Učiteljski pravnik. —§ Brezplačno zdravljenje državnih uradnikov. Glasom člena 7. pravilnika o izvrševanju odredb fin. zakona za leto 1927./28. (Glej »Ur. list« štev. 55/220 — ex 1927). se ne smejo dovoljevati nikakršne ugodnosti za zdravljenje v bolnicah. Drž. uradniki se smejo zdravdti v I. in II. razre* du samo, 6e plačajo naprej razliiko med takso za zdravljenje v III. razredu in takso onega razreda, v katerem se zdravijo. Tak* sa za zdravljenje v vseh bolnicah znaša za I. razred 100 Din, za II. razred 75 Din dnevno. Taksa za zdravljenje v III razredu znaša v bolnicah: Brežice, Slovenjgradec, Murska Sobota in Ptuj po 28 Din; Mari« bor, Celje in Ljubljana po 30 Din; Čakovec po 25'20 Din; Kandija, Novo mesto in Kr* ško po 25 Din dnevno. Z ozirom na to od* locbo je črtati v Ročnem katalogu za šolsko leto 1927./28. na strani 106., III. odstavek in v IV. odstavku znesek v oklepaju. Gornje besedilo je izrezati in ga prilepiti na 107. stran Ročnega kataloga. —§ Stanarina neoženjenih državnih uslužbencev, ki žive v skupnem gospodinj* stvu z osebami, proti katerim imajo zako* nito dolžnost vzdržavanja (otroci starše in obratno). Ministrstvo pravde je izdalo z odlokom štev. 32.641 od 30. apijila 1,1925 mišljenje, da pripada državnemu usluž* bencu 100% stanarina, 6e živi v skupnem gospodinjstvu z osebo, proti katcri ima za* konito dolžnost vzdrževanja, če ta oseba nima notbenih dohodkov in 6e državni uslužbencc faktično in edini vzdržuje (glej odlok V. Z. ljubljanske oblasti P. br. 1272/1 1927). Vloge za nakazilo 100% stanarine je podkrepiti z dokazili. § Prijava za rodhinsko doklado — pri« loga k prošnji za odmero pokojnine ob pris liki upokojitve. Ministrstvo prosvete je na= redilo z odlokom P. br. 11.256 <od 19. avgu« sta 1927, da mora vsak upokojeni učitelj priložiti prošnjam za odmero pokojnline po* leg ostalih dbkumentov tudi »prijavo« za odmero rodbinske doplade 6e ima pravico do te. Prijava mora biti točno izpolnjena in overovljcna od pristojne oblasti. Obrazci »prijav« se naročajo v knjigarni Učiteljske tiskarne. —§ Odpust iz državne službe ob 21 letu 6e ni zadostil vojaški dolžnosti: Glav= na kotrola se je pri ministrskem svctu pri* tožila da se v državno službo rsprejemajo dijaki, ki so dovršili 21. leto starosti, a niso zadostili svoji vojaški dolžnosti, ker jim je bil kadrovski rok odložen na poznejši čas. To nasprotuje členu 122. ustave in členu 4. zakona o državnem prometnem osobju. Vsi šefi železniških službenih edinic so vsled tega dobili nalog, da odpuste iz službe vse one, ki so sicer dovršili 21. leto starosti, niso pa zadostili svoji vojaški dolžnosti, ter da v bodoče takih oseb nikakor ne spreje* majo v službo. Pod zadoščenjem vojaških dolžnosti se razume odsluženje kadrovskega roka, osvobojenje od vojaške službe ali pa proglašenje nespo&obnosti iza vojaško službo. —§ Kdo plača zdravniško spričevalo? Na razna vprašanja, ikako je tolmačiti 61en 183. finančnega zakona za leto 1927./28. je izdalo ministrstvo pravde Centralna komi* sija za izvrševanje urad. zakona pod štev. 34.684 od 5. julija 1927 sledeče mdšljenje: V vseh slučajih ko se hoce državni uslužbenec okoristiti s kako pravico, ki je v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem in ki je odvisno od ugotovitve tega stanja, tedaj mora uslužbenec doprinesti spričevalo o svojem zdravstvenem stanjti, pa najsi to zahteva od njega oblast, ali pa, da je že po samem zakonu dolžan to doprinestd, kot je na primer slucaj upokojitve. V vsakem ta« kem slučaju si mora uslužbenec preskrbeti tako spričevalo na lastne stroške. Če pa smatra državna oblast priloženo spričevalo za nezadostno, ali pa da zahteva ponovno konstatacijo zdravistvenega stanja uslužbencevega po lastni inicijatdvi, tedaj je dolžnost državnih in samoupravnih zdravnikov, da izvršijo pregled brezplačno in to v smislu člena 188. finačnega zakona za leto 1927./28. —§ Tolmačenje uradniškega zakona glede državnega strokovnega izpita za uči« telje. Ministarstvo prosvete Kraljevine Sr= ba, Hrvata i Slovenaca, O. N. Br. 47831, 26. jula 1927. godine u Beogradu. Po 61. 38. Drž. osnovnoškolskog Zakona od 14. V. 1869. g. odnosno od 3. V. 1883. g. učdtelji u Slovendji i Dalmaciji posle dve godine uči= teljske službe dobijaju pravio na polaganje Praktičkog učiteljskog ispita, nije pak za= konom odreden rok, u kojem se ovaj ispit mora položiti. Po 61. 54. Zakona o činovnicima i ostas jjTO državnim službenicima gradanskog re« ^.ai za prelaz iz pripravnih grupa ustanov* 'javaju se državni stručni ispiti. Pomenuti Praktdcan učiteljski ispit sada važi kao dr* žavni stručni, koji se pomenutim članom traži. — Prcma istom članu rokovi za sti« canje prava za polaganje stručnog ispita ni u kom slučaju ne mogu biti duži od tri go« dine od dana stupanja u službu. Po 61. 14. Zakona o činov. grad. reda državna je služba zap rve tri godine pri* vremena, a po listeku prlvremene službe (61. 16.) službenik dobija stalnost pod uslo* vima koji se predvidaju zakonom t. j. ako je položio državni stručni iispit (61. 54.) i ako je nadležna komisija za ocenu, po nje« govom opštem vladanju i dokazanom uspe= hu u službi (61. 18.), našla da je sposoban da postane stalan. — U slučaju da komisdja za ocenu nade da službenik nije sposoban da postane stalan (61. 19.) on če se otpustiti iz službe. Izuzetno po odluci Komisije, služ« benik može ostati još godinu dana privre« men, aii mu se ta godina nečc računati za napredovanje. Ako, po isteku ovoga roka, Komisija nade da službenik ne može po* stati stalan, otpustiče se iiz službe i ne mo« že više u istu struku. Prema ovakvdm odredbama Zakona o činovnicima, jasno je, da dosadanja praksa po 3|1. 38. Drž. osnovnoškolskog Zakona računajuči s tim, da su učitelji, bez praks tičkog ispita, usled ratnih i posieratnih ne« sredendh prilika, imali do sada dovoljno vremena, da ispune uslove pomenutoga čla* na mora prestati, i u buduče se ima u sve* mu postupiti po propisima Zakona o či* novnicima gračtanskog reda. Na osnovi svega toga, a u težnji da se u dnteresu same učdteljske službe propisi Zakona o činovnicima grad. reda primene i na učitelje narodnih škola, naredujem: za Ljubljansku, Mariborsku, Splitsku i Dubro« vačku oblasti: Da od sada učitelji=dce, po* stavljeni sa učit. ispitom zrelosti, moraju biti dužni da posle dve, a najmanje za tri godine učiteljske službe, polaže prakti6ki učitcljski ispit. Ako pak usled neispunjenih uslova bude oglašem od strane komisije za nesposobn>og da postane stalan njemu če se dopustiti da može ostati još godinu da= na privremen, s tim, da za to vreme po= loži praktican učiteljski ispit, ali mu se ta godina neče računati za napredovanje. Ako, i po isteku ovog roka, učitelj ne položi ovaj ispit, otpustiče se iz službe, i ne može se više u istu struku primiti. — Dosadašnja praksa, da se praktičan učiteljski isrpit mo= že polagati i posle tri, pa čak d posle pet godina, obustavlja se, a školski če nadzor« nici odmah poslati Ministarstvu spiskove onih učiteljasica, kojima je isteklo po tri godine službe, a praktlčan ispit još nisu po= ložili. Odsek za Učiteljske Škole u formal« nom pogledu stvoriče mogučniosti ovim uči^ teljima, da najdalje u novembarskom roku 1927. god. polažu praktičan ispit. I njima se za napredovanje neče računati vreme pro* vedeno u učiteljskoj službi posle navršene tri godine učiteljske službe. — —§ Stroški za zdravniški pregled. Mi= nistrstvo pravde — Centralna komisija za izvrševanje uradniškega zakoma je izdalo pod br. 34.684 od 5. julija 1927 mišljenje o tolmacenju 61. 183. fdn. zakona za 1927./28. nastopne vsebine: V vseh slučajih, ko se hoče državni uradnik okoristiti pravic, ki so v zvezi z njegovdm zdravstvenim sta= njem, mora predložitd o tem zdravniški do« kaz in to ako ga zahteva 'oblast, oziroma ga predloži lastni prošnji za upokojdtev ter mora nositi stroške za to iSprioevalo sam. — Če pa zahteva državna oblast p>o lastni inicdativi ponovni pregled v kofnstatacdjo zdravstvenega stanja uslužbenca, tedaj je dolžnost uradnega zdravnika. da izvrši ta pregled brezplačno. UREDBA O POGODBENIH URADNIKIH IN DNEVNICARJIH.1 Člen 1. Po odredbah člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se smejo sprejemati za dela v službi države pogodbeni uradniki in dnevničarji. Pogodbeni uradniki se jemljejo za dela, ki jih opravljajo uradniki. Člen 2. Pogodbeni uradniki se jemljejo samo izjemoma, če ni oseb, ki bi opravljali dotično službo kot redni državni uslužbenci. Člen 3. Pogodbeni uradniki se ne smejo jemati na položaje, s kateriml je združena funkcija računodajnikov po členu 62. zakona o državnem računovodstvu. Poedini resorti smeio označiti s pravilniki, izdanimi po tej uredbi, sj>orazumno z mitiistrom pravde in ministrom za finance. še tudi posebe zvanja, na katera se ne smejo jemati pogodbeni uradniki. Člen 5. Odredbe člena 4. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih veljajo tudi za pogodberie uradnike in za dnevničarje, toda z izjemo, da se smejo spreiemati delavci pri državnih delavnicah že po dovršenem 14. letu starosti, da pa za tuje državljane ne veljajo odredbe točk 4. in 5. tega člena. 1 »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 1. septembra 1927., št. 196/LV. Ur. list št. 94 od 7. septembra 1927. Clen 6. Pogodbeni uradniki in dnevničarji se jemljejo za dela v službi države v breme proračunskih partij, določenih zanje; smejo pa se iemati tudi v breme partij za uradnike. zvaničnike in služitelje, in sicer: pogodbeni uradniki v breme kreditov, določenih za uradnike, dnev.ntčarji pa v breme krcditov, določenih za zvaničnike in služitelje; toda skupno število pogodbenih uradnikov, postavljenih v breme dotičnega kredita za uradnike, ne sme presezati števila mest, določenih v dotični proračunski partiji. Clen 7. Pogodbeni uradnikt se sprcjemajo za dela v službi države s pismeno pogodbo po predhodni odobritvi ministrskega sveta, potrjujejo pa se z odlokom pristojnega ministra. ki se objavi v »Službenih Novinah«. Clen 8. Odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih se uporabljajo tudi na pogodbene uradnike in na dnevnLčarje, kolikor se to predpisuje s to uredbo. Člen 9. Od I. poglavja zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih veljajo za pogodbene uradnike in za dnevničarje samo odredbe tretiega odstavka člena 2. in odredbe člena 4. z izpremembo, določeno v členu 5. te uredbe. II., III., IV., V., »Vil., VIII., IX., X. in XI. poglavje se ne morejo uporabljati na pogodbene uradnike in na dnevničarje. Od VII. pcglavja se ne morejo uporabljati odredbe členov 88., 94., 102., 106., 107.. 109., 110., 111., 112., 113., 114., 115., 116., 117., 118., 119., 120., 121., 122., 123., 124., 125., 126. in 127., veliajo pa odredbe členov 89., 90., 91., 92., 93.. 96., 97., 98., 99., 100., 101., 103., 104., 105., 108., 128., 129. in 130. Člen 10. Preden se sprejmejo .pogodbeni uradniki in dnevničarji za dela v službi države, je treba ugotoviti po originalnih listinah njih ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, občinsko pristojnost, ureditev vojaške obveznosti (razen inozemcev), šolsko izobrazbo, strokovno kvalifikacijo. dotedanji poklic in znanje jezikov. Originalne listine, ki jih morajo priložiti kompetenti prošnj.i. s katero se potezajo za službo, se jim vrnejo po rešitvi prošnj«; v njih povezek spisov pa se vlože, če se prosilci sprejmejo, prepisi teh listin, ki jih overovi stareišina urada, kjer se hrani uslužbenčev povezek spisov. Člen 11. To, kar plačuje država pogodbenim uradnikom in dnevničarjem, se irnenuje nagrada, da se razlikuje od plače .tn ostalih prejemkov, ki jih dobivajo redni državni ushižbenci. Ta nagrada se ne sme deliti tako. kakor se dele prejemki ostalih državnih uslužbencev, t. i. na osnovno in položajno plačo, stanarino, doklado za otroke in draginjske doklade, ampak se mora določiti v eni vsoti. Prav tako ne sme biti v pogodbi o sprejemu pogodbenih uradnikov ali v odloku o sprejemu dnevničarjev določila, da se sprejemajo te osebe s prejemki rednih služiteljev izvestne kategorije in skupine, in tudi se iim na ta način ne sme določati čin. Službena razmerja, ki se urejajo sicer po činu uradnikov, se smeio urediti pri pogodbenih uradnikih s posebnim določilom v pogodbi. Nagrada pogodbenih uradnikov in dnevničarjev se računi od dne, ko nastopijo službo. Člen 13. Nagrada pogodbenih uradnikov (iz člena 11.) se določa s nosodbo. Člen 14. Povračila potnih stroškov in dnevnic za službena potovanja se plačijjejo po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. V resortih, v katerih je povračilo za izvestna službena potovanja urejeno s posebnimi predpisi, prejemajo pogodbeni uradniki in dnevničarji, dokler opravljajo dolžnosti, določene s temi posebnimi predpisi, po njih tudi povračila, določena za one državne uslužbence, katerim so enaki po svojem opravilu. Clen 15. Pogodbeni uradniki se smejo po službeni potrebi premestiti na dela v drug urad in kraj. Povračila potnih stroškov indnevnic ob premestitvi se plačuje po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. O premestitvi odloči pristojni minister. Clen 16. Pogodbeni uradniki in dnevničarji se morajo javiti na službo najkasneje v 10 dneh od dne, ko se jim je priobčil sklep o potrditvi ali odlok o sprejemu; drugače se smatraio, kakor da niso sprejeti za de!a v službi države. Iz osnovanega vzroka sme organ, ki je izdal sklep o potrditvi ali odlok o sprejemu, ta rok podaljšati. Glede pogodbenih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi dališi rok, do katerega se mora uslužbenec najkasneje javiti na službo. Člen 17. Če pogodbeni uradnik in dnevničar v primeru člena 104. zakana o civilnih urtdnikih in ostalih državnih uslužbencih ne opraviči svojega izostanka, mu ne pristoje prejemki za čas, v katerem je izostal. Če traja njegov neopravičeni izostan.ek dlje nego tri dni, se odpusti iz del v službi države. V ponovnem primeru se odpusti. če izostane* neopravičeno tudi samo en dan. Clen 18. Odsotstvo po privatni potrebi s pravico do n^grade iz člena 11. ali 12. se sme dovoliti v enem letu pogodbenim uradnikom in dncvničarjem največ do 15 dni. Glede pogodbenih uradnikov se sme določiti s pogodbo. možnost daljšega odsotstva. V uradih, kjer je s posebnimi zakoni urejen letni odmor (poslednji odstavek člena 109. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih), imajo pogodbeni uradniki pravico do tega odmora ob istih pogojih kakor uradniki teh uradov, dnevničarji pa po izprevidnosti stareišin in po službeni potrebi. Člen 19. Pogodbeni uradniki in dnevničarji imajo ob bolezni, zaradi katere ne moreio opravljati svoje dolžnosti, pravico do nagrade največ za 60 dni v enem letu, če niso zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev; v tem primeru jim pripada v bolezni podpora, ki io določa ta zakon. Glede pogodbenih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi daljši rok; vendar pa ne sme biti ta rok nikoli daljši od 90 dni. Ce traja bolezen dlje, jim prestanejo dela v službi države. Člen 20. Pogodbene uradnike in dnevničarje ocenjajo brez posebnih formalnosti njih neposredni starešine. Tem pristoji tudi pravica, izrekati kazjii za nerednost, ki sta: opomin ali z.manišba enomesečne nagrade največ do 15%. Člen 21. Disciplinske kazni za pogodbenc uradnike in dnevničarje so te-le: 1. ukor; 2. zmanjšba redne nagrade do 25% mesečne vsote za tri mesece; 3. odpustitev (prestanek službe brez odpovedi). Člen 22. Disciplinske kazni izrekaio brcz formalnega postopanja pogodbenim uradnikom in dnevničarjem organi, ki odločajo o potrditvi ali o sprejemu. Če je ta organ minister, kaznovanec nima pravice pritožbe; čc pa je to podrejen organ, ima-kaznovanec pravico Dritožbe na pristojnega mintstra. Clen 23. Služba prestane pogodbenemu tiradniku in dnevničarju: 1. ko poteče pogodba ali odpovedni rok (člen24.); 2. če postane duševno ali telesno ncsposoben za delo; 3. če nastopi primer iz čicriov 17. ali 19.; 4. če pride v konkurz; 5. če se obsodi s sodbo redneirn sodišča na kazen na svobodi, daljšo od enega meseca; 6. če ni, ko je dovršil 21. ieto shrosti, cdslužil obveznega roka v stalnetn k;-dru. razen ako ni naš državlian, ali če je, pq oaiedlnih zakona o ustroju vojske in mornarnice kot stalno ali začasno nesposoben, oproščen službe v stalnem kadru, odnosno mora plačevati voinico. a je ni plačal; 7. z disciplinsko odločbo; 8. s smrtjo. O prestanku službe odloči oni organ, ki je odločil o potrditvi ali o sprcjemu. Člen .24. Dnevničarju se lahko služba vsak čas administrativno odpove v 15-Jnevi>em roku od dne priobčitve. V istem rok-j pripada tudi njemu vsak čas pravica odpovedi. Prednji odstavek velja tudi za pogodbene uradnike, če ni določeno s pogodbo kai drngega. Člen 25. S pogodbo o posodbeiii službi se smejo izpremeniti samo ona določila te uredbe, glede katerih je to izrečno dovcljano. (Dalje prihodnjič.)