Kupujte ¥QJ_NE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu NAKOP Od i EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI !°LlJME XXVI.—LETO XXVI. 5S Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 25, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 69 v PONEDELJEK SE BO PRIČELO RACIONIRANJE I MESA IN DRUGIH ŽIVIL Nove odredbe glede vrednosti točk raznih živil. - Kontrolirana cena vseh vrst mesa. PRIZADETE BODO TUDI RESTAVRACIJE IN t HOTELI >d Za administracijo cen je*-- sto?'' °bjavil vrednost točk, ki ko h V veljavo v ponedeljek, vrstg°w0. racionirane nadaljne J** m°ški, ženska in otrok, upi6. na njegovo starost, bo skiw? do izdanja 16 racij-l0ek na teden za meso " in Hosti tolšče. Tipične vred-b- k so: za vse vrste si- ^aščobe točk rov02a Večino steakov in za su- vsak 2° - P° 8 točk 2a funt unt omenjenih živil. Za raCii,,f!,argarine je določenih 5 1]sk'h točk. Nove regulacije %ve v bit; t e§ulacije pa utegnejo žir0m r koli Proglašene z o-"kUrirna sveže, zamrznjeno, 0 in. prezervirano go-teletino, svinjino, jag-5a (jru m kozličevino, kot tudi tra, ge vrste mesa, kakor: je- j iti L ce' °bisti, možgani, iti., i Ha VsVse vrste klobas; dalje! % na ?rezer.virane (canned) j Vliiv VSe vrste sira, izvzemši Hiasio Ve Vrste na vse surovo H* j.' ^arSarino, mast, solat-u Kuhi v<%0 hjetino fant je-vbjaki Na počitnice je prišel za šest dni vojak Charles Vintar, sin Mr. in Mrs. Anton Vintar, 19205 Muskoka Ave. Prišel je iz Camp Park, Calif. Naše vojaštvo na Havajih Rev. Charles Monroe obtožen poizkuše-nega umora Na sliki so ameriški vojaki, ki so japonskega porekla, toda prostovoljno služijo v ameriški armadi. Sestanek zastopnikov divizij in delavcev kampanje za vojno posojilo Snoči se je vršil v Carter hotelu sestanek 1,200 zastopnikov divizij, ki bodo vodili kampanjo za 2. vojno posojilo, za katero bo treba nabrati v CuyaLoga okraju $235,978,000. / V Pennsylvaniji se vdira rudnik in zemlja nad njim lmjska olja. NadKontroIiraiije cen Slaal^a kontrola cen pa bo 1(0 b0 I Ve^avo dne 1. aprila, "jim dol°čena cena vsej svi-fei Jedl aPrila pa bo postav- titii iltr°p cenam govedini, tele- ^gnjetini. K f erac»onirana živila dom hi r°temska Živila, ki niso ra-so —_ sveža in preka- rana. in druge r ?ačina (toda ne "kana-Sina ' žitni "cereals", pe-c« vrst' Jajca' mleko ter sledeče, ® Slra: limburger, cot- ni 6 vrste. ^(IredK . Osebe ,e Za restavrac'je in v jedo v restavraciji rav0telih, bodo prišle na teu cun racioniranja indi->r bo Kraju Pittstonu grozi poguba. — Vdiranje šolskega poslopja, ki je stalo $400,000. Snoči je bil v Carter hotelu v j Clevelandu velik sestanek z večerjo, katerega se je udeležilo nad 1,200 ljudi, ki bodo stopili aktivno v akcijo v kampanji za vojno posojilo, katerega bo treba podpisati v Cuyahoga okraju za $235,978,000. Glavna govornica Glavna govornica snočnjega večera je bila Mrs. James A.__ Bines iz Elyrije, ki je vodila na: -pj j .v., „ .. Daljnem vzhodu ambulanco te-1 rOOpiSlte petlClJC Za kom vpada Japoncev ter je bila dvakrat ranjena. Strahote na JP^jap, Omenjena je povedala pre- Pittston, Pa., 24. marca. — Tukaj se je pričel nocoji vdirati neki rudnik trdega premoga, kar je pričelo ogrožati ves kraj, o katerem se je bati, da bo zlezel v zemljo. V okolici šestih blokov so se pričela majati in lezti v zemljo vsa poslopja in hiše, med njimi tudi poslopje višje šole, ki je stalo $400,000. V okolico je takoj. prihitela skupina Rdečega križa, policija pa je zaprla vse ulice, ki vodijo v prizadeti del. Policisti in gasilci so evakuirali vse ljudi, ki so prebivali v okolišču četrt milje od šole- Sto in dvajsetim premogar-jem, ki so delali v dotičnem rovu, je bilo ukazano, naj nerau- Navzoči Slovenci » Od Slovencev so bili navzoči na tem sestanku Anton Grdina, predsednik tukajsi - e slovenske banke, Paul Schneller, tajnik St. Clair Saving and Loan zavoda. A. Šabec in Wm. Sitter urednik "Enakopravnosti" in tajnik Jugoslovansko - ameriške tiskovne družbe, in Louis žele. župana Laescheta! Episkopalni duhovnik je sestrelil pet krogel v moža svoje tajnice, s šesto kroglo pa je zadel tajnico. RAZVOJ BOJEVANJA NA TREH SVETOVNIH FRONTAH Rommel pod zmerom hujšim pritiskom v Afriki. - Ugoden potek bojev v Rusiji. - Uničenje japonske podmornice. NEW ORLEANS, 24. marca, j — Tukaj bo obtožen poizkuše-j nega umora Rev. Charles Mon-! Boji v Severni Afriki roe, 50 let stari episkopalni du-1 hovnik, ki je obstrelil nekega :Rommela v Afriki nara^, ko delavca vojne industrije in nje- Prodirajo tri zavezniške kolone ' izmed štirih nevdržno Rev-. Monroe, rektor cerkve sv. Pavla, je pod policijskim nadzorstvom v bolnišnici, ker ga je zabodel z nožem v trebuh ob- ... .. . .^rr.-,. .. Vsem našim naročnikom in tresljivo zgodbo ,o tamošnjih ostalim rojakom naznanjamo, strahotah, katerih vzrok je bil vedno eden in isti: Angleži in da imamo v našem uradu peticije za ponovno nominacijo žu- Nevarnost za čete maršala Berlin priznava kritičnost položaja Berlinski radio priznava, da govo ženo, in sicer po pol ure,1AIUCU SLlim I,cvu,mu naprej:je položaj osišča še vedno neza-trajajoči molitvi, ko je prosil ter zaPiraj° okoli nješa obroč, j dovoljiv ter naznanja, da je bit- Boga za "pravo razsvetljenje." !dočim četrta kolona odbiJa nJe"lka v Polnem razmah"- gove napade in drži ozemlje, na; General Montgomery, povelj- katerem se nahaja. jnik angleške osme armade, še Prodiranje ameriških čet j™ P°skl SV0Jlh tankov v bit" T , „ o • '/r?Ške Čet6' ki Pr,0dir^°i C°Doslej so zajeli zavezniki na streljem delavec John McBride,; od 'Maknassyja v centralni Tu-jafriških bojiščih okoli ^ u. cigar zena je bila pri duhovniku nisiji, so spravile pod doseg i jetnikov za tajnico. i svojih topov kraj Mezzouno. Duhovnik je povedal policiji,! Druga ameriška kolona, ki jej da mu je McBride grozil, da ga:Pod vodstvom generala George) bo umoril, ako ne preneha za- i Pattona, je odbila napade nem- j Bizerto, italijansko vrhavno po- sledovati njegove žene, od kate- ®kih tankov na Guetaria prelaz, J veljstvo pa poroča, o napadu re je bil McBride začasno ločen, kjer je uničila od 10 do 30 tan-j ameriških bombnikov na Messi- in jo nagovarjati, da se vrne kov izmed 100 - ki jih je poslal j no, kjer je bilo ubitih 10, ranje- nazaj k njemu na delo. Rommel v napad. jnih pa 32 oseb. Duhovnik Monroe je povedali * * * policiji, kako je nad pol ure j Položaj IIO ruskih frontah molil za razsvetljenje, nakar je; precej pil, nato pa odšel k Me-1 Ruska ofenziva proti Smo-j V okolici Belgoroda pa so Bride-u na dom. Tam je bila'ljensku se vali v očigled silne- ruske čete v defenzivi pred sil-doma samo Mrs. McBride, po- ga nemškega odpora nevzdržno! nimi nemškimi napadi, ki pa jih zneje pa je prišel tudi njen mož, naprej preko utrjenih pošto- Rusi sproti odbijajo, ki je baje duhovnika napadal z jank, dočim prihajajo Rusi v, Kakor poročajo Nemci sami, nožem. Rev. Monyoe je dejjaj, da novo vzplamtelih bojih na Kavr j pa je v Rusiji še četrta aktivna Napad na Bizerto in Messino Ameriški letalci so napadli je ' tedaj" potegnil revolver ter kazu vedno bliže Novorosisku. Amerikanci niso bili dovolj pri- pana Lauscheta, katere morajo pravi jeni: s puškami se je ne- J biti podpisane in vložene pri vo-mogoče boriti proti modernim lilnem odboru, ako lioče zopet tankom. Opisovala je strahote, kandidirati za župana, ko so japonske bombe udarjale Rojake prosimo, da pridejo na kitajske in druge bolnišnice čim prej v naš urad in da pod-in ostale zavode, kjer so ostali pišejo te peticije, kajti na vsak po bombardiranju samo še krvavi kupi mesa . in kosti onih, ki so bili nekdaj ljudje: moški, ženske in otroci. Ceste in pločniki Singapora so bili pokriti s kupi raztrganih trupel, ki so način mora ostati iupan Lan-sche na čelu našega mesta, za katerega si je stekel že tako velikih in nevenljivih zaslug, da inu slednje priznava včeraj' v svojem uvodniku celo republi- jim bile odrtgane glave, roke, kanski dnevnik "News". noge . . . Amerika se ne zaveda nevarnosti Bolničarka je ponovno in ponovno poudarjala, da se Amerikanci ne zavedamo nevarnosti Javnim kuhinjam do- Se dobi za meso, su- N H C;«** točk H žiafo in nekatere druge ^ ižn> Se utegne od časa do ^injati. h"Vte,javnost znamk Jvatn Value" znamke za nov doma odidejo pri nekem drugem izhodu iz rova. Vdiranje !jn da nimamo pojma o straho rastavracijam zemlje se pe pričelo ob 7:30|tah, ki so tam na dnevnem re-zvečer in ure zatem se je zem lja še vedno vdirala. sam0 procentualen del Zalog, ki so jih te du. Povdarjala je, da ni denar kot tak vreden ničesar, ako člo > te so rdeče znamke v ista wJ?ki knjižici št. 2, to m^lzic'a, iz katere trgate ^atijjj,,.6 znamke za nakup h ^mtf m Procesiranih živil. veliA V knJ'ižici b0 ^ 3avna dne 29. marca, M; Postane veljavna 4 >h a veljavno, i. Na^mka C 11. aprila; !kuPaj pa bodo veljav SSD do aprila; vse te Na poslopju višje šole so se vek izgubi poieg svoje svobode pojavile velike reže in razpoke tudi vse> ki so dragi njegovemu in s stropa je pričel odpadati I srcu. j5a svoje ginljive besede je omet. Gasilci so izjavili, da se'žela silno odobravanje, boi šola sesula, ako se zemlja I ne preneha kaj kmalu vdirati. Govor župana Lauscheta Zelo značilen in pomemben Doslej ne javljajo poročila o goVor je imel tudi naš župan nobenih nesrečah; mnogo oseb|Frank j. Lausche, ki je dejal, so rešili gasilci in drugi reševalci iz njihovih stanovanj. pričel streljati na McBride-a, i katerega je zadelo pet krogel,! šesta pa je po nesreči zadela I njegovo ženo. Nevzdržno prodiranje proti Smoljensku ! fronta, namreč ona pri Ladoš-kern jezeru, kjer izvajajo Rusi [silna napade na nemške pozici- Eksplozija v Raven-ni; deset mrtvih, dva ranjena Ruske čete, ki prodirajo proti je. j Smoljensku in ki so zavzele te-; Z leningrajske fronte poroča-j kom noči kak tucat vasi, priza-1 jo Rusi, da so uničili tam 13 ^devajo Nemcem težke ■ izgube. I nemških letal. Boji na Pacifiku WASHINGTON, 24. marca, vštevši eno japonsko podmor- — Mornariški department je danes naznanil, da je neka ameriška podmornica na Pacifiku zalotila, presenetila in pogrez- va. Peticijo laliko podpišijo samo oni, ki so registrirani pri volilnem odboru. Oni, ki se niso u-deležili dveh glavnih zaporednih volitev, nimajo pravice voliti, dokler se zopet ne registrirajo, kar lahko store vsak dan pri volilnem odboru v City Hallu. še enkrat prosimo, da ne odlašajte s podpisi teh peticij, ker jih župan želi vložiti pri volilnem odboru še pred svojim odhodom v Anglijo PONESREČENO REKRU-TIRANJE JUGOSLOV. MUSLIMANOV , Vojaško vodstvo arzenala ne« bo dalo v javnost nobenih podrobnosti, dokler J nila neko japonsko podmornico ne bo zaključena preiska- s tako naglico, da "niso Japonci nikoli vedeli, kaj jih je zadelo." Poveljnik te ameriške podmor-V Portage Ordinance tovarni nice.je William Edward Ferrall (arzenalu) v bližini Ravenne je!iz Pittsburgha. nastala včeraj eksplozija, ki je I Njegova podmornica je te-zahtevala deset človeških živ-!kom eneša leta Pogreznila vse-ljenj, dočim sta bile dve osebi.Sa skuPaJ 10 japonskih ladij, ranjeni. Do snoči so spravili izpod razvalin samo eno truplo. Vodstvo tovarne je izjavilo, da ne bo dalo v javnost nobenih podrobnosti o tej eksploziji, dokler ne bo izvršena natančna preiskava. Kmalu po eksploziji je ukazal polkovnik, ki poveljuje v tem arzenalu, zapleti vsa vrata v nico, ki so imele skupno 50,000 ton prostornine. Letalske akcije zaveznikov in Japoncev Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 25. marca. — V sredo so zavezniški bombniki bomabr-dirali japonske položaje v okolici Mubo na Novi Gvineji. Japonski bombniki pa so bombardirali ameriško Henderson letališče na Guadalcanalu, kjer so povzročili nekaj škode. Skupine osvobodilne armade v srditih bojih s tujimi in domačimi sovražniki Ob reki Neretvi se vrše krvavi boji med partizani ter okupatorji in četniki. — Sto in dvajset nasilno mobiliziranih četnikov prestopilo k partizanom. ;>30-6 25 V"^ E bo aPrila do polnoči. — postala vtljavna oJ>Vtl°stiaPrila' k°nec njene ve-\ 130 oznaniI pozneje groeerist in meSar bo V^W011ti na sv°Jih Pred-ViN) v °st točk tako, da bo kakemu odjemalcu, p-- \\ in Amerike za demo- S^, ''»Htlo sveta 7 nakupom ® ' v in vojno-varčevalnih VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV St. Michael, Pa! — Pri delu v premogovniku je 8. marca rojaka Franka Hočevarja, starega 57 let, rudarski voziček pritisnil k stebru in ga zdrobil. Omenjeni je prišel v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča ženo, sina in hčer, v Indianapolisu pa dve sestri. * Kemmerer, Wyoming. — Tu- da če bo tekom vse kanpanje vladalo tako vzhičenje in dobra volja za to potrebno stvar, tedaj ni dvoma o triumfalnem zaključku te kampanje. Župan je apeliral na navzoče, naj se potrudijo, da se u-spešno zaključi to kampanjo, hkrati pa je izpregovoril tudi resne besede o današnjem položaju doma, ki je tak, da si ljudstvo lahko prihrani potrebna sredstva za dobo, ko bo nastal morebiten zastoj, ki ga bo povzročilo zopetno prilagojeva-nje industrije normalni ekono- MOSKVA, 24. marca. — Radio Svobodna Jugoslavija poro-tovarno ter postaviti straže pri|ča o srditih bojih partizanov v LONDON, 21. marca (ONA)1 vseh vhodih. Poročajo pa, da se | Mostar-Konice odseku, kjer je Jugoslovanska zamejna via- delo v arzenalu nemoteno vrši, jugoslovanska osvobodilna ar- dalje. mada porazila na desnem bregu Ko je nastala eksplozija, je J reke Neretve skupino osiščnih puhnil v zrak oblak dima in po- in četniških edinic kaj so umrli naslednji rojaki: miji John Hajnzik, Frontier, Wyo. "Tromba je zapela," je rekel Zapušča žalujočo družino; eden'župan. "Zavzemite svoje postos sin je pri vojakih. janke in ostanite tam, dokler ni Anton Bastel, Frontier, Wyo. Zapušča enega sina tukaj na Frontier, Wyo. ta boj končan i» da poroča danes, da so se napori nacistov, da bi med jugoslovanskimi muslimani nabrali prostovoljcev za nekakšno arabsko legijo, izjalovili. Urad za nabor teh prostovoljcev, ki bi se imeli boriti v armadah osišča, je organiziral bivši jeruzalemski mufti v Sarajevu, Osrčju muslimanskih predelov Jugoslavije; urad so zaprli zaradi pomanjkanja prostovoljcev. tresla so se vsa poslopja v okolici. To je bila prva večja nesreča in eksplozija v tej' tovarni, odkar je pričela slednja obratovati, kar se je zgodilo pred letom dni. SMRT ELEKTRIČARJA James Dutton iz Detroita, je danes popravljal električne spoje na letališču, pri čemer se je Tudi župan je bil deležen za ponesreči doteknil žice z moč- svoj globoko zasnovan velikega odobravanja. govor nim električnim tokom, ki ga je na mestu ubil. Chicago, 111. — Dne 30. marca se bo vršil tukaj v hotelu Morrison shod Združenih narodov iza zmago (United Nations for Victory Rally). Med drugimi govorniki na tem shodu bo nastopil tudi Slovenec Dr. Boris Furlan iz New Yorka. Pred vojno je bil profesor političnega modrosiovja na univerzi v Ljubljani. 300 sovražnikov ubitih V teh bojih je bilo pri vasi Borci ubitih 300 sovražnih vojakov in 320 Mihajlovičevih četnikov je bilo zajetih. Sto in dvajset četnikov, ki so bili nasilno mobilizirani, se je pridružilo partizanom. Srditi boji se vrše tudi v smeri proti kraju Nevesinje, kjer | brani osvobodilna armada važ-;ne postojanke ob desnem bregu i Neretve. Srditi boji pri Bugojnu Partizani so potisnili sovražnika nazaj v Konico. Sovražnik se umika tudi proti Ivan sedlu, [kraju v istem odseku. © težkih bojih poročajo tudi iz Bugojna, ki leži dalje proti severu. Nasilna mobilizacija Jugoslovanov Iz zajetja nasilno mobiliziranih četnikov je razvidno, da izvajajo okupatorske oblasti v Srbiji in Bosni nasilno mobilizacijo, kateri se ljudstvo silovito upira. Okupatorsko vojaštvo je v re-presalije požgalo do tal vasi To-ponico in Avkrakino, postrelilo več sto kmetov, ostanek prebivalstva pa poslalo k prisilnemu delu v Grčijo in Nemčijo. Mihajlovičevi častniki, ki sodelujejo z Italijani, so zlasti brutalni v svojem postopanju proti lokalnemu prebivalstvu. Dar za Ruski relief Od Kunstel's Cafe, 6616 St. Clair Ave., so včeraj izročili v našem uradu vsoto $10 za Ruski vojni relief. ^TRAN 2. ENAKOPRAVNOST 25. marca, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) .......................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) .............................................................................. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehilci): Por One Year — (Za celo lew) _______________________________________________________$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) ___________________________________________________________________ 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________________ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Poi' One Year — (Za celo leto)________________________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ...............................................:__________________________________ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Jug. pomožni odbor S.S. št. 2 Cleveland, O. — Jug. pomožni odbor S.S. št. 2 ima'skupni sestanek v petek, 26. t.m. ob 8. uri zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., v sobi št. 2, novo poslopje. Tem potom se prosi vse zastopnike društev, da se odzovejo klicu, da se udeleže seje točno ob 8. uri zvečer. Vsa ona društva, katera pa še niso izvolila zastopnikov, se pa prosi, da se vsaj eden ali drugi od društve- doma. To bo dan druge obletnice vpada nemških in italijanskih barbarov v našo lepo Slovenijo odnosno Jugoslavijo. Ta nedelja je najprimernejši dan, da tudi naše misli pohite med našo trpečo slovensko rajo tam doma. Na tem programu bodo sodelovala naša kulturna društva in posamezniki, ki so se že velikodušno odzvali vabilu odbora za sodelovanje. Na vse naše rojake iz okolice St. Clair Ave. in tudi od drugod pa že danes apeli- Narodna dolžnost kliče vse chicaške Slovence na važen javni shod! Govor g. Pepica LONDON, 16. marca (Radio prejemna služba) — Zadnje tri svetiti s plinom iz premoga. L6' ta 1826 so v Berlinu prvikrat prižgali plinske svetilke. Pariz, mesto luči, je imel električne obločnice. Leta 1° nega odbora udeleži iste. Upam, da Z****0 vstoP"icah< _______.l_____K . i ko vam jih bodo ponudili za- da boi to pot vsak zastopnik in zastopnica društva prav gotovo navzoč, tako da skupno pripravimo vse potrebno za varijetni program, kateri bo podan v ta namen od naših kulturnih društev na cvetno nedeljo, 18. aprila, ob 7. uri zvečer. Na cvetno nedeljo bo namreč druga obletnica naše nesrečne stare domovine katero danes gazijo moderni huni ali bolje zveri v človeški podobi. Torej, pridite gotovo na skupno sejo v petek večer ob 8. uri v Slov. nar. domu! John Pollock. Slovenska sekcija št. 2 JPO ZAHVALA ZA PRIZNANJE Glede naših nazorov z ozirom na podlo in neizzvano napadanje naših vodilnih mož, je dobilo naše uredništvo za svoje stališče toliko vsestranskega priznanja od oseb raznih prepričanj, da se pri najboljši volji ne more vsakemu posebej zahvaliti za dokaze moralne podpore, ki so nam jih dali naši slovenski ljudje. Kakor že neštetokrat prej, smo se ob tej priliki zopet trdno uverili, da smemo ob vsaki priliki računati na prirojeno inteligenco naših ljudi, na njihov čut pravičnosti in na njihovo modro presojo, ki je vselej njihov končni razsodnik. Naši ljudje so že često dokazali svojo miroljubnost in dobro voljo, katero pa so po vsej priliki gotovi ljudje smatrali za znak njihove brezbrižnosti in mlačnosti za vse, kar se dogaja okoli njih. Naši ljudje so siti večnega intrigantstva, ki se uganja največkrat na njihov račun, predvsem pa so docela dis-gustirani nad tistimi licemerci, ki imajo ob vsaki priliki Boga na jeziku, dočim v isti sapi opletajo s korobači ne samo po svojih verskih in ideoloških Nasprotnikih, temveč tudi po ljudeh, ki niso ne njim ne nam še ničesar žalega storili. Naši ljudje, ki nosijo Boga v srcu, ne na jeziku, so do dna pregledali to farizejsko igro, katere tiiumfi niso Bog in njegovi nauki o ljubezni do bližnjega, temveč DOLAR, kateremu služi Bog samo kot sredstvo njegovega pridobivanja. Da je temu tako, smo prepričani sedaj kakor še nikoli doslej, ko so nam naši ljudje potom pošte in telefona izjavili svoje priznanje in svojo" moralno pa tudi gmotno podporo z naročevanjem našega lista. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da je bila obilica teh priznanj od strani naših katoliških ljudi, ki doslej niso bili nali naročniki in ki so nam z ogorčenjem sporočili, da se jim gabi gonja izvestnih krogov napram gotovim rojakom ter nas obodrili, da naj brez strahu nadaljujemo s šibanjem tega otipljivega farizejskega licemerstva. . Kakor rečeno v uvodu, se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti za izkaze njihove moralne in gmotne podpore, zato se zahvaljujemo vsem, zlasti našim rojakom iz Collinwooda in Maple Heights, ki so nas podprli ne samo moralno z bodrilnimi besedami, temveč tudi materialno z novimi naročninami naših ljudi. Zahvaljujemo se rojakom v New Yorku, Barbertonu in Detroitu, kakor tudi našemu staremu prijatelju v Butte, Mont. Zahvaljujemo se končno tudi dvema gg. slovenskima duhovnikoma, ki sta nam s svojimi pismi dokazala, da so v naši sredi še vedno svečeniki, kakršni bi morali biti vsi blagovestniki krščanske ljubezni do bližnjega. Vsem tem se iskreno zahvaljujemo za njihovo priznanje našemu delu, ki ni brez napak, je pa brez intri g^ntstva in brez zahrbtnih in zlobnih namenov ter po- , . - ______ svečeno samo blagru našega celokupnega rodu tako tukaj! *?ok*zal° precJej !?po števil° na pomoč! - - • - - - --- i fa j, društvenih zastopnikov, vendar stopniki, ki delujejo pri tej ustanovi. Tisto malo vsoto bo v sedanjih časih lahko vsak utrpel, kar se mu gotovo ne bo dosti poznalo, a pomagal pa bo do zaželjenega cilja. Ali si sploh morete predstavljati veselje naših trpinov tam doma, ko bodo izvedeli, da jih bratje in sestre na, tujem niso pozabili, ko bodo vedeli, da smo v času njih največjega trpljenja mi tukaj mislili nanje, zbirali denarna sredstva v pomoč njim, ki jim je sovražnik pobral vse in pustil le golo življenje. Koliko solza veselja in hvaležnosti se bo potočilo po uvelih licih naših trpinov, ko se jim bo ponudilo košček kruha, katerega jim bomo poslali ameriški Slovenci. Bratje in sestre, na delo sedaj, dokler je čas in da bomo pripravljeni, ko bomo zaslišali obupni klic nesrečne domovine — na pomoč! Danes pač ne moremo i"eči, da nimamo, da ni zaslužka itd. Pač pa moramo priznati, da kljub dajatvam na desno in levo, živimo v pravem raju ,če pomislimo na sužensko življenje naših v stari domovini. Zato pa naj veljajo naslednje besede sedaj bolj kot so sploh kdaj v naši zgodovini: "Mal položi dar domu na oltar!" Pridite v petek večer na sejo, da bomo mogli urediti vse potrebno za naš program na cvetno nedeljo. Mesec marc je po našem predsedniku Rooseveltu posvečen kampanji prispevkov za Rdeči križ, zato' pa tudi naša . . . agitacija za JPO-SS v tem ča- ni sinovi in hčere. Nujno po- su bolj počiva> da se more na_ trebno pa je, da se zanimamo -za j rocj odzvati klicu predSednika zbiranje denarnih prispevkov za| Rooseveltu. Ogromno človečan-to pomoč sedaj, da bomo imeli) sko dei0, ki ga vrši Rdeči križ, nekaj pripravljenega, ko bo pri-J je vsem znano in zato pa je tu-sel cas, da se bo lahko poslalo; di naša sveta dolžnost, da tudi vsem bratom in sestram, ki bo-; v tej kampanji prispevamo, kar do se preživeli to vojno. ; največ moremo. Naj bi ne bilo Collmwoodsko okrožje kaj med nami rojaka, ki bi se ne pridno giblje, kakor razvidno iz odzval temu klicu. Kjer je sila poročil tajnika. Je pa že takoj najhujša in pomoč nujno poda nekdo mora biti, da vedno1 trebna >tam je že Rdeči križ na drega in vabi ljudi na sodelova- deiu in ne vpraša po narodno-nje. Tudi na St. Clairju imamo;sti; Veri, ali državljenski pri-podružnico, ki nosi št. 2 JPO-| prosti. Svojo pomoč nudi po SS. Na zadnji seji se je bilo vsem svetlu Bratje in sestre Cleveland, O. — Slovenska sekcija št. 2 JPO. — O delovanju in potrebi te človekoljubne ustanove je bilo že toliko pisano, da človek že skoro ne ve, kaj naj bi napisal, da bi med našim narodom res vzbudilo zanimanje. Dan za dnem čitamo poročila v časopisih, kako strašno je trpljenje našega nesrečnega naroda doma v stari domovini. že samo to, bi človek mislil, da bo zbudilo zanimanje za podporo tem nesrečnežem vsaj med skupinami, če se že posamezniki ne zganejo. Za vzgled bi nam morali biti Grki, Kitajci in drugi, ki so za povoljno podporo svojcem zbrali že naravnost ogromne vsote. Prav tako bi morali tudi mi vedeti, da bo naša stara domoVina po tej vojni nujno potrebovala pomoči. In kje pa naj jo dobi, če ne ravno od nas, ki smo nje- Kakor se je poudarjalo že na dveh zaporednih pripravljalnih sejah, ki se ju je udeležilo Tepo število zastopnikov in zastopnic raznih slovenskih društev v Chi-cagu, je.treba nemudoma začeti veliko kampanjo za prostovolj no nakupovanje vojnih obveznic (bondov) med chicaškimi Slovenci samimi, da dobijo tako zasluženo priznanje pri liaši zvezni vladi posebno sedaj, ko moramo tudi doma pomagati svoji novi domovini v njenih vojnih naporih za zmago pravične stvari in popoln poraz fašistične pošasti, ki bi si rada podjarmila ves svet ter zagospodovala nad vsemi narodi in tako seveda tudi nad našo veliko demokracijo v Združenih državah ameriških, sedaj, ko iščemo v Washingtonu vladno pomoč pri svojem vse hvale vrednem potegovanju za življenjski obstanek in narodne pravice slovenskega ljudstva v stari domovini. Da se chicaškim Slovencem še posebej pojasnita in razložita namen in nujnost tega gibanja med njimi samimi in da se pokaže vladnim zastopnikom slovenska lojalnost do te velike in svobodoljubne dežele ob veliki udeležbi slovenskega življa v Chicagu in bližnji okolici, se sklicuje VELIK JAVNI SHOD Z ZANIMIVIM PROGRAMOM DNE 27. MARCA OB OSMIH ZVEČER V DVORANI SLOVENSKE ŠOLE PRI CERKVI SV. ŠTEFANA NA 1851 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Na tem javnem zborovanju bodo sodelovali vladni zastopniki z raznimi potrebnimi pojasnili in kazanjem vrlo zanimivih vojnih slik. Neki vojak z Gva-dalkanala vam bo opisal svoje dogodljaje, ki jih je doživel tamkaj v najhujših bojih proti zavratnemu Japoncu. Naš govornik bo vse natanko razložil, zakaj je tako nujno potrebna kampanja za nakupovanje vojnih obveznic med nami. Naši pevski zbori—"France Prešeren," njegov splošno priljubljeni kvartet, "Adrija" in pevski zbor Slovenske ženske zveza —nas bodo vnemali in navduše- tedne so Angleži in Amerikanci gQ rvikrat prišle petrolejke na posvetili neprestanim in silnim dan A Leonardo da Vine', zračnim napadom na ključne ta vsestranski genij) je uporab točke nemške vojne industrije.j ljal steklene cilindre, da je * Berliner Tagblatt je objavil mela luč veg kisika. NajvaM" članek, v katerem pravi: "Fue-'še za razsvetljavo pa' je f0 hrer je že tolikokrat zahteval, 1gg3> ko so uvedii elektrik0 da mora biti zračna vojna civi-: žarnico, in z letom 1879 si jee' lizirana (!) toda Anglija tega lektrika s praktično uporab ni hotela sprejeti ..." Koel- j električne luči odprla pot P nisehe Zeitung priznava, da so'svetu, in razsvetljava ve. živci civilnega prebivalstva; mest že tekmuje druga z drug& močno trpeli zaradi zračnih na- kje bo razsvetljava še bolj W padov in da so zdaj že do skraj-1 na jn razkošna, nosti napeti. Na stotisoče ljudi je ostalo brez strehe. V Berlinu je zadnji zračni napad vrgel na cesto 160,000 ljudi. Essener National Zeitung priznava, da je mesto Essen tako porušeno, da je nemogoče pomagati vsem prizadetim. Do te- Mučeniška pot slovenskega naroda Iz Londona smo prejeli kra1 pregled sijajno dokumen itek tirane- ga je torej prišlo v rurski o- §a članka 0 mučeništvu Si blasti, o kateri je trdil Goering, cev- ki Je izšel v ušle<^L-da ne bo doživela niti ene bom-;«ki periodični reviji^ be iz zraka! A Muenchener Porary Review." Ta stuc»J Neueste Nachrichten trde, da|Pod Peresa še- Lillian*-^ Nemčija trenutno nima stev, da bi Angliji povrnila prizadete škode. Jasno je, da je zavezniško le- sred- i daje angleški javnosti izv pregled slovenske zgodovine jezične in kulturne karakte ke slovenskega naroda. ter risti- talstvo ustvarilo v Nemčiji b°.prip0m°1gla k P^f^ov^ kaos in peklo. Maniak iz Berli- ^ga naroda s strani na je zato začel govoriti o "civi- j Javnostl- ^ lizirani" zračni vojni. Cemu se . Ga. Gray opisuje v vseh P0' drobnostih metode in nap°re pop' tega ni spomnil takrat, ko so nemška letala sejala smrt in po-1' v. . gubo na Beograd in druga srb-'sisca' katerega namen je. ska mesta? Takrat mu je bilo no flzlcno unlcenJe sl°Sa všeč in popolnoma prav, da ne- naroda' V uvodu' nag'* Seštete množice nedolžnega jugo- Grav" da strasna US° slovanskega prebivalstva umirajo v ognjeni toči. Razsvetljava v svoji zgodovini Zdaj, ko so velemesta boju-jočih se držav na večere brez luči, se ljudje šele zavedajo, s kakšnim razkošjem so prej tratili luč, kako so se blestele hiše in ceste in kako je kar na mah zažarelo na tisoče obločnic. Ogenj na ognjišču, ki segreva in razsveljuje najstarejša bivališča, je dajal le malo luči. Gray, da strašna u vencev še ni postala dovolj % na in vsem svobodnim naIgjav na svetu popolnoma jasna. ^ ni ivzrok temu je splosn1 ^ nacističnih metod unifeV podjarmljenih narodov. V karakterizacijo Slove pisateljica navaja kpt "J1 .0 da irolj«! nejši slovanski narod, ki * a kljub temu in navzlic svoj^ ^ majhnemu številu uspel jicef- najznačajnejšo lastnost, d najmanj bojevit in najm"" ^ ;e hrani svojo narodnost m da mu v žilah teče slova. ,nSka.' svof kakor v stan domovini. Mi nikomer ne kratimo pravice j pa je še precej driIšteV; ki se na | do življenja m obstoja, dokler je njegovo prizadevanje pozabilo za sodelovanje še niso! odzvala. Zato pa danes ponovno I apeliram na vse zastopnike, ki] ste bili pri svojih društvih izvoljeni, da se gotovo udeležite seje te podružnice, ki se bo vršila 26. marca ob osmih v sobi št.; 2 novo poslopje SND na St Clairju O za obstoj v skladu z etičnimi in splošnimi človečanskimi pravili človeške družbe, pokazali pa bomo s prstom na vse one, ne glede na njihov stanovski ali socialen položaj, ki bi radi živeli na račun narodnega razdora in na skedo vseh onih, ki nočejo plesati, kakor jim oni godejo! Želeti bi- bilo, da' bi vsi zdražbarji in narodni za-vajalei čim prej spoznali veliko resnico, da so tudi naši ljudje v svoji 40 ali 50 letih, odkar se nahajajo, v tej veliki, civilizirani deželi bratske strpnosti, že pokukali j skozi Okence v svet ter videli, kaj se zunaj godi, zato se I ne boclo dali voditi niti fanatikom niti slepcem, ker nočejo ž njimi vred v moralno greznico. Oni hočejo ostati še nadalje čisti pred svetom i svojo vestjo, ker se zavedajo. da bodo morali sami polagati račun od svojih dejanj in nehani. • / Frank A. Turek, tajnik podr. št. 2, JPO-SS. Nemška nervoznost na Balkanu Londonski Drily Express je ne germanska kri. Kljub -mu izpostavljenemu stoletja trajajočemu Pre% Premalo je bilo svetlo za ka- j nju s strani SOVražnih in ko rokodelstvo, in ljudje iz le- j nih sosedov, je ohranil SV°J dene dobe v španskih jamah ! rodni ponos—ponos, ki 3e t„-so iznašli prve svetilke. To je | težki križ njeg0ve narodne bil stenj, prepojen z živalsko gedije. mastjo, ki so ga prižgali v Ion-j slo^enci so eden najbf/J vali z lepimi in milimi sloven- eeni posodici. Iz teh začetkovI darjenih siovanskih naro<*°v -------------- ... razsvetijevalne tehnike so se go fe zd doumeii, da razvile nadaljne iznajdbe do za- ... — * DI četka našega štetja. Svečnike Iz lončevine in lesa so našli v izkopaninah prvih pokopališč. Wikingi so že znali izdelovati laterne iz železa, ki so jih prižigali na svojih ladjah. Iz leta 285 pred Kr. r. izhaja najstarejše poročilo svetilnika.1 J< ' . , ,,lire obveznic, ki se naj prostovoljno j Zgradil ga je Sostratos s Kni-i V dokaz visoke ^ cMe in podrobno kupujejo med Šlo- dosa pred otokom Farosom v;vencev navaja pisatelj^'g[oVe-venci samimi, in hoče biti resni - j Aleksandriji. Na svetilniku je!°dst°tek nepismenosti. ^v čen brambovec demokratičnih;gorel dan in noč ogenj, ki so ga ^ že za časa 0SV0 dočim ^ načel te dežele pa pravic slo-'netili s lesom in oljem. V antiki išal le 3 odstotke, ^ venskega naroda v tužni Slo- so imeli oljnato svetilko s šti-iimela ItaliJa 25 odstotK §t$ veniji doma, na domači fron-'rimi plameni. fabetov; v sorazmerju ^ p ti, ne bo zapudil tega shoda. 1 Nad eno ali več svetilkami je Iom Prebivalstva, so Slov ^ Narodna dolžnost kliče vse i bila posoda z oljelh, ki se je i/. daJali ogrornno več Slovence v Chicagu in bližnji {nje iztekalo olje. Rimljani so!na- primer Italija ali & ^ .ffi okolici na to važno javno zboro- narejali stenie iz kononlie in sol V članku so navedeni t-vanje. skimi popevkami za to dobro, potrebno, koristno, plemenito in domoljubno stvar. Vstopnine ne bo nobene in vsakdo je dobrodošel. Kdor resnično ljubi to svobodoljubno deželo, kdor ima le še količkaj srca za nesrečne brate in, sestre onkraj morja, kdor se zaveda velike važnosti vojnih nje najtesnejša zveza -Jugoslovani, Hrvati in Si ' ^ ravna potreba in cilj vseh le vih teženj; oni vedo, da o na ta način dosegli °n°. 0pft visnost od tujčeve vlade 1 svobodo, katek) po vsej P zahtevajo. jih obdali z voskom. Cezar je drugi značilni in važni sta Slovenci in Slovenke, zave-;hodil ponoči "ob svitu luči" na!ni Podatk ' nedavno priobčil dopis iz Cari-; dajte se te dolžnosti in pokažitejKapitol; spremljalo ga je 40j N a j ve-' £rada' d» sta PrisPela v Solun V SOBOTO DNE 27. MARCA! slonov, ki so nosili plamenice. K>ivi ln<>m«lrn crirnoM 1 ;i v/in M-mnot-ni^ VVW^PU ir nwAn a hi »t a i ____i.:. Na osnovi popolnoma Posebna prošnja pa naj .. lja tistim društvom, ki do sedaj j črnska generala von Mannstein ZVEČER V DVORANI NA j Od srednjega veka dalje so še nimate svojega zastopnika m yon Weich' U>r,fa bosta Pre" 1851 W- CERMAK RD. naši'se zrcalili odsevi sveč v renc-pri tem človekoljubnem delu.|vzela obrambo balkanskih obal. zvezni vladi, da smo vredni nje-; Bančnih in rokokojskih dvora-Od takega društva naj bi se Oba sta baje ponovno obiska- njega zaupanja v ameriške Slo-1 nah in še dandanašnji je rae-vsaj kateri izmed društvenih od- la bolgarski generalni štab in z vence! Napolnite tiste prostore svetljava s svečami najmilejša bornikov udeležil seje, da bi po-lnJim Podrobno proučevala po- do zadnjega kotička! |lu5> zlasti za posiušanje glasbe - D»8 JUL Ijivih' podatkov navaja (je-ljica strahotile številke lJu ^jji' portiranih na Poljsko in v pri' čijo, streljanja talcev ' občeni so tudi podatki 1 rodnega Rdečega križa, 8 katerih je bilo 8,000 °tr° Pripravljalni odbor.! Leta 1414 s'0 "Londonu pri-|si,no' odvzetih njihovim ^ p 1__ ~ i redili prvi poskus razsvetljave!in odpeljanih neanano ka'\e # cest z oljnatimi svetilkami, in J vil° oseb, katerih usoda ^ -! v Parizu so bile od leta 1667 znana, znaša zdaj na tem Kupujte vojne bonde! * tem pri svojem društvu poro*| ložaJ- Nemci so poslali na Kreto čal o delovanju in načrtih za in na nekatere Dodekaneške o-| ! bodoče delo. Odbor te podruž-! toke močna ojačenja specialnih; nice, ki je bil izvoljen na janu-jeet. Na Kreti se nahaja baje ar ski seji, je prav pridno na najmanj 3 in pol divizije, a na' ! delu, da pripravi Jep varietni vseh Egejskih otokih cenijo silo' i program na cvetno nedeljo v av- nemškega vojaštva na najmanj : ditoriju Slovenskega narodnega S divizij. | IT TAKES BOTH War Bonds and Taxes To Win This War dalje pozimi razsvetljene ce-'ste. Leta 1766 so se pojavili na j cestah žarometi. Leta 1783 so ozemlju že 38,000. si v Angliji prvikrat SkuŠaii | osišče In vse, kar ono predptav' Kupujte vojne bonde In '"'"'^rs valne znamko, da lio čimprej P , IJ* 25. marca, 1943. ENAKOPRAVNOST •*>TRAN 3. PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne 4. februarja, 193-lf. Inkorporirana dne 27. junija, 1938, GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO fena, izkoristi Vrid oblj eno lobodo pravil-no in korakaj z duhom časa naprej! GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK New Supreme Board Members of Prog. Slovenke 1942—1945 PREDSEDNICA: Paula Kline PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar TAJNICA: Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Cecelia Subelj ZAPISNIKARICA: Danica Hrvatin NADZORNICE: Mary Zakrajsek, Augusta Franceskin, Vera Candon. PROSVETNI ODBOR: Nezika Kalan, Frances Gorshe, Marion Candon. UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, 0. sjessssssxjcsessssossejss« O TEM IN ONEM in - nekaterih zadnjih izdajah "Enakopravnosti" smo opazili zijeCltali nekaj Ivan Cankarjevih črtic. Upamo, da ste jih opa-111 čitale tudi ve. Tista o Kralju Matjažu, potem o otroških g ,g°Vorih na peči in druge, so tako jasne in razumljive, da h ne vemo odkod je prišla domneva, da je Cankar težak za meti. Treba je le poznati razmere in vidimo jasno, kot na ;la»J. kaj je mislil in kam je meril. Vsaka misel, vsaka beseda VerleSniČna iskrena ter porojena iz srčnega trpljenja in iz m ,ega Pisateljevega hrepenenja, pomagati dobremu, teptane-W'"1 POnižanem" bratu—sočloveku k luči in solncu ter lepši kar°°n re®nica, izražena tako, kot jo je izražal naš Can- Vr ,Je urnetnost, je biser literature, žalostno pač in obžalovanja Za v"0 da je moral baš v teh dneh, ki so tako važni S SVe^ za na® narod v domovini, prenehati izhajati "Can-g] ev glasnik," katerega je ustanovila napredna veja ameriških Vsle;-v iz želje, počastiti spomin tega našega velikega moža. tiska Pa se nam Je tembolj naloga našega ostalega Ujj .m časopisja, ponatiskavati njegova dela, da se seznani z ija ln Jih doume sleherni izmed nas. Prizadevajmo si tudi, na v e Vzlic vsem težkočam, vsako leto vsaj ena njegovih iger da"as oder> ker Cankarjeva dela, slog njegovega pisanja je tak,;za rajževe ali krvave klobase, fazni mo 2 vsakim čitanjem, z vsako vprizoritvijo do novih edino, da jih dem mesto v cre-aetij, do novih resnic. va> v steklenice (Jars). Zgoraj II * * * pusti za dva prsta prostora, trd- Uenuncijanstvo pisatelja Adamiča je vsega obžalovanja no zapri in kuhaj v sopari eno Sončni kotiček... Prispeva Ann Prime (Naslednji prispevek nam je bil poslan za mesec februar, toda je pomotoma izostal. Op. ur.) Čas za rajževe in krvave klobase je tu. Ker jih pa navadno lahko naredimo le ako imamo čreva in to samo v toliki količini, kolikor jih lahko porabimo v kratkem času, vam hočem dati navodilo, katerega rabi mo- o pomanjkanju pridnih rok, temveč pomanjkanje prave ureditve in razdelitve delavnih sil. Danes je tu le 25 odstotkov vsega prebivalstva na kmetih in 75 odstotkov v mestih in pričakovati je, da bo taka manjšina producirala ne le živež za večino vsega prebivalstva te dežele, temveč takorekoč za ves svet je nesmiselno, dokler se tozadevno ne podvzame konkretnih korakov. In naloga misliti, kako rešiti pereči problem ni le enega dela prebivalstva, ni le odgovornih vladnih uradnikov, temveč vsega prebivalstva, nas vseh, ki želimo zmage naši pravični stvari in ki želimo biti po končani vihri res v stanu pomagati sestradanemu i n obubožanemu prebivalstvu Evrope s hrano, obleko in z vsem drugim, česar bodo potrebovali. Ignorirati važna tozadevna dejstva in misliti: se bo. že kako naredilo, je kvarno. Treba nebroj vprašanj z ozirom na vrtnarstvo. Mr. Terbovcu torej prav lepa hvala za njegov trud. Da se enkrat pred zaključkom zimske sezije članice, prijatelji in simpatičarji snidemo na prijateljski zabavi, bo priredil naš krožek v soboto 10. aprila v Slov. nar. domu na St. Clairju veliko plesno veselico. Plesalcem bo svirala poznana Peconova godba, v kuhinji in točilnici bomo pa članice krožka poskrbele po naših najboljših zmožnostih in naši največji zinajdljivosti, da boste vsi zadovoljni. Pridite torej v velikem številu! Marie Zakrajšek KROŽEK ŠT. 3 VPRIZORI IGRO "VRNITEV" Zadnji mesec sem poročala, da vprizorimo v Euclidu v nedeljo, 28. marca, dramo "Vrnitev," danes pa vam hočem isto nekoliko opisati. Mlad zakonski mož, Janko, je bo pogledati kritičnemu vpraša- j poklican v vojno. Doma pusti nju naravnost v obraz, zavihati mlado in ljubečo ženo, Jerico. rokave in postaviti poljedelstvo dežele na isto stopnjo važnosti, kot jo ima vojna industrija, nakar bomo vsi lahko gledali v bodočnost s popolnim zaupanjem, da ne bomo premagali zgolj tiranijo, temveč tudi lakoto in njeno zaveznico — bolezen. ja svakinja tu v Greenwoodu in katerega sem se letos tudi jaz poslužila. Na ta način pripravljene "klobase" so zelo okusne. Napravi nadev prav tako, kot Vred dogodek in je slika malih duš vseh časov. Dokler si živ I uro in pol. Ako se slučajno po- »i, k ' smrti glorijola, spomeniki, solzavi .govori! Isti brum-" Kl"atkov: ridni in za "narodov blagor" goreči elementi, ki so c'ča ln Pisanju Ivana Cankarja in v pesnitvah Simona Gregor- segrej v peči in imaš krvave ali krov omehča, ga ponovno pritrdi. Za časa porabe nadev samo !> da se morajo najti baš med njegovimi rojaki ljudje, na njegov narod, kateremu je spletel on v knjigi ri1,t',s Return" tako lep venec priznanja in oboževanja, ma- ktitič^ rne^anske kratkovidnosti in zavisti in to v najbolj 1ŽaW- njegove zgddovine. Taki incidenti nam polnijo srce ■ ut>tjo! Voinn • i aoseaaj. erez povuijne Koiiciut;; . - ^Wd!iIn?UStrije zahtevaj° in dobivajo z vsakim dnem Vefilsladk -a> brez raznih konzerv, 1111 bll° znano kollko točk bo >t v voi yk' ki nadomeščajo može in fante, katere kliče dolž-jko se še lahko dobi svežo zeie-!treba datl za en ali druS živež-°ble. 0>m. ka taborišča ter na bojne poljane širom zemeljske! - VQ« jn gadje ge že nekakojsedaj paze vemo tozadevno. 1.____ _ -1 .. 1 .X..__. 1 _ _ ____ 1 . .. — 1 . 1.1" I /»In w 1 rtrt Trvin vt / * /> M J RACIONIRANJE MESENINE, itd. C Prispeva Ovinkarjeva ) Racioniranje mesenine, raznih maščob in olj bo prizadelo ameriško ljudstvo in nas gospodinje ostreje nego vse drugo V sle d nepredvidevanih razlogov se ne bo vršil naš bazar na 4. aprila kot je že bilo poročano v javnosti. Vršil se bo v bližnji bodočnosti in listki, ki so v predprodaji so veljavni ko se bazar vrši. Datum se bo v kratkem naznanilo potom časopisja. Krožki poročajo... V obeh je hrepenenje po srečnem skupnem življenju in po končani vojni Jerica nestrpno pričakuje, kdaj se vrne njen ljubljeni mož. Toda drugi se vračajo, Janka pa ni! — Jerica žaluje celih sedem let v trdnem upanju, da se končno vendar vrne. Medtem gre revi grunt na boben, ker sama ni kos vsemu delu. — Nato jo zasnubi Peter, ki jo je ljubil že preje in sta si bila z Jankom tekmeca za njeno ljubezen. Jerici pove, da je videl na lastne oči, ko je padel Janko. Bila da sta skupaj v jarku, ko so se borili na nož.— V upanju, da reši grunt in sebe, ga poroči. V zakonu se rodijo trije otroci. Navidez so srečni in grunt jima lepo uspeva. Vkljub vsej tej očividni sreči pa Jerico vendar tare misel, kaj ko bi se Janko vendarle kdaj vrnil. — To se tudi zgodi po preteku dvajsetih let in čujte kaj se je potem zgodilo! — Jankova ljubezen do Jerice je bila tako velika, da se hoče umakniti, ampak usoda hoče drugače. V zadnjem trenutku, ko je DELOVANJE KROŽKA ŠT. 2. Na naši februarski seji smo imele govornika, ki nam je razložil pomen in namen racioni- Peter snoval načrt, da Janka Sov • Gotov, ' " ~ -ujavu ah oevuje, i r ^iajo S0,za nekatera dela ženske roke cel° bolj od-1 shaja, toda s tako omejenim od-! naPo ■ moske> so Pa tudi dela, ki so fizično pretežka in za ženski organizem. JS tega, ko je razpravljal -v svoji ekonomski koloni sHem e Cleveland Pressa o tej zadevi. Menil je, da so v sin, u ameriške ženske angleškega izvora inferiorne Naša članica Frances Candon jn nam je poslala prav lepo karti- Sžiio ,J\ailskega izvora in da smo žene slovanskih narodov lil tele; 'Je i'Gs .?Sn° ve^ko bolj napornega dela nego Anglosaksinje. S]ff) ,ako- Vzrok za to je enostavno v tem, da se slovanska 1 stoletja ni udejstvovala le kot žena in mati, temveč Hilaf " la tudi merkom mesenine, maščob ____ , . . „ olja bo pa težje gospodinjatiJ CO' zahvalJuJoc se nam, ker smo Treba bo paznosti, iznajdljivo-;^.^01"111^16 tekom nJene sti in varčnosti do skrajnosti. Je sicer res, da imajo na Angleškem in sploh drugod še manjše odmerke vsega, toda meni se zdi, da so tam vzrok razni činitelji, kateri pri nas ne pri S?u akoT moževa sotrudnica na polju, travniku in tudi na bo- j dejo v pOštev. Evropa je bila ^eba in to pri raznih napornih opravilih. In ker smo | vedno več ali manj odvisna na biseri ------------------------------------ "v------- našega v^nes V Pretežni večim poljedelci, je bil tudi največji j UVOz živil ker je gosto naselje- J S'iiejšZe \v neposredni stiki z naravo ter je tako ohra-|na in ji torej manjka potrebne 1. ln mnpnoiči fol^crii nafrni' n/^ 7on nato+oriVi r1i*nrriVii _ i • ____u__________i _ >l; a... ___ Hjeri^n tolika odpornost v ruski ženi, da se divi danes ves aov. j®1 m močnejši telesni ustroj od žen nekaterih drugih zemlje, medtem ko leži tu na ^ ^oč aktivnosti so bile bolj omejene. Vsled tega to- tisoče in tisoče akrov praznega, em>-> junaštvu! tij ei'e iv ■ • ------------------------------ vj^ ^iiiogi^ lzostanejo iz tovarn. Po našem mnenju i svojih domov, razun ako jih v to absolutno silijo| in tolšč mnogo hitrejši, nego v °Ti 0-razmere in ako imajo primerno oskrbo svojih otrok, onih preko oceana. do seda j"." Brez povoljne "količine j ran[a,ŽiviI P° točkah" Takrat še Un}Č1' ,plaz ,nam" j 1— i-i- ----------j- i.. rec Petra,\nakar sta Janko m Jerica srečno združena. Igra "Vrnitev" je zelo lepa in je težko vse opisati. Dramsko društvo "Naša zvezda" jo je vprizorilo pred devetimi leti dvakrat zaporedoma in je bila dvorana Društvenega doma obakrat zasedena, zato tudi me upamo, da bomo imele veliko vdeležbo in se posebno, ko je dandanes čimdalje manj dramskih predstav. Predstava se bo pričela ob 5. uri popoldne, po zaključku iste bo pa ples in prosta zabava. Prijatelji in prijateljice "Progresivnih Slovenk" iz vseh delom Clevelanda in okolice ste prijazno vabljeni! Prepričane smo, da vam bomo ustregle s predstavo na odru in zabavo in postrežbo v dvorani, kuhinji in točilnici. Vas prav lepo pozdravlja Gusti Zupančič. neobdelanega sveta. V Ameriki tudi vsak delavec ali kmet pro- Glavna tajnica Josie Zakrajšek pa nam je sporočila, da je glavni odbor napravil načrte za obširno "Zmagoslavno kampanjo," (Victory Campaign), ki se prične z mesecem marcem in traja celih šest mesecev, oziroma celo pomlad in poletje. Posebna privlačnost za nove članice je v tem, da dobe za $1.00 kreditirano članarino za pet mesto štiri mesece, članarina je namreč regularno 25c mesečno. Krožki, ki dobe tekom kampa- i "/ašan.iem ženskega dela po tovarnah pa prihaja v; ducira še vsaj enkrat več nego katJ. lldi zelo važen problem, namreč, katere žene naj gredo j v Evropi, kajti tempo njegove,^ lO clamc ali več, bodo de in po mne-1 aktivnosti je bil dosedaj vzpri- ležni posebnih nagrad. Prva na-socijalnih veščakov, naj matere, z malimi otroci čo večje količine užite mesenine Srada bo S5.00, druga $2.50 in " in lie i,,^0tnosti. Majhni otroci potrebujejo skrbne nege in Kadar je prišel kdo iz obiska ■»ti. \>.dte.ro -............. . . I . ... NJen 3Plo jim more dati v polni meri le prava in skrbna j v starem kraju, je vedel navad njena skrb in ljubezen sta malemu otroku,! no vselej povedati, kako počasni solnce naravi—tista čudovita sila, ki greje in boža, so tam ljudje. Počasi hodijo, po- azvi.ja kali življenja navajajočjih v pravo smer kot! časi delajo, skratka vse je bolj za J . IV0 Pfaw ecn° in uravnovešeno življenje. tretja $1.00. Na tej seji smo tudi sprejele v našo sredo novo članico in sicer Frances Eržen, urednico angleške sekcije "Nove Dobe." Dobrodošla ! Razpravljale smo tudi, kako W —" 111 L,iaviluvcocuu "vjjciijc. — Kjer otroci ni-i počasno. Obratno pa se noyodo- storiti čimveč za naš skupni 'Ba- i ;^3ei>,e,a doma, kjer se ravna z njimi, kot z mrtvim bla-;.šlec v tej deželi zopet ni mogel zar.' članice, vešče raznih roč- Urw vSlod _________••, '.a ■ 1 : ... -A: _____i..... .T ... ,, ........................ , v zunanjih interesov in zaposljenosti matere, dom J prečuditi, kako tu vse hiti, kot nih del, ste prošene, da prispe Pravem -------— o^ „1! u: :vate en ali drug predmet, bodisi,sla. Naposled smo kočljivo za- ^ H'e po. V6m Pomenu besede, tam se bodo prej ali slej]da bi gorelo! L "in, n ,sledice pri družini in to na telesnem in duševnem I Naravno ie, da rabi KROŽEK ŠT. 3 V EUCLIDU POROČA Na naši zadnji seji smo imele veliko za ukrepati radi bližajočih se prireditev. Največ preglavic nam je dalo vprašanje, kako bomo povoljno postregle poset-nike vzpričo pomanjkanja mesa, sladkorja in surovega ma- pocasno za ogled ali za prodajo, druge •^tako izjeme ,toda v.splošnem lahko rečemo, da je gibanje ali obratovanje manj zopet, ki znate napraviti dobro 'VM^tenij, .terijalna pridobitev je često jako drago plačala energije, torej lahkejšo |irano1 pecivo, da kaj spečete'in prine- ^ ' _____UU> __________V ^ ^ f ______^ ______ ___ Sf° i=akij"li,n^enih mladih življenjih. In če hočemo, da \»,\in hitrejše gibanje ali obrato- setc. One, ki ste pripravljene te V0,ine lepŠi in boljŽi' toda'' je prva in P°" vanJe več energije in torej tudi' prispevati ročna dela pa ste pro-čvrsfU mater PriPraviti za ta nov čas 11a duši in telesu temu odgovarjajočo hrano. Celšene, da pustite, ista na mojem \vJkah4. 2arod. Ako nride skraina notreba. ako nostane no- bomo hoteli torej v tej deželi domu, 1038 Addison Rd. ohraniti zdravje in energijo one- Po marčevi seji nam je ob-ga dela prebivalstva, namreč de-; državal prav zanimivo predava-lavstva, ki opravlja težka fizič- nje Mr. Anton Terbovec. Naj na dela, tedaj bodo morali od- omenim, da je bila seja in pre- . ___________________________ ______________________ govorni činitelji uvideti potrebo davanje prav dobro obiskano in J^vali vašega prispevka, sezite globoko v žep, tako j dati tem ljudem večji odmerek da je bilo opaziti med članicami j iv*, J() bolelo kajti delo te plemenite organizacije je ne- ■ mesenine in tolšče. Saj pri nas živo zanimanje za predavateljev Ui Vednosti in deli pomoč ranjencem, bednim vojnim i ni vprašanja o pomanjkanju predmet "Victory Gardens." Po 6 nikom, itd. Darujte! zemfje, niti o kaki blokadi, niti govoru je bilo stavljenih namreč ^t/ftje d Zarod• Pride skrajna potreba, ako postane po-V o JZ" V »OjC h 6/7 Jr.- I ^P&h^o So . / ^ Oh]-\ctoit>kako Of): fit t« Je '»o Čo V J'tnZ'° «o »„ec -žrot „ H. ./e ,cve v Se// ^ ' Poprej ^ ^ / tfa (/a/ fJe-voie> Ac iH K*'« « * 1 Mi pri Ohio Bell Telephone Company zelo upoštevamo glas zaupanja, izražen od Cleveland News. Zavezujemo se, da bomo nadaljevali z naporom, da zagotovimo: "Ohio Bell je storila svoj delež." THE OHIP *ELt * < 'telephone CO. P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL Za hip je obmolknil in globoko dihnil. — žejen sem! . . . O . . . vode! In ko se je napil, je nadaljeval : — Bili smo siromašni, a vendar srečni. Bil sem inženjer v podprefekturi v Biziersu. Imeli smo majhno hišico vso v zelenju in rožah. Moja delavnica je bila vedno okrašena s cvetjem in če sem odvrnil pogled od svojih risb in načrtov, sem zagledal svojo drago ženko, kako se obrača smeje k meni z drugega konca mize. Tam je vedno delala v pričakovanju oddiha, da bi ji odgovoril s smehljajem na njen smehljaj, da bi ji s poljubom poplačal njen poljub , . . žejen sem! . . . Piti! . . . Ramon ni mogel spraviti iz sebe nobene besedice. V grlu ga je dušilo. — In kako srečna sva bila, ko se je nama rodila hčerka! ,.. Ti imaš tudi oti l:a, je-li? . . . Pravil si mi o njem ... Ji pla-kaš . . . Zakaj pa plakaš? — Imel sem otroka, pa je že mrtev. — Oprosti umirajočemu, da je načel tvojo rano, prijatelj. Sicer pa človek rad govori o otroku tudi če ga izgubi. Bil si srečen .dokler si ga imel in z ženo sta ga objokovala tako, da ti spomini morda niso več tako bridki . . . — Ubogi prijatelj . . . toda ostala ti je domovina, kamor se lahko vrneš in začrteš novo življenje, dočim moram jaz umreti tu. Ramon je ihtel. Kar so začeli bolnika zvijati silni krči. Ramon je vedel, kaj to pomeni. Bila je neizprosna, usodna,'bližajoča se smrt. Umirajoči je omahnil na blazine in začela se je agonija, strašna agonija; nesrečnež je bil sicer pri zavesti, toda govoriti ni mogel več. Težko je so-pel in v grlu so mu zastajale besede, ki bi jih bil rad izgovoril. Z velikim trudom je pa le spravil iz sebe dve besedi, ki ju je venomer ponavljal s hrope-čim glasom: — žena! Dete! . . . žena! Dete! Ramon je v nepopisni grozi opazoval umirajočega in nehote ponavljal za njim: — £ena! Dete! Tako je minila noč. Nerville je izdihnil zjutraj in njegov zadnji zdihljaj je prosil prijatelja, naj se zavzame za vdovo in siroto. Ramon je poskrbel za pogreb, izročil je trgovske zadeve podjetja zanesljivim rokam, potem se je pa vkrcal na par-nik in odpeljal v Francijo. In med vožnjo se mu je često izvil iz prs zamolkel klic: — žena! Dete! XVL HAZARDIRANJE BANDITOV Sejem na Montmartru je bil na višku. Slimak se je bil uta- boril s svojim šotorom sredi sejmskega vrvenja. Z Zefyrino sta sedela za mizo in zaupno kramljala; Panoufla ni bilo doma. — Da, dragi Slimak, priznam, da si bistroumnejši od mene. Toda jaz sem ženska in sam veš, da zavoha ženski nos stvari, ki se moškim o njih niti ne sanja. Boš videl, da bova imela zaradi Panoufla še sitnosti. — Beži no! ... To praviš zato, ker si ljubosumna. — Jaz pa ljubosumna! — je vzkliknila Zefyrina . . . jaz ljubosumna na Panoufla . . . Zakaj neki? — Kaj vem. — Ne, nisem ljubosumna, pač me pa jezi, da pase ta fant pri nas lenobo, od kar smo prispeli v Pariz. Ves čas bega za deklinami in drži križem roke, češ, da je zaslužil nekaj denarja v Moisdonu. — Ne govori o tem, — je za-godrnjal Slimak. — Da, in pod to pretvezo naju kar nekam zaničuje, — je nadaljevala Zefyrina. — Pa-noufle je nehvaležnež. In pa častihlepen je, da nas bog varuj. Na vsak način bi se rad proslavil. Zefyrina Panouflu ni delala krivice. Po prihodu v Pariz je res živel brezskrbno življenje čednega fanta, ki se dekleta kar pulijo zanj. Znan je bil pod imenom "lepi ameriški magneti-zer." Večeri, ko je zastopal Sli-maka in sam uspaval Zefyrino, so prinašali bogate dohodke. Dame iz vsega okraja so prihajale k vedeževalki, kamor jih je vlekel Panouflov sloves. Milček se je še dobro spominjal grozne noči, ko je ves prestrašen zaslišal zadnji krik Pa-nouflove žrtve. Spominjal se je tudi, kako je Zefyrina naslednjega dne sežigala okrvavljeno perilo. Zaman so si prizadevali pregnati mu iz spomina ta grozni prizor. — Saj je ves zmeden, — je zatrjeval Slimak, kadar je na-nesel pogovor na dogodke v Moisdonu. — Ta vražji dečko ve in se dobro spominja . . . — Kaj pa ve? — je vprašal Panoufle. — Kaj se je zgodilo v Moisdonu z županom. — Tepec neumni! Ničesar ne ve ta paglavec! . . . Ničesar ni videl; ne ve niti, kako se je imenoval kraj. Sicer pa, če bi postal nevaren, ga vtakneš v Roquetto. — V Roquetto! — Da, iz očetovske ljubezni. Mar nisi njegov oče? Nikar se ne boj, fantič je že davno poza- bil na svoja otroška leta in je trdno prepričan, da si ti njegov oče. Slimak in Zefyrina sta se po teh besedah sicer nekoliko pomirila, vendar sta pa sklenila ravnati z dečkom lepo. Toda Milček se je začel naenkrat upirati lopovščinam, ki sta mu jih diktirala. V njem se je začela oglašati nežna, plemenita duša in prav nič se ni bal javno pokazati svojega zaničevanja in odpora. (Dalje prihodnjič) PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE Pismo iz Greenwood, Wise. (Nadaljevanje s 3. strani) mivo je gledati kokljo, ki para-dira s piščanci. Ko sem zagnala proti njim kake kuhinjske odpadke, so brž prileteli piščanci, a že je bila poleg koklja in jih posvarila s posebno intonacijo svojega glasu, naj bodo previdni. In glej jih spake — kakor na povelje, so se naglo umaknili od hrane! Ko je koklja sama po-kusila, ko se je prepričala, da je dobro, jih je zopet z drugačnim glasom poklicala, češ, da je vse v redu in da lahko jejo. Jaz ne bi nikdar mislila, da ima vsaka žival svojo govorico! Sedaj pa vidim, da jo ima. Nekateri ljudje pravijo, da ako hočeš biti blizu Boga, da pojdi v cerkev, jaz pa mislim, ako hočeš razumevati življenje in naravo tedaj postani kmet in obdeluj zemljo. Je pač težko opisati čustva, ki navdajajo srce in dušo, ko opazuješ na novo orano polje in pozneje, ko poganja oves v lepih ravnih vrstah in zopet ob času, ko začne rumeneti. Pogled, ki se nudi očem, ko veter nežno maje rumeno klasje ob solnč-nem zatonu, samo en tak pogled zadostuje, da človek pozabi vse težkoče življenja. Drugače je naše življenje res težavno in so delovne ure dolge, pride spomlad moramo pričeti saditi vsakovrstno zelenjavo, zrediti moramo vsaj en par prašičev, da je dovolj masti in mesa za konservirati za rabo tekom zime. Poleti je res dela čez glavo, ali kakor sem že omenila preje, je ves trud poplačan v zadovoljstvu, ko je delo končano. Anna Prime. P. S.: Ravno, ko sem končala ta dopis nas je svinja obdarila s trinajstimi mladiči. "Mati" in "otročički" se počutijo izvrstno. i a ves trud je poplačan, ko se : oči ozrejo po vrtu, polju in živini. Lansko leto sem večkrat mislila, kako sem bila srečna v mestu, kjer sem šla lepo v trgovino in nakupila vsega, česar sem rabila, tukaj pa sem morate, nositi skupaj zelenjavo in konservirati za zimo. Ko pa je bilo vse v steklenicah in zloženo v kleti v lepih vrstah, tu fižol, tam pesa, tu zopet, korenje in karfijola, jabolčni kompot, itd., sem se pa počutila, kot petelin na dvorišču in si mislila: Glej, vse to je zrastlo na tvojem vrtu s pomočjo narave in tvojega okopavanja! Naše delo ni nikdar plačano. Dohodki od mleka nam zadostujejo le za preprosto življenje ali vseeno bi tega življenja ne marala zamenjati več z življenjem v mestu. Smo pač sami svoji gospodarji. Za jesti je dosti, seveda ne smemo biti leni. Kol . I Ko čujem na radio in berem v Enakopravnosti, kako naše ljudstvo trpi in kakšna grozodejstva se dogajajo nad njim v stari domovini, me ponesejo misli nazaj v dobo, ko sem bila še mlada deklica in nam je mama pravila o časih, ko so Turki divjali po naših krasnih krajih in pustošili mesta in vasi, morili stare ljudi in odvajali mladino seboj v sužnost. Mladeniče so vzgojili za "janičarje," deklice so pa prodali v fyareme. Kako resničen je rek: Zgodovina se vedno ponavlja! — Saj danes se izvajajo enaka grozodejstva, edino, da sedaj barbari niso Turki, ampak Nemci in Italijani. Romanca, katero sem se namenila poslati za priobčitev, se odigrava tudi danes v marsikateri hiši naše krvaveče in razdejane domovine. Vzela sem jo iz zbirke moje sestre: BOLGARSKA HČI V zagorskem kotu, v temn dolu, Bolgarska skrita vas leži, Skoz okence v leseni koči, Prikrito plaha luč blešči. Za dne bolgarska deva zaVh Pri okencu sedela je) Poročno krilo je šivala, In sladko pesem pela je. Prišel k njej mladenič davi, Prinesel svežih cvetk v dar, . "Lepo mi vse za dan priprl tir" Ki naju združi v srečen p7- Globoko, k delu je nagnila, Mladenka zarudel obraz, ■ , Obup in strah sta napolnila. Deviško ji srce ta čas. V temnem dolu, v tihi noci, V spanju cela vas leži, Mladenka shnja v vsoji O radosti bodočih dni. to?" Ta hip posveti se, zablisne. Odpro se vrata! "Kdo je ' A v tem pa z roko zatisne mladenki že oči nekdo. Po samokresu roka sega, In strel po koči zagrmi, Po vasi vse kriči in bega, ^ O zdaj gorje, Bolgarska h®' Ko jutro se je zažarelo, Lesene koče v vasi ni, Le oglja kupček in pepela, Potuhnjen dim se z njo val i. Na nebo mesec je priplava, Stotisočero zvezd žari/ A v turškem "Harmu" solze ^ ' Oskrunjena "Bolgarska hcu Anna Prl 1888 1943 1 . % J;'; Vfi?«/ M i ** '* NAZNANILO iN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni brat MIKE TREBEČ Preminil je dne 10. februarja. Pogreb, ki je bil civilen na njegovo željo, se je vršil dne 23. februarja iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda na Highland pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Pokojnik je bil rojen 29. septembra, 1888 leta v vasi Ostrožno brdo na Notranjskem. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, k1 so položili tako krasne vence k njegovi krsti. Zahvalo -naj sprejmej0 sledeči: Družina Obed, družina Cerkvenik, družina Lazar, Mrs. Jenny Gudonis, Mr. in Mrs. Joseph Trebec, Mr. in Mrs. Johnny Trebec, Mr. »n Mrs. Steve Trebec Jr., Mr. in Mrs. John Mohoric, Mr. in Mrs. A. Puntar, Mr. in Mrs. Chas. Wick, Mr. in Mrs. T. Legat, Mr. in Mrs. A. Srebot, Mr-in Mrs. J. Medved, Mr. in Mrs. ML Krebelj, Mr. in Mrs. L. Stovanja, M«"-J. Krebelj, Mr. in Mrs. John Krebelj, Mr. in Mrs. Anton Milavec, Mr. ltl Mrs. F. Drobnič, društvo Naprej št. 5 S.N.P.J., Socialistični klub št. 27 i* pevski zbor Zarja. Žal nam je, da nimamo imen vseh onih prijateljev, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Sprejmi*® našo najlepšo zahvalo. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko j® ležal na mrtvaškemu odru in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnJ1 zemeljski poti na pokopališče. Zahvalo naj sprejme Mrs. Joseph Miscovey, ki je prišla na pogreb Cecil, Pa. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno ureje° pogreb in prvovrstno poslugo. Prav posebno zahvalo izrekamo pevcem pevskega zbora Zarja z® krasno zapete žalostinke, kakor tudi Mr. John Krebelju za vse velik0 delo, ki ga je storil za pokojnika v času bolezni in smrti. Najiepš0 zahvalo naj sprejme Mr. Milan Medvešek za lep kronolog, ki ga Je zapisal v spomin pokojniku. Ti, nepozabni brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja' Žalujoči ostali: Frank, bivajoč v Bridgeville, Pa., Steve in/Joseph, bratje Cleveland-Euclid, O., 25. marca, 1943.