priložena od
štajerskega gospodarskega društva.
L. 1883.
1L februarja.
Stev. 2.
Naznanilo centralnega odbora.
Zniiana voinja po ieleznicah družbenikom, kteri se vdelelijo i>9. zbora.
Kakor poprejšna leta, so tudi letos žnižale vožnje ino po železnici družbenikom, kteri hočejo obiskati 59. občni zbor 27. in 28. Februaija, na-sledne zeleznice:
C. kr. prir. južna železnica zniža od vsib svojih štajerskih postaj; na dalje od vsih železnic, ktere ona opravlja n. p. pri železnici Gradec-Köflach. Leoben-Vordernberg, vožnjo ino pri poštnih vlakih v II in III razredu za tretjino navadne cene. Vožniina v I. razredu, pri berzovlakih in pri mešanih ni znižfina.
2. C. kr. ravnateljstvo (direkcija) deržavnih železnic, dovoli za kronprinc Rudolfovo in ces. Elizabetno železnico vožnje liste za sem in tja z veljavo sem od 25. do 28. fearuaija in nazaj do 4. marca.
Ogerska zapadna železnica nam sicer ie ni odgovorila, pa bo skoraj gotovo našo prošnjo dovolila.
Vabimo toraj vse družbenike, kteri mislijo obiskati 59. občni zbor 27. in 28. svečana 1883, da se oglasijo v pravem času za poverilne liste v naši uradni pisarni: Graz, Hofgasse Nr. 8.
Gradec, 29. januarja 1883. CtaUalal lito iUjmkiga kmtUjikigt imtvi.
Poročilo v delavnosti travniškega inienirja pri itajerskem kmetijskem druitvu leta 1882.
A. Podpirana (subvencionirana) dela.
Nasnutki in predpreiskovanja.
1) Pregledovanja krajev, ktera so potrebna, ds se napravi nasnutek uredbe Stainškega potoka, so se nadaljevala iz končala, in se izverši toraj nasnutek že to zimo. Daljava uredbe je 12 Kilom.
2.) Namenu posušiti travnike pri Muri poleg Wildona za kterega do sedaj ni bilo dobiti večine interesentov, seje nasnntek n at aj n k o i z d e 1 a 1, i n po tem se ustanovila vodnjadružba z z n a t d o večino glasov, ker pa te družbepolitična go-
sposka do sedaj šu ni poterdila se bodo dela začela še le spomladi, ktera namenjena so bila že v jeseni.
Daljava travnikov za posušiti je 114 hektarov.
3)	Predpreiskovanja krajev, ktera so potrebna poboljšati planjav travnikov blizo 600 hektarov ob-segajočo pri Brešcah na hrovaški meji so se začela pa se zavoljo povodinj niso mogla dokončati, do-veršijo se še le letos.
Iz enakih uzrokov so se morala opustiti ravno tako dela v Ritschinski dolini pri FOrstenfeld-u.
4)	Dela, kterih je treba za napravo izgledne drenažne ustavbe v Gall-i pri Knittelfeld-u so se dokončala.
B. Privatna dela so se dokončala naslednja :
5)	Tjela sta se dva posamezna studenca, ter zedinila v vodotok do grada in pristav v gornji Sevnici, posestvo gospoda doktorja Karola Ausserera, Ta studenca sta se zedinila z primerno globoko drenažo, in se priporočajo taka drenažna dela.
6)	Na suho dejal se je travnik gospoda Franz Kartina kupčevalca in posestnika pri sv. Juiji na južni železnici.
7)	Drenažna naprava na travniku gospoda Franc Wolfbauera predsednik podružnice v Stainzi.
8)	Tečja drenažna in vodotočja dela na travnikih c. k. remontnih konjikov v Piberu.
9)	ino 10) Enaka dela v Mokronom in pri sv. križu na kranjskem po posestvih gospoda baron Berg—a in gospoda Otto baron Apfaltern—a.
II. Nasnutki so se izdelali sledeči:
11)	Za jez na Mnihovem (Mönichhofen) posestvu gospoda barona Karola Berg—a.
12)	Za enake naprave na posest ru Stadel gospe kneginje Arenbergove.
13)	Za močilne in drenažne naprave na posestvu Beitenau gospoda grofa Wimpffen—a.
IU. Predpreiskovanja so se izveršila:
14)	Na posestvu Waldegg gospod viteza Ples-singer za napravo vodotoka.
15)	Na posestvu Freiberg gospod Franc Lambrecht—a za drenažne naprave.
16)	Za enake naprave na posestrn Waldschach gosp. doetor L8wy—a.
17)	Na posestvn gosp. W. Hintze—a v Ptoji.
18) Naprava drenažnih rorov (cevi) ustanovila ae je na posestvu „Breäce" gosp. doktor J. grofa Attems-a.
O rade c, 22. januarja 1883.
Richard Possek.
Poročilo v preiskavi vinogradov v Gras-snitzbergu in Wielitsch-i po kterih se je tertna ui sumila.
Gospod Jul. Hansel kot skušen pri tertni uii poslan je bil v jeseni 1882 od visokega c. kr. na-mestništva preiskovat več vinogradev v Grassnitz-berg in Wiellitsch, kjer so terte bolehale, ter so sumili da se je priklatila tja tertna uš. Gospod Jul. Hansel poroča o ti preiskavi, in ker so prav zanimivi nameti za vsakega vinorejca v tem poročilu ga hočemo v kratkem našim bralcem naznaniti. Preiskanih je bilo 7 vinogradov bolezen pa se kaže bolj ali manj po celih goricah. Pokaže se bolezen, da mladike ne rastejo po nekterih krajih ter zaostajajo, da začne tertDO listje že po leti rumeniti, in sem ter tja se tudi kaka terta popolnoma posuši. Tla so apneno železooiidna ilovnata podlaga je apnena različne debelosti, posamezni vinogradi imajo samo apnena kamnata tla. Plodovitost teh vinogradov odvisi toraj samo od gnoja, treba je zemeljnatega močnega dovaževati, in vinograde globoke okopavati. Ker pa menda ti vinogradi niso dobro rodili že več let, so jih zanemarili posestniki ravno v tem obziru, in kjer so gnojili, koristil je gnoj le drugim rastlinam, ktere gojiti imajo tukaj navado med vinsko teito. Pri omlaji tert s pokopanjem rabijo žalibog tudi tukaj listove gube, ali pa navadni ne še dovolj razkrojeni hlevni gnoj, kteri pri apnati zemlji nikakor ne zadostuje. Gnojijo terte kakor navadno ua srednem štajerskem debeljno, to je pustijo terte visoko rasti, od pol metra do metra visoke, ter jih navežejo večiuoma na smerekove koljce, ali pa na suhe veje sadnih dreves tam, kjer gojijo med terto druga sadna drevesa. Od teh smerekevih kolov in od suhih vej ostanejo pa navadno konci v zemlji, tam strohnijo in plesnijo. Ker so bile pri preiskovanji zdrave terte zraven bolenih, viditi je bilo, da ne napravi tertna uš bolezni, in v resnici ni bilo sluha o tem škodljivem merčesu. Na malo krajih po koreninah, kjer so bile terte grintove, te grinte niso imele nikake podobnosti z grintami, ktere napravlja tertna uš. Terte so bile ie precej zlo bolne, pa povsod Lajdili smo zraven bolne korenine konec trohljivega in plesnivega lesa; kteri je dal pervi gojo plesnjivadi. Lansko leto škodovale so močno različne plesnjivadi tudi po drugih krajih vinskim tertam. Poročevalec toraj terdi ozirom na preiskavo vinogradov, da ni tertna uš, ktera bi škodovala tu tertam, temuč rastlinski zajedavci, in pomankljivo obdelovanje vinogradov. Pomagati se more, če se dobro in z dobrim gnojem gnoji, če se koplje pri pervem ob-kopavanji globočeje, če se listove gube ne rabijo več, in sicer iz zemlje odpravijo vsi leseni ostanki.
Tretja razstava pitane iivine na Dunaju.
Za tretjo razstavo pitane živine od 16. do 18. marca na Dunajskem centralnem živinskem tergu pri sv. Markau dala so se izveräevaljnemu (ekae-kutivnemu) komiteju nasledna darila : I) Medalje: Za pitano goved 4 zlate 24 srebernih 20 bronastih za pitane ovce: 3 zlate 3 sreberne in 12 bronastih, za pitano svinje: 2 zlate 8 srebernih in 8 bronastih medalij.
II) Darila v denarjih: Za pitano goved 33 daril od 150 do 20 goldinarjev, za pitane ovce: 27 daril od 60 do 20 goldinarjev, za pitane svinje (prešiče): 16 daril od 60 do 20 goldinarjev; skupaj 76 daril, ktera iznašajo 4190 goldinarjev.
Nadalje je izstavilo poljedeljskc ministerstvo za posebna dela sledoča darila: Za nar bolj pitano tele do treh mescev brez ozira na pleme (raso) 100 goldinaijev, za nar boljšega vola avstrijanskega plemena križajočega se s plemenom Shorthorn pod tremi leti 300. Za užitek nar boljše pitoni vol avstrijanskega plemena čez tri leta dobi 250, (če je več ednakih dobi mlajši darilo). Za užitek nar boljše pitani vol avstrijanskega plemena s plemenom Shorthorn križajoč dobi 200 goldinarjev. Za nar boljčega vola ogerskega plemena čiste reje brez ozira na vago 250 goldinaijev.
B.	Za pitane ovce: Za jagneta stara 3 do 6 mescov čistega angleškega plemena, ali iz drugega plemena križajočega se s čistim angleškim plemenom 100 goldinarjev, za koštrune od 6 do 8 mescev iz čistega angleškega plemena 100 goldinaijev za koštrune od 6 do 18 mescev križajoče se s čistim angleškim plemenom 100 goldinarjev, za koštrune do dveh leti iz avstrijanskih deželnih plemen (čista reja) 100 goldinarjev.
C.	Za pitane prešiče (svinje): Za mesne svinje od 8 do 12 mescev oziroma posebno lastne reje 100 goldinarjev ; za mastne svinje od 8 do 14 mescev z istim ozirom 100 goldinarjev. —
Slednič dalo se je do sedaj 12 častnih daril in sicer: od presvitlega zavetnika (pretektora) dunajskega kmetijskega društva nadvojvoda cesar-jeviča Rudolfa, od gospoda nadvojvoda Albrehta, od centralnega društva v Bernu; od pivovaija in lastnike več posestev A. Dreher-a na Dunaji od gospe kneginje Meternihove, od udov gosposkega zbora gospod baron KOnigswarter-a, od graščaka Alexandra pokrajnega grofa (Markgraf) Pallavicini od poslanca deržavnega zbora Emanuel vitez Pros-kowetza in od graščaka grofa Thum Valesassina. Prihodnič mislimo donesti še bolj natanjko in obširno poročilo, opomnimo pa vse tiste, kteri so namenjeni poslati svojo živino v-Dunajsko razstavo, ktera obeta letos ravno toliko uspeha kakor razstava preteklega leta, da nimajo časa dalje oglasiti se pri kmetijskem društvu, kakor do 15. februarja, toraj se je treba podvizati, in odločenega časa se dobro in natanjko deržati	W. v. W.
Kmetijske skušnje.
Gospod J. Wacek ii Pesnice Mm poroča o pos-kušnjah napravljenih leta 1882 i grahom in pšenico sledeče:
1)	Spomladi leta 1882 nasejal sem na svojem posestvu po gnojenem krompirju na njivo od 6000° 40 litrov obče čislanega telenega graha, posejano seme plitvo zaoral in polahko pobranil, potem do žetve na njivi nič opravka imel. Pridelal sem 8'/, hektolitrov lepega graha po 80 Kil. toraj C80 Kil. in l'/< hektoliter slabejega ia svinje ali za kuretnino prav dobrega. Zadnji vreden je bil okoli 5 goldinarjev. 600 Kilogramov lepega pa sem prodal v Maribor gospodu A. Schröfflu po 12 goldinaijev 100 Kilogramov, 80 Kil. pa sem obderžal za domačo rabo. Za dober prodan grah sem toraj potegnil 81 gold. in 60 Krajcaijev, slama, kteio pičim nemestu sena je vredna nar manj 10 goldinaijev, slabeji grah pet goldinaijev, toraj sem pridelal na 600G* 96 golginaijev in 60 krajcaijev. Ce pregledam stroške za 40 litrov semena 5 gold., za obdelovanje na njivi in mlatev 8 goldinaijev, mi ostane še 83 goldinarjev 60 krajcaijev, in to j« nenavadno dober pridelek. Ta grah se prav hitre skuha in se dobro uakuha, priporočiti je posebno delavcem v živež, ker pri veliki redilni moči, ktero ima v sebi, se nasiti t malim cela družina.
2)	V jeseni leta 1881 sem po detelji in koruzi brez gnojitve n» 5 oralov (2"/, ha) nasejal 7-2 hektolitrov čislane (dobro obrajtsne) menljive pšenice (Wechselweizen). Pridelal sem poleg veliko slame 145 mecnov dobrega zerna perve sorte po 50 kil iznese 7250 Kil. 6 mecnov zerns druge sorte po 22 kilo toraj 132 Kil. skupaj 7382 Kil. pšenice. Tudi ta pridelek je prav dober, in po tem menda ni resnično če kdo pravi, da pri nas polje nič ne donaša, kakor se mnogokrat sliši. Jaz mislim, da njive pri nas donašsjo dovolj, če se dobro in racionalno obdelujejo in gnojijo; če ps kdo ne stori zs njivo čisto nič ali prav malo, tudi od nje ne mora in ne sme veliko tirjati.
Krave brez mleka.
Krava, ktera vsako leto tele stori, se ve da ne mora skoz celo leto mleka dajati, mora nekoliko časa brezmlečna ali suha biti. Kako dolgo krave mleka nimajo, ni pri vsih. ednako. Veliko krav je, ktere prav malo časa preden se oteletijo mleka ne dajejo, te so gotovo nar boljše mlečnice, druge pa tem nasprot pravilno tri do četirje mesce pred teletnjem nimajo mleka. To ne sme biti ne eno ne drugo. Če krava predolgo mleka daje, sama oslabi, stori slabo tele, in po oteletenji nima toliko mleka kolikor bi ga imela, če bi bila stala nekoliko mescuv brezmlečns. Če ps krava pravilno tri ali četiri mesce pred teletenjem ne daje mleka, js to kmetovalcu velika zguba. Take krave, ktere imajo to napako, je nar boljše, kolikor bitreji mogoče pitati, in mesaiju prodati.
Čas, da so krave brez mlAa, je nar boljše in pravilnejši 8 k večim devet tednov pred teletenjem. Izuijen živinorejnik ima v moči brezmlečnost omejiti na naznaneni čas. Skušnja uči, da vsaka krava med drugim in tretjem in vsakim poznejem teletenjem ravno toliko časa ne dsje mleka, kakor med pervim in dragim teletenjem. Zato mora dober kmetovalec krave, ktere so se oteletili pervikrat, mlesti nar manj osem mescev, če kravi mleka manjka, ji pa mora dajati boljše piče, da mleka dobi. Na drugi sxani so ps tako dobre mlečne krave, da še zadnji čas pred teletenjem mleka ne zgubijo. Navade, ktero imajo nekteri kmetovalci, take krave mahoma nehati mlesti, če tudi dsjejo morda vsski dan tri do četiri litre mleka, ne moremo priporočati, Mleko, ktero v vimenu ostane, se skisa in sterdi postane simato in vime oteče, ali pa se še vname. Priporočali pa je takim kravam dajati ta čas manj in slabeje piče, jih vedno redkeje mlesti, iz perva vsaki dan enkrat, čet četiri ali pet dni vsaki drugi dan, potem vsaki tretji dan in konečno se čisto neha, zapomniti pa je treba, da se pomolze krava vsakikrat do čistega, če ne, nastanejo vimenske bolezni.
Tudi kr^ve, ktere hočemo pitati, moramo odvaditi mleka dajati na goraj povedani način, ker mleko in meso se ne da na enkrat napravljati.
Tukaj hočemo opomniti še na hudo napako, ktero imajo nekteri kmetovalci, obderiijo si namreč krave do visoke starosti, znano je vsacemu, da dajejo stare krave manj mleka, kakor mlade, v devetem in desetem letu js mleka vedno manj. Brezdvomljivo je tudi dokazano, da so stare krave večinoma bolne na plučih, imajo večidel plučno jetiko. Ta bolezen se spozna, če krave dobijo kratek suh in pogost kašelj, če so tudi iz perva zdrava viditi. Ker je po novejših preiskavih mleko takih jetičnih krav človeškemu zdravju škodljivo, posebno otročjemu, so vsi uzroki zato, ne rediti starih krav. Kadar je krava stara devet ali deset let naj se spita in mesaiju proda. Da te pa bolje napita, odvaditi jo je treba na gori omenjeni način mleka dajati.
Dopisi.
Laiko na spodnjem Štajerskem, 13. januaria 1883. (Poročilo iz kmetov.) Izjemši tri pervi dni, in pet dni od 21 do 25 decembra imeli smo pri nas cel mesec december prav gorko vreme, ktero je nastalo konec mesca enako spomladanskemu, ter je privabilo nekaj spomladanskih cvetlic (Helleborus niger Erica carnca, Erimula acaulis). Sneg padel je samo 1., 2. in 23. decembra zadni dan močno; da je padel 20 centimentrov visoko. Ts sneg pa je skopnel po dolini ie 28. popolnoma, ker je nastalo južno vreme ie 26. decembra in terpelo je do 5. januarja. 10 decembra zvečer nastale so hudourniki z močnim dežjem, 11. in 12. je Savinja izstopila iz obrežja. Zimska setev dobro stoji v obče, od 5. januarja imamo mraz.	J. Castellic.
Delovanje Štajerskega kmetijskega društva.
Obravnava centralnega odbora. Izpisek iz zapisnika ceje 4. januarja 1883.
1.	Predlogi o razdelitvi učilnih sreditev iz der-žavoe podpore šol za daljo omiko so bili sprejeti, in sklenilo se omikalno šolo za vertnarje v Gradecu priporočiti visocemu c. k. poljedelskemu miniserstvu kakor posebno podpore vredno, prošnjo Raške šole pa izročiti nomskemu šolskemu društvu s posebnim priporočilom.
2.	Oziroma ua prejem udovskih doneskov pri podiužnicah sklenilo se je podružnicam svetovati, naj razdelijo opravila predsednikova od blagajnikovih, in da bi blagajnike priporočene od podružnic imenoval centralni odbor. Nadalje poterdilo se je nekoliko določb o blagajništvu pri podružnicah, in o tirjanji zaostalih udovskih doneskov, ter se bo po-ročevalo o tih določbah 59. občnemu zboru.
3.	Zastopniki kmetijskega društva pri agrarnem zboru, kteri se bo začel 12. marca t. 1. imenovani so bili gospodje predsednik baron Washington, Kaiol baron Berg, Frederik Malier, Janez Schmirger in doktor Gustav Wilhelm, gospodu profesorju Schmirgeru odločilo se je poročilo o na dnevnem redu stoječem vodnem vprašanji, in prošen je bil svojo poročilo naznaniti popred centralnemu odboru.
4.	Od Mariborske podružnice nasvetovan načert o vincarkem redu poboljšan je bil po opombah in nasvetih podružnic in vinorejskih društev, bil je pomnožen in poslan podružnicam, da bi ga pretehtale, in odbornikom naznanile.
5.	Gospod tajnik MQUer je poročal o posvetovanji naprave avstrijanskega obertnijskega društva za mlečne tvarine, dovolilo se mu je volitev v ekse-kutiven (izverševalon) komite sprejeti, in zastopati centralni odbor v tem komiteju.
6.	Oziroma pošiljanja na tretjo dunajsko razstavo pitane živine, sklenilo se je opomniti pitalce in no-sestnike deželne s društvenim listom na važnost te razstave za Štajersko, in opominjati podružnice oziroma važnosti pošiljati pridno na to razstavo. Predsedništvu se je dala oblast, da posodi ali defi-nitivno da polovico železniških stroškov pošilalcem, če lastnost pitane živine in premožne okolšine pitalcev to dovolijo.
(Posvetovanje proti tertni uši.) Na Dunaji se je zbral povabljen od kmetijskega ministerstva 9. januarja 1883 svet proti tertni uši. Ii štajerske dežele vdeležil so se tega posvetovanja gospodje deželni odbornik doktoi Moric vitez Schreiner, cesarski svetovalec doktor Julij Mullš, posestnik Alfred baron Moscon in potovalni učitelj Julij Hansel.
Sejmi na Štajerskem od 13. do 24. februarja.
13,	februarja v Ljutomeru" Murau" Voitsbergu**
14.	februatja v Rečah* okraj Mariborski, Sevenci** v Žavcu** okraj Celjski.
15.	februatja v Gradecu* (Lagergasse zraven mesnice) v Brešcah ;•* v Ranten** okraj Murau ; v Tersiših" okraj Rogatec, v Wettmanstätten" okraj Deutschlandsberg.
16.	februaija pri sv. Miklavžu v Sausal** okraj Lipnica.
17.	februarja v Vorau*.
10. februaija pri sv. Florijanu na Lassnici" okraj Deutschlandsberg; v Braslovčih" v Vranskem okraji, v Ilz-i" okraj Fdrstenfeld; zgorna Pola-kava** okraj slovenska Bistrica, Pišece** okraj Brešce, Polčanje** okraj slov. Bistrica.
22.	februarja Gradec* (Lagergas.se zraven mesnice) Verače** okraj Kozje, Teherje** Celjski okraj; Sv. Vid na Vogau** okraj Lipnica.
23.	februarja pri sv. Ruprechtu** okrai Weiz.
24.	februarja, Arvež** Kozje" sv. Duh pri Ločah** okraj Konjice, Gleichenberg** okraj Feld-bach, Gleisdorf; Irdning, Knittelfeld**, Passail** okraj Weiz, Rogatec** Laško** Wenizell" okraj Voran, Wildon**, slov. Bištrica**.
Opomba: Sejmi brez zvezdic tu napeljani so letni in kramarski, z eno zvezdico* so živinski, z dvema zvezdicama" letni in živinski sejmi.
Razpisane poduiiteljske službe.
Na dvojerazredni ljudski šoli v Vuzenici se odda delinitivno služba podučitelja s plačo 3. reda. Kdor želi dobiti to službo naj odda svojo prošnjo po predpisanem potu do krajnega šolskega sveta v Vuzenici med štirimi tedni.
OkrajDi šolski svet v Marenbergu 10. jan. 1883.
Na dvojerazredni v tretjem plačilnem razredu stoječi ljudski šoli v Podčetertsku odda se začetek druzega polletja delinitivno ali proviiorično služba podučitelja, pri tej službi se dobi prosto stanovanje. Prosilci ali prosilke za to službo naj pošljejo svoje s potrebnimi prilogami po zapovedanem službenem potu do 15. februarja 1883 krajnemu šolskemu svetu v. Podčetertek.
Okrajui šolski svet v Kozji 17. jan. 1883.
O veliki noči podelile se bodo delinitivno ali provizorično naslednji službi:
a)	Služba podučitelja na trojerazredni v čertert plačilni razred uversteni ljudski šoli v Cirkovicah;
b)	Služba podučitelja na dvojerazredni ljudski šoli uversteni v četert plačilni razred pri sv. Janežu in prosta soba za stanovanje.
Prosilci za ti Službi naj pošljejo prošnje s prilogami in dokazanjem umenja slovenskega in nemškega jezika dotičnim šolskim svetom (pošta Ptuj) po zapovedanem potu do konca februaija 1883.
Okrajni šolski svet v Ptuji 28. januaija 1888.
Priloga štajerska kmetijska dražba.