Št. 151.
V Ljubljani, sobota dne 6. julija 1918
Leto II.
iuMBkl liH tomiMm mb :
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36—, za pol leta K 18 —, za četrt leta K 9 —, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40 —, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in posl ano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna Številka 14 vinarjev.
Kriza tukaj, kriza tam-
Obe krizi v Avstriji in v Nemčiji dajeta povod mar-sikakim primeram, predvsem k primerjanju meščanskih strank med seboj v obeh državah. Ako hočemo spoznati ničevost naše nemško-avstrijske meščanske politike, treba le, da primerjamo stališče teh meščanskih politikov v ministrski krizi s stališčem meščanskih politikov v Nemčiji k nemški krizi. Nemški državni kancler plem. Kiihltnann je imel govor, v katerem se je, čeprav ne dovolj energično, zavzel za sporazumni mir. Kar je povedal v pondeljek pametnega, je preobrnil v torek, in iz tega je nastala kriza, ker so vplivni Vsenemci bili razburjeni radi prvega govora, potolaženi pa z drugim. Večina v državnem zboru je nasprotno s prvim govorom malo zadovoljna, odklanja pa odločno drugi govor. V večini državnega zbora sedi poleg socialnih demokratov tudi velika večina meščanskih strank, pred vsem zastopniki nemškega meščanstva, izvzemši zastopnikov velemeščanstva in težke industrije, katera dva razreda sta naravno materielno interesirana na podaljšanju vojne. ioda v tej nemški krizi stoji večina nemškega meščanstva na strani sporazumnega miru proti vojaškim in pripadnikom težke industrije zmagovalnega miru iu podaljšanja vojne.
Kaj pa pravi tedaj zastopstvo našega avstrijskega nemškega meščanstva k temu vprašanju? Gotovo, nase nemško meščanstvo v Avstriji je tako naveličano vojne, kakor ono v Nemčiji, da še bolj naveličano, kakor. Sp vsakdo lahko prepriča iz zasebnih pogovorov z »eniškimi meščani. Lahko bi se trdilo, da od sto nemških meščanov v Avstriji jih ni niti deset, ki bi hoteli, da bi se vojna podaljšala radi kakršnihkolisibodi osvojitev Nemčije ali Avstrije, le za en dan. Poltično zastopstvo prav tistega nemškega meščanstva je pa priseglo na zmagovalen mir in zahteva nadaljevanje vojne do poražerija celega sveta, torej povsem tako ali pa morda še hujše kakor nemški konservativci.
Tako moremo že spoznati na stališču naših me-ščaeskih strank k problemom, ki so provzročili nemško krizo, vrednost priateljstva teh strank do ljudstva. Sc bolj jasno pa je, ako si oKledamo, kako stoje meščansko stranke v Nemčiji nasproti problemom, ki so provzročili našo avstrijsko ministrsko krizo. Ta obstoji bistveno v tem, da gospod Seidler v parlamentu nima večine, in hoče sklicati parlament le tedaj, če se večina izreče zanj. Sedaj si predstavljajmo, kaj bi storila večina nemškega državnega zbora, če bi državni kancler pri-
uštek ~
Peter Rosegger.
1843—1918.
26. junija t 1. ,;e v Kri osladni v Miirzthalu umrl neimški pisatelj Peter Rosegger. V malo dineli bi dosegel 75. letnico svojega rojstva; — rojen je bil 31. julija 1843. v 'Alpliu pri Krieg-lachu.
Z Roseggerjem je amini majvečji ljudski pisatelj avstrijskih Nemcev. Sin revnega bajtarja .ie živel borno Življenje; ko je dorastel, so ga dali ličit krojaštva. Kmalu je hodili .kot krojaček °d Iiišc do hiše. O tej dobi pravi sam: »Ta čas »n to življenje je bila moj a1 v i s o k a šola, v kateri sem mogel naše kmetiško ljudstvo do dobra spoznati«. Leta 1864. je mladi krojaček nesla! graški Tagespošti sveženj svojih pesmi. Urednik prof. dr. Svoboda jih je pregledal, videl tal ©nit in v pismu v.spodbujali mlaidega Petra na literarno delo. Kmalu je prinesel prof. Svobodi star kimet iz gor celo koSaro spisov --- bilo jih je 15 funtov!! Prof. Svoboda je pohval plodovitega krojaškega literata v Gradiče, Opisal ga v trgovsko akademijo in mu omogočil obstanek v Gradcu. Vendar mi bilo Roseg-gerju tako lahko, kot bi si kdo mislil, »o riti v literatur o«. Nerodnost nekega graškega
šel s takim pogojem, ako bi poskusil izjaviti, da parla- | meut ne sme zborovati, če ne dobi v njem poslušne ve- | čine. 2e misel sama, da bi nemške stranke v Nemčiji podpirale tako vlado, ki bi grozila, da bo vladala proti parlamentu, proti ustavi in proti zakonu, ako ji ne služi večina, že misel sama, da bi bilo kaj takega v Nemčiji mogoče, je absurdna. V Avstriji pa pravi politično zastopstvo nemškega meščanstva, in sicer ne le nekateri vsenemški gospodje, temveč skupne stranke, katere je volilo nemško meščanstvo, da bodo podpirale ministrskega predsednika, ki bi vladal brez parlamenta in stavil taka poželjenja, da, ti celo ovirajo vsak poizkus, ki bi omogočal parlament, Ne silijo jih pa k temu Seidler, temveč sami so, ki njega silijo na tej poti dalje, dalje po poti preloma ustave.
Se v tretji državi so imeli ministrsko krizo in tudi vzroki te krize so poučni za nas. Gre za krizo v Btilga-riji, o kateri ie dunajsko časopisje priobčilo tole interesantno poročilo:	Prehranjevalne	težave,	s katerimi se
ima baviti Bulgarija, so v zadnjem času postale prav občutne, in vlaiji Radoslavova se očita, da je glede dovažanja živil zakrivila zamude, s tem da ni izdala pravočasno gotovih odredb v olajšanje položaja. Tudi tu se mora vprašati, kaj pravijo naši meščnski poslanci k temu, da odstopa vlada, ker je zakrivila pri dobavi živil zamude. Kaj pravijo k temu? Ničesar drugega, kakor da hočejo razbiti parlament, če vlada Seidler, ki v resnici ni zakrivila manj zamud, kakor vlada Radoslavova, ne bi smela ostati na krmilu.
Mirovni manifest francoskih strokovnih organizacij.
Splošna delavska zveza francoskih delavskih organizacij je izdala na ljudsko zastopstvo manifest, ki ga smemo smatrati za najpomembnejšo izjavo francoskega delavskega razreda v svrho miru. Ta manifest pravi med drugim:
Z ozirom na položaj, v katerem se nahaja država, smatra splošna delavska zveza za svojo dolžnost, da povzdigne svoj glas. Že štiri leta živi delavstvo in narod v nepoznanju vojaških in diplomatičnih dogodkov. Časopisje slika položaj sedaj s temnimi, sedaj z svetlimi barvami, lažnjivo ali pa vsled cenzure pomanjkljivo nam poroča o splošnih zadevah ter vara ljudi v njih sodbah.
V	tem ozračju pomanjkljivega in varljivega poročevanja
I je navdala delavska srca kar najbolj upravičena skrb.
| Splošna delovska zveza je ponovno zahtevala od vlade,
založnika bi ktnajkt odpodila Roseggerja od za-početega dela. No, volja lin ljubezen do pisanja sta zmagali. Kimailu je Rosegger zaslovel. Njegovi spisi so postali last nemškega naroda v alpskih deželah in tudi drugje. Naj omenim le romanc: Jakob der Letzte — Der Gottsuoher ali pa »Die Schriften des Waldschutimieisteir«. Zelo zanimljiva so dela: »Heidepeters Gabrijel* — »Waldheiimat < — »Hrdsegen« — »Das ewige Licht« — »Welitgift« — »Die Adelsber-ger Chromik« — »Das Buch von der Klemen«
—	»Hemiigartnens Taigeibuoh«. Spadajo brez divotnbe v najboljša dela ljudske literature. Leta 1876. je ustanovil 'mesečnik »za ljudstvo1« pod imenom Heimgarten, ki ga je urejeval do svoje smrti. Zelo zanimljive so bile v njem njegove opazke o dnevnih vprašamo’ih. Dela njegovih zadnjih let .(zlasti Gottsuoher in Meim Hiimimel-reich) so vzbujala splošno pozornost. Rosegger je bil plemenit mož. Veduto ja bil pripravljen delovali im se bojevati za šolo in izobrazbo. Nacionalni fanatik ni bil, čeprav so nacionalisti hoteli i-.vabliati'njegovo ione v nečedne svrhe. V »Heimgartnu« je obžaloval da se njegov nastop za Scluitverein tolmači kot nastop za ponemčevanje slovanske dece.
V »Arbeiterzeitung« piše o njem Josef L i n t p o id Štern takonle:
S Petrom Roseggefrjem, čigar — smrt so nam naznanili te dni časopisi, je umrl najpri-
da naznani javno svoje vojne cilje iu splošne mirovne pogoje, po katerih je mogoče skleniti mir. Na vse te zahteve je odgovorila vlada vedno le z zaničljivim molkom ali s splošnimi izjavami: »Naš cilj je pravičen in trajen mir!« Dočim so nam odrekali odgovor na naša vprašanja, smo obenem izvedeli, da vodijo njih politiko aneksionistične namere in da so odklanjali mirovne pogoje, ki so bili narodu in celo parlamentu nepoznani. Zato je sklenila splošna delavska zveza, da smatra za svojo pravico, izvršiti delo delavske diplomacije z udeležit-vijo na mednarodnih konferencah. Vendar nam je bila ta pravica, dovoljena sicer drugim delom naroda, pdreče-na. Med tem se je položaj še poslabšal. Zahtevamo, da dovoli pogodba vsem narodom, vojujočim in nevtralnim: Neodvisnost in varnost z odstranitvijo militarizma ter vsakoršnega imperializma, iu z ustanovitvijo zveze narodov. Prepričani srno, da bi obvarovala taka javna diplomacija narode gotovih usodnih udarcev. V zvezi z mednarodno akcijo delavskih razredov ententinih dežel bi zbudila ta javna daplomacija simpatičen odmev pri narodih osrednjih sil in bi pospešila prihod miru med narodi. Ako ne bi bil dosežen ta cilj bi bili osvetlili vsaj mednarodni položaj in ugotovili, kateri činitelji nosijo odgovornost za nadaljevanje vojne. Splošna delavska zveza zahteva, da izreče vlada naše države resnične besede o položaju, ki bodo upravičevale načelo pravice, ki ga zastopa ententa iu ki bodo pomirile dežele. Zveza zahteva v imenu milijonov delavcev na bojišču in v zaledju, da se mirovni predlogi, naj že pridejo odkoderkoli, ne zavračajo brez razpravljanja. Delavski razred noče, da bi zamudili treuotek miru, naj si pride že kadarkoli. Splošna delavska zveza naglaša, da ima pravico, udeležiti se v polni svobodi mednarodne akcije delavstva.
V	teh posebno resnih časih zahtevamo natančno poznanje vojnih ciljev in splošnih mirovnih pogojev, zahtevamo, da nadzoruje razvoj dogodkov ves narod, da ne uido nobena možnost pravičnega in trajnega miru. Splošna delovna zveza izjavlja, da je le pod temi pogoji mogoče doseči mir med narodi, mir na oni podlagi, ki jo je zasnovi \Vilson in ki jo vsebujejo naši Clermont - Fer-raudovi in londonski sklepi.
Politični pregled.
—	Pred zasedanjem parlamenta. Dunajska »Volks-zeitung«, ki ima zveze z nemško-nacionalnimi krogi, prinaša vest. da vitez Seidler ne bo dočakal kot ministrski predsednik prve seje državnega zbora.
Iimbljenejši ljudski pisatelj nemške sedanjosti. Oe govorimo o n/jem kažemo obenem, katere prednosti mora imeti pisatelj, da napravi dela, ki najdejo lahko pot v srca množic.
Da izvira Rosegger sam iz najnižjih slojev ljudstva, je najbrž najglobočja 'tajnost one Ijubeznli, s kalterio pridobivajo sedaj že celi rodovi iz njegovih spisov, veselo razpoloženje im vse to, kar jih povzdiga. Rojen je bil kot sin kočarja; od mladih let je že čutil im trpe! na lastnem telesu in srcu, kaj da se pravi biti reven iu lačen; kmalu je spoznal kako hudo da je pripadati k onim, ki so revni na tej bedni zemlji.
Koit kmečki deček, kot malo, petletno bitje, je poslušal Peterček miirztelske kmete, ki so govorili, da se sliši lahko gorf na visokih gorah topovske strele revolucije iz Dunaja. Bilo je to leto 1848. 'Fedaj je stal ta deček če-sto popolnoma tiho im je vznemirjen stikal marčni duh. Med tem ko so si pa drugi težko in ne popolnoma jasno .predstavljali osvoboditev od tlake in desetine, od robote in pdložni-štva, je hotel on na vsak način zaznati namem dunajskih tooov: klic revolucije, novo besedo časa.
Ta poteza v njegovem življenju je značilna; kaže mam eno glavnih mest njegove umeril iško-stv ar jajoče sile. Ostal ie vedno oni, ki posluša, ki hoče zaznati neznani daljni (klic
— Razmerje strank v poslanski zbornici je sedaj naslednje: Najmočnejša skupina je Cesky svaz, ki šteje 96 poslancev, na to pride Zveza nemško-iiacionalnih strank s 94 poslanci, nemški krščanski socialci 67, Poljsko kolo 64, nemški socialni demokrati 42, Jugoslovanski klub 31. Ukrajinci 28, Italijani 14, poljski socialisti 8, Vsepo-Jjaki 7, divjaki 7, Rorminci 5 in Vsenemci 3.
"■ Grof Czernin posreduje. Bivši vnanji minister sirot Czernin je predvčerajšnjim imel dolgotrajno posvetovanje z ministrskim predsednikom vitezom Sidlerjem.
V	poslanskih krogih se zatrjuje, da je dobil grof Czernin nalog, naj skuša doseči sporazum med Poljaki in Ukrajinci.
•
Iz nemško-nacionalnega tabora. Zveza nemško-nacionalnih strank je imela predvčerajšnjim plenarno sejo. Zveza je izrekla Nemčiji zahvalo za pomoč vprehra-njevalni stiski. Tudi se je odobril sklep članov delegacije zveze staviti na vnanjega ministra vprašanje in zahtevati od njega podrobnih pojasnil o zadnjih dogodkih na jugozapadni fronti. Naglašala se je potreba, da se tisoči v zaledju in v etapnih prostorih se mudeči za frontno službo nesposobni vrnejo poljedelstvu, obrti in drugim produktivnim stanovom. Soglasno se je izrekla tudi volja, da naj store nemškonacionalne stranke vse, da se doseže mirno in uspešno zasedanje poslanske zbornice in da naj se zlasti pri najvažnejšem vprašanju, t. j. v vprašanjih prehrane, ne samo izreče kritika, marveč naj se stavijo tudi pozitivni predlogi za izboljšanje prehrane. Poslanec Markhl je govoril o »opasnem razvoju« dogodkov v Trstu in v Primorskem, zlasti o ogroženem položaju Nemcev v Gorici, Opatiji in llovrani. Zborovanje se je zavzelo za draginjske doklade učiteljem.
Razdelitev Galicije. Krakovski »Czas* javlja: V notranjem ministrstvu izdelujejo predlogo o razdelitvi Galicije. Nastaneta naj dve novi kronovini, zapadna poljska Galicija in vzhodna ukrajinska, ki naj se združi z Bukovino.
— 629.000 vojnih pohabljencev v Nemčiji. V glavnem odboru nemškega rajhstaga je podal višji štabni zdravnik Schulzen naslednje podatke glede vojnih pohabljencev v Nemčiji: Med vojaki, ki se zdravijo v lazaretih, je sposobnih 90 odstotkov za službo na bojišču. Smrtni slučaji v lazaretih znašajo komaj 1.2 odstotka. Dosedaj so odpustili 629.000 vojakov kot nesposobne za vsako vojaško službo. Med temi je 70.000 težko pohabljenih in 1950 slepcev.
—=■ Carjeve usodne besede. V Parizu je bila te dni objavljena listina, glasom katere je novembra 1913 grof Eulenburg poslal grofu Frideriksu, ruskemu dvornemu maršalu, pismo, v katerem ga je prosil, naj se potrudi za obnovitev starega prijateljstva med Rusijo in Nemčijo. Car je na to poklical k sebi vnanjega ministra Sazono-va in ga vprašal za svet. Sazonov je sestavil odgovor, ki pa ni bil odposlan. Car je napisal na rob tega pisma opazko: »Staro prijateljstvo je mrtvo. Naj se ne govori več o njem!«
— Revizija mirovne pogodbe z Ukrajino? »Az Est« poroča, da se pripravlja revizija mirovne pogodbe z U-krajino, v zadevi holmske gubernije. Avstrijska diplomacija se opira na dejstvo, da tudi ukrajinska država ni izpolnila obveznosti pogodbe in da zaradi tega centralne države niso na nje vezane.
Bulgarski diplomat v Zagrebu. V Zagrebu se mudi že nekoliko dni bulgarski generalni konzul Dorev in študira tain hrvatske razmere.
časa. Uho mu je bilo vedno čuječe in je vedno vjelo iklic dneva, Mic časa1. Če tudi m nikoli spoznal Mic socialne revolucije sedanjosti do jedra, je ve/rudar dospel njeni Mic in glas vedno v njegovo gorsiko bivališče. Živel je v vodnem marčnem duhu hoteč se izpopolniti. Njegovo najboljše 'in najdrznejše delo je bik) vedno prisluškovanje v bodočnost.
Imenovali -so ga vsled tega tudi včasiili nemškega Tolstoja. Napisal si je to tudli v svoj dnevnik in pripomni'! k temni, da z ozirom na pripovedovalmo znanje ta primera ne more nikakor soglašati, kajti v 'tem oziru ni mogoča primera, ker mu je vseeno, ali »v hrepenenju po nravmi popolnosti selbe samega in isploh vseh l judi pa zamorem biti pač le anali Tolstoj-ček«. V prekrasni skromnosti pristavlja:
»Seveda je res nekaj prijetnega in komod-nega, če se kdo z Velikimi primerja. Zdi pa se, da bi bila ta koimodnost sama že zbadljiva.«
Kar se tiče »pripovedo valnega znanja« seve ne smemo njegovega skromnega priznanja napačno razumeti. Rosegger je razumel: kaj se pravi pisati. Jezic je obvladal popolnoma. Izražati se je znal nenavadno dobro. Njegovo pisanje je bilo odlično. Če pravli, da mu je glede tek'a »znanja« vse eno, izraža se prav v tem visoka njegova umetnost, ki mi v njem le radii nje same, ampak radi hrepenenja, katerega! glasnik seve je jezik in pisana beseda.
—	francosko deiavstvo in mirovno vprašanje. Centralno glasilo francoskih strokovnih zvez je pred kratkim objavilo javno pismo na narodno zastopstvo. V pismu se med drugim izvaja: Vlada naj javno pove vojne cilje in nuj izjavi o splošnih načelih sklepov storjenih v Clerinont-t'errandu 111 Londonu, Mirovne ponuuoe, naj že pnucjo oU kateresibodi strani, se brez lazmoinvanja ne smejo odkloniti. Delavstvu se mora dati brez pridržka pravica, govoriti o zadevah ljudstva. Delavstvo zahteva v tej resni un, da natančno izve vojne cilje in splošne mirovne pogoje, da celotni narod izvaja natančno'kon-trolo o potcK.ii dogodkov in da se ne prezre nooeua možnost pravičnega m trajnega miru. Le pod tonii pogoji da jc mogoče oovarovati Francijo pred katastrofo.
—> Ministrska kriza na Holandskem. Iz Haaga se brzojavno poroča: Kraljica je vzela demisijo kabineta na znanje ter je ministrom naročila naj ostanejo začasno na svojih službenih mestih.
Volitve na Nizozemskem. Do -i. julija so oddali pri volitvah poslancev 1,170.000 glasov, izvoljenih je 22 socialnih demokratov, 3 poslanci socialnih demokratov, 6 liberalnih unionistov, 3 svobodomiselni liberalci, 6 poslancev krščanske zgodovinske stranke, 12 protirevolu-cijske stranke, 31 katoličanov, 5 svobodoinislnih demokratov. Dosedaj je izvoljenih 92 poslancev.
= Uvedba osemurnega delavnika na Norveškem. V državnem svetu v Kristijaniji je bilo sklenjeno podati zakonski načrt, M pooblašča vlado, da delovni čas v industrijskih obratih zniža na teden za 48 ur. Tako bo na Norveškem uvedeno po zakonu osemurno dnevno delo.
Dnevne beležke.
—- Vseslovenski delavski shod se bo vršil, kakor smo že poročli dne 21. t. m. Tak shod je silno potreben. Razredno zavedno delavstvo, ki je organizirano v vseh panogah delavskih organizacij in zastopano v zavodih, se mora popolnoma osvoboditi meščanskih vplivov. Zavedno delavstvo mora z novo bojevito silo poseči v razvoj političnih in gospodarskih dogodkov kot samostojna stranka. Uveljaviti se mora, premagati mora vse klevete, ki jih razširjajo meščanske stranke proti delavskemu razrednemu gibanju, proti internacionali, ki je na pohodu, proti načelom delavskega razreda. Z vso energijo moramo zastaviti svoje sile, da bomo kos svojim nalogam v zgodovinsko važnih časih. Razredna zavest in razredna delavska organizacija ter prosveta! Pod tem geslom bomo zborovali.
Stanovanjske razmere v Ljubljani so od dne do dne bolj žalostne in neznosne. Do sedaj so se gotovi krogi izgovarjali, da je tu nastanjenih veliko beguncev. Sedaj pa je teh že mnogo odšlo, tuli prostega stanovanja še vedno ni. Kaj je temu vzrok? Zidajo nič; pač pa podirajo. Novi vojni kapitalisti kuipujejo hiše, mečejo na cesto stranke in zaise stanovanja razširjajo. Če mu je prej zadostovala ena soba, sedati hoče imeti po štiri sin še več. In vendar imamo 'ministrski odlok od meseca marca t. 1., ki varuje pravice najemnikom. Toda kdo se v Ljubljani briga za siromašne siloje. če so brez strehe? Skrajni čas bi pač že bil. da bi mestna občina lin deželna vlada posegli vmes in poskrbeli, da bi se napravila stanovanja za siromašne in manj imovite sloje. Mallo-
To je obenem zadnja tajnost Roseggerjeve neumrljivosti. Bil je velik pisatelj, a nikdar radi umetnosti same, vedno radi človeštva. Če je ipisal roman, strašen vsled groženj in pre-tenj kot je »Jakob deir Letzte« ali pa če je napisal kako hribovsiko stvarco — nikoli mu ni šlo za roman ali pripovedko, nikoli za obliko. Vedno je hotel pronikmti v bolečine, v srca, v usodo človeštva. Ta volja in to hotenje mu je vedno ukazovalo, da mora pisati vedno r;i?-umilijivo -in preprosto, jasno in ljudsko im da tak tudi ostane. Bil je vedno učitelj in umetnik obenem, gozdni šomaster nemškega pisateljevanja. In če spoznava D e 1 a c r oi x , da ne prepušča prava velikost niikakc ekscentričnosti, dobimo zato najboljši primer v Roseggerju in njegovem delu.
Petru Roseggerjn je p omenjalo ljudstvo »naravo, iz katere je-nastal človek«. Rosegger je imel neizmerno veselje do pripovedovanju. S tem pa je bil združen velik talent za opazovanje. O ljudeh pravi:	»Raziskovati	jih ne
moreimio, pač pa moramo z njimi živeti talki kot smo. Poizkušati moramo, da z njiimi neprestano občujemo.« Kakor razdeli raziskovalec vrste enega plemena, talko dela tudi on svoje tipe naroda. »Somdcrlinge« (posebneži), »Schelme« (poredneži), Siindcr (grešniki) —-tako se imenujejo njegova delal O 'knjigi »Die Aelpler« (Prebivalci Alp), kjer slika življenje
marnost odgovornih korporacij, ki bj bile že pred vojno lahko kaj storile, se zdaj bridko potrjuje.
Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 9. t. rn.
ob 6. zvečer svojo redno javno sejo..
.	“ Maksimalne cflne za sveža jabolka,
hruške, s hve m češplje. Glasom .odredbe urada za ljudsko prehrano bodo -uvedene za omenjeno sveže sadie maksimalne cene, ki pa bodo z ozirom na slabo letino primemo visoke. Maksimalne cene za malo trgovino bodo Jilo-C( vale deželne oh lasti. Odredba zahteva, da se določijo maksimalne cene najkasneje do 15. julija.
—	Letina krušnega žita. Po poročilih apro-vizačne sekcije 'trgovske politične komisije na Dunaju ne bo letošnja letina nič kaj bogata. Posebno v zadnjih dneh je temperatura v celi Avstriji nenavadno padla; raizen tega zadržuje pogosto deževje dozorevanje žita. Ako bi nastopilo lepo, vroče vreme, bi se lahko še nekatero žito, kakor oves in pšenica, še precej popravilo. Kakor do sedaj kaže, smemo pričakovati le šibko srednjo letino.
— Delavska moč peša. Minister za javna dela vitez Homan je pretečeni teden obiskal severozapadne premogovnike na Češkem. Konstatiral je, da je v premogovnikih vedno več delavcev zaposlenih, kjub temu pa da pada produkcija. Preteklo leto se je izkopalo v Avstriji tekoni prvih pet mesecev 69, letos pa samo 62 milijonov stotov premoga. Ako pojde celo leto tako naprej, bodemo lelos izkopali 80 do 00 milijonov stotov premoga manj kakor v zadnji dobi pred vojno. Dokler se aprovizačne razmere ne izpremene, ni pričakovati zboljšanja, kajti rovi v premogovnikih so docela zasedeni, delavci pa so vsled slabe hrane prešibki in ne morejo toliko izkopati kakor nekdaj.
— Člani »Društva zasebnih uradnikov in uradnic«, ki stanujejo v Ljubljani, se vabijo, da se zglase v društveni pisarni v Gosposki ulici štev. 3, in sicer: v nedeljo, dne 7. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne s člansko številko od 1 do 240, v pondeljek, dne 8. t. 111. pa od 6. do
8.	ure zvečer s številko od 241 do 490. Vsakdo naj prinese s seboj 9 K. Ostale številke za enkrat ne pridejo na vrsto. Kdor bi ta rok zamudil, se ga pozneje ne bo upoštevalo. — Odbor.
Iz odborove seje »Društva upokojenega učiteljstva dne 3. julija 1918. — Vsi novozglašeni člani so bili brez ugovora sprejeti. Kdor ni še vplačal 1 K vstopnine in 2 K udnine, naj lo nemudoma vpošlje po poštni nakaznici g. Simon Punčah, Ljubljana, Marmontova ulica 18. Kdor želi odgovora, naj blagovoli priložiti dopisnico za odgovor oziroma znamko za 15 h. Vsem pa v blagohotno znanje sledeče: Namen našega društva je posebno v teh težkih in burnih časih izplačati po pravem rednem članu njegovim sorodnikom ob času smrti podporo za pogrebne stroške. Pravi član društva more postati vsak vpokojen učitelj in njegova soproga, vsaka učiteljica in njen mož, ako je učiteljskega stanu, vsaka vdova po u-čitelju, vsak vdovec učiteljskega stanu, tudi čc je izven Kranjske.
Podporni člani so vsi, ki prostovoljno plačujejo letne ali mesečne radodarne doneske v poljubni višini, med te štejemo posebno može vpokojenih učiteljic in vdovce, kj niso učiteljskega stanu.
vaškega duhovna, možnarga, zakotnega pisa-ča, lotenista, zbiralca korenin in gorskih lekov ter podobne tipe, se resno opravičuje, da izključuje svojemu delu popolnost.
Kij pa jc bilo pravzaprav njegovo delo.’’ Nič drugega kot n. pr. ono Batom aM Zole. Pripovedoval je o ljudeh! Dejal je: »Ljudje so kot pragozd. Slikati moramo grmičje in drevesa, a ne pragozd.« Ni sc utrudil, ko je »slikal« grmičje in drevesa, naravo, jz katere je nastal človek. Da, Rosegger je skočil celo k »drugi« naravi. Le odprimo njega knjigo »Alpensoan-mer« (Poletje na gorah) lin našli bodemo v njej odstavke o zvoneči naravi (»Die tonemde Natur« j o >,mravljah, ki so bile miorilke« (Aimei-sen alis Monder), o »ljubezenski tragiki ptic« (Die Liebestragilk dar Vogel). Duh življenja Albrechta Diirerja je prebival v tem »etm, » kateremu bo pa inozemstvo šele našlo svoj pristop- (Sioer pa je najboljša knjiga o Roseg-gerju delo Francoza — Wullarda.)
Nobenemu Namen, iki se je povzpel že tako daleikio, da najde svoje veselje pri knjigah ne potrebujemo Roseggerjeve knjige še enkrat naštevati. Najde jih v tisoč ljudskih in delavskih knjižnicah. Kako zelo je Rosegger hrepenel, da posrane to. kar je postal, namreč »ljudski pisatelj«, nam dokazuje nairncn, katerega ]® določil nekemu častnemu darilu v vsoti descu tisoč mark, katero mu je bilo izročeno ob se-
Štev. _i5L_________
Častni član postane vsak, kdor ima za naše dru-tštvo izvanredne zasluge in ga imenuje občni zbor. Število vseli članov je sedaj 55 + 12 + 45	112. Mnogo je
Pa še vpokojenih tovarišev in tovarišic, ki niso pristopili k društvu, zato jili vljudno vabimo, da takoj pristopijo. — V Ljubljani, dne 4. julija 1918. Davorin Judnič.
Redni občni zbor deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani se bo
vršil v torek, dne 16. julija 1918. ob 3. .popoikJne v 'posvetovalnici mestnega magistrata.
Splošna vrnitev goriških beguncev. Notranje ministrstvo je odredilo, da se od srede . julija dalje do zime povrnejo vsi begunci iz Goriško- Gr adi ščainisfc e v domači jo. Kjer so hiše razdejane, bodo v bližini ikirajev ustanovili begunske naselbine ter bodo begunci dobivali šc nadalje vse dosedanje begunske podpore v denarju, oblaki itd. Skrb za kolonije se izroči •Ravnateljstvu za begunske naselbine na Goriškem s seldežem v Gorici«. Za begunce, ki nimajo strehe, se začasno postavijo barake. Aproviizacija se bo primerno uredila.
— Gibanje furlanskih kolonov. V nedeljo je bii v Ogleju ogromno obiskan shod tanioš-njin kolonov, kaiteremu je predsedoval sodrug
'Tuntar, poročal pa je sodrug Dr. Tuma, ki je v dahšem govoru razlagal hibe tozadevnega zakona. Shod se je zaključil z zahtevo, da naj se zemlja razdeli med kolone.
— Akcija za zopetno pogozditev vsled vojne opustošenega ozemlja jugozapadnih bojišč. Poljedelsko ministrstvo je ustanovilo poseben »c. 'kr. gozdarski oddelek za zopetno pogozditev ozemelj na jugozapadnih bojiščih s sedežem v Boznu«. Vsled vojne so deli Kranjske, Primorske, Koroške in Tirolske silno opu-s’ošeni in na nekaterih delih so uničeni vsi gozdi. Da se gozdarska kultura v omenjenih delih dežel pospeši, se je sprožila omenjena akcija in je vlada ustanovila v to svrho poseben gozdarski oddelek.
— Zvišanje voznih cen na državnih železnicah. Kakor se čaje iz železniških krogov, nameravajo zvišati državne železnice jeseni zopet vozne cene za osebni promet, in sicer v Isti izmeri, kakor se je to zgodilo zadnjikrat.
Podporno društvo za slovenske visoko-solce v Gradcu je praznovalo minulo leto dvajsetletnico svojega obstanka. V teku svojega Poslovanja je razdelilo društvo za 101.739 kron visokošolskih podpor. Vojna je napravila društvu znatno škodo, tako da znaša podpor n f glavnica zdaj ile šc 4561 krom. Društvo se .obrača do rodoljubov za podpore.
Obsojeni graški prekajevalci. Pred graškim deželnim sodiščem se je vršila te dni obravnava proti celi vrsti oderuhov, o katerih šffio že poročati, ki so osleparili ljudi za mnogo tisočakov. Za koliko so prikrajšali aproviza-cije! V četrtek je obravnava končala in sodni ■dvor je izrakel nad prekajevalci obsodbo, po kateri so obsojeni: Fran Osterer na tri mesece strogega zapora in na globo 80.000 kron, Ivan Singer na tri mesece strogega zapora, Rudolf
deimdesetletmici njegovega rojstva; določil je znesek za temeljni kamen ustanove, glasom katere naj se opremijo knjižnice ječ in -bolnišnic / dobro, ljudsko literaturo. Mislil je na vse. Spadal je pa k onim posameznikom, ki so pisali to, kar se je res zgodilo.
Z drugimi duševnimi velikani ima pa Rosegger obenem še to skupno, da bodo poznejši rodovi še vedno odkrivali nove strani njegovega bitja. Na Roseggerja, kot dramatika, so pozabili. Vendar je njegova ljudska gledališka igra »Am Tajge des Gerlchtcs« (Na sod-nji d,m) reš duh Tolstojevega duha ali, kot je on sam nekdaj 'opozoril, »resničnejši Ros-eg-ger«. .Meščanstvu sedanjosti, ki gospodari sedaj v gledišču, najbrže ne zveni ravno času .primerno ono njegovo hrepenenje »po pobratenju uiijdii!« Njim le neprijetno, če kliče Strassl Toni \r svet: »Ce ra vsaj mi revni ljudje bili edini!« Vendar se pa še dogaja to, o čemer sanjata Strassl Tomi in »resničnejši Rosegger!«
Ravno tako pa je nepoznan Rosegger kot lirik. Da, nekaj njegovih kitic je sicer že postalo narodna pesem, toda ljubkost lin človekoljubje njegovih pesmi -sta pa še v splošnem neznani. Tuidli v njegovih pesmih vidimo vzvišeni zvok drugačnega človeštva.
»Glej, -moj ljubi mož«, pravi v knjigi »Hei-depeters Gabriel«, »mi vsi sc približujemo k srcu našega gospoda Boga, ali danes ali jutri.« Sedaj se le pa tudi Peter Rosegger prislonil k srcu svojega gospoda boga: k srcu -množice.	—n.
N A P R K J.
Nhiaus na tri mesece An 15 dni zapora ter na gi obo 20.UU0 ikron, Ana Wajgner na en mesec zapora in na globo 10.00U kron, Josip Ulrich na -dva meseca zapora -in na 2000 kron globe, Vuljem Angel An Josipina Osterer vsak na en anesec zapora, Angel poleg tega še na globo 2000 krom. Oproščenih je bilo pet obtožencev in obtoženk.
— Nezgoda. Železniška delavka Apolonija Perko je šla po železniškem tiru z glavnega kolodvora južne železnice v Ljubljani na državni kolodvor. Pfemdkaini stroj jo je prijel in vrgel na stran -s tako silo, da je težko poškodovana. Prepeljali so jo v bolnišnico.
— Smrtna nezgoda. 1 dietni Anton Šemrov se je ponesrečil pri gradnji železnice v Kalcah. Padel je pod voz in obležal mrtev.
— Velik požar v Beljaku. Dne 26. junija zjutraj je nastal v baraki za desinfekcije rezevne vojaške bolnice v Beljaku požar. Neka postrežnica je k sreči hitro zapazila ogenj. Zgorele so tri barake, četrto so morali podreti, iin so omejili ogenj. Dvesto večinoma težko ranjenih vojakov so rešili iz ognja. Mestno in železniško gasilno društvo sta z velikim naporom ustavili požar.
— Strela je udarila na Petrovo na gornji uokvici pri Metliki v neko hruško ter užgala poleg stoječi živinski hlev posestnika Malne-riča. Skoraj istočasno je stiretai udarila v Makovcih v hlev, ki je tudi do tal pogorel.
— Železniška nesreča. Pri železniški nesreči, ki se je -pretečeno -nedeljo pripetila na progi južne železnice med Trbovljami in Hrastnikom, je smrtno ponesrečil poteg drugih tudi uadsprevodnilk Franc Roth. Uradno se poroča, da je vsled nezgode bilo 11 -oseb ubitih, 33 -pa ranjenih. -- Devet vagonov je zgorelo vsled eksplozije kotla.
Velika tatvina na Reki. V četrtek opoldne so vdrli tatovi v prodajalno juvelirja Steinerja na Reki ter odnesli za več kot pol milijona kron raznega blaga.
— Ogrski črnovojniki letnikov 1867, 1868, 1869 bodo, kakor poroča Zagrebška trgovska n obrtna zbornica, v kratkem odpuščeni.
— Zastrupila se je na grobu svoje matere. Na zagrebškem Mir-ogoju se je zastrupila s formalinom na grobu svoje matere 27-letna Jelka Čuvajeva. Vzrok samomora so družinske razmere.
— Sneg v Liki. V Liki je zapadel prejšnji teden po hribih 20 do 30 cm visok s.neig. Letina bo vsled mraza še slabša.
Zaradi zdrobljenega kruha. Ribiški vojaški oddelek v Raeišču je dobil kruh s Korčule. Ko so ikr-uJi delili, je začel stražmojster 1’eleda, doma s Korčule, vpiti na vojaka Martina Draškoviča, zakaj je kruh ves zdrobljen. Vojak se je nekaj zagovarjal, nakar je Toleda z-gr ib,1 za puško in vojaka na -mestu ustrelil.
—- »Volja naroda.« V Varaždinu je izšel 4. it. m. politični tednik »Volja naroda« kot naslednik »Naših Pravic«, ki so bile i>očetkom vojne ustavljene. Novi list bo nadstrankarski in bo zastopal idejo jugoslovanske demokracije. Urejeval ga bo dr. Henrik Križman.
— V Rusiji oženjeni vojni vjetniki. Kakor poročajo, ie mod vojnimi vjetniki, ki sp vračajo iz Rusije, nepričakovano veliko takih, ki so se bili v Rusiji oženili in prihajajo sedaj z ženo in otroki. Na meji so ustanovili za te oženjene vojne vjetnike posebno postajo, ki je pa kmalu postala premajhna. Kakor možje, morajo tudi žene prestati predpisano karanteno. Nato pošiljajo može v vojaško službo, žene, oziroma družine, pa morajo oditi | v moževo domovinsko občino ali kamor žele. Ce sc po- j zucje izkaže dvoženstvo, uvede vojaška oblast postopa- I nje za razveljavljenje drugega zakona. V tem slučaju morejo prizadeti tudi prositi, da se druga žena in otroci odpravijo nazaj v Rusijo.
—	Ameriške amacouke. Francoski časopisi pišejo, da -se j-e prijavilo veliko število -deklic Zedinjenih držav za vojno službo. To so ponajveč Francozinje, ki žive v Ameriki in ki jih bodo čiimpircje prepeljali na Francosko.
Vojna.
Italijanska protiofenziva.
Italijanski pr-itlsek na južno krilo -naše f-rom te ob Piavi narašča. Zlasti se bije -ljut boj za otok med Piavo in Silo, kjer so Italijani neko- ! ilik-o napredovali. Dalje severno- je -sovražnik j pri Chleisa N-uova prekoračil roko Sile ter je skušal osvojiti mostišče na zapadnem bregu Piave, kar se mu i>a ni posrečilo-.
Na gorski fronti je skušal sovražnik predreti naše pozicije med Brento in Piavo. Izvršil j-e z močnimi silami naipad v odseku med Monte Prassolan in Mo-nte Spimicc-ia; bii je s težkimi izgubami odbit.
Stran 3.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 5. julija. Uradno se raizglaša: Boji ob izlivu Piave so tudi včeraj trajali cel dan. Obe stranke sta nastavili za boj skoraj enako močne oddelke. Močne sovražne napade ua našem južnem krilu smo v protinapadu zavrnili. Pri Chieisa Nouva je vrli šlezljskl pešpolk št. 1 s presenetljivim napadom vrgel sovražnika, ki je bil vdrl v naše jarke, zopet nazaj. Med Brento :in Piavo nadaljuje sovražnik z žilavo vztrajnostjo svoje poskuse, da bi nam zopet iztrgal dne 15. junija osvojene pozicije. Glavni njegov sunek je bil naperjen na Mu Solarolo. Sovražnik ie bil prodrl do naših jarkov, kjer so se vršili srditi blližiniski boji. Večina sovražnih oddelkov je obležala na bojišču, ie ostanki so bili pognani nazaj. Zopet ,so se posebno odlikovali Siezijci in Bošnjaki, ki že skoraj tri tedne stoje v boju. Učinkovito jih je podpirala graška in krakovska artiljerija. Izgube sovražnikove so izredno težke. Na visoki Planoti Sedmih -občin živahni artiljer-iijski boji.
Nemško vojno poročilo.
Berlin, 5. julija. Iz glavnega stana se poroča:	Armadna 'skupina k -r a J j e-
v i č a R u p r e c h t a: Vzhodno Ypema smo zavrnili močne angleške napade. Ob obeh straneh Somitne so artilerijskemu ognju sledili rano zjutraj napadi angleške imfanterije. Na severnem bregu reke so se napadi razbili pred našimi črtami. Južno Soimme je sovražnik vdrl v vas in golz-d Hamel. Na višini vzhodno Ham el a smo napad s protisunkom ustavili. Vzhodno Vi!lars-Bret'oneux smo vrgli sovražnika nazaj na njegovo izhodišče. Proti večeru skoraj na celi fronti naraščajoče bojno delovanje, ki tudi ponoči ni prenehalo. — Armad n a skup i-ua nemškega c e s a r j e v i č a:	Živahno
bojno delovanje :na vzhodnem bregu Avre in na obeh straneh Aisne.
Dogodki ob Piavi.
Ženeva, 5. julija. »Gazette de Lauisane« objavlja poročilo Reuterjevega urada, da so Italijani zopet vpletli! i 72 topov, katere so jim bili Avstrijci vzeli. Govori se tudi, kakor poroča omenjan/i list, da znašajo avstrijske izgube okoli 180.006 mož. d-očim italijanske baje ne piesegajo 80.000.
Shodi.
—- Podružnica »Unije avstrijskih rudarjev v Idriii«
sklicuje v nedeljo, dne 7. julija, ob 9. dop. v pivarni pri »Ornem orlu« zborovanje z dnevnim redom: 1. Delavske mezdne in aprovizacijske razmere v Idriji in sklepi k temu. 2. Slučajnosti. Delavci-rudarji pridite vsi!
Rajhenburg. V nedeljo, dne 7. t. m. ob 9. dopoldne se bo vršil v gostilni Fr. Vranetičiča javen shod. Dnevni red: Položaj delovnega ljudstva. Poroča sodr. Petejan.
Zidani most. Železničarji pozor! V nedeljo. 7. julija ob 1. url popoldne skliče podružnica soc. dem. stranke v Zidanem mostu protestni shod s sledečim -dnevnim, redom: 1. Obuvalo hi oblačilo za železničarje. 2. Volitev novih zaupnikov za prožne delavce. Železničarska uprava je delegatom čisto kratko odgovorila, da nima nič. Ker je shod velike važnosti, je dolžnost vsakega železničarja, ki je prost, se tega shoda udeležiti, da solidarno pokažemo, kaj hočemo. Jesen se bliža in mi bomo zopet brez obleke. Tora} vsi na shod, tudi sosedne postaje naj gledajo, da se ga v polnem številu udeležijo. — Odbor.
Zadnfe vesti.
Parlanientarično.
Dunaj, 5. julija. V parlamemrtaričnih kr -glih krožijo danes govorice, da je pričakovati odstopa ministrskega predsednika dr. Seidlerja še pred otvoritvijo zbornice. Nemške' nacionalne stranke s-e bodio ravnale v tem primeru po svojih zadniih sklepih.
Izjave vojnega ministra.
Dunaj, 5. julija. Danes so bili pri vojnem ministru državni poslanci podpredsednik Jake!, prof. dr. VValdner, dr. Mataja, Teufel, KicnzI v. Pantz, da jim da pojasnila o dogodkih na jugozapadnem bojišču, posebno z ozirom na govorice, ki sc širijo o njih. Minister se je razgovarjal s poslanci celi dve uri in izjavil, da je na govoricah mnogo izmišljenega in neutemeljenega. Govoril je o velikih propagandah, ki jih uprizarja ententa na tem bojišču, s caterinii hoče demoralizujočc vplivati na našo vojsko.
Glede položaja na bojišču se je izrekel vojni minister ze- j lo ugodno. Na poslance je vplivala ministrova izjava po- j mirjevaluo. Prošnjo, da bi se odposlali najstarejši letni- j ki, ki so za vojno nesposobni, na dopuste, je obljubi! mi- ( nister kar najbolj podpirati.
Balkanska akademija v Szegedimi.
Budimpešta, 5. julija. V finančnem odseku poslanske zbornice je trgovski minister naznanil, da namerava vlada ustanoviti v Szegedimi balkansko akademijo.
Pruska volilna reforma.
Berlin, 5. julija. V pruski poslanski zbornici se je pred četrtim glasovanjem o volilni reformi vršila kratka razprava, v kateri sta se oglasila k besedi samo zastopnika obeh socialističnih strank. Označila sta. predlogo kot posmeh delavskemu ljudstvu. Nato se je, vršilo glasovanje o posameznih predlogih in končno o celokupnem načrtu zakona, ki je bil sprejet z glasovi konservativcev, svobodnih konservativcev, nacionalnih liberalcev in cen-truma. Zakon je s tem v poslanski zbornici končnove-Ijavtio rešen in pride sedaj še pred gosposko zbornico.
Novi sultan.
Carigrad, 5. julija. Včeraj je novi sultan Melimed VI. zasedel osmanski prestol. Irade novega sultana je potrdil velikega vezirja Tailaatt '.pašo in šejh ul Islama Mussa Krasim Ef-fendija na dosedmjem službenem uneistu.
Ratifikacija miru med Rusijo in Avstrc-Ogrsko.
Dunaj, 5. julija. Včeraj so se izmenjale' v Berlinu ratifikacijske listine za mirovno pogodbo, sklenjeno v Brestu Litovskem -med Av-stro-Ogrsko (itn rusko sovjetsko republiko. Izmena listin se je izvršila s posredovanjem poslan iškega poslovodje grofa Larlscha v Berlinu in ruskega poslanika Joffeja.
Priprave za zvezo narodov.
London, 4. julija. Poslanec Mac Curdic je izjavil v nekem razgovoru, da je bila zadnje dni ustanovljena na Angleškem dražba, ki bo delala priprave za zvezo narodov. Družba je stoipiia v stik z zastopniki inozemstva. Njen podpredsednik je Albert Thomas. O tem vprašanju se bo -razpravljalo na medzaveznišiki konferenci, ki se je bodo udeležili tudi inozemski delegati,
Ljenin o položaju.
Stockholm, 5. julija. »Politikeri« objavlja razgovor njenega dopisnika z Ljeninom, ki je izjavil, da položaj ni samo v Rusiji težaven. Anarhija je posledica vojne, neboljševiškega režima. Žetev obeta obilo pridelka. Protirevolucija bi bila brez tuje pomoči brez moči. Opozicija v stranki boljševikov proti mirovni pogodbi s centralnimi državami se je polegla. Organizacija industrije je v teku; delavci sami vzamejo vodstvo v roke. Glede češko-slovaških čet je Ljenin izrazil svoje prepričanje, j da se bo njihov upor polagoma udušil.
Angleška flotilja v Arhangelsku.
Monakovo. 5. julija. Iz Helsingforsa poročajo, da je priplula v Arhangelski angleška flotilja, broječa 30 vojnih ladij.
Volitve na Holandskem.
A m s t e r d a m , 4. julija. Volitve niso dosegle, kakor so pričakovali, konservativno - klerikalno večino. Konservativno-klerikaine stranke (katoliki, protirevoluci-onarji in krščansko-historična stranka) so dobile le SO mandatov. Odločilni poraz pa sta doživeli obe iiberaini Stranki. Liberalni unionisti in svobodni liberalci so prejeli skupaj le 10 mandatov, socialno demokratična delavska stranka pa bo poslala v zbornico 22 poslancev. Socialno demokratična in socialistična stranka sta dobili 3 mandate. Osem poslancev bo zastopalo posebne stranke.
Vojni cilji Wiisona.
W a s h i n g t o n , 4. julija. Predsednik Wilson je dejal v nekem govoru, ki ga je imel na grobu Washingto-novem med drugim naslednje: Naše stališče glede velike vojne, v katero smo zapleteni, je naslednje: Na eni strani stoje narodi sveta, ne lc oni, ki trpijo pod tujim go-spodstvom, ampak tudi narodi, prosti in svobodni. Njim nasproti stoji nekaj neprijateljskih vlad, ki nimajo pred očmi nobenih skupnih ciljev, ampak le svojo samoljubno častihlepnost, dočim so njim podjarmljeni narodi le užigalno sredstvo, da uresničujejo ž njim svoje samoljubne cilje. Te vlade so oborožene s primitivno silo, katera izhaja iz časa, ki nam Je popolnoma tuj in sovražen. Preteklost in sedanjost sta zapletena v boj na življenje in smrt. Zato ne smemo trpeti nikakšne sprave in nikak-šne polovične odločitve. Ta bi bila tudi nemogoča. Glavni cilji (ki jih strnemo v eno samo misel, op. ured.) so naslednji: Stremimo za gospodarstvom pravice, ki bo temeljila na samoodločbi vladanih in ki bo oprta na organizirano mnenje človeštva. Velikih ciljev ne moremo doseči, ako razpravljamo o željah in načrtih državnikov in jih skušamo doseči. Uresničiti jih moremo le, ako damo vsem mislečim narodom pravico, da spravijo svoje želje v sklad s prizadevanjem in nado za pravičnost. Mir nudi temu lepo priložnost. Zaslepljeni samodržci Prusije so poklicali k življenju sile. ki so Jih malo poznali, sile, ki Jih no morejo nikdar več pobiti k tlom, kajti te sile imajo pred seboj določen smoter, ki je neumrljiv in jamči zmago.
Aprovizacija.
Suho sadje nea zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo suho sadje v ponedeljek, dne S. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9 dopoldne štev. 1 do 180, od 9 do 10 štev. 181 do 360, od 10 do 11 štev. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol kg sadja, kilogram stne 1 K.
Suho sadje na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo suho sadje v ponedeljek, dne
8. t .m., v torek, dne 9. t. m. in v sredo, dne 10. t .m pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v ponedeljek, dne 8. t. m. popoldne od 2 do 3 štev. 1 do 200, od 3 do 4 štev, 201 do 400, od 4 do 5 štev. 401 do 600. V torek, dne 9. t. m. dopoldne od. 8 do 9 štev. 60t do 800, od 9 do 10 štev. SOI do 1000, od 10 do 11 štev. 1001 do 1200, popoldne od 2 do 3 štev. 1201 do 1400, od 3 do 4 štev. 1401 do 1600, od 4 do 5 štev. 1601 do 1800, V sredo dne 10. t. ni. dopoldne od 8. do 9. štev. 1801 do 2000, od
9. do 10. štev. 2001 do 2200, od 10. do 11. štev. 2201 do
konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol kilograma suhega sadja, kilogram stanc 2 kroni.
Zabela za I. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami pi ve uradniške skupine prejmejo zabelo v pondeljek-dne 8. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti.. Določen je tale red: popoldne od pol 2. do po! 3. štev. 1 do 120, od pol 3. do pol 4. štev. 121 do 240, od pol 4. do po! 5. štev. 241 do 360, od pol 5. do pol 6. štev. 361 dokonča. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste ' masti in 10. dkg jedilnega loja, kar stane 2 kroni. Poleg: izkaznic prve uradniške skupine ie treba prinesti s seboj tudi nakazilo za mast.
Mleko. Stranke, ki imajo izkaznice za mleko, zaznamovane s črkama A ali B, in poleg teh izkaznice ubož-ne akcije s črkami A, B, C, ali I. in 11. uradniške skupine. ter so se zglasile radi mleka v pisarni mestne aprn-vizacije na Poljanski cesti, prejmejo od nedelje, dne 7. t. m. dalje mleko po 80 vinarjev liter v vojni prodajalni v Gosposki ul.ci. Vse druge stranke bodo prejemale mleko v mlekarnah, katere imajo zapisane na izkaznicah, in ga plačale dražje.
Prodaja vojnih Itlobas in prekajenega mesa po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase in prekajeno meso v voini prodajalni v Gosposki ulici v pondeljek, dne 8. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico B št. 1201 do 1500-Vsaka oseba dobi en četrt; kilogram vojnih klobas stane 4-— K, kilogram prekajenega mesa 8 kron.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Peteian.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
MIŠI, podgane, stenice, ščurki!
Izdelovanje in raz-pošiljalev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 4‘50; tinktura za stenice K 2; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 1'50 in K 3; sem spadajoči razpraševalec K 1‘20 ; tinktura za človeške uši K 1'50; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K L50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zetenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, III-
raSSBaiBiZnsaiHSaiBiBBEaESHBESSBlt
fern mom
jutri v nedeljo ob poi 5, 6, pol 8 in 9 zvečer in v ponedeljek ob
pol 6, 7, 9 zvečer v
KINO CENTRAL .,V	——--1——  "V
Ipipp*' ipllp3*’ Vsilili CIFUSMS BPOBOBnannonnBDBDBBDnBnnDBnBBBBOB;1
„Ki išeefo sreče in ljubeznih ..
NI za mladino.
Sobota 6. ob 4., nedelja 7. ob pol 11. in 3. popoldne, ponedeljek 8. julija ob 4. popoldne predstav za mladico. Nov, krasen spored.
mm
MM
mmmmm
& ti
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
tel Akcijski kapital . . . . . K 20,000.000. ^ Rezerve...................................K	3,500.000.
mm
CENTRALA: T R S T.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovič, Opatija, Spijet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obresto-vaiijn- Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA-. Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije.
ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
 Brzojavni naslov : JADRANSKA. Telefon št. 257.  -------------