232. številka. Ljubljana, v torek 8. oktobra. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI Ml Iihaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja ?o polti p roj o man za avst ro-o»crske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., ca Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Crankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v Gospodskih ulicah St. IS. Upravnifitvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 10.000 gld. za slovenske šolske knjige. Ko smo se Slovenci pred 20 in več leti potegovali za slovenske šole, zlasti za slovenske srednje učilnico, očitali so nam nasprotniki, da naš jezik ni za znanstveno rabo, da nemarno niti slovenskih šolskih knjig, niti slovenskih učiteljev, zlasti slovenskih profesorjev ne. Vse to oporekanje so jim slovenski domoljubi ovrgli. Na čelu našim borilcem za slovensko ravnopravnost stal je takrat ranjki Bleiweis. Da pa že pred 20 leti nesmo bili brez slovenskih profesorjev, dokazal je bil nasprotnikom najbolj s tem, da je navedel imena profesorjev, ki so bili že takrat književne slovenščine zmožni in torej sposobni predavati razne predmete v slovenskem jeziku na srednjih šolab. V svojih »Novicah" je bil že pred 20 leti priobčil kacih 150 slovenskih srednješolskih učiteljev. Te-žavnejše naloge bi bil imel blagi slovenski prvak, ako bi bil hotel že takrat dokazovati, da smo imeli Slovenci že tudi svoje šolske knjige, kajti takrat za srednje šole rea še necmo imeli potrebnih slovenskih učil razen nekaterih knjig, ki bi se bile dale že še porabiti pri šolskem pouku, na primer Heufler-Cigaletovo Avstrijsko cesarstvo, Vernetovo Zgodovino, Robida — Fizika in druge Pokojni domoljub je koj sprevidel, da si bodo morali Slovenci sami ustvarjati šolske knjige, kajti od slavne vlade je malo pomoči pričakoval ; saj mu je minister Giskra v obraz rekel, ko je bil došel nekoč v Ljubljano, naj- si Slovenci le sami slovenske šole ustanovijo, vlada jih pri tem ne bode ovirala. No, besede ministrove so se deloma izpoluile. Slovenci so si deloma sami morali priboriti slovenskih šol, kolikor jih imajo. Visoka vlada je na prošnjo domoljubov tu pa tam nekaj slovenščine kot učni predmet in učni jezik dovolila, toda glede* šolskih knjig je prepustila vso Bkrb slovenskim domoljubom in šolnikom. V obče se ne more oč.tati v tej točki slavni vladi kakšno pristranost ali nebrižnost, ko vidimo, da se zdaj tudi književnost drugih narodov razvija skoro brez vladue pomoči. Ali dokler je bila nemška šolska književnost na prvotni stopinji, dobila je od LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beiieš-Tfebizsky, preložil I. Gornik. JDr-cveri del. II. rDaljo.) Gospodu Župniku ni danes niti večerja teknila. Dotaknil se je le tako na videz jedila. Gospoda kaplana ni ogovoril, niti pogledal ga ni, da skoro se je izogibal njegovih pogledov. Bilo mu je danes v jedilnici prvikrat neprijetno. »Ali ste bolni, častiti gospod?" začel je gospod kaplan, ki je bil tudi nekako v zadregi za mizo nasproti gospodu župniku. „V *stini izgleda častiti gospod tako izmučen!" rekla je Katra. „Tudi ni čuda t Toliko skrbij!" Katra vzdibnila je sočutno. Gospod župnik ni vedel, kaj bi omenil. Sedel je kakor na trnji. Otirnl si je mej tem neprestano pot s čela. V jedilnici bilo je trideset stopinj gorkote. „Da bi bil človek od železa! I železo se prebije! — Koliko je vedno novic z vseh Btranij! — vlade veliko podpore, velike več, nego je dobiva dandanes slovenska knjiga. In Še vedno jemlje visoko naučno rainisterstvo kakšno nemško knjigo v svoje varstvo s tem, da jb založi, ali da nakupi od privatnega založnika več izvodov ali da knjigo posebno priporoča ali sploh za rabo dopušča. Nasproti slovenski knjigi se pa drži v obče bolj pasivno. Tako je dandanes in tako je bilo Še pred 15 leti in več. Da bi bili Slovenci prej došli do potrebnih slovenskih Šolskih knjig, še ranjki Bleiweis ni videl druge rešitve razen te, da odloči jedini večji slovenski ljudski zastop, namreč kranjski deželni zbor v to svrho večjo svoto. In res je bilo še pred več leti v ta namen odločenih 10.000 gld. Z delom te svote je bil tudi deželni zbor (odbor) založil o svojem času nekatere latinsko-slovenBke knjige; deželni zbor kranjski je tudi bil, ki je pomagal z nekaterimi podpornimi zneski „Slovenski Matici" in Bambergovi knjigarni, od katerih smo prejeli do zdaj največ slov. šolskih knjig za nižje gimnazije in učiteljišča, ne da bi pozabili, hvaležno se spominjati še profesorja Jesenka, ki je sam svoje knjige zalagal. Malo faktorjev je sodelovalo, a vender v kratkem času je toliko storilo, da je bilo mogoče slovenščino kot učni jezik upeljati v nižje gimnazije, nekoliko tudi na učiteljišča. Imamo za zdaj že toliko knjig, da bi lahko vse predmete tudi na učiteljiščih učili v slovenščini, skoro vse, tudi v nižjih realkah, ako bi se še ondi smela slovenščina v večji meri uvesti. Ali navzlic temu nam nedostaje še vseh potrebnih knjig za razne naše učne zavode. Za nižje razrede ljuskili šol nas v obče ces. kr. šolska zaloga dobro preskrbuje; za višje razrede teh učilnic in za meščanske šole jej pa ne kaže, da bi nas s potrebnimi knjigami zalagala, ker bi se jej to le malo izplačalo. Nekaterih učil v slovenskem jeziku pogrešamo pa celo na vseh raznovrstnih slovenskih učilnicah. Takovo učilo je slovenski šolski zemljepisni atlas, ki ga nemarno še, pa ga menda ne bodemo tako hitro imeli. — Slovenci pa bodemo skoro gotovo (in moramo) po tem hrepeneti, da se nam odpro še slovenski nižji realčni rezredi in slovenska višja gim- Pogreb bodemo imeli! — JifiŠki sodnik je že v večnosti I* „Oufada?" „Da, da, Jiriški sodnik. A kdo ve, kako se je vse to zgodilo! Čudno se mi zdi, skoro sumno. Bil je mož, ki je skrbel za red." Gospod župnik pogledal je kaplana ves današnji večer prvič, a takoj otiral si je zopet mehanički čelo. „ Odpri j te! — Tu ni prestati! Kako sem rekel: v zdanjih časih je takega moža škoda, večno škoda! Mogel se je človek vsaj na koga zanesti. Ni dolgo sodnikoval !" „A v tem kratkem času napravil je toliko, da ga bodo v Jificah dolgo let pomnili. Sodnika Ou-fade ne bodo ondu tako brzo pozabili. Sešel sem se ž njim samo jedenkrat, sicer sem se mu vedno izognil !" „A čemu?" Gospod župnik vprašal je nahodoma nekako živeje, kakor bi mu bila šinila v glavo misel, ki je bila vredna trdega tolarja. „Ker je bil človek hujši nego gad, glajši nego jegulja in priliznejši nego mačka!11 Gospodu župniku zalesketale so tudi cčij živeje. nazija. Ali takrat se nam poreče zopet: K^e imate pa knjige? Na te potrebščine se moramo že zdaj pripraviti. A tukaj moramo le pri kranjskem deželnem zboru pomoči iskati. Ako se pokaže, da ima ta slavni zastop pri tem eminentno važnem kulturno-uarodnem vprašanji darežljivo roko, utegnemo morda še slavno vlado pripraviti, da nas podpira. V spo-razumljenji ž njo naj se odloči zopet zaloga (recimo 10 000 gld.) za slovenske šolske knjige, ž njenim sporazumljenjem naj se ustanovi še pri deželnem odboru poseben odbor Šolnikov (profesorjev in učiteljev), ki bi upravljal ta fond, a ob jednem presojal, katere knjige bi se iz tega fonda zalagale in katere podpirale, ako jih izda privatni založnik. S tem ne bode deželni odbor segal v delokrog slavnega naučnega ministerstva, marveč hoče mu le na pomoč priskočiti v prospeh slovenske šolske literature. Ker je namreč ta zadeva za naš narodni razvoj kaj velike važnosti, naj skrbi za-njo posebno korporacija, poseben odbor pod vodstvom deželnih in vladnih zastopnikov. S tem utegnemo prej pomnožiti in zboljšati naše šolske knjige. Z laj bo namreč kaj počasno nadomešča zastarela šolska knjiga z novo in boljšo. Na primer: Trije Ljubljanski šolniki so spisali boljšo nemško slovnico že pred l1;, letom, a ni še odobrena; ali „Pedagogiško društvo" je izdalo slovenske vzgojeslovne knjige, a neso še dovoljene itd. Menimo, da je temu največ krivo to, ker nemarno organov v to postavljenih, ki bi se bavili s slovenskimi šolskimi knjigami, nemarno jih uiti pri deželni, niti pri osrednji vladi. Veekako treba nam je fonda v ta namen in treba nam Je veščih upravnikov zanj. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 8. oktobra. Deželni zbor ĆeSki bode letos imel rešiti predlog KviČale, da se v ljudske in meščanske Šole smejo vsprejemati le učenci, ki so zavsem vešči naučnega jezika, in načrt o urejen j i jezikovnega ob-čenja pri avtonomnih uradih. — Češki vseučiliščniki so sklenili, da ne osnujejo novega bralnega društva, ker oblastvo ne potrdi drugače pravil, da vanje „ Torej ste ga spoznali v tem polu letu? — Glejte, glejte, jaz župnikujem tu nekaj dlje in poznam Oufado nekaj lepih let, a teh lastnosti;, katere mu pripisujete, vsa leta niti jedne nisem opazil. — Glejte, kako prenagljeno sodite!" „Uničil je srečo rodovine in morda tudi njih življenja." aAli menite Kveta? — Njegovo ženo in hčer?" Gospod župnik izgovoril je poslednjo besedo s sosebni priglasom. Mlademu duhovniku zalila je kri bledo lice. „T' so si sami zakrivili nesrečo Vsi trije morejo očitati le Bebi. Kvčt me res ni razžalil, istina. A priznajem vam: rad ga nesem imel nikdar. Bil je že od mladosti ošaben, trdoglav, kakor bi povsod vse razumel najbolje on sam i u nihče drugi. Zato sa s svekrom tudi nikdar nista mogla poravnati. In žena njegova? — Kadar je šla iz cerkve, ni niti vedela, kako naj stopi. Iu hči njegova? — Samo čitanje in sama knjiga takoj od mladih nog. Že v šoli bila je modra kakor Sibila. A predčasni razum maščuje se vselej potem! Ni bilo vprašanja, katerega bi ne bila razumela. Kvčt hotel je imeti iž nje Libušo in zato jo je tudi prekrstil. Pravo njeno ime je Lucija. A kje prišel je do naziva SvčtluSka? vsprejme določba, da nedijaki ne morejo biti Člani. Dijaki ne morejo pogrešati sodelovanja onih, ki so jih do sedaj krepili v nadi na bodočnost naroda. Slušatelje Levovske politehnike in Dublanj-ske kmetijske akademije, kateri so bili zatoženi zaradi tajnega združenja, in oproščeni, kolikor jih je ruskih državljanov, sklenila je policija iztirati iz Avstrije. Zagovorniki dotičnikov so se zaradi tega pritožili pri gallSkemi namestništvu. Poleg tega sta deputaciji učiteljev imenovanih zavodov šli k namestniku prosit, da bi razveljavil ukrep policije. Policija je dovolila dijakom, da smejo ostati v Le-vovu pod policijskim uadzorstvom tako dolgo, da se reši pritožba. Več odličnih meščanov Levovskih je tudi pri ramestništvu storilo korake, da se razveljavi ukrep policije. Državno aodiftee bode imelo javne obravnave od 14. do 18. dne t. m. Sodilo bode o rušenji ustavno pravice glede snovanja društev, o rušenji volilne pravice, o rušenji pravice narodnega učnega jezika v šoli in o razsodbi, da morajo protestanti donašati h kongrui. V u a nje države. Pojutršnjem pride baje rušiti car v Berolin, da pohodi nemškega cesarja. O tem, kak političen pomen bo imel ta shod, so mnenja jako različna. V Berolinu, kakor se kaže, ne pričakujejo zboljšanja razmer z Rusijo. V Rusiji se pa goje nekoliko nade, da Nemčija ne bode več podpirala avstrijskih teženj na Balkanu in bode zlasti porabila ves bvoj upliv, da spravi Koburžana iz Bolgarske. „Wiener Tagblattu" poroča se za gotovo iz Berolina, da je Turčija pristopila tripelalijanci. Mi te vesti ne verjamemo, kajti večkrat se je že to poročalo, a se nikdar ni potrdilo. Jollrin, katerega izvolitev za zbornico francosko je potrdila komisija, če tudi je dobil le 5500 od 14 000 oddanih glasov, misli odložiti svoj mandat. Bil bi precej odložil, mandat, pa je mislil, da bi Škodovalo republičanom, ko bi tudi v Mont-martru v nedeljo bila nova [volitev. Agitacije, ki bi se bile tukaj razvile za Boulangerja, upivale bi tudi na druge volilne okraje. Glasilo liikMenibur&kega škofa Koppe hudo napada princa Viljema nassauskega, ker se je zaročil s prusko princesinjo Margareto. Dežela bode spoštovala le katoliško kneginjo. Dopisi. Iz Mlovenskili goric G. oktobra. [Izviren dopis,] Naša konjereja lepo napreduje, posebno v Ljutomerskem in tudi še v Ormoškem okraji — tako nam poroča že več let konjerejsko društvo. Da pa je to tudi resnično in ne pretirano, prepriča se vsak lahko sam, ki po lepem murskem in spodnjem dravskem polji potuje. Tukaj vidiš brdke, lahke in visoke konje, ki bi bili ponos marsikateri lepi veliko-mestni kočiji! Pa tudi mnogokrat so tak ponos, ker se jih vsako leto lepo število raznim kupcem po dobri ceni proda. Kmetje pa tudi Bkrbijo za svoje „ciizeke", jih dobro in pazljivo redijo in vadijo za dirke. Poleg domačih dirk se pa udeležujejo nekateri kmetje dirk v Mariboru, da celo v Gradci, kjer je dosti drugih takozvanih „športlerjev", ki so z raznimi mazili namazani. V rečenih krajih imamo izvrstne konjerejce slovenske kmete kakor: Antoua Bežana iz Šalinec, Marko Bežana iz Babinec, Matijo Kranjca iz Obriža, Ivana Misleta iz Babinec in TomaŽa Plavca iz Lo- peršic. Vsak izmej teh je že bil odlikovan s kakim darilom. Posebno imenitno je bil odlikovan letos v štirih dirkah s svojo kobilo „Lucedo" Matija Krajne kmet iz Obriža pri Središči. Časti tamo vsem! Kmetovalci! ti možje Vam naj bodo v pogum, da si izrejate dobre konje. „Miško". Iz Ormoža 6. oktobra. [Izv. dop ] Letošnje leto, katero za sadje po naših krajih ni bilo pre-imenitno, je bilo za nekatere lege zelo ugodno, kar spreviditno še le sedaj, ko se je tukaj po železnici in Dravi spravilo toliko jabolk. Kupcev, posebno Virtemberžanov je bilo obilo, ki so pokupili največ jabolk za prešo in tudi mnogo namiznih. Blizu 60.000 gld. se je dobilo tukaj za jabolka, ki so se kupovala po 10—24 gld. štrtinjak. — Zasluge za to kupčijo ima mej drugimi naš domaČi trgovec gospod Alojzij Miki, ki jih je nad dvajset vagonov nakupil in prodal. Vsak bode iz tega izprevidil, kako dobro je saditi in gojiti sadno drevje. Poprimite se tega vsi posestniki in vsak v to primeren prostorček porabite. Trud Vam bode obilno po vrnjen! Pisma iz Pariza. (Piše A. Bez en Se k.) XX. 22. avgusta. (Louvre.) (Konec.) „Musee des marbres antiquesu je poln slavnih proizvodov stare umetnosti. Najpoprej stopimo v tako zvano „kariatidno dvorano", v katere j je slavil Henrik IV. dne 24. avgusta I. 1572. — torej ravno jutršujega dne je obletnica — svojo svatbo z Margareto de Valois, (Bartolomejeva noč ) Tukaj je tudi on ležal na mrtvaškem odru, usmrčeu po Ravaillacu 1. 1610. L. 1660. je davalo ravno tukaj predstave M o 1 i e r o v o dramatično društvo, a igral je tudi slavni dramatik sam. Ime je dobila ta dvorana po Kariatidah, štirih ženskih kipovih, kateri drže tribuno. Ti so mojstersko delo Gou-jonsa. Na prvi pogled vidiš orjaka Herkula s sinom Telefom. Ob stenah so: Platejski levi, pijan Bah, Venera v kopelji, Jupiter, Aleksander Veliki in drugi. V sredini je velika posoda za vodo z Gor-gonsko glavo. Ti kipovi so deloma iz pentelskega, deloma iz Pariškega mramorja. Druga dvorana nosi ime po kolosalnom kipu reke Tiber z Romulom in Remom. V sredini je Diana s košuto, donesena iz Verzajla, delo nekega grškega umetnika, kateri je bržkone živel v Rimu. Ob steni je solnčna ura (časovnik) z dvanajstimi božjimi glavami, imenovana „astrologičen oltar Gabijski ? V tretjej gladiatorskej dvorani so predstavljeni borgeški borci od kiparja Agazija iz Efeza; jako »lavno delo, o katerem piše znani estetik Ltlbke v svojem delu „Zgodovina plastike" zelo pohvalno. Estetik Waagen drži ta kip za najizvrst-neji proizvod stare skulpture, kar se nam jih je ohranilo: Tukaj je videti tudi Marzija, privezanega na drevo, da režejo kožo ž njega pri živem telesu po zapovedi Apoloua. I Dvorana Minerve ima ime po kipu, ki se je našel od te boginje v razvalinah neke vile blizu Velletri. To je najznameniteji kip, ostavši od te boginje iz starega veka. Star sarkofag z devetimi muzami, Herkul kot otrok, poprsje Homerja in Se več drugih slavnih skulptur mogel bi našteti v tej dvorani. Dvorana Melpomene (muze tragedije), ogromen kip, kateri je poleg Venere M i Ionske, ki se nahaja v sledeči dvorani, na j važne j i umetniški proizvod v Louvru. Utisek obeh je velikauBk; posebno bi se dalo mnogo reči o Veneri. Ta kip je brž ko ne iz Skopasove šole. Našli so ga leta 1820 na otoku Melos. Dajmo besedo Waagenu kateri piše v svojem delu „Umetna dela v Parizu" o njem tako-le : „Akoravno je izražen značaj boginje ljubezni jako jasno, vender je celo vzpodobljanje nenavadno velikansko, resno in blagorodno Samo od pasa nizdolu oblečena, stoji v zavesti sigurne zmage, glavo na kviško, jako ponosno. Gole oblike so polne veličja in izraza v priprostih črtah, ter spominjajo na okroglaste proizvode Partenona, a Ž njimi je zjedinjena čista naivna, nežna in zdrava mehkost in polnota. Ker zjedinjuje ta kip te toliko težko se spadajoče lastnosti, za to nam je posebno dražeBten, kakor nobeden drug iz starega veka ohranjen v takem razmeru. Obličje boginje je polno duševnega dostojanstva" itd. A o Melpomeni govori isti estetik tako-le: „Arhitektonično stroga skulptura se je tukaj najlepše Bpogodila s predpisi pozneje svobodne umetnosti. Uzvišena resnost in tisti zunanji mir, ki je svojstven pravej naudušenosti, izrazujeta se na velikih blagorodnih črtah po lici, čijega strogost se vender omehčuje z lepo polnoto zaokroženja in vseh oblik." Potem slede dvorane Psihe, Adonisa in Hermafrodita. V dvorani Medeje stoji sarkofag z lepimi skulpturami, predstavljajočimi maščevanje Medeje: Glauka dobi otrok Medejinih otrovano sva-tovsko obleko; otrov začne delovati. Glauka se valja po svoje j postelji v strašnih bolečinah, kar je predstavljeno z naj večini umetniškim vznosom in jako izrazito; a od zadnjih dveh podob predstavlja jedna Medejo, ko hoče umoriti svoje otroke, druga pa ko se odpelje z vozom, pred katerim so upre-ženi zmaji. Dvorana V i d i j a je tudi jako zanimiva zaradi grških izvornih kipov in relifov, ki se tam nahajajo, pa tudi starih nadpisov na mramorja od leta 457 pred Kr. donešenega iz Aten in iz drugih grških mest. V Mitra so vej dvorani, katera se tudi imenuje dvorana „štirih letnih časov", razdeljeni s stebri na štiri prostore, nahajajo se kipovi rimskih cesarjev in cesaric. Zanimiva je Mitrasova žrtva; potem Hadrijan in Sabina predstavljena kot Mart in Venera. Hrastova vrata, lepo izrezljana iz leta 1658. V sredini je ogromen kip Marka Avrelija. Završimo z dvorano Avgusta, v katere j stoji krasen kip istega cesarja, kip Germanika z želvo v položaji Merkurja. Mesalina in Britanika ter še mnogi drugi kipovi. Jeden sarkofag, ki sicer ni nič posebnega, zanimal me je zaradi tega, ker To je nekak prevod iz latinščine. Tega se mi za mojega župnikovanja ni zgodilo: krstno ime zavreči in potem lepotiti se z drugim. In potem njegovo zaupno občevanje s človekom, o katerem ne vemo, je li pogan ali krščan ... Saj ste tudi o njem gotovo čuli. Imenuje se Refunda. Ne vem, kaj da ga neso opazili uradi, ravno tako, kakor bi nad njegovim potikanjem nalašč zatiskali oči. Na Pod-lesji razsipa iskre žu mnogo let. Raznaša knjižce, daje jih, da zastonj je ... Kvčt bil je njegov najvernejši, in njegova hči najstraBtnejša čitateljica ... S temi knjigami v glavi pozabil je, da je samo kmet, hotel je biti nad gospodo, in zato danes sedi. Vi seveda o njem niti zdaj ne dovolite reči ničesar, istotako ne o njegovi hčeri! Tako, tako; kdor kam boče, pomo-zimo mu tija! Poslednje besede izgovoril je gospod župnik zopet z nekako sosebuim priglasom. Potem pa se je danes prvič nasmejal; pozabil je namreč za hip, da v njegovi sobi leži kopica uradnih vprašanj in poleg njih četrta pola zopet pokvarjena. Domišljal si je, da je s tem govorom po polnoma premogel gospoda kaplana. Sedel je namreč mladi duhovnik s povešeno glavo in na bledih licih s temno rudečico, kakor bi bile obtožbe namenjene Kvčtu, njega samega dimile v srce. „Dal sem vam koj početkoma migljaj. Vi ga njiste hoteli razumeti, in jaz Bern molčal." „Žal mi je, častiti gospod, da vam niti zdaj ne mo em pritrditi. Kvota spoštujem do današnjega dne!" „In njegovo obitelj tudi?" Gospod župnik govoril je s še čudnejšim priglasom. „Tudi, častiti gospod!" „Nečem vam spoštovanja do njega nikakor oponašati in tem man je do njegove obitelji! Svarim vas samo — delam to danes poslednjikrat. Zelo možno, da bo že prepozno." Obraz župnikov dobil je nanagloraa še „urad-nejši" izraz, kakor je bila ona listina z upra-Šanji. „Bil bi morebiti bolje storil, ako bi bil tudi danes molčal!" „Kakor izvolite soditi." Župnik se je hitro odmaknil in še hitreje usta! in rekel razdražen : nJako čudno si postiljate tukajšnji župi! — Pazite !" Za četrt ure sedel je zopet za mizo, a pisal ni. Bil je preveč razburjen. „Kje je neki hodil zadnjič? — Še tega je pri vsem nedostajalo! Pričakoval sem ga vender tako nestrpno! — In če bi danes odšel, ne vem, kaj bl dal za to! Polu življenja mi jemlje, le on — le on sam! Večna škoda vsake besede! In kako dela! Naj preje sama pokorščina, utelešena dobrota, a jedva se pri nas ogreje, ne ve kam z ošabnostjo." Gospod župnik vzel je za tem uvodom zopet pero v roko in zopet začel pisati — peto polo. A zdaj še le mu ni hotelo od rok ! Pisal je — pre-čital — črtal in zopet pisal. Bila je že jednajsta, in gospod župnik je še sedel za mizo nagnen nad polo papirja v roci z gosjim peresom. Mladi duhovnik je tudi še zdaj bdel v svoji sobici, niti ni opazil, da je voščenica dogorevajoč trepetala 8 plamenom. Sedel je, kakor je imel navado, opirajoč glavo ob desnico globoko zamišljen. Knjiga, iz katere je običajno čital, predno je legel, ležala je danes pred njim zaprta. Le včasih je bilo videti, kakor bi mimogrede ozrlo se oko nad posteljo, nad katero je bila obešena podoba Bogorodice, a le težko razbralo je poteze na obrazu Matere Božje, v katere je, kakor je bilo videti, uložila mojstrova roka besede proroka Jeremije: o vi vsi, ki hodite po poti . . . (Dalje prih.) je donesen iz Makedonije. Mislil sem si pri tej priliki, koliko starin se nahaja po onih krajih, kjer žive na Balkanskem poluotoku Srbi in Bolgari, a kako malo se je dosedaj posebno pri poslednjih storilo za zbiranje teh velevažnih predmetov. Skoro vsako ped zemlje krije tukaj kako zgodovinsko drobtino; samo je treba pobrati io spraviti. Francozi in drugi obrazovani narodi na zapadu iščejo po vseh kotih sveta starin, in jih prenašajo z velikimi stroški v Bvoje domače muzeje, a na Balkanu, kjer leže tako, da rečem pred nosom važni starinski predmeti, zmeni se le redko kdo za nje. Koliko se je že našlo starin v evropskej in azijatskej Turčiji, pa vse so šle drugam, tako da so za muzej v Carigradu ostali samo najneznatnejši predmeti. Odkar so izpodrinile turško vlast na zapadnej straui mlade balkanske države, bilo bi pričakovati, da se bodo same bolj pobrigale za starine na domačej zemlji. Pa nobena izvzemši morebiti v nekem oziru Grško, ni razven lepo napisanih pravil o zbiranji Btarin, še skoraj nič važnega v svojih muzejih izpostavila. Ako bi se ta pravila strogo izpolnjevala, tedaj bi se muzeji mogli s časom še popolniti z več ali manj znatnimi starinami. Sicer se pa zamuda menda v nobenem oziru ne da tako težko popraviti, kakor baš pri arheologičnih zbirkah. Starine neso kakor g6be, ki rastejo po dežji. Njih je zmerom manje; a tisti, ki prej pride, ne samo prej melje, nego včasih jedino on kot prvi melje, drugi pa zastonj čakajo. Francozi so — kakor se vidi že iz tega fragmentarnega opisa — čas dobro uporabili; popolnili so svoje zbirke tako, da se (e lahko prištevajo najbogatejim na svetu ; imajo mnoge dragocenostij, za katere jih zavidajo vsi drugi narodi, ker jih za noben denar v izvorniku ni več dobiti. O nekaterih dragocenostih bom govoril še v sledečem pismu. Domače stvari. — (Gospod Fran K s. Souvan,) veletržec v Ljubljani in znani rodoljub, odložil je svoj deželnozborski mandat. Nagibi temu koraku nam neso znani. Trgovska in obrtniška zbornica, ki si je g. Souvana, kot najodličnejega veletržca na Kranjskem, nedavno izbrala svojim poslancem v de-želni zbor, imela bode jutri dopolnilno volitev. — (Umrl) je g. Lovro Haubitz, računski svetnik in načelnik pri računskem oddelku tukaj šnjega finančnega ravnateljstva, danes ob treh zju traj v Baurogartenu pri Dunaj i v 59. letu s\oje dobe. Pogreb bode jutri ob 3. uri popoludue na Baumgartenskem pokopališči. — (Sub auspiciis Imperatoris) bode v četrtek dne 10. t. m. na vseučilišči v Gradci doktorjem juriš promoviran gosp. Vladimir Žito k, avskultant pri dež. sodišči v Ljubljani. To jo v par letih drugi slučaj, da je Slovenec promoviran „sub auspiciis", in sicer obakrat štajersk Slovenec. — (Premembe v vojaštvu.) Genaralni major Succovatv imenovan je poveljnikom voja ške akademije v Dunajskem Novem Mestu. Sedanji poveljnik, polkovnik Hartraaun imenovan je poveljnikom 4, polkovnik Pilat 54., Na vari ni 8., Fleck38., Lehmann 94., Hevrovski, polkovnik 17. pešpolka v Ljubljani, 12., Arthold 66 peš-brigade — (Polaganje vodovoduih glavnih cevi j) v Ljubljanskem mestu je zadnjo soboto firma Jobn Gramiick & Gomp z Dunaja še pred do ločenim časom popolnoma dogotovila. Zadnje delo bilo je v Streliških ulicah, kjer so delavci konuuvši polaganje cevij postavili okrašeno drevo v znamenje dovršenega dela. Samo preko Ljubljanice pri sv Jakoba mostu in pri Gradašči treba jo zvezati še cevi, katera dela pa bode mestna občina Ljubljanska v lastni režiji izvršila. — (Iz Radovljice) piše se nam: 1.1, m. pisalo it 14 občin Radovljiškega okraja g. poslancu dr. Poki u k ar j u piBmo, v katerem mu častitajo na njegovem imenovanji deželnim glavarjem, proseč ga, da bi delal proti novemu občinskemu redu in novemu občinskemu volilnemu redu. Proti temu načrtu je splošna opozicija po vseh kmetskih občinah in volilci so g. dr. Poklukarju itak že izrekli svoje mnenje pred volitvijo in po volitvi. — (Iz Trsta:) Dr. Piccolo se je izrekel, da pri predstojećih deželnozborskih volitvah ne kandiduje več. Pričakujejo se jednake izjave še od drugih članov mestnega zbora, ki vsi pripadajo „Progresso°-vi stranki. — (Okrajna bolniška blagajna Ljubljanska.) Do 30. dne septembra oglašeuih je 62 obolelih udov, mej njimi 4 ženBke. Umrli so 3 udje. BolniŠčine, zdravniških nagrad, bolniških oskrbovalnih troškov za zdravila, prevažanje in pogrebščine plačala je blagajna 512 gld. 20 kr. To je živ dokaz, da dela ta novi zavod jako blagodejno in je delavcu v korist ter v tolažilo za slučaj bolezni. — (Kaznilnica v Mariboru) se je v ne deljo slovesno otvorila v prisotnosti višjega državnega pravdnika dr. Leitmaierja, Župana Nagvja, dr. Radeva, kot namestnika deželnega glavarja, nadrav-natelja Markoviča, in dr. Monsgr. Kosar propove-doval je v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku. Po končanem cerkvenem opravilu se je v dvorani s primernimi govori vršila otvorilna slavnoBt. — (Iz Tržiča:) Povodom slavnosti imen-dne presvetlega cesarja priredil je odbor tukajšnjega Bralnega društva" lep banket, katerega se je udeležilo toliko odličnih društvenikov, da je bila društvena soba prenatlačena. Slavnost vršila se je v najlepšem redu. Prvo napitnico govoril je društveni predsednik g. Alojzij Šimec, ki je v iskrenih besedah napil preljubljenemu vladarju. Na gromoviti trikratni „Živio!" zapeli so društveni pevci lepo ubrano in naudušeno cesarsko pesen, katero so vsi pris otni gospodje stoje* poslušali. Tej napit-nici odzdravil je tukajšnji častiti okrajni zdravnik g. Gregor Že rjav s prav srčnimi besedami. Potem pelo se je več narodnih pesnij, naposled bila je prosta zabava. „Bralno društvo" sme s tem svojim nastopom biti zadovoljno, ker je zabava bila pre-srčna in se je videlo, da ima društvo jako veliko simpatij. — (NeBreča na vodi.) Iz Ormoža 8e nam piše: V sredo dne 2. t. m priplava popoludne velik „Mob" z deskami doli od Ptuja. Ko pride do novega Ormoškega mosta ga močna in velika voda zasukne, da trešči v mostovni steber. Flos se razbije in vsi flosarji z gospodarjem padejo v vodo. Štirje se s plavanjem rešijo — dva druga in gospodar jašejo velika bruna, ker ni bilo pomoči, doli po Dravi, proseč pomoči. Niže Frankovec pridejo blizu brega. Gospodar se prime za neko vrbo, da bi prišel na suho — pa, ko bruno zapusti se vrba zgrudi ž njim v valove, v katerih je utonil. Ostala dva na brunih pa rešijo nekateri Hrvatje, ki so na otoku prali zlato in srebro. Gospodar je bil doma neki od Marenbrega in se je prvič na kupčijo vozil. Kričeč je ponujal 100 gld. za rešitev, pa ni bilo mogoče. Posestnik mosta bi pač naj bil primoran, da bi za nesreče bilo nekaj čolnov, posebno sedaj, ko Drava tako menjava svoj tir — in to ravno pod mostom. — (Današnji mesečni živinski semenj) bil je izredno dobro obiskati, kajti prignalo se je danes več ko dvakrat toliko živine, kakor prejšnji dve leti. Prignalo se je 741 volov in konj, 1011 krav, 72 telet, torej skupaj 1824 glav. Cene za krave in vole so bile izredno dobre, kupcev z Laškega, Koroškega in Tirolskega jako veliko. — („Grobne pjesme".) Mlad in nadarjen pisatelj hrvatski g. Stjepan pl Miletić, ki se je z dobrim uspehom poskušal že na dramatičnem polji, izdal je pod omenjenim naslovom zbirko pesnij žalostink, posvečenih iskreno ljubljenemu prijatelju, katerega je pokosila prerana smrt. Pesmi odlikujejo se po lepi obliki in uzvišenih mislih in nam ugajajo posebno one, v katerih je pesnik ubral rodoljubno struno. Prijateljem lirike priporočamo Mile-tićeve „grobne pjesme", katere je „Dionička tiskaraa v prav lepi obliki izdala. Cena 40 kr. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Berolin 7. oktobra. „Kreuzzeitung" piše, da carjev pohod ne bode razgnal oblakov, ako Rusija stavi tako nemogoče zahteve, na primer, da naj Nemčija opusti „svoje nespametno potezanje za Avstrijo". Tudi „Vossische Zeitung" izjavlja, da Nemčija nikdar na to misliti ne more, da bi na troške Avstrije stopila v dvomljive razmere z Rusijo. Peterburg 7. oktobra. Minister cesarske hiše, grof Voroncov Daškov, glavnega stana poveljnik, generalni pobočnik Richter, načelnik vojaške pisarnice, grof Osuvjev in njegov pristav, baron Budberg odpotovali so v Berolin. Dunaj 8. oktobra. Sekcijski načelnik v notranjem ministarstvu grof Kielmannsegg imenovan namestnikom na Dolenjem Avstrijskem. Dopoludne ob 11. uri prisegel je nadvojvodi Karolu Ludoviku, ki je zastopal cesarja. Berolin 8. oktobra. Kakor se čuje iz dobrega vira, odpotujeta cesar in cesarica dne 10. oktobra zvečer v Italijo. Cesar povrne se v četrtek iz Kiela. Razne vesti. * (Baron Hirsch) namerava nič manj nego 12 milijonov odločiti za ustanove za Šolske in obrtne namene v Galiciji. Do teh ustunov bod > imeli pravico židje in kristijani. * (Orkan in nasledki njegovi.) Iz Rima se poroča dne 5. t. m., da je v pokrajini Cagliari bil strašen orkan, ki je napravil mnogo škode. Tudi več Ijudij je ubitih. V selu Kvartu je razrušil nad 200 hiš, iz razvalin izvlekli so devet mrličev. V Quartucciu je vihar podrl 30 hiš in našli so pod razvalinami že 5 mrtvih. V Pizziu, Monseratu in Cagliariji je tudi več hiš poškodovanih. * (Pes v oporoki.) Nedavno umrl je računski asistent v trgovskem ministerstvu na Dunaji, Hoka in zapustil 1000 gld. v ta nameu, da se porabijo za prehranitev njegovega psa „Buršerla". Omeniti je 5e, da je pred več leti tudi Hokova teta 1000 gld, bila zapustila v jednak namen. * (Ciklon.) Iz Novega Yorka se 4. t. m. poroča: Po poročilih do.šlih iz Verakruza razsajal je nedavno na otoku Carraenu v Mehikanskem zalivu strašen vihar, ki je potopil 27 bark, podrl 125 hiš in mnogo ljndij usmrtil. Trajni zilrtivlliit vspeh. Vsakeršno trganjo po hrbtu in udih ter bolečino v členkih vspešuo ozdravi mazanje z Moll-ovim „ F r an co sk im žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnimi povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno zuamko in podpisom. 4 (5f> —11) fcj ilir II so v I Jiii>ljaiii: 5. oktobra: Urša Kobi, gostija, 78 let, Kravja dolina štev. 11, za osUbljniijem. — Josip Hoin, ključar, 67 let, Reber štev. 11, ta jetiko. — Fran llirš, pisarjev sin, 11 doij, Dunajska cesta št. 35, za vodenico. C. oktobra: Ana Selan, delavčeva žena, 20 let, Karlo v-ska cestu št. ?4, za jetiko. — Marija Klopčar, hišua posest-niča, '13 let, Kladezno ulice fit. 7, za jetiko. 7. oktobra: EinUija Sršen, kondukterjeva hči, 4 leta, Poljske ulice št. 38, za vne-tico č8-377i — 4% državno srečke U 1. 1851 250 gld. 132 gld. 50 Državne srečke iz I. 1*64 106 , 176 „ 25 Ogerska zlata renta 4*/0...... 100 „ 30 Vgenki papirna renta 5°/0 . ... 95 „ 60 6"/0 Btajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — „ — Dunav« reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ 25 Zemlj. obč. avatr. 4t/,°/0 »lati zaat. listi . 120 „ — Kreditne srečke.....100 gld. 181 „ 60 danes 83 90 84 85 110-70 99-75 922-— 306-25 119-6J 9-47«/, 5 67 58 35 kr. Uradniki o. kr. finančnega ravnateljstva v LJubljani javljajo tužuo vest, da je danes ob 8. uri zjutraj gospod LOVRO HAUBITZ c. kr. računski svetnik in načelnik finančnega računskega oddelka po dolgej teškej bolezni na Dunaji izdihnil dušo bvojo. PozemelJ9ke ostanke pokojnika bodo jutri po-poludne ob 3. uri na pokopališči Baumgarten pri Duuaji položili k večneu.u počitku. V Ljubljani, dno 8. oktobra 1889. Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je gospod LOVRO HAUBITZ c. kr. računski svetnik in načelnik finančnega računskega oddelka v Ljubljani po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes 8. t. m ob 3. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Telo predragega pokojnega bode jutri popo-ludne ob S. uri na pokopališči Baumgarten pri Dunaji položeno k večnemu počitku. Priporočava ranjcega v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 8. oktobra 1889. Fran in Tereza Smola. Izurjen dacar vsprejme se m službo. Prošnje do 15. t. m. V Kamniku, dne 6 oktobra 1889. (827—2) Fisclier s. r. Š. 1598. ni ra (812) Zakupna obravnava bodo Dne j v postaji in uradu 16. oktobra 1889 Mariboru pri c. kr. vojaSkem preskrbovalnem mu gacinu (Magdalenino predmestje, Eisenstrasse Nr. 16) za zakupno post aj o Za čas od do Za naslednje približne pre skrbovalne potrebščine vsak dan kruha ovsa a a 840 g i 3360 g porci) Varščina, ki se naj uloži. za predmet kruh goldinarjev Za garnizujoče čete, zavode, osamljene in deželno-brambov.ske Čete Celje Ptuj konca avgusta 1890 1 j fin u vari j n konca dec. 1890 konca avgusta 1890 konca dec. 1890 460 433 11 350 850 40 20 Opazka Odpadajoča letna potrebščina ovsa, približno 185 75 II. Za dopnstnike, reserviste, nadomestne roserviste in deželne brambovce, ki se pokličejo k vojaškim vajam, vsakokratna potrebščina in III. Za prehode bo tudi eventnelna potrebščina kruha in ovsa ima preskrbeti po aktuelnih cenah, ki Be bodo vsprejele, v zmislu točke IV. zvezka pogojev in sicer: po lit. A—a ali lit. B—G. ^ o gr o 31. 1. Na zgoraj navedeni dan bode pri c. kr. preskrbovalnem magacinu v Mariboru javna zakupna zalagalna obravnava z vsprejetjem pismenih zapečatenih ponudeb (izključivši ustne ponudbe). Pismene ponudbe imajo zgoraj navedeni dan vsaj do lO. uro dopolnilne doiti. Na pozneje ali brzojavno došle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kakej ponudbi nastavek v številkah in črkah ne ujemal, zmatral se bode nastavek v črkah za pravi. 2. Podjetniki, ki vojaškej upravi neso znani, morajo se izkazati s spričevalom trgovinske ali obrtne zbornice, oziroma taki obrtovalci, ki nemajo firme, s spričevalom pristojnega oblastva prve stopinje o solidnosti in zalagainej zmožnosti. To spričevalo biti mora najnovejšega datuma in na prošnjo stranke oziroma političnega oblastva vsaj dan pred obravnavo doiti potom imenovane zbornice oziroma političnega oblastva c. kr. preskrbovalnem u magacinu v Maribor. Nasledki kacega morebitnega za-kasnenja zadevajo vsekako le stranko. 3. Občine bo vsekako oproščene uložitve varščine ali kavcije in se ravno tako [kakor kmetijska društva ali producenti posebno opozarjajo na s tem razpisano zakupno preskrbo-vanje vojaških potrebščin. 4. Poleg ponudeb za zakup bodo se vsprejemale tudi ponudbe za prevzetje izdelovanja kruha iz erari ne moke po civilnih pekih in se morajo glasiti v vem slučaji na pekarsko plačilo za meterski cent popečene moke (ustevši za peko porabljena drva in svečava in sol, katere se primeša testu v izmeri 1 kilo na 100 kilo moke.) 5 Ravno tako zakupno oddajo kruha kakor tudi izdelovanje kruha iz erarične moke, prevzeti morejo načelno le peki, ne pa tudi drugi podjetniki. 6. Ponudbe za oddajo kruha in ovsa za prehode imajo se staviti v zmislu točke IV. zvezka pogojev. 7. Kruh se ima izdelovati načelno na oddajni postaji sami. Oddajati ima se loco postaje, ki ga potrebuje, v naslednjih oddajnih obrokih in sicer: a) kruh od 5 do 5 dnij b) oves pol- in celomesečno. 8. Ponudniki odreko se glede izjave vojne uprave o sprejetji ponudeb, da bi se morala držati v § 862 obč. drž. zak. potem v članih 318 in 319 avstrijskega in §§ 3i4 in 315 ogerskega trgovskega zakona glede izjav o vsprejetji obljub ali ponudeb določenih obrokov. 9. Onemu, ki dobi zakup kruha oziroma njega izdelovanje iz erarične moke, morejo se državni pekarijski prostori in peči za čas zakupa oziroma pogodbe za peko proti plačilu v porabo prepustiti proti primerni najemnini. Vendar je zavezan najeto poslopje in poslopjine dele na svoje stroške zavarovati proti nevarnosti ognja. 10. Na ponudbe, obsegajoče krajšo zavezanost nego 14 dnij, se ne bode oziralo. 11. Natančneji pogoji pregledajo se lahko od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. od 6. ure po-poludne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptujem, pri c. kr. vojaškem preskrbovalnem magacinu v Mariboru in njega podružnici v Celji, kjer so zvezki pogojev razgrnjeni na ogled, in od katerih se izvodi proti plačilu 28 kr. na željo tudi po pošti pošljejo. 12. Vsak ponudnik ima se izrecno izreči, da se podvrže določbam tega zvezka pogojev. Od upravne komisije c. kr. vojaškega magacina v Mariboru dne I. oktobra 1889. Ponudbeni formular. podpisani izjavim s tem, da hočem vsled razglasa št. 15U8 z dne 1. oktobra 1889 za postajo zakupnim potom uštevši užitnarino in druge davščine 1 porcijo kruha a 840 gramov po ceni kr. reci! krajcarjev, 1 porcijo ovsa a 3360 gramov po ceni kr. reci! krajcarjev, (oziroma) za postajo izdelovanje kruha iz erarične moke po ceni gld. kr. reci! goldinarjev krajcarjev od meterskega centa popečene moke (uštevši drva, luč in sol) za čas od 1. januvarja do konca avgusta oziroma decembra 1890 oddajati oziroma preskrbovati, preskrbovati prehode po točkah A, B in C) točke IV. zvezka pogojev in za to ponudbo jamčiti s pride-jamo varščino gld. obstoječo v Nadalje se zavezujem, Če dobim zalaganje, vsaj v 14 dneh po dobljenem uradnem obveščenji varščino dopolniti v 10 odstotno kavcijo in dajem vojaškej upravi pravico, da sama izvrši to dopolnilo s pridržavanjem zakupnega zaslužka, ko bi jaz to opustil. (oziroma) Izgovarjam si prepust v najem nahajočih se v eraričnih pekarijskih pro- storov proti letni najemnini gld., in se zavezujem, da jih hočem na svoje stroške zavarovati proti ognju. Po pridejanem odloku v se bode spričevalo o solidnosti in zalagainej sposobnosti c. kr. vojaškemu preskrbovalnemu magacinu naravnost doposlalo. Končno se podvržem razen v tem razglasu razglašenih še onim pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev ddto. 1. oktobra 1880 pripravljenem za to obravnavo. N., dne oktobra 1889. N. N. stanujoč v N. Formular za kuvert k ponudbi. Na c. kr. vojaški preskrb ovalni magacin v Mariboru. Ponudba vsled objave z dne I. oktobra za obravnava z dn« 16. oktobra 1889. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".