VOLUME XXX. — LETNIK XXX. NEMEC, KI JE ZLOMIL SVETOVNI REKORD Z AER O PLANOM BREZ MOTORJA v * 1 i """ 1 mtf—P"" ■ . !ARETACIJA KOMUNISTOV NA DEBELO | - Cikaška policija je pričela z velikanskim pogonom na ta-kozvane komuniste, katere smatra odgovorne za različne železniške nesreče ter oviranje prometa, d mami tiran je vlakov ter razkopavanje tračnic. — Štraj-karji se vračajo, — pravijo železnice. Chicago, Tli., 1. septembra. — Tukajšnja policija W odredila danes vse potrebno za velikanski pop.n na komuniste, katerim skuša naprtiti poskus, da poženejo z dina-mitom v zrak Wester Express Now York Central železnice. BODDY USMRGEN V SING SINGU Luther Boddy, mladi zamorec, ki je ustrelil dva policista je umrl v četrtek zvečer v električnem stolu. V čer rt »-k zvečer so usmrtili na električnem stolu v S'ntr singu l-iitrsi Bod-lvja. let start-j-a za-nierca. ki j.- januarja mt-sei-a te-kočeira I**f a ustreli! dva jHilidj->ka uradnika. Za njim jr še! 71a **Iekfri«"-ni stol I(»'rln-rt Smith, ki je preteklo leto oropal in ubil poštnega mojstra v Nin i veh' Junction. Oba na smrt obsojena s?a mirno pričakovala svoje zadnje minute. Par ur pred usmrčenj*m je r«-k»*l Buddy stražniku: -— -laz sem pripravljen požreti svojo medicino. Smith j\a jr r« k• I: Nikdar nisem mislil, da itotu po;iii!o.š-"-en. Pripravljen sem na kon-e. Tekom popoldneva j" obiskala Boddyja njegova mati. Smith pa m hotel sprejeti svojih sorodnikov. čt š. da hi ira to preveč razburilo. Mater in sedro j«' že prej oh vrst i I o tem. S smrtjo Beddvja in Smiiha j" d-»s -glo št-vilo v sin- Sinuu usmn-tnih — 2'M). ŠTIRI AMERIKANCI HOČEJO PREPLAVATI ANGLEŠKI KANAL. Dover, A rudija. 1. septembra. Danes zvečer bodo okušali preplavati angleški kanal štirje Amc-rikanci in sieer od tukaj pa do francoske obali. Pri plavanju jih bo spremljal torpedni rušilee Združenih držav v Me<\irmick. želni cesti, jo je napadel roj Čebel ter jo tako opika!. da je izgubila kontrolo nad avtomobilom ter zavozila oh drevo ob cesti. 'Pevka je pa ostala kljub temu ne-poškodovana. V tukajšnjem uradu justičrv-ga depart men ta pa so zanikali ročila. da bodo tudi drugod vpri-zorjeni lovi na komuniste. Detektivi so danes skušali spra viti domnevano dinamitno zaroto proti Western Express vi akti v zvezo z železniško nesrečo na .Michigan Central protri. Radi te železniške nesreče so oblasti obdolžile umora štiri štrajkarje. Polieija domneva, da so se založili zarotniki z večjo množino di-namita ter išče sedaj skrivališče ■tega razstreljiva. Železniški detektivi. ki so igrali ulogo št-raj-karjev. so baje razkrili najnovej ši komplot. Policija je aretirala tri može. ki so baje stavkujoči uslužbenci delavnic ter po svojem političnem prepričanju komunisti. Detektivi trdijo, da so nameravali zarotniki pognati včeraj Western Express vlak v zrak. čeprav je bilo izvršenje atentata sprva določeno na pretekli torek. St. Louis South Western železnica {>oroča, da so zgorel j v Arkansasu trije železniški mostovi. Povzročena šk>> I a znaša 30 tisoč dolarjev. V bližini Cin--".anatija so neznanci pognali ;* d? na mitom v zrak železniški m o-t. Na tračnicah v ldizini Altona, III., so baje našli dve kani raz-streljiv. Na železniškem dvorišču Big Four železnico v Imlianapolisu sta nastali dve oloiaj skorajšnjo uravnavo stavke, da (ki se mulo ih>javile .v- razne ovire, predno 1»«» dogovor sklenjen in podpittan. CVjrrav noče John L*'\vis. |*r*MI-*e«hi>.k I'. M. W. ničesar izjavili, je ve n ti ar vrjetno, da bo prisilil delodajalce k absolutni in pogini predaji glede vseh točk, prav kof je [»risilil k slišni predaji de-IfHlajaW v mehkih premogovnikih v rievelandu. Proti taki možnosti je pa vest, ki se trajno vzdržuje, da ko namree jtreraojfarji privolili v ta-korvani Pepperjev predlog, ki predstavlja k run protn i sno odredbo. — Znano je. d* je ««den izmed vzrokov popustljivosti. katero ka/ejo zmagoviti premojrarji. o razširjenje >tare plaeilne lestviee od\i>tio od v plašne ljudske zahteve. prihajajoče iz finanenth. in dipitrijtlnih krogov in krogov Kplo«ne jft\Tn»»ti. Washington, l>. r.f 1. sept. — Administracija se p«s-a seilaj z na< rti. ki me tieejo razdelitve tr- d»*^ra pntnofta produeinine^ra tekom je-se ni m zime. Tekom dvaj-set i h tednov stavke se je skrčila produkeija trdega premoga za ee-lih Prim^nkljaj rnaša pri- bli/no i miljon in tri ret rt in«' mi-Ijona ton na en teden. Skupni primanjkljaj ovedano je prepirali se z ljudmi, ki izjavijo, da bodo delali za železnice. Prejfovedano je pa rad i ran je. Prepovedana so vsa zborovanj;!, katera pokazala, kako' rn<«ne št raj kujoče organtza- j eije. j Pre fv> veda no je metati kamenje na železniške kare. j Prepovedano je v pismu svari- ( ti prijatelja, naj ne skeba. Prepovedano j«1 nazivati s skeboni. Prejw>vedano j*« hoditi ob že-j lemiški progi. Prepovedano je ovirati popravo železniške proge ali delo v de-, lavnieah. Prepovedano je f>ostajati po železniških postajah, v bližini sklatiiš>- ali delavnic. Prepovedano je prepričevati delavea. da ni varno delati pri železnici. _ ^ Washington, I). C., 1. sopt. — Sanmel Gompers je danes izjavil na«.letlnje: Te r-•^aniziranejra am^riške^a delavstva v protst j)roti nesreamnemu indžunktnu. - ^ 8 ŽIDJE SE BRANIJO. Boston, Mass., 1. septembra. — Tukajšnje židovske organizacije so najele nekeg-a odvetnika, da 4>oja>ni gotove izgrede, ki so se završili zadnji eas proti njim. Tolpa miadih p^»stopaeev je na-primer kamenala v južnem delu Bostona neko židovsko Sinagogo. Iz nekega tukajšnjega boljšega hotela so »podili Newyoreanko Mrs. Kahn, kakorhitro je vodstvo izvedelo, da je židovka. Tukajšnji židje so mnenja, da ima Ku K lux Klan svoje prste vmes. bratom in sestram, posebno pa njegovi neutolaženi zaročenki Miss -Mirni Derear-v New Yorku, s katero ce je nameraval meseca oktobra poročiti. % POROČILA 0 PUNTU ŠE NISO POTRJENA Washingtonski krogi niso dobili še nobenega oficijelne-ga poročila, da so se južni Rusi uprli proti Moskvi. _ Washington, 1). C., 30, avg. — Do časa. ko je državni department zaprl zvečer svoje urade ni prišlo šc nobeno ofieijelno potrdilo | berlinskih potfr«"il o izbruhu revolucije v južni Rusiji. Neki visok administracijski uradnik, ki je v najtesnejšem stiku z razmerami in razvoji v Rusiji, je rekel. da ni dobil nikakih tozadevnih sporočil in o1n«>ma hankerot-na. Vsled tega more j>i-i t i spas za Nemčijo le še iz iztoka. Nemčija se mora zvezati z Rusijo. Rusija mora imeti pripravljene svoje armade, da nastopi v danem slučaju proti zapadnemu kapitalizmu. Odgovorni tukajšnji krogi so zelo vznemirjeni vspričo lega poziva na nemški proletarijat in to prav posebno raditega, ker postajajo tla, katera so pripravljali Francozi za to, vedno bolj spre-jemljiva. i Ko je imel včeraj general von Francois v nekem kraju v bližini Lipskega neko predavanje o bitki pri Tannenbergu, v kateri je igral on sam odlieno ulogo, je vdrlo več sto delavcev v dvorano, v kateri .se je vršilo predavanje. Delavci so pretepli generala, potem ko so ga potegnili z odra. Nekateri napadalci so bili oboroženi z gorjačarni in general je dobil pet ran na glavi, ki so baje vse zelo resne narave. Vsled velikanskega morskega vala so bile uničene vse kopalne naprave v kopališču Wangeroog, ki se nahaja na iztočno frizijskem otoku istega imena. Pariz^ Francija, 1. septembra. Ameriška vlada je zopet pričela razmišljati o vprašanju, Če naj ostanejo ameriške čete še nadalje ob Renu. Francoska vlada se baje sedaj ne briga več za to vprašanje, a nemška vlada je baje dala izraza želji, da bi ameriške čete še nadalje ostale na svojem dosedanjem mestu, ker so Nemci prepričani, da Amerikanci ugodno upli-vajo na obnašanje francoskih, angleških in belgijskih čet, nastanjenih v zasedenem delu Nem-! čije. AMERIKA BO MOGOČE PRIZNALA SOVJETSKO VLADO. Washington, D. C., 1. sept. — Predsednik namerava poslati v Rusijo posebno komisijo, ki bo preiskala industrijalce in tehnič-• ne razmere v deželi. RUSKI MONARHISTI SE ZBIRAJO V PARIZU Iz bavarskega glavnega mesta nameravajo prestaviti svoj glavni stan v Francijo. — V Nemčiji niso domači. Pariz, Francija. 31. avgusta. — Ruski monarhisti bodo imeli septembra mt-seea svoj kongres v j Monakovem in pozneje namerava-1 j<> prestaviti svoj glavni stan iz 1 bavarskega glavnega mesta v Pa- [ riz, ki postaja vedno bolj in bolj' monarhistieno .srodiiee. V Parizu bodo ill-ski monarhisti v boljšem stiku z dogodki ter tudi »lomne-" vajo. da jih bodo Parižani z veseljem sprejel i v svojo sredo. Ha-varci so bili dosedaj še precej prijazni napram ruskim mornahi-stom. a v zadnjem času se je po-javila neka_ hladnost, katero pa ( razlagajo r. dejstvom, da se mo-1 rajo Bavarci pečati s svojimi lastnimi zadevami in da nimajo» vsled tega dosti časa, da bi izkazovali Rusom svoje simpatije. Ruski monarhisti se ne čutijo j več domačim v Nemčiji. Berlin je poln boljše viko v. Po pogodbi, ki je bila sklenjena v Rapallo, je pognala Nemčija monarhiste iz. poslaništva ter ga izročila holjše-vikom. Malo je vrjetno, da bo vprizo-1 ril monarhistični kongres kako definitnvno akcijo glede preten-1 zij velikih knezov Cirila Viadi-miroviča ter Dimitrija Pavloviča, tikajočih se ruskega prestola. \'s;ik teh dveh ima svoje lastne 1 pristaše. Ni pa opaziti nobenega ' I »oseb neg a navdušenja niti za te- ' ga niti za onega.. Veliki knez Nikolaj, stric umor jenega carja, ne kaže nobenega, poželjenja, da bi zasedel carski prestol in to kljub dejstvu, da ! ima dosti pristašev. V splošnem j se ga smatra vodilnim članom družine Romanovičev. a on se ne , briga za aktivno politično življenje ter je objavil, da noče zasesti prestola in da le posluje kot regent za prestol. Pravoslavna cerkev moli zanj kot je preje molila za carja in monarhisti v republiki Daljnega iztoka si ga žele kot regenta, dokler bi ne bilo rešeno vprašanje nasledstva na ruskem prestolu. f - BOCKEFELLERJEVA VNUKI- i NJA — KINO-IGRALKA. Muriel McCormick, vnukinja John D. Rockefellerja je dobila od slednjega dovoljenje, da sme postati kino-igraTka. Mlada mi-ljonarka je baje zelo nadarjena, ter so ji tudi ponudili velikanski honorar. Pravijo, da se je lotila tega posl* is ljubeči do sty an. till glas naroda. 2. sept 1922 d*'/** Kam jadra Jugoslavija? Peter Zgaga Sugasbraanaka Ustanovljena L 1S98 Satni. Sfrimnla "Inkorporirana 1. 190 I GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki. rreJsi-tir.ik: RUDOLI' I'ERDAX. 933 E. lSSth i>t-. Cleveland. O Podpredsednik • Lol-tS BALA NT. Box 106 Fearl Ave.. Boruin. O. Tajnik: JOSEPH I'lSHLEil, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L.. BMtOZlCH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smitnin: JuHX MuVEF.X, 412 — 12th Ave. East. I'uluth, Minn. Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. V. G11AHEK. 543 E Ohio Street. N. t\. lOttsburgh. Fa Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠN1K. Room 20« Bakev.ell Bldjt-. cor. Diamond and Grant Streets. ritlRbuigh. I'a. MOHOR MLADIČ, \V. Street. Chi-apo. 111. FRANK SKRABEC. 4?1-- Washington Street. I'enxer. Colo. Porotni odbor. LEONARD 6LABODN1K, Bo* 48", Ely. Minn. GREC'^R .r TORF.N'TA. Bl.uk Diamond. Wash. FRANK ZOP.1CH. 6217 St. Clair Ave, Cleveland, O. Združevalni odbor. VALENTIN 1*1 RC. Lorxl-.n Rd . N. E.. Cleveland. O. PAUL1NK ER1IENC, 5.19 — Sid S:r.et, I .a Salle, III JOSir STERLE. -4«> I E. Mesa Avenue. PueMo. Colo. ANTON CK1..VRC, Ti>6 Market Street. Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilo: "Vilas Naroda' Vse stvari tikajoOe fv uradnih zadev l ikor tudi denarne i>"3illatv® naj se poS'.Ii.tjo glavnega tajnika. Vs-e prit.-itn? n,< | se i--SilJa na pred- sednika piuoitipga Vt>iu. Pi■ -Srije za sprejcni n--vita Članov in bolniška spiCevala n.«J w pošilja na vrhevneRu zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jedn<>ta pripor- • i vsem J\i*";ilm;inom obilen pristop. ICil.t el postal! >■ la n »• oru > :njih I se zela."i t'jnlku bli2njega druStva J S K J 7. \ utt.uovitev t.ovih dru'-tev r' obrnite n« p! tajnika. Novo druSun lahko vfsn.u. z * flrinl hII Članlcarnl. Iz Jugoslavije. i - Grozdje je dozorelo in pričeli ga bomo razpošiljati. Imamo na izbero vsake vrste in ga ne prodamo manj kot eno celo karo Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike, fn kjer še nismo zastopani želimo stQpiti v zvezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene najnižje. Pišite še danes za vsa pojasnila na: BAKULICH PREDOVICH COMPANY 224 California Fruit Bldg., Sacramento, Calif. Družbo Walter Predovich & Co.. ki je lansko leto zadovoljila vse L* odjemalce, tvorijo isti IJuHJe kot lansko teto, samo ime tvrdke Je nekoliko izpremen jeno. Rojaki, izrežite ta oglas! NAROČILO. »LOVINIC *U«L08MING C3MP»SV »2 Cort,.~*t tte««t. New Vork dobit« SO c»*itov. za kater« ml poiljit* slavni p«, man B«rt« pi. ftuttncrjev* "STRAHOTE VOJNE", (Deli z orožjem). Im« Nasi*« Praktični Računar IMročna žepna knjižica, ka ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi za izračunjenje obresti Knjižica je trdo vezana, stane 75c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York .. Li ■ 9 dfe^-k ... ...... . .. - . t» * ' ' -i v ej-___________ "GLAS NARODA" ________________(»LOVEN I AH DA'.LV)_ Ovmad and Publish** toy Boranta Publishing Company (A Corporation) , FHANK MKWII. JFwmaMawi_ LOUIS BENEDIK, Traaaurar Place of Bualneae of the Corooreftton and Addressee of Above Offlcere: «t Coruandt Street. Borough of Manhattan, Now York City, N. V. O L A 8 NARODA _____________________ (Voice of the People) _____ Issued Every Day Except Sundays and Holiday*. i« •*» <•« »« « ■ i Za New York za celo leto M M In Csnedo .................... M.oo za pol lata ........ M30 Zs pol let a ........—.............. »3.00 2a Inozemstvo za celo let* - - ■ »7.00 le Cetrt lets ...................tlJOj___za pel lete ................»3.50 Subscription Yearly S6.00 Advertisements on Agreement. "Gtss Nereda" Izhaja vsaki dan kzvzamil nedelj In praznikov. bop tal bres podpise In oeebnoatl ae ne prioMujeJo. Denar naj ae bl&fOVOU po-•11 Je a po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da so nam tudi prejinjo bivallKe naznani, da hitreje nejdemo naslovnike. OL.AS, NARODA m Cortland« Street. Borough of Manhattan. Now York, N. Y. ___________________Cortlandt 287»_ 1 GOVORICE GLEDE AVSTRIJE i Xajbolj ugleden ameriški kapitalistični list, nt v.*-J or k i Times, je priobčil naslednji, nad vse značilni članek. ki se tiče položaja v centralni Evropi in prav posebno odnosa je v med Italijo in Jugoslavijo. Članek se glasi v doslovnem prevodu naslednje: 4 kretnje, da bo ta ali oni narod navalil na Avstri-ju ter se je polastil, če bi storil kak drugi narod količkaj, da ji pomaga so polagoma izmrle in s tem tudi, vsaj za trenutek, kriza, ki je pretila celemu ozemlju krog Donave. Avstrijski problem pa je ostal. Ostal je tudi še bolj resni problem boja novih skupir sil za nadvlado v Evropi, v kateri naj bi Avstrija očividno igrala ulogo Turčije ali pa Maroka Neposredno se pojavi vpra'sanje, če bosta Francija in Italija dovolili kateremukoli povzročiti Avstriji kaj zalega. Združenje z Nemčijo bi ne bitu nikai «»i dovoljeno Dvomljivo je tudi, če bi tako združenje kaj pomagalo Avstriji. 8 tem bi postal nemški problem še veliko manj resen za Francijo, kajti dodatek Avstrije bi ojačil proti-pmski in proti-militaii-sti<'iii element v Nemčiji. Posledica tega bi bila najbrž, da l»i izginilo bojevito pangermanstvo v Avstriji, kajti v tem sluučaju bi Avstrijci izvedeli, kaj je pravzaprav Nemčija. To obenem z ekonomskimi pomisleki pa bi tudi potolažilo politična vznemirjenja, katera čuti sedaj < Vhoslovaška. "Kazven te rešitve, ki bi najbrž ne prinesla nikake rešitve, pa obstaja možnost vstopa Avstrije v Malo eu-t a rito. Pot k temu je bila že uglajena potom trgovinskih in političnih dogovorov s Cehoslovaško. Italija pa se Lo-ji n*»ve podonavske konfederacije, ki bi stopila na mesta stare avstro-ogrske monarhije, i'ehoslavoška in Rutuitrt ska sta prijateljici Italije in če ni Jugoslavija, je to v glavnem krivda italijanskih državnikov. Nemogoče ie, da bi mogli Jugoslovani potegniti svoje sedanje tovariše v vojno proti Italiji. To pa bo tudi nemogoče, dokler e bo postala italijanska politika samaposebi nevarna vvi i neodvisnim nasledstvenim državam. "Ekonomska zveza z Italijo, kot drugi izhod, o katerem se razpravlja sedaj, bi bila mogoče koristna Avstriji. Naložila bi seveda Italiji težke odgovornosti, — moralne, politične in finančne. Nudila pa bi tudi skušnjavo, da se nadaljuje s politiko vmeševanja v podonavske zadeve, kot ga je naprimer predstavljalo prepreče-nje čeh*»slovaškega poskusa, da posredujejo v zadevi Bur^i nlanda odstrani italijanskega ministra della To-retta. < e se boji štirideset milijonov Italijanov, da bo' dvanajst milijonov Jugoslovanov ogrožalo Italijo sj tem. dast bodo polastili dela Avtrije, je prav tako mogo-ee, da se bo dvanajst milijonov Jugoslovanov balo, da bo .'■iUide it milijonov Italijanov ogrožalo Jugoslavijo, če bodo polastili cele Avstrije. ' Italija ne bo na noben način vkorakala v Avstrijo v sedanjem easu in zadnji čas je. da "se preneha z inšpi-' l ira i » kampanjo poročil, prihajajočih iz Italije, da na-l Hiavajo Jugoslovani vkorakati v Avstrijo. To so kate-•."iieno zanikali jugoslovanski uradniki. Olo opustitev kampanje pa se je izvršil na-podel način. t i 'i epricana o brezkoristnosti poskusa, da zadene U'iat «■ se je odpovedala Jugoslavija vsaj za trenutek iz vršenju njenega roparskega načrta. — To je vz-led inenaže, s katero pitajo inozemske poročevalce v ^ii ni. H« kazi o "roparskih načrtih" Jugoslavije j>ri-hajajo iz Italije, kjer se pred par di^evi objavili listi, da to italijauska a mada za^dla Dunaj, če se bo Avstrija pridružila Mali artanti. "Italijan: p*, je Še vpra*» ne bi bilo poveliče i - valo srbs-ko ime, kjrr se ne bi sla-, io vile sibske zmage, ljudje so s- vso težo odg:r-vornb-1 enem je pa armada najmočnejša zasloinba in '»pora vsakega, torej _ tudi centralističnega, režima. Ni . Ji če ni prav vedel, kako rn kaj , i ampak kar čez noč je bil pro^irjen ~ srbski vojni zakon na celo kralje ' vino! A tudi če bi bil kdo poznal usodne posledice tega koraka, kaj bi bil mogel.' Nič! Treba r,e je ^ nilo udati in nič drugega in ne sa mo udati, ampal: še pozdravljati j hi bilo treba ta koratc iz — vna-0 njepolitičnih ozlrov. SI Del o centralizacije se je nada-« »_|!jevalo pri financah Brez denarja Q tudi be!grajski centralistični re-žim ni mogeJ živegnala. V razmeroma jako kratkem času j zavladala belgraj^ka centrala po vsej državi ne le indirektno preko armade in financ, ampak tudi no-minelno. 1 Od prvega začetka uvajanja centralizma v našo notranjo upravo pa se začenja tudi,, križe vi pot ! ljudskega trpljenja in ljudske nezadovoljnosti. ^ i Naši vojaki 3x> čez noč izginili doli v Albanijo. Prisila je zamenjava kron (1 :4), kjer «mo silno obogateli. Na mejo s » privli sil>ski cariniki. čes, di iiiuši srbskih carinskih predpisov ne poznajo. Trirov-ci in obrtniki so začeli čutiti doslednost centralne trgovske, ti naučiie in davčne politike, kmetje pa so se veselili neprestano se me-njajočih uvoznih in izvoznih pre povedi in dovoljenj. SkTatka. za čelo se je širiti spkišno nezadovoljstvo. pa ne po krivdi kakih "klerikalnih hujskaieev in separatistov". ampak po krivdi centrali stičnega režima. Ta "111 nihče drugi je kriv, da smo tam. kjer smo! Edino, kar je centralizem *"o-svobojeniru" pokrajinam še pu stil. jc bilo staro uradništvo. V 110 vejšem času pa se je začel centia-iizem tudi že ra tem polju uveljavljati. \a Hrvatskem, v Bosni in v Vojvodini 50 za eel i razni bel grajski nekvalificiranei izpodrivati sii er že prej, sed;ij pa je prišla tudi /e Slovenija na vrsto. Začeli £.0 v resortu za nart-dno zdravje V Sloveniji obstoji zdravstveni odsek, eegar prvi načelnik je bi dr. Oražen. drugi in zadnji pa dr. Krajec. Sedaj nam je bel grajska centrala kar 11a lepem prestavila na t<» važno mesto Človeka, iii ga( Sloveniji prav nič ae pozna; on pa Slovenije in njenih razmer ne' In ta naj vodi naše zdravstvo? Ljudje, stegnite kazalce, prestavi te jih na č^-.lo navpik in delajte krožke po čelu ! Iz Slovenije. Minister Pucelj o slovenskih zahtevah. Ob delni krizi vlade, katero so izzvali poslanci Sam. kmet. stran ke. ker je vlada odbila njihove za htevc o grad'»i dveh železnišikil. prog v Sloveniji, in vslc Značilna izjava Nj. Veličanstva kralja. Ko se je vozil kralj po obisku iz Ribnice s pokrajinskim namestnikom. proti Ljubljani, dejal mu je: "Vsa Slovenija je pravi zemeljski raj. Jedino. kar ta raj kvari, so pijanci, katerih človek po cesti toliko srečava". Njegovo Veličanstvo je pooblastilo g. pokrajinskega namestnika. da lahko to-njegovo izjavo tudi objavi. Ker si štejem v čast. da Rib-nieane prav dobro poznam. < moj Boy. kdo naj jih pozna, če jih jam ne") moram dodati kraljevi pripombi tole opombo : Ribniški narod je razborit. pre-frigan in zamere šnofati v večj«' daljave kot pa naVaden nos. Vedo, da krona pada. da pada dinar in žnjim vred takozva-na jugoslovanska valuta. Ali jim bo kak pameten človek zameril, če izdajo papirnate kroii-ee za pijačo? Neka čudna slutnja jim pravi, da gredo krone doli in1 da bodo še šle' — Krone dol. birt. vina gor! In Njegovo Veličanstvo kralj , je menda tudi pozabil, da jc gledal pijance krog osemnajstega avgusta — rojstnega dne njegove habsburškega prednika. "Cijasar"' je še vedno za eno ' šaržo več kot pa kralj. Preveč bi zahteval kralj od njili če bi jim zapovedal na cesarjev "geburkstak" piti vodo. * -S-' * l>ne 1:2. avjru-aa dobil ljubljanski '"Slovenec" i/. I5e!gr;i t« naslednjo brzojavko: Na včerajšnji d<'{>oIdanski se-j1 ministrskega sveta so razpravljali o zadevi princa Jurija. Po seji je bil princ Jurij dvakrat pri ministrskemu predsedniku Paši «"•11. ki je nato ponovno sklical s<-jo ministrskega sveta. Na t»-j ' ji je nastal preobrat v stališču vlade glede te^ra vpr;tš;inja. Vlada je izdala poseben komunike, v katerem povdarja. da je imel princ Jurij doslej 12 tisoč fran-1 kov na mesec. Poleir t«'ga mu je kralj i/, svojega dodajal. Ko se je zvišala civilna lista, je kralj izj i-vil. da bo dajal poleg apanaže princu Juriju še letnih 600 tisoč dinarjev, če bo bival v domovini, če bo pa v inozemstvu, pa ;{!>.*» tisoč frankov. Princ Jurij pa s tem ni bil zadovoljen. Vlada ugotavlja. «la se princ Jurij v inozemstvu ni zadržal. kot se spodobi kraljevemu princu in da bo zato ukrenila potrebne mere. To je eden izmrjgl vzrokov, da so nekateri. ->icer «"isto nedolžni ljudje, proti cesarjem, kraljem in drugi vladarski gospodi. » * Vršilo se je veliko zborovanje. Nastopil je govornik in zabavljal na pijačo. Dokazoval je. ka ko je škodljivo pivo. kako zlodje-vo je vino in kakšen* satan je v žganju skrit. — Za vsako čašo piva — so je slinil govornik — ki ste jo izpili, ste si prikrajšali življenje za dva dni. In vsak kozarec vina vas je pritiral pet dni bližje smrti. In vsak po ž i rek žiranja vam za eel teden skrajša življenje . . . I-judje so poslušali preroka ter : natihem delali sklepe. Samo pijanček v zadnji klopi, je čudno, preplašeno gledal, se tipal po licih in ščipal v stegna re-4 koč: — Hudič, hudič, že tristo let sem mrtev! . . . * Neki slovenski ljubljanski • dnevnik je objavil naslednji oglas; Ženitna ponudba. Obrtnik srednje starosti z nepremičnim promoženjem, v vredno sti do 200.000 K si želi dopisova-, nja z enako gospo ali vdovo brez otrok v svrho poznejše ženitve. j Ponudbe "Vesela bodočnost1 6459" na upravo. Pravijo, da ni dobil željan obrtnik nobenega odgovora, nobene ponudbe. ' Dekleta v Jugoslaviji so se iz- j pametovala. Za nepremično premoženje ne dajo niti piškavega oreha. Obrtno gib vrje v Mariboru. Pola go mi. veiwar pa vztrajno >rehajata v .Mariboru < hrt in ! rgo ,'ina v s 1 o\ei!.xk» roke. V Vetr.nj -ki uli- i ri- odprl [»red krat';ini 110.luo i'i sp. eeri jsko trgo\ino na-•oj ik Star«-ič S* -.1 ; i jt- ku;-:l /'i.tni lagodni dclavec, trgove li /..na ki <'rajskem trgu, galanterijsko Tgovino od N»inea Stadleri;« v ^etrinjski ulici (ialantt-r: jsko tr-i'»vii»o Ni-nn-a Lctojije na A'"ks-indrovi o-sli [»a je kupil krojač K» 1 ■*(* i/ Stolne nln-e. S i.-m »rišli z 1 pet dve nemški podj t ji v Mariboru v slovenske roke. Tihotapstvo ob severni meji ;e nekaj časa zaradi vedno nara-*čaj. .hi- -! ■ vaiisk" iia joe -traže skoro vsak dan nekaj tihotapcev ali pa 1 k i 11. ki -kušaj-. priti v Jugos'a-l ijf) br«kz p.-tnih lisv-v. S. veda • !ede vr.lno preeej olxnitne kazni • !i<;h pr«^lp:s-iv na I mes.-i-e n;arib«»rsk.-—j-e! a dosi >a |'ogore!<*a in vstrij>k"-Lra t!r •avljana J<.- j»a P^hladko t-r za iebnieo br-ipino K^kerhv trije se i/r<>t'-«- « kra n'-' niu s »d š<-'j d»'dnja dva pa 00 prestani kazni ;e jtol ei j^keiuu k-^.nisarijatu v -v rlio izg<,na. P tlohnili grelnikov je -že "koli i?0i> pri mariborskem j „ v x'a>i|'i državne blagajne, iker >.0 stroški za prehranjevanje leh * g »stov in1 ;ea nelzt irlji vi. Daniašcanske klinje. Izraz "dan:aš nns-ka klin ja se nanaša i.a ne -io hamask v Siriji kjer >•• Kri/.ar.i: i- upovali i/.van-j rt'ilno e.t.- r.c n < la.stičiie sablje, katerih p-»vršuia bila kvji.sno j okrašena. T<» slavno orožje se je ' j »osebno odliki val j>o svoji ostri 'ni Žnjim je bih niog.-če presnkati 'močno želc/no palico, ali pa najti- |n«viš.» tkanino, opuščeno v /rak. jsablie « ■ 1 o 1 go časa ustavljale i • vsem uanaibun ponaredile. Se'e 11 • I * preiskavah generala Ane ofra v prv i po1."viva tovarna zaslovela. \ zirajanje pri najvišjih ;id«»alih izdelovali ja je rodilo po- .Jo!»n«« s".a> lorde vrednosti. Tri j nerjevo Ci'tnko Vino je izborilo /flravifo / ij/»■!•>dčjie nen-d« Z" ■ II! let ."e* t»' e!;osljiv k v slučajih i--la," *_ra teka. /aprtja. plinov, gla-v-b'ta spl"šfje oslabelosti itd. Vaš (lekarn ir ; 1 fnodaialec zdravil ga ■ima ca v;is v /alogi. OLA9 NARODA, 2.' SEPT. 1922 □ LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA Poroča William LeOueux NOVA MORILNA ZADEVA V TAKOZVANI 'BOLJŠI' - o DRUŽBI _ Vladimir Levstik: VIŠNJEVA REPATICA. Jugoslavia irredenta. Pcskušen samomor mladenke Dne 22. julija zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico v Tirat u I'll-tno Ines Belueagna. Mladenka je hotela umreti radi nesrečne 1 ju-' bežni. V ta namen j" zavžila lizol. Njeno stanje ni nevarno. Nesreča. Dne 22. julija so pripeljali v tržaško mestno bolnišnico kmetico Ivanko Starčevo, staro 5'* let. sta-nujoco v Kopru. Ženska je padla z murve na nekem vrtu v ulici Ca-lafai Pri tem si je zlomila zapestje roke in si pretresla možgane: l Aretiran fotograf. Fotoaraf -Marijan Zonta, star star 24 let. je ukradel pred par dnevi v Pali fotografu Robertu Pesniku fotojrrarične aj arate v vrednosti HOOO lir. Nato je zbežal v Trst. Dne 22 julija so ga arcti rali jn odpeljali v zapor. DR. LORENZ Brezplačno. Kdor naroči kako knjigo, priložimo sin knjiiieo "NOVA POSTAVA" ia ponesrečene delavce f Feon-sylvan iji brezplačno, dokler i ne poide. SLO VEN IC PUBLISHING CC. New York, N. ¥. 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■OINI •L.OVBN8KO ROVORKČI ZDRAVNIK ftPBCUALItT MOLKIH MM.KZNI. MoJa alnkt Jm rtravljtiij« akutaMi In kronlftnlh tuWiil. Ju ■om S« zdravim nmš 8 M tir Lnun akuinj« v vrtlt botasnlh •tey«n»K«, nt« wm monnn p«polnni« ruinmtl I« apnmtl do »•• ocdravtm In vrntm moč In sdravjo. fkrd 0 M« mm •fcutej* prt ozdravljanju maftMli »li«>L Zača aa marata popalnoma manootl na »ano, moja akrb po jo, da vao popolnoma aadra-vlm. Na adlaftajta. ampak prt d K« Omprajo* Jam todravNn saotrupljono krt. ma«uijo In lloo po tolooii, MobiI v pri«. Ia. padanja las, MaCIno v ^aatah,atarorana;oataba«aatt«lvena m baiaanl v mahu« Ju todlcah, Jotrati, talodcu, rmanlco rwmatlzam, katar; nato ill«« naduha M Uradna ura« T pooa4ai]ck: arado ta pottk od •. dopoltea «0 I. ▼ tarafe. Oatrtak la oObota od a dopoldao do I. 10 * Pred kratkim se je odigrala v nek; hiši v Edgewater. X. J., tragedija. glede katere s»i <nu. ZA VAS DOLAR = ste pošteno In hitro postreienl kadar rabit« uro. zlatnino, arafarnlno, prstan, Diamond, dalje ako telite pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošče, In £e društvo potrebuje pravo svilnate zastava, regallje, kape Itd.; če se obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa ti nikdar r*l*all kako napravllnost. Poskus«*« m* enkrat pa se boste urepričall. Pišite po brezplačne cenika na IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z na-sveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN••«! imel neke druge vrste posla e našim starim prijateljem Caudiaeom. j — Marki jem ? — je vskliknil Blaisot. — Da, malo je manjkalo. da ga ni>o ujeli nekaj časa na/.aj. Bil je v Marseilles ter norel /a neko deklico. K'»maj je liberal. Vem, je r»*k»*l Lamini ter se namehnil .Jaz >«ni mu pomagal pred d vem i meseci i/vršiti dobiekarios*-n posel. Pla-"-aI mi je. kar mi j»* obljubil, kajti druga-ee bi bil jaz danes na suhem. — Med nama m eno, Česa >e pa bojiš od te ženske Jaume? I ><»^t i. moj dragi. — s-* je glasil odgovor rednega sleparja. — Tega ti ne morem povedati. Predolgo bi bilo. t V bi bila mrtva, bi bil varen, prav kot» si bil ti varen. ko je umrla madama Marie.; Ali se ne spominjaš? Povedala j'* policiji /"I«« grd<» povest ter je nameravala storiti to. prav kot na-| merava sedaj ta ženska Jaume. Torej morajo biti njerf^ ustnice zapečetene, — je pripomnil Landru zamišljeno. — Razmišljal sem o celi stvari ter si moram priznati da je skrajno težav- na. Kako naj t** prepričam, da sem res zaprl in zapečatil nj^na u>ta? Ti mi gotovo ne boš izplaval s vote br»*z dokazov? — Gotovo ne. — Kako naj potem urediva to stvar? — je vprašal Lamlru. ki si je že napenjal možgane. Molčal je nekako tri minute ter rekel nato: — JDa nes je sreda. V soboto me < •bos čakala sam ob dveh zjutraj na križišču cest pri Parquere de Montignv, v gozdu Fontainebleau Preje boš v hotel de Renaissance v Marlotte. kj'-r boš preživi*! večer in pozneje boš odšel ven p - cesti, ki vodi skozi gozd \ Fontainebleau. K«» se sestane-, v;i. ti bom nudil dokaz, katerega zahtevaš. — j.' rekel plešasti morilec. — Hoditi boš moral eno uro iz Montiknv. Pridem lahko z bicikljem. — J t* r»*k'-i Rlaisot. — Izvrstno. I)ns,ti bolj tiho boš prišel skozi gozd k<»t če bi hodil if hitreje boš lahko izgini. — je rekel Lamini. — Ali pa boš pri-, nel denar s seboj? — Gotovo. Na ta na>'-in je bil sklenjen u-m »r madame Jaume pri okusnem kosilu ter v navzočnosti velike mirožiee ljudi, ki je obedovala v . isti restavraciji. Landrn vedel, da mora |w>-/nati madama Jatime veliko skri-vnost. ee je bil Blaisot pripravljen plačati deset tisoč frankov. da jo on spravi s poti. Vedel je, > da je Blaisot prav tako drzen in brezvesten lopov kot on sam. —r Mogoče je tudi on izvršil kak u-mor in madama Jaume bi lahko pričala pniti njemu. To je bil njegov sum, ki se je i/kazal četrt ure pozneje popolnoma utemeljenim. Prosil je na-mreč elegantnega lopova za na-daljnih dva tisoč frankov za poni rte", katero mu hoče nuditi in Blaisot je ugodil zahtevi, če-prav ne s [»osebnim veseljem. Na ta način se je Landru prepričal. da je ^rmand Blaisot. do-brožna n pustolovec, katerega je človek lahko videl vsepovsod v Parizu ter tudi v letoviščih in kopališčih kot Deauville, Biaritz Cannes in Aix. morilec kot on1 sam in da je madama .Jaume vedela fa resnico glede tega človeka. Takoj je pričel razmišljati, kako bi >e okoristil > tem važnim razkritjem t»*r se vpraševati, kako bi ga izrabil sebi na korist. — Njegova prirojena mu pretkanost pa je prišla takoj na dan, kajti spoznal je. da ne bo mogel zahtevati od svojega prijatelja ni-' česar več. kakorhitro bi sprejel planilo za umor one nesrečne ženske. Ko je pi i šel do tega spoznanja, se je Landru strašno raz»rdi!. a ker je hotel na vsak način zaslužiti obljubljenih mu 12.000 frankov. se je še istega popoldne vr fnii v Gambais, kjer ga je čakala madama Jaume. Ko je stopil v vilo, ko je objel ter se opravičil, da jo je pustil toliko easa samo. — Upam. najdražja, da ti ni bilo doleas, — je vskliknil Landru. — Imel sem toliko opravkov v Parizu, da se nisem mogel vrniti preje. — Danes zjutraj sem šla peš v Iloudan ter obiskala par trgovin. — je rekla ona. — in ko sem s» vrnila, sem pričela citati ter č; kala na tvoj povratek, moj dragi Lucien. Tako srečna sem. da si s«' zopet vrnil, k meni. ►Jesenski popoldan je bil siv in pust in brez dvoma se je morala ženska dolgočasiti v oni osam-1 Ijeni bili. katefo je imenoval njen lastnik, monsieur Trie "Hermitage." to je bivališče ptiščavnika. Istega dne. ko sta sedela pri večerji. katero je na spreten način pripravila madama Jume. se j*- I^andru na tihem vpraševal. \ kakšna mora biti pae skrivnost njegovega prijatelja Riaisot. za katero je vedela ženska, ki mu je sedela nasproti. Že jo je hotel 'vprišati ali skrbno speljati pogo-' v or na elegantnega zločinca, ki i si je služil denar stem, da je varal ženske z ljubeznijo, — prav 1 kot on sam. Ali pa bo mogoče i>osinla vzne-mirjeoa. ko bo izvedela, da ga on pozna. Ali se ga bo pričela bati v domnevi, da mu je znana skrivnost Blaisota Sklenil je molčati. kajti mislil j»* predvsem na sklenjeni dogovor, s pomočjo W terega na j bi dobil dvanajst tisof frankov. On je že vzel življen" ženske za dvajset del te s vote. njega je imela človeško življenje prav tako vrednost kot stol ali j mi/.a. mogoee še manjše, kajti v svojem srcu je sovražil ter zaničeval vse ženske kut sentimentalne bedakinje. katere je tako iahko spe j jat i v past s pomočjo poetičnih izjav ter prilikovanj. Zgodaj naslednjega jutra je rekel Landru da se mora vrniti v Pariz in da bo do večera nazaj. Vzel je zvitek črnega bombaža I i/ torbice madame ter se odpeljal s svojim avtomobilom. Mesto da bi potoval preko Versailles v gla-vno mesto, se je odpeljal po e^sti. fci vodi dalje proti jugu in v Ttern-pes se je ustavil v prodajalni nekega železu "m a rja. kjer je kupil majhen kramp ter lopato. Nato pa se je odpeljal po ravni in gladki cesti v La Ferte in od tam v Fontainebleau. On je dobro poznal veliki gozd in ko je prišel skozi mesto, je bil kmalu na samotnem križišču cest Avtomobil je zapeljal za irosto skupino dreves, kjer je obsedel v vozu ter zavžil nekaj prigrizka, katerega mu je dala madama Ja-eme s seboj. Tam je ostal več kot pni ure za slučaj, da bi se potikal tam naokrog kak gozdni čuvaj. Ker pa ni bilo nikogar na izpregled. je pričel sredi goščave spravljati "tran padlo listje ter kopati jamo s kramp m in lopato. Delal je več kot pol uri* ter napravil. približno dvA erevlja globoko luknjo, katero jo skrbno po-'i*ril z suhimi vejami ter listjem. Nato je vzel klopčič bombaža, katerega je prinesel s seboj, prive izal en k«'t -Ta kle- J č'u skupaj. — morilec p >le<; svo- ' je žrtve. V vs.-h analah zločina, razven mogoče v temnih dneh Srednjega veka. ni najti nobene-k ira morilca, ki hi klečal poleir svo-' j je nameravane žrtve, katero je . hotel umoriti v teku par ur za , par tisoč frankov. To pa se je de-! janski zgodilo v slučaju uboge j madame Jaume, kajti Landru je j l il toliko predrzen, da je klečal P-deg nje ter mrmral molitve po- Ht -z nje v oni mrafni. s kadilom i j repo jen i cerkvi. Smrtna kosa. i Fran Piano, posestnik v Seno-1 žečah. je umrl po dolgi m mučni bolezni v Ljubljani. Izpit za poljedelskega inženferja je položil na praški tehniki go spod Sergij Goriup iz znane rodoljubne hiše na Proseku. "Nor esiste Gorica!" Dne 21. julija je bilo dostavi je-no odvetniku dr. Ga»»rščeku v Go ri'-i pismo iz Breginja. Prvše je dospelo to pismo v Gorico dne 18. i julija, a je bilo vrnjeno v Breginj z opazko: ' Non esist? Goriea!" (Gorice ni!) Šele potem, ko je od-i pošiljatelj dostavil italjansiko o i znaebo za Gorico, se je pismo vr- i liilo tjakaj in je bilo dostavljeno! i naslovi jeneu! - Ali ni klasično j to ' "Gorita"' 110 obstoji za poštne uradnik« in ven da j*" je bilo pismo došlo v Gorico! Čudno, zares čudno' Naš!i so mesto, ki ne obstoji!. Ali ni to le zlobno škkaniraJije u-; bogega prebivalstva, tudi če se w-\ ši po kaki višji odredbi?' Čim višji so tisti, ki delajo krivico, tem hu jše ie treba obsojati. Preskrb , Ijeno bo. da bo o ten slučaju go I vora tudi r.a drugem mestu. Podpora pogorelcem v Žejah. I Predsedstvo ministrskega sveta 1. . w .ie po posredovanju poslanca Lav-Jrenčiča naklonila posorele^m v' Žejali v postojnskem okraju 10 ti-' soč li" in je obenem naložilo ge-1 nerabnemu civilnemu komisarija tu. naj nakloni še nadaljno enako podporo. (Nadaljevanj«.) Razjezil se je in vlekel za gum be tako razburjeno, da so mu prsti odrekali pokornost. Že je iz-, diral briljantni buton na srajei, ko se je vendarle posrečilo komi--sarju. dopovetiati mu. da ga žali, no smrt ; saj ga vendar vsi poznajo! Roka mu je omahnila na mizo. — "Prav imate, bogme da; osrap-AŠil bi s,, bil kmalu, če ne oplju-val! Veste, vročekrvnost je dedna v naši rodbini, tako z materine kakor z očetove plati. Kadar me popade furija. ne vem. kaj delam Res, hvala vam, doktor; zapišem si vas m.svoje dobre prijate- "Ni. hvale, gospod; tudi mi policisti vemo. kaj je človeška dolžnost. Noblense oblige", je dejal Skobvll. cikaje na prejšnji razgovor. 44Ah, žalil sem vas," se je u-» strašil grof "Pa je iz razposajenosti. verjemite mi; brez slabega namena ." Komisar se j»> fino poklonil. spod. "Recimo, da pretiravate." t Namesto odgovora je iz"'ekel . debtor Skobvll svoj francoski ča- < sopis. odgrnil nesrečonosrn str.nn' ter pokazal predsedniku zločirče- ; vo sliko, ki jo je bil s opisom vred, I debelo ohrobil z rdečim čr+a1om. I Ekseelenca se je energična vzpel) na stol. pogledal, izbuljil o«"i in 1 udaril po mizi: "No. ta je lepa. zum Teufcl!" , 1.Njegov glas je bil dosti boti neje- < ^ oljen nego prestrašen. "Ali grof .'že ve In kaj pravi o tej nespošt- 1 Ijivi podobnosti?" ' "Lehko si mislite." je deia! komisar dvoumno ter opisal s krat- 1 jlkimi besedami svoj kazin*k! jili germanlsehe Kultur pa deut-I sche Zueht und Sitte!" 1 "Ekseelenca ste potemtakem ■ prepričani, da ni —S* -j "Ali norite t" je za vpil pred- , sednik z ogorčeno grozo in planil kvišku. "Tak vi ste mislili — " "Da sta tu popisani zločinec in grof Kuennigsbruch ena oseba," je vztrajal Skobvll hladnokrvno. "Molčite!" Stari gospod je vzkrilil z rokami. "Za božjo voljo, takšne bedaste domneve... Lepega komisarja si redimo pr^ policiji : Da vas le sram ni, vi duhoviti mož. ki ne vidite razločka med lumpom in aristokratom." Skobvll se je zbal za predstojnikovo naklonjenost. "Ekseelenca se izvolite morda spominjati," je dejal z užaljenim plasom. "da sle sarmi zahtevali informacij. Dovolili ste mi govoriti odkritosrčno. "Pa ne bedarij! Zamenili vas bomo s spretnejšim človekom; vaše zmožnosti zadoščajo komaj v predpisovanje potnih listov...' Stojte," je vzkliknil zdajci ter zvil roke pred seboj. 44menda niste bili tak osel in napravili grofu hišne preiskave?' "Bog ne daj; moralsem slišati vaše mnenje, gospod predsednik. V tako resni, kočljivi zadevi! Premislite, vsi smo onemogočeni, ako se izkaže —" "Izkazuje se. da je doktor Skobvll nevaren paralitik, in basta. Lahko noč." 4'Vseeno, eksvelenca ; ne zavedam se nikake krivde. V pemenku f. grofom sem izjavil tisto kakor vi in vamsem namignil samo. ka* jr v takem slučaju najnaravnejša domneva." "Tiho. Sehluss der Debatte! akor pa je prišel grof Tiuennigs-bruch v naše mesta Ali se je prikradel? Ali se je ponujal komu?" 4 'Vsak ima svoje posebne tri ke." . 44Haha, vi Sherloek Holmes! Kdo ve o njem kaj nečastnega?" "To vem, da si je dal vsiliti pohištvo in drugih reči za precejšnje vsote. Dolgove ima vsekako." "Dolgove imava midva tudi; noh,en pošten človek ne more živeti brez dolgov, in več ko ga je prida, več jih mora napraviti, dolgovi niso nikak dokaz." "Tudi opravičba niso." "In grofove listine? Ali niste rekli, da so bile v popolnem redu?" Skobvll je dobro pomnil, da ni nikoli govoril s predsednikom o gTofovih papirjih; toda ni ga. smel postaviti na laž. (Dalja prihodnjič). ADVERTIM IN NARODA*« ČUDNA ZAPUŠČINA Soman. — Francoski spisal L. B. Poslovenil O. P. 45 (Nadaljevanje.) — Da. Bila je polna luna in na nebu ni bilo nobenega oblačka Cul ."•••m korake Ter pričel prisluškovati. Mimo skale, za katero senc tičal, je prešel neki mož. ne da bi videl mene Obstal je ter zrl na lu no. Pri tem -ein lahko videl njegov obraz. Bil je starec, a zelo mo čan in )• p človek. No-.il je dolg lok in pšiee in za pasom je imel nož Drugega oro/.ja ns imet. Nekaj posebnega pa >o bili njegovi bel !a>j»-. segajoči J., kolen. Imel je zvezane z zaponko. Stal je dolgo ne da bi se premaknil ter zrl pri tem v luno. Očividno je čakal, da bo d< >}H*la luna do *voje najvišje točke. Nato je odšel naprej. — In ti »i mu sledil? To >e[u hote. s-or:ti. a mi ni posrečilo. Ostri rob prepada se nanire- nahajal \ moji neposredni bližini. Mož je šel proti tem L prepadu t-t iz gin.: Rečem Ti, da me je prevzela groza, ko sem vide! vse to JV ma je bila skoro navpična. Nikjer nisem videl razpoke, ki bi nudila človeški nogi kako oporo. Kljub temu pa je šel belo-j iasi staree navzdol kot |>o najbolj udobnih stopnjicah. Njegovi lasje i so b|<• 's \ ui*»s''"-ini. dokler njih nisem več mogel videti. Tako ve j l.ka je bila globo.'-ins v katero se je -starec spustil. Kdo je bil ta člo-v< k ' S. h po obrazu j" bil Indijanee. Kaj je hotel tukaj? Zakaj ni t • akal jutra, la - l>ti vratolomnega posla? Kj** je imel svojo žival! '1 Obstal -riti i i a r*'hu prepada prav do jutra. Ko je pričelo solnce , " >shajat., ■-♦■ni g« videl, kako je zopet plezal navzgor. Sedaj pa je : novi na -vna-na hrbtu paket. Ko je dosj>el na vrh. je razprostrl ro-.1 ki pr.iti N«,.neu, k.-t da ga h«če pozdraviti ter odšel nato naprej. .laz',1 *ero ga opazoval, ne da bi me on videl. Nato je odšel in kmalu sem j ga izgubil iz vida. j — T; * niu seveda sledil * — je vprašal tramhusino. | Da. hotel -x. m na vsak način vedeti, kdo je ta človek in kaj'. j« prines'I i z prepada. Odjahal sem torej za njim. Ni mi bilo Treba j delat: ovirtkov, ka ji i šel ;e proti Salini del Cotidor. kamor sem ho-' ^ te. tudi jaz K» r je šel neznanec preeej hitro, sem pognal svojo ži-(i val. Pot j- \odila --kozi ozko zasek o in skale so -e dvigale navpično na obeh udarila tik poleg njega v skalo. Tdaj pa je ob- ] -tal in i: --'iii prišel do njega, me je vprašal: 1 — Setijor. kaj sem vam storil, da streljate name ? ji — Zakaj pa bežiš, če ti ukažem obstati.* i — Tedaj j »a se je mož visoko vzravnal, stresel svojo grivo kot < lev ter vpraša? dostojanstveno: i — Kdo ima tukaj ukazovati? Mogoče ti? — Njegove oči >o blestele, a ne le oči. temveč tudi tovor, ka- 1 rega je nos 1 na hrbtu. Bilo je čisto, suho zlato. Hitro sem nameril' svojo piiko nanj ter ga ustrelil. e . , . I j — Orl spredaj* i — Ne. obrnil -»o je. da ^e izogne mojemu strelu in zadel sem ga v srce od zada j Bil je na mestu mrtev. V pleteni košari, katero sem j razvezal, je b;!o vse polno zlatih posod. Vse to sem zavil v odejo... , !.i s evrni! v zaseke? — jev prašal gombusino. — Ne. Ž«- dva dni nisem imel vode in tudi moja žival je bila i žejna. Moral »-m najprvo v Salina del Condor, kjer je nekaj vrelcev. Od tam sem >e hotel vrniti v zaseko ter poiskati me>to. kjer je dobil Indijanee svoje dragocenosti. — Poprej pa -i mu vzel skalp? Da. Kako sem prišej na to misel, tega ti ne moreni povedati. Doma «.em ime! celo zbirko spominov na -voja prejšnja potovanja in ko sem -tal pred mrtvim, sem mislil na številne take skalpe. katere je najt: v muzejih ter si mislil, da bi se izplačalo vzeti s seboj ta skalp. Odrezal torej sklap ter ga zavil v cunjo. — Na ta na-'-in -i torej pr šel do kože? — je rek*-l gambusino zamišljeno. — Jaz bi ne vzel s seboj. — ^akaj ne? — Ker te lahko izda. — Rad hi vedel, na kak način. — Ravno, ker je nekaj redkega. Ali si že videl do^ti ljudi, ki, nosijo !a»e na Tak način? Ta Indijanec ima hrez dvoma sorodnike in prijatelje, ki so poizvedovali po njem. Kaj če bi izvedel eden njih. da si ti lastnik tega skalpa? Mogoče je najti ljudi, ki vedo za skriv-, nost fakiada. .laz bi ne govoril z nikomur o tem skalpu. še manj pa I mu ga pokazal. I — Že pet leT je tega in meni se ni Treba prav nič bati. — h ljub temu v sv.-tujem, da si previden. Mislim namreč na nekega starega Indijanca, ki nosi svoje lase na prav tak način in ki stanuje v gorah. Brez dvoma je bil v kaki zvezi z umrlim Ta mož bi lahko slučajno čul o skalpu in v takem slučaju bi bil ti izgubljen. , — Kako se imenuje ta človek? — Star je več kot sto let in raditega ga imenujejo Anciano i Kljub tsmu pa je čvrst in spreten kot kak mlad človek ter je znan radi svojega poguma ter svoje zvitosti. — Jaz ga ne poznam ter me prav nič ne briga. Ali je bogat ali reven ? i — Reven. — Potem ne ve za zaklad in tvoje svarilo je brez potrebe. — Naj ho. To je bila le moja misel. Pripoveduj naprej. — Prišlo pa je drugače kot sem pričakoval. Hotel sem v Salini ' napojiti žival ter se vrniti za zaseko. Ko pa sem dospel do Saline ter zavil krog vogala. setn zapazil nekega človeka, ki je sedel n tleh ter me začudeno pogledal. Prišel je od spodaj ter hotel v gore. To je zmedlo vse moje račune. Nazaj nisem mogel, kajti gotovo bi mi sledil ter videl mrtvega. Se manj mi je padlo v glavo sesti poleg nje- . ga, kajti v takem slučaju bi me natanko videl ter pozneje zopet spoznal. Hitro sem torej odjahal naprej. — Prokleta stvar. Zakaj pa ga nisi ustrelil? 1 — Tudi na to mrsel sem prišel, a on je hitro prijel za puško, kakorhitro me je zagledal in njegova kroglja bi bila brez dvoma hi- | trejša kot moja. Jahal sem v galopu skozi salino ter prišel pol ure i pozneje na mesto, kjer je bilo nekaj vode. Tam sem ostal nekaj ca- i sa ter odjahal nato naprej. NVka slutnja mi je rekla, da me bo ta ! človek zasledoval. i — Odkod ta slutnja? Saj nisi ničesar govoril r njim. j — Ravno raditega je moral postati pozoren. Ce je nato našel ' truplo, je moral smatrati mene morilcem. — Kako je izgledal ? Ti si ga vendar pogledal. — Njegovih potez nisem mogel spoznati, a videl sem, da ni več ' mlad in da ima sive lase. J — In njegova postavat ■ JpaQa prihodajHL) 5EVERDVA ZCRAVILA VZDRZl'JEJI ZORAvJt v CRUZINPS revmatične hitro olajšate, če rabite 5EVERA 5 C.OTHAP0QL Zanesljivi Kniment ..... I s to tako vporaben je za iz vinjen je. oteMine. za otrpne Iosf in oJiroiqeJosf bolnih misicter udov. CEHA JO /Ar SO CEMTOV Vprašajte Y lekarnah« W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA OL'AS NARODA. 2. SEPT. 1922 Kretanje parnikov - Shipping News 31. avgusta: Susquehanna, Bremen: Mongolia. Cher bourg in Hamburg; Caronla, Cherboui in Hamburg. 2. septembra: Ryndam. Boulogne: America. Bremei Olympic, Cherbourg. 5. septembra: Reliance. Hamburg: lUttretanla, Chec bourg. 6. septembra: , Pres. Polk, Cherbourg. 7. stptembra: Minnekahda. Cherbourg in Hamburg Hansa, Hamburg, septembra: La Savoie. Havre: Finlan'2. Cherbourg Orbita. Hamburg; Homeric. Cherboun Pres. Itoosevelt. Cherbourg in Bremer Saxonia, Cherbourg in Hamburg; Argei: tina. Trst. 12. septembra: Aquititnia. Cherbourg. 13. septembra: Paris, Havre: Torek. Bremen: Pres. Garfield. Cherbourg In Bremei 14 septembra: Rochambeau, Havre. Manchuria. Cherbourg in H imburs Conte nos.«=o, Genova: Mount Clintor Cherbourg in Hamburg. POMANJKANJE DENARJA \ NEMČIJI. Berlin, Nemčija. 1. septembra Splošni gospodarski položaj se jt v teku zadnjih par dni neizmer no pn^b.šal. Državna banka ne j more še nadalje izplačevati de-' narnih izkaznic v polnem znesku. Le pet odstotkov izplača v gotovini. a za ostalo izdaje čeke. Vsled prevladajočega velikanskega pomanjkanja denarja je >koru nemogoče izmenjati bankovec za de-Jset dolarjev. Banke so izgubile miljone, ker so bile prisiljene odkloniti devizno-efektne kupčije. Da se odpomore pomanjkanju denarja, se namerava takoj izdati nove bankovce po petdeset tisoč mark. j ___ UNIČEVANJE HR06ČEV, KI UNIČUJEJO BOMBAŽ. # V državi Mississippi je vprizo-, rila zvezna vlada poskuse, da uni- Skupno potovanje Slovencev. Francoska prosa priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst In Ljubljana s svojim najmodernejšim hrzoparnikom PARIS, ki odpluje v sredo 13. septembra. - Potnike bo spremljal do Liubllane uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Mr. Iqnacij Hude. ki bo pazil na to. da bodo potniki kar naJudobne|£e in njhitrejie potovale zlasti Da bo pazil na prtljago. Za potnike III. razreda so na razpolaao kabine z 2 ali 4 in 6. posteljami. Na]bol|ša hrana in pri j«, di vino zastonj. Iz New Yorka do Trsta -stane vožnja z vojnim davkom $113.85: do Ljubljane Si.OO več. Za natančnejša pojasnila se obrnite na svojega agenta ali naravnost na FRENCH 19 STATE STREET LINE NEW YORK Delnice Jadranske Banke. Narastajoče poslovanje Jadranske banke v sveži z njenim ekspanzivaim delom v vseh panogah gospodarskega iiv-lja v dva »e rajši a v Chieagi, 111. Ker mu imarn sp-u-. čiti važne v**sti iz stare domovine, ga prosim, da ^e mi '-'/lasi ,di pa če kdo cenj. rojakov ve njegov naslov, naj ga prijavi na- Anton Krme, J)i7 Ciretnbu-sh St. Milwaukee, Wis Pros -u /,t naslov rojake ali same-»a MARTINA KI.KMKNČRA, d<>:na iz Krupe fara Semič, jaz John Klcu.enčič, 12-jil Talbot Ave. Butte, Mont., da mu izro-r-iin I;ts*>iin • pokojnega brata J'>/.i fKlemeučiea. Naj se javi! (:il-S—2-9) GROZDJE GROZDJE) Ce hočete kupiti eno ali več kar svežega kalifornijskega grozdja, ue izgubljajte časa, ampak pišite takoj nam za pogoje in cene, bodisi v angleščini ali v vašem lastnem jeziku. Mi zamoremo ugoditi vsakemu naročilu za katerokoli vrsto in katerokoli množino. Mi prodajamo po net-teži. zaboji brezplačni Razpošiljamo iz naših lastnih skladišč ter osebno nadzorujemo vsako posamezno odpošilja te v. Pišite danes za nale pogoje in cene. P. EHRLfCH & COMPANY 767 WMestfe Ttranal Los Alleles, Calif. ep ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABOB A" NAJVEČJI SLOVENSKI SKSF. VJK 1 ZDS. DRŽAVAH. / Francoska in ruska revolucija. Poroča Stephane Lauzanne. Ko so Francozi prvikrat slišali, da primerjajo nekateri rusko re-voluei jo s francosko, sose veselo smejali, a v sedanjem času bi naj-rajše škripali z zobmi. Ljudje, ki trdijo, da sta si obe revoluciji slič-, ni. žalijo tako zdravo pamet kot ' zgodovino. Resnica je. da so se pripetila 1 dejanja nasilja v vseh slučajih, j Francoske revolucije pa ni mogoče primerjati z rusko niti glede intezivnosti. niti glede števila človeških življenj ter obsega lastine. ki pride pri tem vpoštev. ' "Rdeči teror" je obstajal v Franciji manj kot deset mesecev, namreč od septembra meseca leta 1793. ko je pričel poslovati revolucionarni tribunal pa do julija (meseca naslednjega leta. ko je moral Robespierre sam na krvni oder. da plača s svojo glavo za zločine, katere je izvršil. Dne 27. julija 1794, kateri dan so imenoali * takrat Francozi "deveti Termi-| lor"'. je bilo vsega konec. Giljotino so podrli in postavna prostost je bila nanovo uveljavljena, fTekom desetih mesecev terorja pa je bilo obglavijenih natančno 2596 ljudi, soglasno z oficijelnimi statistikami. Primerjajte to z boljše-riškim terorjem, ki še vedno obstaja po petih letih klanja, ki je zahtevalo milijone človeških žrtev in ki je prineslo uničenje ter lako-♦o ozemljem, ki so parkrat tako velika kot cela Francija. Leta 1793 je bila zgodovina sveta omadeževana od pege krvi. a od leta 1917 naprej se je potopila v celi oeean krvi. Vse to pa ne pomenja ničesar. Vsa nasilja in vse grozote francoske revolucije so izbrisala sijajna lejanja. katera se je storilo za uapredek civilizacije. Francoska revolucija se ni zadovolila le z u-nif-evanjem, temveč je tudi ustva-jrjala. Tekom svojih najbolj temnih urih. tekom svojih najbolj tragičnih trenutkov je uveljavljala j moralne zakone, ki vladajo sedaj i moderni civilizaciji. Proglasila je I prineipije, katere priznavajo dati' s najbolj velikodušni in plemeniti. Francoska konvencija leta 1795 je proglasila odpravi jen je suženjstva v francoskih kolonijah. Francoska kon^ncija je proglasila pravico vseh mož, da slede svoji vesti ter vsled tega ustanovila 1 versko prostost v Franciji. Francoska konveneija je organizirala javni pouk po celi Franciji ter storila to s tako dovršenostjo, da je njena razdelitev vzgoje, namreč v osnovno, višjo in najvišjo, še danes uzorec za celi civilizirani ' svet. ' Štiri imena je Francija vedno častila in naj je bila monarhič-na ali republikanska, namreč imena mož. ki so ustvarili zakonodaj-'iio delo francoske revolucije. Ti možje so bili Cambon, ki je sestavil veliko knjigo o javnih dolgovih. v kateri so zaznamovani vsi upniki države; Cambaceres, ki je nadzoroval delo sestave civilnega zakonika; Lakanal, ki je organiziral javno vzgojo ter ustvaril B-terarni copyright, to je pravico pisatelja do njegovih duševnih proizvodov in Carnot, katerega so imenovali organizatorja zmage in ki je pognal inozemske zavojevalce s tal Francije. Kaj pa najdemo v petih letih ruske revolucije, kar bi se dalo le izdaleka primerjati s tem velikanskim delom f Ali so sovjeti storili kaj za pospešen je javne vzgoje f ! Kakršne sole so ustvarili f Kakšne j velike može so proizvedli! Odpravili so pravico privatne lastnine, kiitero je proglasila francoska revolucija. Odpravili so veliki princip enakosti med ljudmi, katerega je uveljavila francoska revolucija. Mesto da bi pognali tuje zavojevalce s tal Rusije kot so storili Francozi, so jih sprejeli z odprtimi rokami. Ko se je leta 1793 prvikrat sestala francoska konvencija. je; bilo francosko ozemlje zasedeno od sovražnika. Avstrijske in nem-j ške armade so zasedle francosko' ozemlje, prav kot so imele tudi 1. 1917 zasedeno rusko ozemlje ob •asu. ko je bil ustanovljen prvi| sov jet v Petrogradu. Francoska' konvencija se je sestala ter soglas-| no sklenila, da se ne bo pogajala s sovražnikom, dokler ne izprazni1 slednji francoske zemlje. Neki član konvencije je vzkliknil : — Ali ste sklenili dogovor z zmago? — Ne. je odvrnil revolucijonar Bazire. — sklenili smo dogovor s smrtjo. Naslednjega dne pa je izdala konvencija sledeče dnevno pove-lje: — Od sedaj naprej pa do časa, ( ko bo pognan sovražnik s francoskega ozemlja, morajo vsi Fran- ' eozi stalno služiti v armadi. Mladi ■ možje bodo odšli na fronto, poročeni možje bodo stavljeni v službo dobav, ženske bodo delale šotore • in uniforme ter služile v bolnicah, * otroci bodo rezali staro platno za 1 obveze in stari ljudje bodo morali - priti ven na ceste ter bodriti vo-| jake ter jih navdajati s sovrašt-i vom do kraljev. — Registracija bo splošna. Vsi - neporočeni možki v starosti od 18 vdo 25 let. bodo šli prvi. Zbrati se 1 morajo brez obotavljanja na dolo-1 čenih mestih v svojih okrajih ter 1 se uriti v porabi orožja, čakajoč - na povelje, da odidejo na fronto. - Vsak bataljon bo združen pod pra • porom z naslednjim napisom: — Narod, Francije je vstal, da » reši svojo deželo, ki je v nevar-j nosti. * Marat in Robespiere sama sta - podpisala ta dekret. Kadarkoli je - bilo treba vzbuditi domoljubje dežele, je bil Marat vedno v prvi i vrsti. Dne 28. marca 1793 je vzklik-. nil: i — Jaz zahtevam smrtno kazen i za s ve, ki svetujejo našim voja-l kom. naj dezertirajo. Taki so bili možje leta 1793. Ce i hačemo izvedeti, kakšni so bili p boljševikii leta 1917 glede njih i patriotizma in poguma, nam je . treba prečitati le prvi dekret pr-, vega sovjeta. Datiran je z dnem i 24. marca 1917. Med drugim se glasi v tem de- > kretu: 1. Neposredno otvorjenje mi- - rovnih pogajanj z delavci sovraž- - mka. i; 2. Sistematično fraterniziranje -jruskih vojakov z vojaki sovražni-. ka na fronti. i 3. Demokratizacija armade. V ^vssakem polku se stavi vse orožje ij pod kontrolo centralnega komi-; - teja. V nobenem slučaju naj ne bo| ■ j poraba orožja odvisna od povelj >,in prošenj častnikov. Na ta naein i *» Rusi leta 1917 branili svojo de-i telo. t Ce bi francoski revolucijonarji .]i7. leta 1793 živeli leta 1917 v Rusiji, bi bili vsi postreljeni. Če pa bi i nasprotno živeli maki revolucijo- > narji iz leta 1917 v Franciji leta .'1793, bi ili vsi pod giljotino. i j To nam kaže. kako velik pre 'pad obstaja med možmi obeh re-i Volueij. I AOVSRTiaS IN "O L Ae NARODA*. v * D o p i s i. , a ,— Tyre HilL Pa. Tukaj na KeLso smo izpremenili. me neorganizirani premogai ji v j >rganizirani premogarji. Dne 15 j jprila smo odložili orodje, zastav j >ali in stali stoprocentno na stav-j ii de danes avgusta. Danes je jrišel govornik z izkazi!i, da je' iružba pripoznala organizacijo Ril je jako navdušeno sprejet. 1 rudi superintendent ga je navdušeno sprejel, vsaj na videz. Govo- J il je jako pomembno, ker zmaga je bila na njegovi strani, (jovor je mel blizu rova. tako da so bili na tz<»ei tudi stnvkokazi. Na videz j:h n i l*:lo sram. N« kateri so celo iledali ponosno naokoli. Zmaga je velikanska. Ilvala vsem stavkar-jem! Iskren pozdravi Tine Trepovc. TRAGIČNA SMRT DVEH I OTROK. I Gouerneur, N. Y., 1. sept. — " Lila in Madelina Wells sta hoteli 3 j iti včeraj zvečer naproti svojesmu *> , očetu, ki je delal v bližnjem kam- ^ j nolomu, da ga spremita domov. Na železniškem križišču na Wil- s lam Street pa je povozil obe vlak New York Central želez- 6 nice. - _ 7 « F f » NAZNANILO IN ZAHVALA. Jc Tužnirn srcem naznanjamo so j rodnikom. prijateljem in znancem ^ žalostno vest, da je umrla po krat-jr ki, mučni bolezni TEREZIJA GROSDECK, 1 stara 61 let. doma i/. Cerketj na i Dolenjskem. ,1 Pogreb se je vršil na katoliško pokopališče sv. Martina. S, j Tem potom se zahvaljujemo. vsem. ki s> nam stal: na strani v ^ uri žalosti, kakor tudi 0115m ki so darovali krasne vence ter sf>remil;; pokojnieo na njeni zadnji poti. Žalujoči ostali: Karol Grosdeck, soprog. i v Karel in Louis, sinova. 1 J( Josipina omož. Keržan in Marion hčeri. I-Vr Oaks. Pa. :{0 avg. 1922. j" Glede izplačil » v ameriških " dolarjih!» --' o Po novi ocredb. finančnega minteer- jt •tva w Jugoslaviji j« bankam tair. »edaj i prepovedano izplačevanje čekov ali oru.l 0»h nakazil v tujih valutah. ARo toraj ti pošljete denar v amerikanski veljavi. t»o f diei potom čeka al. nakarila. *a "" v Jugoslaviji no im« izplačati v dolarjih, temveč po dnevnem tečaju v domači valuti, to Je v kronah oziroma I dinarjih H sreči m jo pa pri oeatavl omenjane odreaoe vDostevala cotrsba iz ' »eljencev v toliko, da zamoremo za »t"ar ko. kl Imajo potovati v Amerfho. «vr-»itl te vedno Izplačila v ameriških dolarjih. vendar pa nakazilo ne emo pre- r segati zneska «2S0.— za vsakega posameznega potnika. Do te evote pa lahke ■ izplačamo poljubne zneske. AmeriSkl do- ■ nar se Izplača -iorllh. Na nakaznici aH »aroeiinonn n«tu naj bo vidno vnačeno. da se Ima izvriiti izplačilo * ameriških dolarjih. Poleg zneska, ki na| se izplača v in« rlškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in drugo Stroške kakor sledi . Za izplačilo do S 10.— po 90 centov. , za Izplačila od S 10.— do t SO.— po J « Izplačila, kl presogajo znesek t 50.— po 2 centa od vsakega dolarja ati po f 2.— od sto. Denar nam Je Poslati naJb«!Je po Domestic Money Order all pa New Vvk • Bank Draft. Frank Sakser State Bank 89 Cctlandt St. New York. N. V. =- 16. aeptembra: La Lorraine. Havre: Ma jest c. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg; Orduna. Hamburg. Xew Amsterdam. Boulojcne: Pres. Hard-ins. Cherbourg In Bremen. 19. • septembra • Resolute, Hamburz. j Beren^aria. Cherbour*. 20. septembra: 'J • >rance, Havre. _ r»res. Monroe. Cherbourg. 21. septembra: St. r&ul. Cherbourg In llambunt: WuerttenberR. Hamburg. 23. septembra: George Washington. Cherbourg: Noor-dam, Boulogne: Kroonland. Cherbourg. Olympic. Cherbourg; Cretic. Genoa. 26 septembra: Seydlitz, Bremen Mauretaria. Cherboiirg. 27. septembra: President Adams. Cherbourg: Seydlits. Bremen. 28. septembra: Mount Cluv. Cherbourg In Hamburg. 30. septembra: Rotterdam. Rouloirne. či hrošče, katere je najti v glavnem v bombažnih nasadih. Letale! trosijo preko polja, obseja-uih / bombažem, neki preparat iz arzenike. ki nničtiie t-' hrošče ^Naravnost v Jugon^^^ ZNANI PARNiKI. IZHORNt UGOONOSTI No Imejte brezftrebi lh stroškov In zamud«, ARGENTINA ____ 9. septembri* BELVEDERE .... 14. oktobra. PRES. WILSON____21. oktobra Vnaprej Mačana karte za sorodnlks sil prijatelje se lahko preakrbl pri blilnM parobrodnl sgenturl ali pri PHELPS BROS. A CO., Generaln' Agenti 2 WEST STREET NEW YORK Prijatelj delavca PAIN-EXPELLER TroraiSka raamks reg. v pot. ar. Zdr. 4tl Slaven i« reč kot 50 let. Slejte za trorni^ko znamk« SIDRO.