakovo, Tekom časa se je pokazalo, da Smarija ni Pariz in Liverpool na novi svet, bil je prisoten ugoden kraj za škofijsko stolico. Zato jo je pri poroki avstrijskega cesarja dne 24. malega 1. 1866. z dovoljenjem papeževim prestavil Ba- travna 1. 1854. V Pragi se je poklonil cesarju raga v Marquette, kjer je bila prav tedaj do- Ferdinandu L, v Monakovem pa kralju Ludo- zidana veličastna cerkev. viku, ki je že dvakrat poprej naročil monakov- Preselivši se v novo stolico, je začel jako skemu nadškofu, naj ga indijanski škof obišče. pešati; saj je bil že v sedemdesetem letu svoje 408 Josip Benkovič: Irenej Friderik Baraga. dobe. Sicer vedno krepak, bolezni skoro ne- stolskega duha njegovega, po katerem se sveti pristopen, dobil je leta 1862. na nekem miši- kakor kristalnocist obrušen demant med slo-jonskem potovanju hudo naduho, katera mu ni venskim sveČeniŠtvom, ni opisal še nihče. Du-pustila več peš potovati. Gutil je, da se mu dnevi hovni sin svetnikov umrl je tudi sam v sluhu stekajo. Vendar je še 1. 1866. včasih po šestkrat svetosti.1) na dan birmoval in pridigoval v raznih jezikih. Začel je trudapolno delo sredi ameriških Do smrti utrujen je vendar-le šel na drugi pragozdov med divjaki. Velikanski je bil njegov narodni cerkveni zbor, ki se je vršil meseca delokrog. Nad 25.000 poganov je krstil z lastno vinotoka 1. 1866. v Baltimoreu. A takoj prvi roko. Na torišču njegovega misijonskega delo-dan ga je zadel mrtvoud. Nezavestnega so našli vanja je nastala kmalu nova škofija tako obsežna, da se je že morala deliti. Začel je vladati škofijo s pomočjo le dveh duhovnikov; pred smrtjo jih je imel že nad dvajset. Dobiti jih je bilo tem težje, ker je moral vsakdo znati najmanj štiri jezike: angleški, francoski, nemški in indijanski. S prvima dvema je opravljal službo božjo le po hišah; kmalu pa je imela vsaka večja postaja svojo lastno cerkev in svojega dušnega pastirja. Vsaka soseska je imela tudi svojo šolo, v katerih so poučevali duhovniki, redovnice, oziroma svetni učitelji. V malih letih je ustanovil v svoji Škofiji pet ženskih samostanov. DoČim je on sam hodil še po širnih pra-gozdih, iščoč ovČic, narejene so bile do njegove smrti skoro povsod lepe ceste. K vsemu temu je pomagal mnogo on sam z lastnimi pičlimi dohodki, katere je imel zadnja leta; Če pa ne gmotno, pa vsaj z modrim svetom. Samo za samostansko šolo v Smariji je plačeval letnih 400 dolarjev iz svojega žepa! In pri vseh teh neznanskih trudih je napisal šest slovenskih obsežnih molitve-nikov (tri izmed teh še v Ameriki), okoli deset indijanskih knjig, očipve-indijansko slovnico in slovar v angleščini, zgodovino in običaje Indijanov v francoščini in nemščini ; razven tega je dopisoval v nemškem, angleškem in francoskem jeziku raznim prijateljem in časnikom. Kdor prebira slovenske molitvenike, mora priznati, da je Baraga doslej poleg Slomšeka najbolj znal udarjati na versko struno slovenskega srca. Čeprav niso vsi spisi do cela izvirni, vendar jih je podal na stopnicah nadškofijske palače. Ko mu je ne- Slovencem v pristnem domaČem duhu. Jezik koliko odleglo, povrnil se je v Marquette, kjer v njegovih spisih je za isto dobo dovolj lep ; je po dolgem hiranju sladko zaspal v Gospodu ----------------- v praznik imena Jezusovega dne 19. prosinca ^ Govorilo se )e> d* je truplo Barage doslej še ne- 1 2LS strohnelo. Da bi zvedel resnico, poprosil je pisatelj teh • I o0°- _ _ vrstic mnsgr. Ignacija Mraka, neposrednega naslednika Irenej Friderik Baraga je bil jeden najvzor- Baragi na Marquetteski stoiki, naj ga obvesti o tej stvari. nejših duhovnikov ljubljanske škofije v tekočem Škof Mrak piše, da so truplo Baragino zazidali v stol- stoletju, če ne celo prvi izmed vseh. O njem nici- Ker Pa so škofijski prstan in pastirsko palico tudi / ,. v v . v. . . 1 . zagrebli, svetoval je nadškof Cincinatski Purcell, naj Mrak so pisali pac ze mnogi zivotopisci ; a vsak je rakev odpre in vzame prstan in palic0; ker se oboje podal le mrtev obris njegovega Življenja. Apo- lahko še rabi. Ko so z dovoljenjem prebivalcev grob Behistanska stena. (Str. 371.) 8 Josip Benkovič: Irenej Friderik Baraga. 409 po vsebini pa zlasti krepak in jedrovit. Če vpo-števamcr le jedro, ne jezika, reci smemo, da je Baraga med slovenskimi nabožnimi pisatelji doslej še vedno — prvak! Kdo ne pozna njegove „Dušne paše":' Lahko trdimo, da ni nobena molitvena knjiga ljudstvu tako priljubljena kakor Baragina „Dušna paša". — Častitljiv naj bo med Slovenci njegov spomin! Oče Senderl, redemptorist, je nasledoval Baragi v Krivem Drevesu. — Oče Frančišek Hetscher, Dostavek. Spomin na škofa Barago. (Priobčil V. Steska.) Baraga je bil tako nesebičen in ponižen, da je ukazal svoji sestri Amaliji, naj požge vsa njegova pisma, da ne bi bilo možno po njegovi smrti popisati njegovega življenja. Radi tega je Še mnogo dogodkov v njegovem življenju, ki so nam ostali prikriti. Posebno me je iznena-dilo, da dr. VonČina ne omenja Baragine sestre Antonije, rojene 1.1803., ki je šla 1. 1837. s svojim bratom v Ameriko. Ta dogodek je sama popisala v pismu svoji sestri Amaliji. To pismo je pa tudi zato važno, ker sestra sama spriČuje, kako so Barago Indijanci ljubili in častili, kar je pripisovati njegovemu res svetemu življenju. Pismo, katero tu pri-občujemo poslovenjeno, pisala je nemški Antonija svoji sestri Amaliji Gresel-ovi v Trebnje. V tem listu so imenovane nekatere osebe, katere hočem tu navesti: *,;> M Iti. ¦ 11 odkopali, bilo je truplo še celo, le posušeno. L. 1879. je stolnica pogorela, zato so morali grob drugam prenesti. V grobu pa so našli truplo pokojnega Barage iz- redemptorist, je bival v Smariji pri vhodu v Gorenje jezero. — Frančišek Pire, rojen premenjeno v pepel. — Nadškof Friderik Katzer je pred nekaj leti vpričo mnogih škofov izrekel trdno nado, da bo Baraga prej ali slej prištet med svetnike.