V V ' V Vvvv>r VV V V V Ч>V vvvvvvvvv V v V □ □ □ n □ □ a □ n □ d a t HHŠH ЈРПРРРРРПРРРРРРС OSPODIHJA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OPDPDP □ a □ □ □ ppp □ □ d a □ □ □ a □ o o □ □ p □ □.□ □ □ □ □ □ □ □ D □ □po ccp □□□ GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET a ppp □ □ □ a D p a p p p p p p p p p p p p p p p p □ a p □ p p □oa PPP m/ Štev. 8. V Ljubljani, dne 22. avgusta 1912. Leto III. Nekaj o meri in lezi v pojasnilo. Navadno se računa za štiri osebe pol kg do 1 kg mesa in sicer pečenega vof kakor kuhanega. Hrbet zajca zadostuje približno za 6 oseb, 1 kapun za 4 'do 6 oseb, puran za 8 do 12 oseb, gos za 6 oseb, raca za 2 do 4 osebe, pečen piščanec, kljunač, jerebica in druge take živali za 2 osebi. Za eno osebo se računa pol kg ribjega mesa. Pšenične moke vzamemo za rezance tri desetinke litra in 1 jajce ali 2 rumenjaka; za široke rezance sedem desetink litra, dve jajci in nekaj vode, za praženje četrt litra, za shajano testo pol litra ali 28 dekagramov. Ajdove moke vzamemo za žgance ?edem desetink litra, stročevja namesto zelenjave pol litra. Masti za prežganje vzamemo za prikuhe 2 do 3 žlice in ravno toliko moke. Pravo mero pa se uči vsaka gospodinja iz lastne skušnje, ako rečemo, za to ali ono jed so vzame 1 žlico, menimo s tem žlico, ki jo rabimo pri jedi, pri moki ali sladkorju ne preveč zvrhano, 15 do 20 dkg. Namesto žemelj, ki jih navadno podamo v številu, lahko vzamemo mesto vsake 5 dkg belega kruha. Pri močnatih jedilih ali pri pecivu so imenuje včasih le težo jajc, to pa zato, da se vzame pravo razmerje moke in sladkorja. Velikost jajca je zelo različna, tudi so sveža jajca težja, kakor stara, tako tehtajo na primer tri velika kurja jajca 19 dkg, medtem ko tehtajo 3 majhna le okrog 12 dkg in srednje velika 15 dkg. Ako se reče 15 dekagramov jajc, moramo zbrati tako velika jajca, da dobimo navedeno težo. Ako hočemo skuhati kake jedi več, računamo navadno za 1 jajce 5 dkg. Nekatere starejše gospodinje, ki so navajene na staro mero in težo, nova mera zelo moti. Hočem tudi tu podati nekaj pojasnil. Stara mera se s pomočjo decilitra in centilitra spremeni v novo mero: 11 ima 10 decilitrov, 1 decilitere 10 centilitrov. Deciliter je za eno žlico več, kakor četrt (»nčetrt) maselca, 2 decilitra se računata za polovico (pol) maselca, 3 za tri četrtine (tričetrt) maselca, če se slabo meri, ker je 3inpol decilitra 1 ma-selc. Naslednja tabela nam kaže staro mero preračunano v novo. ћ M g c= O 4 maselci so nekaj manj kakor 1 '/2 liter, natanko...... 1 4 1 3 mašelci so malo več kakor 1 liter, natanko.......... 1 _ 6 2 maselca je 7 decilitrov.... — 7 _ li/2maselc je nekoliko več kakor '/2 litra .......... _ 5 3 1 maselc je nekaj manj kakor 4 decilitre......... — 3 5 3/, maselca je skoraj 3 decilitre . — 2 7 >/s maselca je nekaj manj kakor "2 decilitra.........' _ 1 8 1/3 maselca je nekoliko več kakor 1 deciliter......... — 1 3 •/« maselca je nekaj manj kakor 1 deciliter......... _ _ 9 ' s maselca je iiekaj manj kakor Vi decilitra ........ — — 4 1 žlica se računa za 1 centiliter . .— t. 1 Za 1 funt stare vage se računa 56 dkg, vsak funt se je razdelil na 32 lot, torej je 32 lot 56 dkg, 16 lot 28 dkg, 8 lot 14 dkg, 4 lote 7 dkg, 2 loti 3 V a dkg. Na vsake 4 lote se računa 7 dkg. lot dekaingram lot 1 dekaingram lot đekaingran 1 1 7V„ 12- ! 21 23 40 2'/7 2 ; 3 5 13 22 7 V? 24 4° 3 5 2 4? 14 24 5 25 43 7 V? 4 7 15 26 24 26 45 5 5 8 7 Ч2 16 28 27 47 2V? 6 10 5 17 j: 29 71 h 28 49 7 12 2 V, 18 31 5 29 50 7 V« 8 14 19 33 2 V? 30 52 5 9 15 71/7 20 35 31 54 2 V- 10 17 5 21 36 7 V. 32 56 11 19 2i/2 22 i 38 5 II iш kilo in deka funt kilo in deka funt kilo in deka i l'/ч l'/2 1з/4 L. 1 56 70 84 2 3 4 5 l- 1 2 2 12 68 24 80 6 7 8 9 3 3 4 5 36 92 48 4 □сасзсзасзсзсаасасзсзсзсзЕзаа □ □ □--_Q □сзсзсзсзсзсзсзсЕзсзс^^асзаа Kuhinja Gobova juha I. Sveže gobe očedi, zreži jih na tanke listke in popari z vrelim kropom. V. kozi razbeli precej velik kos surovega masla, pridaj drobno zrezane čebule, peteršiija in gobe, pusti vse nekoliko popražiti, potem zalij z clvema zajemalkama vode. Ko so postal« gobe mehke, naredi temno-rja-vo prežganje iz moke in masti, pridaj pražene gobe, 2 koreninici peteršiija, 1 paradižnik, malo popra in soli, prilij toliko vode, kolikor jo potrebuješ in pusti vreti pol ure; predno rabiš juho, poberi iz nje petršil in paradižnik ter pridaj pest riža, ali na kocke zrezane- ga krompirja. Nazadnje lahko pride-neš žlico kisle smetane, ako imaš rada, razmotaj v smetano rumenjak, juhe pa ue pusti več vreti. Gobova juha II. Poljubno množino lepih suhih gob kuhaj tako dolgo, da postanejo mehke, potem jih odcedi in z nožem prav drobno zreži. Naredi svet-lo-rmeno prežganje, pridaj zrezane gobe, malo s soljo zdrobljenega česna, soli in muškata, pusti vse še četrt ure vreti in daj na mizo. Tudi v to juho lahko zakuhaš krompir in pridaš smetane. Možganja juha. Deni v svitlo-ru-meno prežganje drobno zrezanega zelenega peteršilja in duši v tem možgane, katerim prideneš lahko 1 jajce. Zalij jih z juho, pretlači skozi cedilce ter deni v juho opečenega kruha. Ali: Iz možgan poberi kožico in jih daj dušit v kastrolo, v kateri si zaru-menila na surovem maslu ali masti prav drobno zrezano čebulo, osoli jih, potem pa pretlači skozi cedilce. Govejo juho ali slano vodo zabeli s svetloru-menim prežganjem, ki si ga naredila na surovem maslu, pridaj pretlačene možgane,, kolikor je še treba soli in dodaj. nekoliko popra, to pusti nekaj časa vreti. Potem pridaj prav drobno zrezanega zelenega peteršilja. K juhi daj na rezine zrezano opečeno žemljo. Jetrna juha. Vso zelenjavo in narezana jetra) opraži v surovem maslu ali masti, pridaj tudi majarona, popra in košček lavorjevega lista.' Ko je opra-ženo, zalij z juho iz kosti, pusti prevre-ti, precedi in zagosti juho s svetlb-ru-jmenim prežganjem. Zdrobovi žličnjiki za juh>. Vmešaj 2 žlici surovega masla z 2 rumenjakoma. Pridaj 3 do 4 žlice z mlekom na-pojenega zdroba ter Osoli. Pusti testo, :da se odpočije-, potem rahlo umešaj sneg 2 beljakov. Finejše narediš, ako mešaš surovo maslo tako dolgo, da se peni, pridaš rumenjake in 1 oliko zdroba, da imaš rahlo testo, bsoliš in pustiš toliko časa stati, da se Zdrob napoji, primešaj sneg in vkuhaj. Gorka sardelraa omaka. Očisti 3 sardele, odstrani kosti, zreži meso drobno s sekljačem ter ga deni v rjavo prežganje, ki si ga naredila iz ene žlice moke in ene žlice drobtin. Zalij z juho in okisaj z limonovim sokom. Ali: V temno-rjavo prežganje, ki si ga naredila iz dveh žlic masla in moke, daj dve očisteni napol prerezani sardeli, zalij jih z juho, pusti dobro prevreli in pretlači omako skozi cedilce. Jaipa s sardelami. Razmotaj prav dobro G jajc z dvema žlicama mleka in kisle smetane. V kastroli razgrej košček surovega masla, ter vlij nanj raz-motana jajca, ko se začno trditi, potresi jih hitro z drobno zrezanimi sarde-lami in d-robnjakom, ter daj na mizo. špiuača ocvrtim jajcem. Špinačo najprvo dobro osnaži in operi v dveh ali treh vodah, potem pusti, da se odcedi ter daj kuhati v krop, pusti jo vreti v odkritem loncu, kakih deset mi-10i nut. Ko je kuhano jo precedi skozi preboj ali sito in oplakni z mrzlo vodo, ožmi jo in prav drobno zreži s seklja-čo. Na svetlo - rmeno prežganje daj malo drobno zrezane čebule in zrezano špinačo, pusti nekoliko časa popražiti in zalij z juho, nazadnje dodaj malo sladke smetane in popra. Deni jo v skledo in polagaj povrhu ocvrta jajca. Polagaš lahko tudi z žemljo, ki si jo prerezala na 4 do 5 delov, pomočila v mleku in ocvrla na maslu ali masti. Ocvrta jajca (Ochsenaugen). Razbeli masla ali masti v ponvi za omlete ali v ponvi, ki ima na dnu napravljene okrogle globine, ter ubij v vsako globino ali kar na gladko ponev po vrsti jajca, drugo poleg druzega; osoli jih, in ako hočeš, potresi s poprom ter jih pusti tako dolgo pri ognju, da se beljaki strde spodaj malo zarumene, rumenjaki pa morajo ostati mehki. Sladka repa. Zreži repo na rezine, popari jo in do j jo kuhati v krop. Ko je napol kuhana, ji prideni na koleščka zrezani krompir. Napravi svetlo-rume-no prežganje, zabeli ž njim repo, osoli jo in gotovo je. Ako imaš rada, lahko pridaš malo kumne. Dušeno goveje meso. Potolči lep kos govedine od križa ali iz sredine stegna s kladivom ter ga nasoli. Potem nareži v kozo čebule, daj jo na mast, zarumeni jo prav malo, da bo v sredi še bela, prideni na kocke zrezane slanine in malo pozneje nasoljeno meso, koreninico peteršilja, zelene, nekaj zrn popra, lavorjev listfč in malo narezanega korenja. Nato nalij toliko juhe aH vode, da bo pokrila meso. Duši ga pokritega kake dve uri ter ga včasih obrni, da se ne prime koze. Ko je meso mehko, odcedi sok ter napravi iz njega močno rjavo omako. S to oniako polij no. kosce zrezano meso ter ga obloži s praženim rižem, z makaroni, cmoki, krompirjem itd. Rjava omaka. Duši korenine, meso in kosti, da postane vse lepo rujavo. Potem potresi z moko, premešaj dobro, zalij z juho, kuhaj omako nekaj časa, potem jo pretlači skozi cedilce. Ko se omaka ustavi, poberi mast z nje. Kopun na način divjačine z bri-njevimi jagodami. Dva kopuna čedno osnaži, pusti nekoliko časa obležati in рг-edno jih rabiš, nadevaj s sledečim nadevom. Razpusti 8 dkg surovega masla, pomešaj vanj drobtinic 5 do 6 žemelj, 2 jajci, 3 žlice nastrganega par-mezanskega ali švicarskega sira, 1 malo žlico drobno stolčenih brinjevih jagod in noževo konico soli. Potem odrgni kopun o zunaj s soljo in stolčenimi brinjevimi jagodami. V kozo deni precej surovega masla, ki ga pusti toliko časa pri ognju, da se lepo zarumeni, v tem peci kopune, a cel čas jih moraš pridno zalivati s sokom, ki se nateče, ako ga zmanjka, prideni žlico vroče juhe ali vode. Ko postanejo kopuni lepo rmeni in mehki, jih razreži na deski in lepo naloži na krožnik. Sok zalij še malo z vodo in kuhaj tako dolgo, da se odloči od koze, razmotaj s smetano in podavaj v posebni skledici poleg pečenih kopunov. Ajdova torta I. Vmešaj dobro 14 de-kagramov surovega masla, 6 jajc in li dekagrarnov sladkorja, prideni 14 dkg drobno zrezanih mandljev z lupinami, 14 dkg lepe ajdove moke in nekoliko sladkorja z vanilijevim duhom. Pomaži obliko za torte s surovim maslom in potresi jo z moko. Vlij vanjo pripravljeno testo in speci v pečici. Ko se shladi, jo prerezi črez sredo v dve plošči, pomaži eno z marelično mezgo in zaklopi obe polovici zopet skupaj. II. 14 dkg surovega masla mešaj tako dolgo, da se peni, pridevaj polagoma. 4 jajca, 14 dkg mandeljev, 14 dkg z va-nilijo stolčenega sladkorja, noževo konico natrona ali jedilne sode in 14 dkg lepe ajdove moke. Janeževi loki. Mešaj 7 žlic sladkorja s štirimi rumenjaki, prideni limono-vih olupkov, štirih beljakov trd sneg in 12 dkg moke. Devaj z žlico podolga-ste kupčke na pomazano pekačo ter jih razravnaj, da bodo povsod enako debeli. Med vsakim pusti za prst prostora. Potresi jih z janežem in jih spe-, ci. Potem razpogni še vroče čez model ali valjar. Kako se peče pečenka. Ako pečeš i pečenko, moraš paziti, da ostane sočna, dobrega okusa in da lepo izgleda, zato jo moraš takoj, ko jo postaviš v pečico ali peč, izpostaviti hudi vročini in politi z razbeljeno mastjo, vnanje kite se napno in zopet skrčijo ter zadržujejo sok v pečenki, t. j. moč in dobri okus. Pečenke, ki se postavijo v mrzle pečice, se počasi ogrevajo, pri tem jim odteče skoraj ves sok, zgube moč in'se skrčijo. Črez četrt ure, oziroma pol ure pri večjih kosiii, se peče pečenka počasneje, tako dolgo, da se tudi notranji deli pr opeče j o. Pečenko se zaliva polagoma s par kapljami mrzle juhe ali vode, paziti je, da se ne zaliva pre-> več. Pri pečenkah, ki dajo mnogo soka, kakor na primer koštrunovo meso, je celo dobro odcediti sok. Preveč poliva-na pečenka se tudi pri veliki vročini le napol speče, napol skuha. Ako opa^ zimo, da je pečenka mehka in še nima; lepe rumene barve, jo izpostavimo huj^ ši vročini in pomažemo z mastjo. Kako dolgo naj se peče pečenke je težko po-> vedati, to je odvisno od velikosti kosa, od kakovosti in starosti mesa. Vaniiija je dišava, ki jo rabimo pri boljših močnatih jedilih. Rastlina, iz katere jo dobivamo, raste v Meksiki, Braziliji, Zahodni Indiji, na Burbonu (Bourbon) in na Javi. Ljudje teh dežel jo skrbno gojijo, ker jim prinaša potreben denar za drug živež. Vaniiija ni samostojna rastlina. Kakor pri nas bršljan se ovija s svojimi zračnimi koreninami okrog drevja. Pridela se iz zelenih, še nezrelih sadnih strokov, ki se obtrgajo, skrbno posuše, razbero, vlože v pločevinaste zaklopnicc in razpošljejo. V trgovini jo kupujemo kot 10 do 25 cm dolge stroke, ki so rjavkasto-črne barve, vpoglji-vi, imajo podolgoma niti in se svetijo. Prijeten duh in okus daje rastlini ta- ozvani vanilin, ki ga vsebuje. Pri najboljših vrstah se vidi isti v obliki majhnih belih zrnc. Vanilin izdelujejo tudi na umeten način iz soka iglastih dreves in iz na-^elnovega olja. Najboljša vanilija je meksikanska. Pri nas se navadno rabi ista iz Bourbona. Razun prave vanilije prodajam tudi divjo in široko s kratkim širokim strokom, ki nimajo tako dobrega duha. Vanilijo se hrani zavito v stanijol srebrn papir, kakor pri čokoladi), v dobro zaprtih posodah ali steklenicah. Rabimo jo skoraj izjemno le s sladkorjem. Lahko jo stolčemo z istim in potem presejemo skozi sito, ali pa imamo koščke vanilije v stoičenem sladkorju, da si navzame duh, za kuhinjo zadostuje le duh, rastline ni potrebno mešati mod jedila. Čimdaljši so stroki anilije, tem dražja je. Kapre imenujemo v kis (jesih) in sol naložene popke cvetja kaprnega grma, ki raste divji v nekaterih krajih južne Evrope, severne Afrike in na Liparskih otokih. Kapre so grahove velikosti, sveže naložene so olivno-zelene barve, trde in prijetnega okusa, starejše postanejo umenkasto-rjave in mehke. Najboljše rste razpošiljajo iz južne Francoske Nizza, Aix, Toulon. Nonpareilles). Kapre, ki so barvane z bakrenimi solmi so škodljive zdravju, spozna se jih jako lahko, ako se vtakne nož v posodo, postane ta zalenkast. Žafran imenujemo posušeno listje ijavo-rdečega cveta žafranovca, ki se goji sedaj v večji množini le na Španskem in Francoskem. V trgovini dobimo za žafran tanke, rdeče niti, ki so na spodnjem koncu razširjene, imajo poseben duh in grenak okus. Žafran barva vodo in Špirit rumeno. Žafran je silno drag, zato se ga večkrat ponareja s cvetom drugih cvetlic. Pomen, katerega je imel včasih, kot začimba in barvilo, je popolnoma izgubil v novejšem času, v kuhinji se rabi le še v nekaterih*hišah za barvanje juhe, bobov in drugega. Obžuljen« noge. Od pretesnih črev-ljev ali dolge nevajene hoje se kaj radi naiede mehurji na nogah, ki povzročajo včasih hude bolečine. Zdravijo se taki obtiski (rane) s svinčenim mazilom in obvežejo z belo platneno krpo. Zelo nevarno je takrat nositi barvaste nogavice, ker se lahko zastrupi kri in če ni hitre zdravniške pomoči, velja dotičnika taka neprevidnost lahko življenje. Občutljive noge. Ako kdo ni vajen dolge in utrudljive hoje in ima občut-. Ijive noge, naj obloži dva dni pred tako hojo podplate z limonovimj rezi- nami. Noge bodo sveže, lahke in dolga pot ga ne bo dosti utrudila. Kako si lahko pripraviš izborno lepilo? Dva dela izčiščenega zdrobljenega gumija se namoči v lonček. Stopljenemu se primeša 1 in pol dela najfinejšega škroba in pol dela stolčenega sladkorja. Lonček s to zmesjo se postavi v kozo, napolnjeno do polovice z vodo in tako kuha toliko časa, da se lep (kit) enakomerno in gladko vliva. Ko je shlajen, se mu pridene košček kafre, ali pa nageljevega olja, da se ne pokvari. Tinktura kolodij, ki pa mora biti razredčen, dobro služi v vsakem gospodinjstvu. Dobi se v lekarnah in dro-gerijah. Ako pomažeš s to tinkturo sveža, dobro osnažena jajca, jih hraniš na zračnem prostoru, in včasih obrneš, ti ostanejo več mesecev dobra. Slično konserviraš lahko tudi sveže kumare. Zbriši dobro kumare, ki morajo biti brez napake, pomaži jih s ko-lodijem in jih obesi za pecelj na zračen prostor. Tako jih ohraniš celo zimo sveže in okusne. Kolodij še tudi rabi namesto pečatnega voska, za pečatenje buteljk. Nadomesti tudi pergametni popir, na kompotnih kozarcih. Ti se .zavežejo z navadnim popirjem, ki ga potem dobro pomažemo s kolodijem. Madeže rdičega vina odpraviš iz belega prta, ako jih še mokre na debelo potreseš s soljo, potem izpereš vino v mlačni vodi. Nato položi dele, kjer so madeži, v toplo sveže mleko in jih pusti nekoliko časa v njem ležati, nato jih izperi in ako madeži še niso izginili, jih namoči zopet v sveže toplo mleko tako dolgo, da popolnoma izginejo. Pri takem ravnanju tkanina prav nič ne trpi. Veliko cvetja je še na vrtu, vendar se že pozna, da se bliža jesen. Že cveto njene prve naznanilke. Astre, levkoje, kane, margaretni nageljčki, begonije, gerenije in druge nam pripovedujejo, da prihaja jesen in nas prosijo skrbne nege, da se ohranijo dalj časa lepe in sveže. Odstrani vse odcvetke, prilivaj in odstranjuj nepotreben plevel. Če imaš rušnato ograjo, jo postriži, da je lepša za oko. Lončnice in kabljevke pridno zalivaj in pognoji. Zalivanje z gnojnico po dežju tudi ne škoduje. F i 1 o d e n d r o n. Filodendron je znana in hvaležna sobna cvetlica. Ker ni posebno občutljiva proti mrazu, je tembolj priporočljiva. Razmnožuje se prav na lahek način. Vsak list ima svoje vlaknice, zato je razmnožitev lahka. Poreži spomladi končne izrastke in posadi jih v male lonce v peščeno lahko zemljo. Lonce moraš imeti na gorkem. , Predolge izrastke priveži h količku. Zalivaj primerno toliko časa, da se potaknjenci do dobra ukoreni-nijo. Potem jih presadi v primerno večje lonce in imej na gorkem. Ko ti precej zrastejo, jih zopet presadi, in sedaj ne potrebujejo več toliko gor-kote. Za razmnožitev je uporabno tudi glavno steblo. Položi jih v večjo posodo ali pa v toplo gredo in pokrij malo s prstjo. Svetlobe tudi potrebujejo. Iz listnatih podpazduh poženo kratki izrastki. Ko zrastejo do 2 cm, se tesno ob glavnem steblju izrežejo. Izrezan del potresi z drobno stolčenim ogljem, da ti ne gnije. Posadi potem te izrastke v majhne lonce in jih postavi na gorko, kjer se ti ukoreninijo v kratkem času. Presadi jih po potrebi v večje lonce in ravnaj z njimi kakor z zgoraj omenjenimi. Če jih boš pridno zalivala, ti napravijo do jeseni več listov. Kolerabe. Večkrat se sliši, da kolerabe pokajo in da so lesene. Po navadi se to pripisuje slabemu semenu. Pa to ni vselej resnično. Prav gotovo je, da na slabo pognojeni in slabo obdelani zemlji kolerabe pokajo in so lesene. Zato je predvsem potrebno dobro pognojiti in zrahljati zemljo. Najboljši gnoj je kravjek. Druga napaka je suša. Koleraba ljubi mokroto i;n zato v suši ne uspeva dobro. Posebno začetkom presaditve je treba pridno zalivati, da sadike ne zastanejo. Tretji sovražnik so bolhe, ki zelo ovirajo rast in razvoj kolerabe. Najboljši pripomoček zoper ta nadležni mrčes so saje. Ko si kolerabe dobro zalila, potresi liste s sajami in to ponavljaj večkrat in gotovo preženeš požrešneže. Listju in sadu saje nikakor ne škodujejo. K i m e n a. Kimena je v obče znana, vendar po naših vrteli prav malo obdelovana. Kimena spada v vrsto redkih rastlin, ki tudi v senci dobro uspevajo. Ker se je za dom ne rabi veliko, se jo prav lahko proda in spravi zanjo marsikak grošek. Seme se naseje meseca julija in avgusta na rahlo peščemo zemljo zelo redko, da imajo posamezne sadike dovolj .prostora za razvoj. Drugo leto marca in aprila se sadike presade v vrsto po 10 cm narazen. Strežbe ne potrebujejo mnogo, da jim odstraniš plevel in zemljo zrahljaš, pa so zadovoljne. Požanji sad kakor hitro postane rumen. Razstelji ga na prte, da se ne pogubi seme. Pozneje ga z lahnim cepcem omlati in osnaži kakor drugo žito. Delo ni težko in je posebno zato priporočljivo, ker kimena uspeva v senci, ki ne služi drugim rastlinam. Naseješ jo brez škode za drevje tudi lahko v saden vrt. Najboljši čas za presaditev zimskili fajgelnov (levkoj) je konec avgusta in začetkom septembra. Vzdigni jih zelo previdno iz zemlje kak oblačen dan, pazi, da ti prst ne odpade od korenin. Presadi jih v 10—15 cm široke lonce v močno ne prelahko zemljo. Postavi jih na kak senčen kraj, najboljše v toplo gredo z zaprtimi in zastrtimi okni. Zalivati jih ne smeš veliko, pač pa od časa do časa poškropi liste, kar pospešuje nanovoukoreninjenje. Bela lilija. Krasna je v svojem cvetju in ves vrt napolni z močnim, blagim duhom. Ko so odcvetele, porezi jim stebla. Koncem avgusta pa razdelji korenine in jih presadi na stalno mesto. Prst dobro prerahljaj m vsadi čer biilje 10—15 cm globoko. Somladi.oko-paj samo okrog korenin in pazi posebno, da ne raniš čebule. Če raniš čebulo, ti lilija ne cvete tisto leto. Tudi če jo presadiš pozno v jeseni ali spomladi, boš zastonj čakala deviškega blago-dišečega cvetja. Pokončava nje gosenic in drugega mrčesa. Ako ti groze gosenice in drugi mrčes ugonobiti zelje ali ohrovt, poškropi zelnik z vodo, v kateri si raztopila navadno živinsko sol. Če ne pomaga prvič, ponovi še jedenkrat. Najhitreje pa odpravijo to golazen velike mravlje, ki se dobe v gozdu. Naberi jih v lonec in spusti v zelnik, čudila se boš, kako naglo bodo zmanjkale gosenice. оасдаадаапдсзсзапппп □C3C3 D □ _D nnnau' iijnn Zdrauje Zobni kamen se napravi na zanemarjenih zobeh, isti pokrije, zobe kot trda plast različne barve. Tvori se iz anorganičnih snovi sline. Slina vsebuje ogljikovo kislo apno in fosforno kislo apno. Ogljikova kislina vzdržuje ogljikovo kislo apno raztopljeno v slini, takoj ko se ogljikova kislina odda v zrak, izloči se apno iz sline in se nabira na zobeh. Ogljikova kislina uhaja iz ust pri govorjenju ali pri jedi, ko odpiramo usta. Ker se to dogaja skoraj neprenehoma, se tudi apno neprenehoma nabira na zobeh. Zobni kamen se nabira v ustih vseh ljudi, starih in mladih, posebno pa na zobeh starejših, bodisi kateregakoli stanu. To se izvaja iz tega, ker starejši ljudje ne potrebujejo toliko apne-nih soli za tvorjonje kosti in se iste potem nabirajo na zobeh, ako se ne izločijo v žolči ali v mehurju. Največ se nabere zobnega kamna na mestih, kjer zaostaja slina, kakor v majhnih jamicah. Na razvoj zobnega kamna vpliva tudi podnebje, in sicer se najde isti bol j pogosto v vlažnem toplem kakor v suhem zraku. Po barvi razločujemo trojni zobni kamen: belorumeni, rumenorjavi in sivkastozeleni. Vsak ima svoje lastnosti, čim svetlejši, tem mehkejši je in tem hitrejše in v večji množini se nabira in narobe čim temnejši, tem trši je in počasneje se nabira. Belorumehi zobni kamen se nahaja največkrat na kočnikih zgornjih čeljusti, nabira se pa tudi na drugih zp-beh. Nabirati se začne, kakor vsak zobni kamen, ob korenini zoba pri zobnem mesu in se razširja polagoma proti robu zoba. Zobni kamen obda naj prvo vsak zob. posebej s trdo plastjo, potem se nabira naprej črez vse zobe, tako da izgleda nazadnje, kakor bi bil en sam velik zob dotični čeljusti. Rjavi zobni kamen se tvarja počasneje kakor belorumen, vendar obda ■ tudi ta včasih v veliki množini prednje zobe v spod«ji čeljusti. Sivozeleni zobni kamen nastane Vselej le v malih luskinicah pod zobnim mesom ob korenini zoba. Ker je snov zobnega kamna v istini skoraj ista, kakor so snovi zoba, zato neposredno ne škoduje zobem. Zobje, ki so prevlečeni z zobnim kame-nom, ne postanejo bolni, ako že prej niso bili. Opazovalo se je celo že, da je zobni kamen obvaroval že nagnjit zob. Tudi prenehajo bolečine bolnega zoba, ko se ta prevleče z zobnim kamnom, ker slednji zabranjuje vstop tujim snovem. Toda čeravno zobni kamen neposredno ne škoduje zobem, vendar jim posredno prizadeva hude udarce. On namreč tišči na zobno meso in povzroča počasi vnetje, ki se razšii'ja vedno bolj in bolj, tako da postane meso mehko in gobnato in se naposled odloči od zoba. Na nastalih prostih mestih se zbirajo razne glivice in ostanki jedil, ki se razkrajajo in tvarjajo gnojna vnetja v zobnem mesu. Čimbolj se razširja to razkrajanje, tem globlje se okuži zob in korenina, na vseh prostih mestih pa se nabira zobni kamen, tako da se naposled začne zob majati in ali sam izpade ali pa se mora izdreti, ker niina več moči in le ovira pri jedi. Prvi so navadno prednji zobje spodnjih čeljusti, ki jih uniči zobni kamen. Zato se ne reče zastonj, da uniči zobni kamen toliko zob, kakor zobna gnjiloba. Pogubni vpliv zobnega kamna sega še dalje. Pri mnogih osebah se v gnojna vnetja, ki jih povzroča zobni kamen, primešajo ostanki jedil, ki prično gnjiti in povzročajo skrajno hud duh, ki postane posebno osebam, s katerim se govori silno neprijeten. A tudi to še ni vse! Vsak grižljaj, vsak vzdih je tako-rekoč zastrupljen od gnjilih, razkroje-nili ostankov jedil in polagoma škoduje tudi zdravju. Skušnja uči, da se je takoj ozdravila bolezen v želodcu, ko se je odstranil zobni kamen. Razmere, v katerih živimo in razne druge okoliščine pospešujejo nabiranje zobnega kamna. Mnogo ljudi uživa le tako brano, ki ne potrebuje rabo zob. Zobje so v ustih, da ž njimi razkosamo in zmanjšujemo hrano, s tem da grizemo trdo hrano, jih čistimo in oviramo nabiranje zobnega kamna. Zelo napačno je tudi, ako rabimo pri jedi le levo ali le desno stran čeljusti, bodisi da imamo na jedni strani bolne zobe, ali da nam isti manjkajo na zgornji, oziroma spodnji čeljusti. V takih slučajih lahko zapazimo, kako se nam na isti strani, ki je ne rabimo, nabira zobni kamen. Ako se pridno rabita obe strani čeljusti, ostanejo skoraj vsi zobje prosti zobnega kamna. Zobni kamen se nabira v večji množini le na zobeh, ki se jih nič ne rabi, prav nič ali napačno čisti. Le če pridno rabimo krtačičo za zobe, se nam bo posrečilo ohraniti zobe proste zobnega kamna. Redno snaženje zob in izpiranje ust je za naše čase silno po- trebno. Kakor smo že zgoraj omenili, uživamo premalo suhe hrane, zobje se skoraj nič ne rabijo in vsled tega izostane naravno čistenje zob, zato moramo rabiti krtačico za zobe. Veliko je.j ljudi, ki se resno trudijo čistiti si zobe, ! a to ne delajo prav, ker le malo jih vi', j da se morajo zobje popolnoma očistiti. Ako hočeš, da ti ostanejo zobje zdravi, očisti jih po vsaki jedi. Posebno pa pazi, da jih temeljito osnažiš predno greš spat. Zobje se najlažje snažijo s krtačico, kako trda naj bo, to se ravna po zobnem mesu in po zobeh. Zobe snaži vedno navpično od korenine proti robu zoba na notranji in zunanji strani; v zgornjih in spodnjih čeljustih. Zobe drgniti vodoravno, je popolnoma brez pomena in celo škodljivo, tako snaženje ; stlači ostanke jedil med zobe v kote, iz katerih se jih le težko spravi. Ko si osnažila zobe, izplakni krta- ; čico v čisti vodi, dobro iz nje iztresi vodo in jo obriši v brisačo, da se hitreje posuši, le tako jo dolgo ohraniš. Pelin je sicer grenko, a zelo zdravilno zelišče, posebno za bolezni v želodcu. Kako huda in dolgotrajna je želodčna bolezen, ve povedati le oni, ki jo je že sam imel. Neka oseba, ki jo je osem let mučil želodčni katar, katerega je dobila od preobilo zaužite mrzle vode, se je pozdravila edino le s pelinom, pripravljenim na sledeči način: V pokritem loncu, ki drži približno 1 liter, se kuha dobre pol ure kolikor mogoče veliko svežega pelina. Ko je shlajen, se precedi sok skozi fino sitce ali tanko plaT-neno rutico, primeša toliko najfinejšega špirita, kolikor je soka in ga shrani V, steklenici, ki mora biti dobro zama-šena. Čez kake tri dni, ko se tekočina' ustanovi, se prične z zdravljenjem* Vsako jutro tešč in vsak večer pred počitkom se popije en mali kozarček* Bolezen se vidno zboljšuje in v krat-i kem času je bolnik popolnoma ozdravljen. Nervoznim in starim ljudem, ako ne morejo spati, se priporoča vsak večer predno gredo k počitku použiti 1 do 3 žlice medu. Med pomiri živce in povzroča zdravo in trdno spanje. Tudi za rane je med zdravilno sredstvo, zlasti pri opeklinah. Prašičjereia. Oskrbovanje doječih svinj in sesajočili pujskov. Gospodinja, ki želi imeti veselje in dobiček od svojih pujskov, mora posvetiti vso skrb doječi svinji. Posebno ji je paziti v tem času na krmo, katero poklada svinji. Pokvarjena krma škodljivo vpliva na mlečnost svinje, na kakovost mleka in mlade pujske, ki lahko dobe drisko ali tudi pogrnejo vsled drugih bolezni. Krma naj bo dosti redilna, to> se pravi, da ima vse snovi v sebi, ki olhra^ nijo svinjo pri življenju in vplivajo na tvorbo mleka, s katerim se preživljajo mladiči. Ako se svinja slabo krmi, ne more imeti dosti mleka in pujski se ne morejo tako razvijati kakor pri dobro doječi svinji. Paziti je, da se krma ne izpreminja in je -vedno enako sestavljena. Vsaka izprememba krme lahko škoduje svinji in pujskom. Krmljenje svinje uredi tako, da je zmiraj redna ob določenem času. Korita doječih svinj morajo biti vedno snažna, ostanke je treba odstraniti pred vsakim krmljenjem, da svinja ne dobi pokvarjene in skisane krme, ki bi ji gotovo škodovala. Snaga tudi obvaruje pujske kužnih bolezni, če poleg snage tudi skrbimo za suho na-stiljo in za odtekanje gnojnice. Zdravi pujski se vležejo na suho nastiljo poleg svinje, katera jih greje z lastno gorkoto. Ako opazujemo, da pujski posamezno polegajo in cvileč iščejo prostora za počitek, je znamenje, da jim je najbrže škodovalo mleko. Pujski lahko dobe drisko in je nevarnost, da drug za drugim ne poginejo; treba je velike previdnosti, dokler ni prepozno. Takoj je dognati vzrok bolezni, ki ga navadno najdemo v napačnem krmljenju svinje. Ko so pujski stari 8 do 10 dni, so že toliko pri moči, da letajo in se igrajo p9 koču. Tudi že skušajo rabiti svoj mali rilček, s katerim rijejo po gnoju. Zato je potrebno, da se gnoj redno spravlja iz koča. V svinjak pa se vrže ^lfUv'po kaleri rijejo in je tudi nekaj pobijejo. Od dveh do treh tednov jim je dajati redno vsak dan prsti v koč, da po njej rijejo in iščejo zase potrebnih rudninskih snovi za rast kosti. Še bolje je, svinjo s pujski vred spuščati pri lepem vremenu na prosto, da si tam po poljubnosti poiščejo rudninskih snovi in tudi zavživajo črve, navadijo se hoje in uživajo svež zrak in svetlobo. Ko se pujske spravi zopet v koč, leže mirno in ne nadlegujejo večino svinje, ker so nekoliko utrujeni. Po drugem in tretjem tednu čutijo pujski potrebo trde krme in" silijo k svinji v korito, česar jim ne smemo pustiti, preskrbeti jim moramo trdo hrano na drug način. Najbolje je, ako se med prst pomeša nekoliko ječmenovih zrn, katere kmalo najdejo in jih začnejo žvečiti. Zvečejije trde krme je za mlade pujske dobro, da si opilijo ostre zobe in svinje ne obgrizavajo pri sesanju. Ostri zobje se pujskom tudi lahko poščipljejo s posebnimi kleščami. Najbolj prikladna krma za mlade pujske je ječmen. Tega se kmalu tako privadijo, da ga vsak dan več po-vžijejo. Lahko se daje tudi zdrobljen ječmen, nikakor pa ne kuhan in brez vsake primesi. Taka hrana razvije pujskom pravilno prebavilne organe. Veliko žvečenja ugodno vpliva na razvoj žlez, v katerih se nabirajo sline, ki so za prebavljenje nujno potrebne, in to se doseže bolj s trdo krmo. Kakor hitro se je začelo pujske krmiti, je najbolje, da se jim odloči koč, ki je poleg svinje. Lahko se pujske tu- di spušča iz hleva in krmi na prostem. V zimskem času se pa krmijo na hodniku, če je pri svinjaku, kar je jako priporočati, da se pujski tudi malo pregibljejo. Suh ječmen je potrebno dati najpoprej in kadar se je začelo pujskom dajati tudi mleko, naj pijejo isto posebej. Nalivati mleko na ječmen ni priporočati, ker se mleko lahko pokvari in pujskom škoduje. V času, ko se daje pujskom prvič kravje mleko, je biti previden. Isto naj bo dobro prekuhano in toliko ohlajeno, da ima krvno gorkoto (36—38° C.), mleko je potrebno razredčiti z mlačno vodo, drugače je nevarnost, da dobijo pujski drisko. Kravje mleko je drugače sestavljeno kot mleko od svinje. Drisko, ki jo lahkp povzroči kravje mleko, preprečimo na ta način, da spuščamo pujske redno na prosto, kjer dobe nekoliko prsti in se prehodijo. Posoda, iz katere pujski pijejo mleko, mora biti i snažna, mleko se jako hitro pokvari; lesena, posoda se namreč napije mlečne kisline, ki mleko lahko takoj skisa, ko se vlije v posodo. Zato se je držati največje snage, potem se ne bode bati* da se mleko skisa in da bi dobili pujski drisko. Dobro je korita pomivati z apneno vodo, katera tudi raz-kužuje in odvrača razne bolezni. V starosti šestih do sedmih tednov se pujskom lahko polaga nekoliko kuhanega krompirja, pomešanega med , ječmenov zdrob, v tem času se lahko daje tudi sladko posneto mleko 38° C. š gorko. Ako zapazimo, da pujski začno glodati les ali piti gnojnico, je to znamenje, da jim primanjkuje rudninskih snovi v krmi in mleku. Nekoliko teh dobe v prsti, nekaj snovi se nadomesti s pokladanjem klajnega apna, ki ima v sebi mnogo fosforjevo kislega apna. Klajno apno je najbolje pomešati med krompir. (Dobiva se pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani.) Kupovati od agentov takozvane redilne praške je nespametno, ker so predragi in ničvredni. Kadar dosežejo pujski starost sedmih tednov, je prišel čas za odstavljanje. V tem času so prebavilni organi pujskov že toliko razviti, da lahko uživajo trdo krmo. Svinja začne izguba-vati mleko, ki se polagoma posuši. Od-stavljenje pujskov se izvrši na ta način, da jih zapiramo v poleg ležeči koč, ki mora imeti mala vratca, skozi katera se pujski spuščajo le v gotovih časih k svinji in se tako polagoma odvadijo sesanja. Ako hočemo doječo svinjo' varovati, pujske poprej nakrmimo, predno jih spustimo k svinji. Siti pujski svinje ne nadlegujejo preveč. Popolnoma se lahko odstavijo pujski z osmim tednom. Dobro je vseeno spuščati k svinji slabše pujske, da se bolj opomorejo in se tudi svinji mleko počasi posuši. Kadar, smo vse pujske odstavili, ne smemo svinje več tako močno krmiti, kakor tedaj, ko je še vse pujske dojila. Ako se svinja v času od-stavljenja premočno krmi, se ji mleko nerado posuši in lahko vname vime. Seveda je malo takih slučajev, da bi imela svinja še v času odstavljenja toliko mleka, zgodi se to le pri boljših in starejših svinjah, ki imajo dosti mleka. Pri prvesnicah pa mleko prav rado že poprej usahne. Previdna gospodinja se zna ravna« ti po razmerah in se ni bati, da bi se pri odstavljanju pujskov napravila kaka večja napaka. Slabo bi bilo za pujske, ako bi jih pustili morda šest tednov sesat, za tem pa jih koj odstavili, kar bi slabo vplivalo na prebavilne organe, ki še niso navajeni krme. Ako pa že v treh do štirih tednih začnemo pujskom pokladati krmo, so se njih prebavilni organi že toliko razvili, da so zmožni v šestih do sedmih tednih vživati trdo krmo. Dalje kot osem do devet tednov ni potrebno pustiti sesati pujskov. Predolgo sesanje oslabi še tako dobro plemensko svinjo. Predno pujske odstavimo, je potrebno dati mrjaščke skopiti, rezati, Starost šest do sedem tednov je najbolj pripravna za to, ker imajo prešič-ki v tem času najmanj bolečin in se jim hitro zaceli rana. Ako se pusti kak mrjašček za pleme, se mora odbrati najlepšega. Paziti je, da se iz istega gnezda ne vzamejo svinjice za pleme, ker bi potemtakem prehitro zašli v, krvno sorodstvo, ki je uničujoče za prašičerejo. Na to se na kmetih premalo pazi in vsled tega je zmiraj dosti tožb o boleznih in nesrečah v prašičereji. Driska je za mlade pujske ena najbolj nevarnih bolezni, pojavlja se iz različnih Vzrokov, zato je potrebno posvetiti tej bolezni vso pozornost, ako se hočemo varovati večje škode. Driska se pojavi lahko pri pujskih, ko so stari šele par dni, lahko tudi pozneje. Prav rada jih napade v času, ko se začno krmiti. Potreba je biti v pričetku previden in zasledovati vsak pojav driske. Če se pravočasno ne poseže vmes, je lahko že prepozno. Pojav driske pri par dni starih pujskih izvira od nezdravega mleka svinje. Nezdravo mleko pa izvira od slabe pokvarjene krme ali od bolezni svinje. Takoj je poiskati vzrok bolezni in ga odstraniti. Pri šest do sedem tednov starih pujskih je drisko tudi lahko povzročilo prehlajenje, ki je izviralo iz mokrote v svinjaku, slaba nastilja, nesnaga v koritih, slab zrak, pitje gnojnice itd. V slučaju, da je vzrok tudi mleko od svinje, je najbolje zabraniti mladim pujskom sesanje in jih-navaditi na kravje mleko, ki mora biti pravilno pripravljeno. Kadar je svinja bolna, tedaj se sploh ne sme pustiti sesati pujskom. Ako pa je povzročila drisko krma ali kaj druzega, potem je gledati na večjo snago, svežo krmo in zdrav hlev. Najbolje je spuščati pujske na prosto, še najhitreje in najuspešnejše pomaga. Le zdrav pujsek je zmožen napade raznih bolezni krepko odbijati. Zdravje pujskov pa je doseči edino le potom naravne vzgoje, ki je tudi najcenejša. Navadna sredstva, ki se na kmetih laliko uporabljajo so: prilika 122 za gibanje, dajati pujskom priložnost za vži vanje prsti v hlevu ali zunaj hleva, med. prst namešati malo zdrobljenega oglja in krede. Prav dobro učinkuje tudi od vode nanešena mehka zemlja. Tisti, ki se hoče uspešno baviti z izrejo pujskov, naj se najprej pouči o naravni vzgoji prašičev in pogojih, kateri so za zdravje potrebni. Kdor misli, da bode v svojem nesnažnem, mokrem, zaduhlem in temnem hlevu naredil v prašičereji dobiček, ta se grozno moti. Nič ne pomaga še tako izurjena in pridna gospodinja, ako mora pujske vzgajati v temnih, zadulilih hlevih. Če se za vzrejo pujskov nima ali ne more napraviti potrebnih bivališč, naj se prašičerejo rajše opusti, namesto veselja in koristi želi bi le skrbi in škodo. Pomisliti je treba, da se mora prašiču za pleme in za pitanje utrditi zdravje v mladosti potom naravne vzreje tako, da njegova krepka narava pozneje lahko premaga razne bolezni. Akoravno je živinozdravniška veda danes precej popolnejša kot je bila, vendar nimamo mnogo uspešnih sredstev ea zdravljenje prašičev. Če prašič zboli, je malokdaj pomagalo drugo sredstvo kot nož. Zato dajmo že mladim pujskom naravne vzgoje, da bodo mogli prestati in se upirati boleznim. Dajmo jim svežega zraka, ki igra največjo vlogo, in ki ga našim prašičem najbolj primanjkuje. Veliko gibanja vpliva na razvoj pljuč, potom katerih pra- šič vdihava svež in izdihava slab zrak. Bolj ko se prašiču pljuča razvijejo, toliko več zraka lahko Udihava, ki vpliva ugodno na prebavo, in čiščenje krvi. Svež zrak naj se dovaja v svinjske hleve redno, tako; da ne bode prepiha, ki lahko škoduje Še tako zdravemu prašiču. Kdor tega ne verjame, naj sam poskusi. oslovski mi пшМ in M\ ZiMe • pljučne katare Ć I zdravimo z uspeliom s tek vzbujajočim in prijetno dišečim I Siroiin „Kosiie" i najboljšim sredstvom proti jetiki. = Siroiin „Roche" okrepčuje pljuča =. ter razkraja in razkužuje Zahtevajte v lekarnah Siroiin ,, Roche". хтшхххккшк Ш na Bregu za Savo ЈРЦ odaljena eno uro od Kranja, s trgo-доШ v'no mcšanega blaga, vinotočom piva in vina, travnikom, sadnim vrtom, njivo, hlevom ter skladiščem, se takoj proda. — Več se izve pri 2265 ШШ 1(5118, ПЖЖЖПШ postaja število naših gospodinj, ki rabijo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem in druge izdelke Kolinske tovarne v Ljubljani, tako žitno in sladno ter figovo kavo. Odkod to, ni težko povedati in vsaka naša gospodinja vam to lahko razloži. Izdelki Kolinske tovarne so se zato tako zelo priljubili našim gospodinjam, ker so glede kakovosti najboljši. Najboljši so pa zato, ker jih Kolinska tovarna izdeluje iz najizbranejših surovin po načinu, ki se je v dolgoletnih izkušnjah kot najboljši obnesel. Kar se še posebej Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem tiče, vam vsaka naša gospodinja, ki jo rabi, brez zadržka pripozna, da je to najboljši kavni pridatek sploh in da je najboljša samo tista kava, kateri je ta kavni pridatek pridejan; vsak jo pije najraje. Kajti ima izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo — torej vse lastnosti, ki jih mora imeti dobra kava. Ni čuda torej, da se je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem našim gospodinjam tako priljubila, da je na noben način ne marajo opustiti in so v tem oziru vse besede popolnoma zastonj. Katera naša gospodinja* kupuje Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, ji ostane zvesta in nič več ne izbira, ker ve, da je izbrala najboljši kavni pridatek. Se eno dobro lastnost ima Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem: to, da je pristno domače blago in na brodaj v plemenit naroden namen — v korist obmejnim Slovencem. Tudi zato jo imajo naše gospodinje tako rade. Dobro se namreč zavedajo velikega pomena domače industrije in zato jo podpirajo s tem, da kupujejo domače blago in zanj tudi agitirajo pri svojih znankah in prijateljicah. Zavedajo se pa tudi pomena dela za obmejne Slovence, in to delo po svojih močeh podpirajo vsaj s tem, da kupujejo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem. Naj bi ne bilo nobene naše gospodinje, ki bi ne rabila Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem! Vsaka bo z njo najbolj zadovoljna, kakor so zadovoljne tiste, ki jo že kupujejo. ; Spoznaš pa Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem po tem ttapisu in pa po pečatu „Slovenske Straže", ki je na vsaki škatljici pritisnjen. 112