titovo velenje, 8. februarja 1990 številka 5, cena 6 dinarjev IZ VSEBINE 5. Prizidek zdravstvenemu domu velik vprašaj! 8. Nič več prosjačenja 11. Ali je to kazen? 16. Prijeli požigalce /hc/UJr Počakaj, doktor France ! Bogve kako bi se danes godilo gospodu doktorju Francetu Prešernu, če bi bil po (ne)srečnem slučaju rojen v diktaturo proletariato, otroštvo preživljal v administrativnem, ustvarjal pa v samoupravnem socializmu. Namesto s Kopitarji bi se ukvarjal s Toporišiči; slejkoprej bedne honorarje bi prejemal namesto v kronah v dinarjih, namesto (nedokazano) normalnega cesarja Franca /., bi državo vodil pač kakšen politik podobnega kova. Kar pa je pri vsem tem verjetno bistveno: njegov genij bi ostal isti, njegova beseda visoko vzvišena nad »balastom« sodobnega vsakdanjika. Zadeva je torej jasna: kultura je bila in bo nekaj, kar je v ljudeh, ne glede na to ali so veliki, mali, revni ali bogati. Kako jo bomo razvijali pa je problem družbe, okolja — problem trenutka v katerega smo rojeni, trenutka, kije lahko kulturi naklonjen ali pa ne. Kultura se v narodu kopiči tudi takrat, ko ji je trenutek izjemno nenaklonjen, toda vsaka takšna časovna luknja pušča posledice, kijih tudi boljša obdobja ne morejo popraviti. Pred dobrim mesecem smo se poslovili od trenutka svobodne menjave dela, kije trajal deset let. Trenutek poskusa, kije nekaj, kljub vsemu, prinesel, pa vseeno toliko odnesel, da smo se odločili za napredek — delitev sredstev iz proračunske blagajne. Celo toliko nestrpni smo bili, da nismo počakali na rojstvo spočetega otroka, vzeli smo skalpel in otroka (vsega nebogljenega, nesposobnega za lastno življenje) na silo, s carskim rezom spravili v kruti svet. Zdaj je ta otrok (jasno!) priključen na inkubator, še popkovine nismo prerezali (telefon se še vedno oglasi: »Halo, dober dan. Tukaj strokovne službe SIS«), ker ugotavljamo, da je otroku materino življenje še kako potrebno. Seveda nima smisla jadikovati za starimi časi, zaupajmo v prihodnost! Družbene dejavnosti so prišle pod javno upravo, zdaj je leto prehodnega obdobja. Začelo se je (vsaj v kulturi) z nižjo prispevno stopnjo, z januarsko denarno sušo in megleno komunikacijo z novim sistemom. Mesec dni je seveda čisto prekratka doba za negativno oceno, a mogoče le dobro opozorilo, da lahko napovedano prehodno obdobje kulturi stori marsikaj slabega. Po letu dni pa ... Da, jasno, imamo obljubo, da bo otrok shodil, da bomo imeli sodobno javno upravo, ki bo zagotavljala dovolj denarja za pametno trošenje... Dragi doktor France Prešeren, ti kar lepo v miru predremuckaj v svojem temnem grobu še leto ali dve, potem pa te vabim, da nas obiščeš. Da vidiš, če so vremena kulturi krajnski se zjasnila! V. V. Naša himna Prešernova Zdravljica bo oziroma je že slovenska himna. Ker pa je ta pesem dolga, kar osem kitic obsega, so mnenja o tem, kako dolga naj bi bila himna še vedno deljena. Po enem predlogu naj bi slovenska himna obsegala le sedmo kitico Prešernove Zdravljice: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Druga varianta pa predvideva poleg gornje še prvi dve kitici Zdravljice: Prijatelji, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi, vse skrbi, v potrtih prsih up budi. Komu najpred veselo zdravljico, bratje, čmo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! Pesnik Janez Menart pa je bil drugačnega mnenja. Prvi predlog mu ni ugajal zato, ker bi bila samo ena kitica za himno vendarle prekratka, drugi pa tudi ne, ker je ocenil, da pivsko besedilo, četudi je izjemno lepo, ni primerno za državno himno. Zato je predlagal, da za slovensko himno izberemo drugo in sedmo kitico slovenske himne. Verjetno so se delegati na včerajšnjem zasedanju že opredelili do tega. kaj iz Zdravljice izbrati za slovensko himno, mi pa objavljamo vse tri kitice, o katerih so delegati razpravljali. Velenje Svečana akademija D rev i ob 19.00, bo v domu kulture v Titovem Velenju svečana akademija v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Slavnostni govornik bo Rudi ŠELIGO, predsednik Društva slovenskih pisateljev. V kulturnem programu bo nastopil akademski pevski zbor Tone Tomšič, ki mu bo dirigiral Jože Fürst. Istočasno bodo predstavili tudi izbor pesmi iz antologije šaleškega pesništva, recitirala pa bosta gledališka igralca Marjana Klanjšek-Jaklič in Boris Ostan. Kot vsako leto bodo tudi na tej prireditvi podelili letošnja priznanja in Napotnikova odličja. Mozirje Bogat mesec kulture V Zgornji Savinjski dolini bodo s prireditvami v mesecu kulture pričeli danes, to je v četrtek, ko bo v mozirskem kulturnem domu slavnostna prireditev, na kateri bodo med drugim podelili plakete in priznanja najboljšim kulturnim ustvarjalcem mozirske občine, gostje večera pa bodo pevci New swing kvarteta. Povedati kaže, da bodo tudi letošnji mesec kulture namenili predstavitvi kulturnega ustvarjanja med posameznimi kraji, da se bo po vsej dolini zvrstilo natanko 50 različnih prireditev, sklenili pa jih bodo ob letošnjem dnevu žena. « J- P- mm Gorenje EKO ni osamljeno V ospredju vsega, kar ta čas zaposluje kolektiv Gorenja EKO ni več preprečiti stečaj, če je ta neizbežen, ampak še pravi čas poskrbeti za socialno varnost slehernega delavca tega kolektiva ne glede na to koliko časa je v njem zaposlen. Gorenje EKO pa pri teh prizadevanjih ni osamljeno. Ker je bilo zadnje čase večkrat slišati, da je ena od možnosti razreše,vanja težav delavcev tudi dokup delovnih let za tiste, ki jim do polne pokojninske dobe manjka le še kakšno leto ali dve, smo lahko zvedeli, da je ta možnost na bolj majavih nogah. EKO je namreč mlad kolektiv, saj polovica zaposlenih nima niti 35 let in za dokup let bi kvečjemu prišla v poštev ena delavka, že naslednji pa še vsaj pet let ne. Primer Gorenja EKO je tudi primer, ki dokazuje, kako zelo nujno je v naši družbi tovrstna vprašanja sistemsko urediti. O tem kakšne aktivnosti so potekale v zadnjih dneh pa več na zadnji strani. (mkp) Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! EIhroj Predstavitve strankarskih programov in njihovih vodilnih mož postajajo nekaj običajnega tudi za našo občino. Kulturni center je očitno potegnil dobro potezo, saj je knjižnica ob takšnih predstavitvah polna obiskovalcev. Pretekli četrtek se je tamkaj predstavila Socialistična zveza. O tem pa si lahko preberete več na 3. strani. RLV - priprave na volitve V kolektivu Rekovega Rudnika lignita Velenje se že temeljito pripravljajo na bližnje skupščinske volitve. Posebno skrb namenjajo svojim delegatom, ki jih bodo volili v zbor združenega dela. Poučeni z izkušnjami v preteklosti se bodo potrudili, da izberejo res prave. V kolektivu Rudnika lignita Velenje se pred volitvami opredeljujejo v prvi vrsti za znanje, za vsestransko poznavanje problematike v RLV, za poznavanje razmer v slovenski energetiki, za brezkompromisno pripadnost njihovemu kolektivu, želijo delegate, ki bodo imeli posluh tudi za interese ožje družbenopolitične skupnosti. Opredeljujejo se za strokovnjake, ki so tudi po letih še mladi, ki vidijo prihodnost za delo v tem kolektivu in takšne za katere zaposleni upravičeno domnevajo, da želijo biti, živeti in ostati v naši dolini. Delavci rudnika pa bodo seveda lahko kandidirali tudi ljudi, ki imajo povsem drugačne interese, kar je, pravijo, razumljivo, če želimo res svobodne volitve. Na sejah delavskih svetov temeljnih organizacij in skupnih služb, načrtovali so jih za torek, 6. februarja, so tudi uradno začeli s pripravami na volitve z imenovanjem volilnih odborov in določitvijo volišč. (mkp) Gorenje — zahtevni načrti Zaposleni v skoraj vseh Gore-njevih podjetjih v Titovem Velenju in Nazarjah so januarske proizvodne naloge dosegli oz. celo presegli. Uresničen je bil tudi plan prodaje, kljub temu, da trgovska podjetja iz Srbije še naprej bojkotirajo nakup Gorenje-vih izdelkov, in to na račun povečane prodaje na tuje trge. Prodaja nekaterih izdelkov, kot npr. malih gospodinjskih aparatov, bi bila še večja, če bi jih imeli. Sicer pa so prejšnji mesec v Gorenju Gospodinjski aparati na tuje trge namenili kar 80 % vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov. Izvozno uspešna so bila januarja tudi druga Gorenjeva podjetja iz Titovega Velenja in Nazarij. Tako bo prodaja na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge presegla vrednost 24 milijonov dolarjev. Spodbujeni z uspešno zaključenim januarjem so si v Gorenje-vih tovarnah v Titovem Velenju in Nazarjah tudi za mesec februar zastavili zahtevne proizvodne in prodajne cilje, uresničitev katerih pa bo zagotovo terjala izjemne napore zaposlenih. V Gorenju Gospodinjski aparati tako načrtujejo proizvodnjo blizu 150.000 gospodinjskih aparatov in 215.000 komponent za pralne stroje in hladilno zamrzovalne aparate (programatorjev, kompresorjev in kondenzatorjev). V Gorenju Mali gospodinjski aparati bodo izdelali, kot določa februarski proizvodni načrt, nad 153.000 malih gospodinjskih aparatov. V Gorenju Elektronika bo zapustilo tekoče trakove skoraj 13.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, v Gorenju Notranja oprema bodo, med drugim, izdelali 102.000 m* keramičnih ploščic. Delavci Gorenja Servis pa naj bi februarja, kot predvidevajo, opravili nekaj nad 68.000 servisnih posegov v garancijskem in pogarancijskem roku na izdelkih iz proizvodnega programa Gorenje. (vš) nama TITOVO VELENJE Novice Priznanja za sponzorstvo v kulturi Danes popoldne bo predsednik republiškega komiteja za kulturo Vladimir Kavčič v poslovnih prostorih mednarodnega podjetja Slovenijales v Ljubljani podelil priznanja za sponzorstvo v kulturi. Med petimi slovenskimi gospodarstveniki, ki bodo prejeli Boljkove kipce Ivana Cankarja bo tudi Herman Rigelnik iz Gorenja, ki ga je predlagal Kulturni center Ivana Na-potnika. Sicer pa je imela komisija težko delo — med 182 predlogi so jih izbrali pet. Za črtanje besede »socialistična« (mkp) Svojo pobudo imajo tudi ZSMS-jevci: predlagajo, da se iz naslova Socialistična republika Slovenija in Socialistična federativna republika Jugoslavija črta beseda >socialistična<. Z namenom, da podpro to pobudo je ZSMS Velenje pripravila podpisovanje peticije. Nameravajo zbrati trideset tisoč podpisov (v celi Sloveniji) in z njimi zahtevati razpravo v Skupščini SRS. Do 1. februarja so v Titovem Velenju zbrali 712 podpisov in jih tudi posredovali OK ZSMS. Preveč za stavbna zemljišča (mz) Na pobudo predstavnika delovne organizacije ESO bo izvršni svet preveril upravičenost sedanje višine nadomestila za uporabo stavnih zemljišč. Po besedah Jožeta Zajca iz ESO se je tä od lanskega do letošnjega januarja povečal kar za 90-krat, v primerjavi z decembrom lani pa za 31-krat. Tako je omenjena delovna organizacija decembra plačala v ta namen 2977 dinarjev, za januar pa so jim zaračunali kar 92.355 dinarjev. Sredstva proračuna vLB (mz) Po novem sredstev proračuna občinskih skupščin ne bo potrebno več obračati preko narodne banke, ampak jih lahko občinske skupščine kot avista sredstva naložijo pri katerikoli banki. Velenjski izvršni svet se je na zadnji seji odločil, da bodo sredstva velenjskega proračuna naložili v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje, delniški družbi. Stop za drage izdelke Celje: Za zdaj še ni jasno, ali se bodo potrošniki res odio čili za bojkot pri nakupu dragih izdelkov. Tako pobudo so najprej sprožili v Ljubljani, zdaj so jo sprejeli tudi na seji izvršnega odbora svetov potrošnikov v Celju. Seveda pa je eno sprejem organov, drugo pa, če se bodo tega potrošniki res držali. To bi namreč pomenilo, da bi nekaj časa kupovali res najnujnejše izdelke in s tem poskušali prisiliti trgovino (prek nje pa morda proizvajalce), da bi vendarle znižali cene ter iz nje izključili pričakovano inflacijo. Denar za stranke Slovenske Konjice: V Slovenskih Konjicah so brez večjih pretresov našli rešitev za financiranje novih strank oziroma zvez do spomladanskih volitev. Dogovorili so se, da bodo vse štiri stranke (če se le izkažejo, da imajo najmanj 50 članov) dobile do volitev mesečno po četrtino povprečne decembrske plače. Denar bodo zagotovili iz tistega dela proračuna, ki je namenjen delovanju družbenopolitičnih organizacij. Vendar zaradi tega proračuna ne bodo zvečali. S takim načinom dela so se strinjale tudi vse že dosedanje družbenopolitične organizacije. Predvolilni obiski Območje: Milan Kučan, Sonja Lokar, Jože Smole, Jože Škol jč — to je le nekaj imen predstavnikov političnih organizacij, ki so pretekle dni obiskali razne kraje na celjskem območju. Čeprav vsi ti razni pogovori niso bili poimenovani kot predvolilni, je jasno, da si razne organizacije z njimi iščejo tudi potencialne privržence na spomladanskih volitvah. Razni odprti pogovori so pri tem seveda tembolj pomembni, saj nanje prihajajo ljudje, ki se doslej še niso zagotovo odločili v katero organizacijo se bodo odločili, ali katere kandidate bodo volili. ......... . (-fk) . •«.Vi , . v s- .-'/■•r-/ .i.'. >. >?*-* Emona ekspres Mesto, županja in vile Piše: VINKO VASLE Naše glavno mesto je na razpotju! Želi biti suvereno, demokratično, evropsko, moderno, zabavno, z odličnim nočnim življenjem, z zanimivimi ulicami, mesto izbornih škandalov itn. Če vprašate mestno oblast kaj je Ljubljana, jo bo le-ta brez pomislekov uvrstila med evropska mesta, ostareli pan-kerji bodo rekli, da je »šit«, oropani in pretepeni bodo menili, da smo že v Evropi, posiljene bodo malo manj zadovoljne, saj je teh delik-tov glede na število prebivalcev malo, na policiji pa bodo dokazovali, da je Ljubljana varno mesto. Kar zadeva škandalov, smo tako rekoč na psu. Zdaj naj bi bil »pravi« škandal spopad med ljubljanskimi oblastmi in arhitekti na eni ter urbanisti na drugi strani. Obvezno so vanj vmešani še mestni zeleni in javnost. Gre za načrte, da naj bi v samem središču mesta v pregovorno znanem Knafljevem prehodu zrastel elitni delux hotel, ki ga mesto baje nujno potrebuje. Urbanisti bi ga postavili kam na obrobje, ze- leni na življenje in smrt branijo sto kvadratnih mestrov velik in zanemarjen park, potepuhi in pijanci bi radi ubranili svoja domovanja, ki jih najdejo v Knafljevih drvarnicah in po klopeh parka. Javnost pa skuša dokazati, da so še obstoječi hoteli na pol prazni in brez ustreznih gostov in daje celo toliko opevani Holidday Inn devet mesecev na leto prazen, en mesec ima po tri goste, dva meseca pa je zaseden po en teden. Ko so namreč v mestu kakšni mednarodni sejmi. Kot se za te čase spodobi, bo zmagala demokracija, mi pa se bomo poslovili od noblese, ki bi jo novi hotel zagotavljal. Ko smo leta 1945 zmagali, je tudi v Ljubljani crknilo vse pred vojno še zelo znamenito in imenitno družabno življenje. Nekatere krasne kavarne so bile spremenjene v skladišča in trgovine z mešanim blagom, nočni bari prepovedani, konec je bilo znamenitih plesov ljubljanske visoke družbe. Kar niti ni bilo tako hudo, saj kmalu po konfiskacijah in nacionalizacijah v našem belem mestu ni bilo nikogar, ki bi lahko na sprejemih in balih sploh še kaj pokazal. Razen »pravične« socialistične enakosti. Kljub temu dovolj poučeni vedo, da to ni pomenilo popolne likvidacije zabavnega življenja v mestu, saj je nova oblast seveda zase poskrbela. Le daje vse to potekalo za štirimi zidovi oblju-bljanskih vil in palač, od koder so bili pregnani vsi še zadnji ostanki, ki jim je komunizem že od nekdaj šel na živce. Rožna dolina je na primer živ primer, ki govori o tem, da se v bistvu z revolucijami zamenjajo samo lastniki vil, vse drugo ostane običajno nespremenjeno. Vsaj za večino naivnega ljudstva. Ampak, to je že druga zgodba, a je tudi zaradi nje Ljubljana bolj podobna »globalni vasi« kot pa zanimivemu mestu nekje v Evropi, Alternativne sile si zdaj na vso moč prizadevajo, da bi mesto po desetletjih vendarle dobilo spodobnega župana, zato zdaj zahtevajo referendum, na katerem bi Ljubljančani povedali, koga si želijo. Edini javno znani kandidat doslej je zvezna poslanka Vika Potočnik, ki ji mestna ZSMS pripravlja pravcato konvencijo po ameriških vzorih, o svojem volilnem programu pa pravi, da bo šok prese- nečenje za meščane. Sedanja oblast pa s cinizmom opozarja, da četudi bi v mestu in širše spomladi zmagala opozicija, ne bo dobila niti ene same vile, ker se namreč sedanjih lastnikov iz njih ne bi spodobilo metati, pa še revolucionarne zasluge imajo. Kakšne, čutimo vsak dan in iz meseca v mesec bolj, odgovarja opozicija in morebiti vendarle računa na kakšno vilo ali palačo. Tako je Ivan Oman v imenu kmečke zveze že začel diplomatske pogovore s predsednikom slovenske gospodarske zbornice Markom Bulcem. Dokazano je namreč zgradba zbornice zadružna lastnina, kar je tudi kompletna Miklošičeva ulica (kjer so najlepše in največje palače), pa zgradba CK ZKS, zavarovalnice, hotel Union itn. Kot kaže Bule na to finto ni zagrabil in kmečki zvezi zaenkrat še ene pisarne ne odstopi, kaj šele celotno zgradbo. Slišati pa je, da bo opozicija v primeru volilne zmage okupirala partijsko stavbo in se vanjo združeno naselila. Ko zmagaš imaš namreč pravico deliti tudi premoženje. Ljudstvu pa tako in tako ni kaj pobrati... Savinjsko-šaleška naveza Vendarle veliko skupnega Če že ne kaj drugega, vsaj to je res, da živimo v zelo razgibanem času. Ne mine skorajda dan, da ne slišimo, da so tu ali tam ustanovili kako novo stranko ali zvezo, da so tu ali tam pripravili kak ustanovni zbor, ali pa sije kdo prišel nabirati predvolilne točke. In v teh časih je res dobro, če ima človek čas. Ce ima toliko časa, da lahko skoči na ta razna ustanovitvena srečanja; ne zato, da bi že kar takoj izpolnil in podpisal pristopno izjavo, čeprav imajo na vseh takih srečanjih take udeležence najraje, ampak zato, da malo slišiš, kaj vse kritizirajo in ponujajo. Ugotovitev, do katere prideš, je preprosta: kritizirajo vse, ponujajo pa malo. Čeprav se taka srečanja med seboj tudi razlikujejo, je vendarle tudi res, da so vsaj v večini vsaj glede nečesa dokaj enotna. Večina razpra-vljalcev je alergična na rdečo barvo. Očitno je pri nas res nastopila že taka mera demokracije, da ni več treba skrivati, da je kdo proti, pa si zdaj dajo ljudje duška, pa naj si bodo eni krivi ali ne. Eni udrihajo odkrito, drugi vendarle še malo prikrito. Poznam občana, ki ni zamudil še nobenega takih srečanj, na vseh pa ima ognjevite govore; ko pove svoje, gre dalje. Za njim ostaja ploskanje, saj je udaril na pravo struno. Drugi so malo bolj previdni, pa ne rečejo naravnost, ampak na vprašanje, kdo je za vse to, v čemer smo se zdaj znašli, kriv, odgovori, da tisti, ki se vsakega prvega ali petnajstega jezijo, ker plačujejo tako visoko članarino. Pa se ne jezijo le na to, kar naj bi naredili, ampak tudi na to, kaj zdaj hočejo. Ker da hočejo tisto, kar hočejo tudi oni, pa jim zato gre po zlu njihovo napredno prizadevanje. In tudi ob tem ne pozabijo povedati, da imajo gotovo nekaj za bregom. Gotovo imajo ob vseh teh naših političnih gibanjih prav tisti, ki pravijo, da smo tudi Slovenci vplivali na to, kako vreme imamo sedaj. Ob tako pestri akciji slovenske pomladi namreč tudi zima ni vzdržala, pa se že ves zimski čas obnaša po pomladansko. Ob tem pa so tudi taki, ki pravijo, da je za našo pomlad hujše kakšno drugo gorje kot pa je naravna zima. In še zato tudi res bojijo, da bi nas to gorje — tako razdrobljene kot smo — lahko hudo prizadelo. Ob upanju na lepše je namreč mnogo preveč nezaupanja; med nami samimi seveda! (frk) Celjsko območje Nesodelovanje povzroča nesoglasja So si v Celju res spet skočili v lase predstavniki Društva za varstvo okolja in »uradna politika«? Skorajda bi lahko temu pritrdili, ko beremo in poslušamo razprave o tem, katere kmetijske pridelke bi lahko kmetje in vrtičkarji le pridelovali na zastrupljeni zemlji. Tako poročilo so v Celju težko pričakovali; ko so ga zdaj dobili, z njim ni zadovoljno predvsem društvo. Opozarja, da je tako pavšalno obveščanje krajanov nesprejemljivo, ker da je stanje mnogo resnejše kot ga nekateri želijo prikazati. Za podkrepitev tega navajajo, da bi po kriterijih EGS in svetovne zdravstvene organizacije bila s celjskega območja užitna le desetina živil rastlinskega in živalskega izvora. Poročilo, ki ga je Zavod za živinorejo in veterino Celje naslovil Celjanom je veliko bolj po-. mirjajoče, pa.čeprav v .vejiki m e fi potrjuje prejšnje trditve Društva za varstvo okolja o onesnaženi in zastrupljeni zemlji na območju med Košnico, Prožinsko vasjo, Ljubečno in Medlogom. Pomirjajoče je seveda v primerjavi s tem, na kaj vse opozarjajo celjski ekologi — sicer pa občane opozarja, katerih kultur zaradi težkih kovin naj ne gojijo. Ce jih gojijo, naj jih predvsem za krmo živalim, sicer pa ob tem tudi prilagajajo sistem gnojenja. Odsvetujejo jim tudi herbicide, pri fun-gicidih in insekticidih pa priporočajo naravne pripravke. Ker rastline različno vsrkavajo za ljudi in živali škodljive snovi, je dobro upoštevati, kaj je vendarle varneje gojiti in uživati: težke kovine najbolj kopičijo solata, špinača, blitva, endivija, kreša in korenje; srednje močno jih kopičijo pesa, repa, ohrovt, redkvica in krompir^.dokaj malo pa jih vsrkavajo koruza, brstični ohrovt, cyetača jn. zelepa ter ja-godičje. Med kulture, ki težkih kovin skorajda ne vsrkavajo, pa sodijo fižol, grah, paradižnik, paprika in sadje. V poročilu še navajajo — kar potrjuje številne raziskave — da sta meso in mleko neoporečna, previden pa je treba biti predvsem v poletnem času z jajci. Navodilo so pospremili še s priporočili o predvidenem ravnanju z gnojevko, saj je ta lahko razen dobrega gnojila tudi močan onesnaževalec. Čeprav je nekatere pridelovalce to navodilo nekoliko pomirilo, je razhudilo celjsko Društvo za varstvo okolja, ki je pisno takoj reagiralo ter nasvet Zavoda za živinorejo in veterino Celje odsvetovalo, ker da pomeni nadaljevanje genocida nad ljudmi in živalmi. Med drugim pravijo, daje tu področje tako zastrupljeno, da s hrano, ki tu raste, zastrupljamo živali, kar je po veterinarski zakonodaji kaznivo dejanje. Ker gnojila vsebujejo preveč težkih kovin in radioaktivnih snovi, jih glasovanja< takle: od 27 >poslu-šanih< jih je bilo za Velenje 15, za Titovo Velenje 11, eden pa je bil povsem neopredeljen. Zdaj pa poglejmo, kako to pobudo Zelenih komentirajo pripadniki drugih strank in sindikata? PANKRAC SEMECNIK (Socialistična zveza): »Pobuda ni prišla v pravem času. Čeprav osebno menim, da je vsaka pobuda občanov vredna obravnave, pa za to res menim, da ni prišla v pravem času.« ZDRAVKO GOLOB (ZSMS): »Osebno se zavzemam za Velenje, ker je to občina Velenje, ker je tudi Postaja milice Velenje, ker pa je recimo PTT Titovo Velenje. Velenje se je razvijalo pod imenom Velenje. Sicer pa je bila ta pobuda, pobuda ZSMS-ja Velenja, vendar so nas z nastopom navzven prehiteli Zeleni.« ANTON BOHAK (sindikat): »Prvo informacijo o tem sem dobil v reškem Novem listu. Malo me je presenetilo, da so pobudo dali Zeleni, ima pa seveda vsaka stranka pravico predlagati karkoli. Tudi ko se je Velenje pred devetimi leti preimenovalo v Titovo Velenje sem bil anketiran in takrat sem bil za Titovo Velenje — zaradi gospodarskega razcveta občine in zaradi spoštovanja in nadaljevanja tradicij NOB. Tistega, kar je Tito naredil v svojem življenju ne moremo kar tako zavreči. Sploh pa — za koga je pomembno, ali bodo delavci brez dela v Velenju ali Titovem Velenju?« M. Krstič-Planiac UUBICI POD OKNOM udi^i r\ Sladko s pa vaj, ljubica! Svetlo zvezdice migljajo, Rahlo vodice šumljajo, Vsa narava Tiho spava. Bledo gleda lunica. Spavaj, spavaj, Mir te obdavaj. Sladko spavaj, ljubica! Sladko sanjaj, ljubica! Sanjaj od ljubezni sreče. Da se nama ne odreče, Da krasnejše in milejše Nama v vek bo svetila! Sanjaj, spavaj, Mir te obdavaj. Sladko sanjaj, ljubica. Josip Vošnjak r■ Socialdemokratska zveza I Ustanovitev KRAJEVNEGA ZBORA IVAN SOTOŠEK: (Zveza ko munistov): »Osebno se za to pobudo ne zavzemam, ker me imena ne motijo in se mi ne zdijo pomembna. Ime bi spremenil, če bi se ga resnično sramovali, ven-darse ga nimamo za kaj! Poleg tega vsaka takšna sprememba povzroči ogromne stroške, ne da bi taka sprememba tudi kaj izboljšala v kakovosti življenja prebivalcev tega mesta. Poleg tega pa ne vem zakaj se Zeleni namesto s prihodnostjo toliko ukvarjajo s preteklostjo.« n i i i i i I kom Demosa iz Šaleške doline. Vsem članom Socialde- ■ mokratske zveze pa apel, da povabijo na zbor iz svojega I delovneg ain bivalnega okolja čimvečje število simpati- | zrerjev Socialdemokratske zveze Slovenije. i-----rra i i i i I i i i i Iniciativni odbor Socialdemokratske zveze za področje občine Velenje vabi svoje člane in vse tiste, ki v srcu dobro mislijo, na ustanovni Krajevni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Zbor bo potekal v mali dvorani kulturnega doma v Velenju, 13. februarja 1990 ob 17. uri. Krajevni zbor kot najvišji organ krajevne organizacije Socialdemokratske zveze na območju občine Velenje, bo izvolil iz vrst svojih članov devet (9) člansko predsedstvo, ki bo v bodoče izvršilno telo Krajevnega zbora in mu za svoje delovanje tudi odgovorno. Bistvo razprave na zboru bo vsekakor na sedanjih razmerah o političnem in gospodarskem razvoju naše občine in republike, kakor tudi o družbenopolitičnih in družbenoekonomskih odnosih med federalnimi enotami v bodoče. Nemalo pozornosti bomo posvetili tudi vprašanjem: V kolikšni meri je sedanje politično (partijsko) vodstvo v občini Velenje resnično pripravljeno »sestopiti«, se dogovarjati in dogovore tudi spoštovati? Spregovorili in posredovali bomo javnosti »resnico« o svobodnih in enakopravnih volitvah, ki je ravno »resnicoljubi« po meri človeka, prepogosto uporabljalo v svojem zavajalno-propagandnem pohodu na volitve. Zboru bosta med drugim spregovorila in odgovarjala na vprašanja, predstavnik Pokrajinskeg azbora Socialdemokratske zveze gospod Silvester Drevenšek. Iskreno povabilo na zbor velja predstavnikom družbenopolitičnih organizacij občine in predstavnikom Demosa iz Šaleške doline. Vsem članom Socialde- V predprejšnji številki je bil objavljen prispevek s precej bombastičnim naslovom, naslovom, ki zelo samozavestno določa bralcem neko kvaliteto. Vsebina članka pa pravzaprav ne pove natančno za kakšno kvaliteto gre. Nazadnje iz njega razberemo samo o pomanjkanju sredstev za realizacijo vseh hotenj investitorja. Precej nepošteno do bralcev, če poznamo tudi drugo stran medalje. Investitorja je še mogoče razumeti, da je bil v svoji neizmerni želji po »kvaliteti« zaslepljen in tako pozabil na nujnost povezave mestne arhitekture z danostmi mestnega prostora. Bolj boleče je spoznanje, da se kljub jasnim dokazom, da v naši dolini rovari arhitektura, ki uničuje identiteto obeh mest, ni nič zgodilo. Prav nasprotno, pripravljajo se projekti, ki nadalje negirajo stavbe, ki imajo za Velenje veliko vrednost. Težko je verjeti, da najina opozorila v Našem času in na predavanjih niso dosegla odgovornih. Še težje je razumeti popustljivost do spornih črnih gradenj na eni strani in birokratsko zavlačevanje ureditvenega načrta mesta Šoštanj na drugi. Načrt je bil med krajani lepo sprejet. Edino kar bi mu lahko »očitali« je njegova prevelika dorečenost. Mogoče se pa ravno tu skriva grešni kozel, saj bi sprejetje »predoslednega« ureditvenega načrta pome- nilo konec vsem samovoljnim in nestrokovnim posegom v Šoštanju. Zaskrbljeno ugotavljava, da ni nikogar, ki bi naši mesti ščitil pred investitorji, ki s sanjskim programom in družbenim denarjem ter nestrokovnimi projekti uničujejo mestni prostor, kot da je neizmerljiva dobrina. Vse kaže, da bo treba počakati na spomladanske volitve in upati, da bomo imeli možnost zbirati ljudi, ki jim ni vseeno v kakšnem mestu živimo. Predvsem pa naj bi znali razsodneje razpoznati dobro od slabega. (Se nadaljuje) Občinska volilna komisija Velenje Republiške volilne enote pomembne za nas V prejšnjem Našem času smo napisali, da se delegati volijo po volilnih enotah. Navedli smo 17. volilnih enot, sedež, njihovo sestavo in število delegatov v zboru združenega dela Skupščine občine Velenje, obenem pa tudi, da je za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti 27 volilnih enot, kolikor je tudi krajevnih skupnosti, ena volilna enota pa obsega območje celotne občine in se v njej voli 27 delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Tako je urejeno pri nas, v občini Velenje. • NERAZUMLJIVOSTI SO ODVEČNE Nekaterim zaposlenim, ki imajo pravico voliti in biti voljeni, ni povsem razumljivo ali bodo neposredno volili tudi delegate v zbor združenega dela republiške skupščine ali pa jih bodo izbrali izmed izvoljenih delegatov na zboru združenega dela občinske skupščine. Takoj moramo pojasniti, da je takšna zadrega odveč. Odslej so volitve v skupščine neposredne in tajne. To pomeni, da bodo vsi delavci, ki so dopolnili 15 let in delajo v podjetjih, drugih organizacijah in skupnostih ter v drugih oblikah opravljanja dejavnosti ter delovni ljudje v kmetijstvu, obrti in samostojnih poklicih, neposredno volili delegate v zbor združenega dela in tudi republiške skupščine. Zato je za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki bo imel 80 delegatov, določenih 59 volilnih enot. Delovni ljudje v podjetjih ter drugih organizacijah in skupnostih in v samostojnih poklicih volijo v 44. volilnih enotah 64 delegatov: na področju gospodarstva v 31. volilnih enotah 44 delegatov, na področju družbenih dejavnosti v 12. volilnih enotah 18 delegatov in na področju družbenih organizacij in skupnosti v eni volilni enoti dva delegata. Delovni ljudje, ki se ukvarjajo s samostojnim osebnim delom v kmetijstvu, gozdarstvu, obrti in drugih dejavnostih, razen samostojnih poklicev in pri njih zaposleni delavci, volijo v 12. volilnih enota 13 delegatov. Podjetja ter druge organizacije in skupnosti so na posamezna področja razvrščena v skladu z dejavnostjo za katero so registrirana po enotni nomenklaturi, v volilne enote pa po sedežnem načelu in enotni nomenklaturi dejavnosti. Glede na dejavnost, ki jo opravljajo, so na posamezna področja in v ustrezne volilne enote razvrščeni tudi delovni ljudje v samostojnih poklicih. Vzemimo primer: volilci, ki so zaposleni v premogovniku, bodo volili kandidate v svoji ustrezni volilni enoti, ne pa one kot Ve-gradovi delavci, ki bodo volili le kandidate v volilni enoti na področju gradbeništva. • VOLILNE ENOTE ZA VOLITVE V REPUBLIŠKI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Navedli bomo tiste volilne enote za volitve delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki so pomembne za volilce (zaposlene v podjetjih, organizacijah, skupnostih itd.) iz velenjske občine. Volilne enote s sedežem, sestavo in številom delegatov, v katerih bodo v velenjski občini volili delegate v zbor združenega dela republiške skupščine so: • Na področju industrije in rudarstva 12. volilna enota, ki obsega območje občin Mozirje, Velenje in Žalec in se volita dva delegata (sedež: Velenje), • na področju kmetijstva, ribištva, gozdarstva in vodnega gospodarstva 18. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije, voli se en delegat (sedež: Žalec), • na področju gradbeništva 20. volilna enota, ki obsega območje celjske (občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec), dolenjske, posavske, zasavske in koroške regije in se voli en delegat (sedež: Novo mesto), • na področju prometa in zvez 23. volilna enota, ki obsega občine celjske, dolenjske, posavske, zasavske, koroške, podrav-ske in pomurske regije in se voli en delegat (sedež: Celje), • na področju trgovine 26. volilna enota, ki obsega občine celjske,« dolenjske, posavske in zasavske regije in se voli en delegat (sedež: Slovenske Konjice), 9 na področju gostinstva in turizma 28. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije, voli se dva delegata (sedež: Piran), • na področju obrti in osebnih storitev 29. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije, voli se en delegat (sedež: Lju-bljana-Moste), • na področju stanovanjske in komunalne dejavnosti 30. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije in se voli en delegat (sedež: Grosuplje), • na področju financ 31. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije, volita se dva delegata (sedež: mesto Ljubljana), • na področju izobraževanja in telesne kulture 35. volilna enota, ki obsega občine celjske, posavske, zasavske in dolenjske regije, voli se en delegat (sedež: Sevnica), • na področju znanstvenega in raziskovalnega dela 37. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije in se voli en delegat (sedež: Ljubljana Vič — Rudnik), • na področju kulture, umetnosti in informiranja 38. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije, volita se dva delegata (sedež: Ljubljana Center), • na področju zdravstvenega varstva 40. volilna enota, ki obsega območje celjske, koroške, posavske, zasavske in dolenjske re- gije in se volita dva delegata (sedež: Laško), • na področju socialnega varstva 43. volilna enota, ki obsega območje občin celjske, posavske, zasavske, dolenjske, koroške, podravske in pomurske regije in se voli en delegat (sedež: Mozirje), • na področju družbenih organizacij in skupnosti in ustreznih samostojnih poklicev, 44. volilna enota, ki obsega območje SR Slovenije in se volita dva delegata (sedež: Ljubljana Šiška), • na področju samostojnega osebnega dela iz kmetijstva in gozdarstva 49. volilna enota, ki obsega območje občin celjske in zasavske regije in se voli en delegat (sedež: Šentjur pri Celju), • na področju samostojnega osebnega dela iz obrti 55. volilna enota, ki obsega območje občin celjske, posavske, zasavske in dolenjske regije in se voli en delegat (sedež: Novo mesto). V zboru občin republiške skupščine ima naša občina svojo 73. volilno enoto za volitve enega delegata. Za volitve štirih delegatov v družbenopolitični zbor je za velenjsko občino določena 13.vo-lilna enota s sedežem v Velenju, obsega pa občine Mozirje, Velenje in Žalec. djo) Ni res, da bo šlo vse k hudiču. Kaj bi ob z vsem tem škartom. Sonja Budna V mladini je naša bodočnost! Hvala boga, sa j dobro vemo, koga imajo mladi rajši, Lenina alt Lennona! Jože Zelenko 6. stran naš čas PREDVOLILNI MNOGOBOJ 8. februarja 1990 Slovenska demokratična zveza v Velenju predstavlja svoj program Odbor Slovenske demokratične zveze v Velenju je program-sko-organizacijski del SDZ, zato predstavljeni pogledi na cilje družbenega razvoja izhajajo iz programske celote. SKUPŠČINA NAJ BO NAD-STRANKARSKO TELO To je pogoj za to, da bi lahko uspešno urejevala javne zadeve, in potrebe občanov, ter da bi 90--bro gospodarila s skupnim premoženjem. Sedanja trodomna organizacijska oblika skupščine pa za to ni primerna. Prizadevali si bomo tudi za to, da se bo odločanje, ki izhäja iz njene pristojnosti dejansko v njej izvajalo. Zavzemali se bomo za prehod iz skupščinskega sistema v parlamentarizem kot obliko in iz delegatstva v poslanstvo kot način odločanja. Tako bomo ustvarili temeljne pogoje za uspešno zagotavljanje političnih pravic in civilizacijskih vrednot. EDINE OMEJITVE ZA GOSPODARSTVO SO ODLOČITVE DEMOKRATIČNO IZVOLJENIH PARLAMENTOV. Zavzemamo se za odpravo socialističnega načina gospodarstva, v zadnjem času je to bila dogovorna ekonomija, ki je temeljila na marksistični ekonomski teoriji, na prevladujoči družbeni lastnini, na ekstenzivnosti in na dominantni vlogi ene stranke. Smo za sodobno in učinkovito tržno gospodarstvo, s trgi surovin, kapitala, dela, znanja in ustvarjalnosti. Tega pa ni mogoče doseči z administrativnimi ukrepi. Treba je temeljito spremeniti njegove osnove in doseči parlamentarno demokracijo in pravno državo. Posnemajmo uspešnejše od nas in nehajmo eksperimentirati! • Prizadevamo si za enakopravnost vseh lastnin, ter za odpravo goščave zakonov in predpisov, ki onemogočajo iniciativnost in ustvarjalnost ter zamegljujejo odgovornost. Družbena lastnina, ki je do sedaj v mnogočem funkcionirala kot lastnina ene stranke mora postati državna lastnina, nad katero bodo poleg delavcev prevzeli skrbništvo tudi demokratično izvoljeni parlamenti in njihovi izvršni organi. To skrbništvo naj obsega tudi dajanje soglasij za imenovanje ali odpoklic poslovodstev. Kot lastnina sedanjih in bodočih rodov naj se takoj ovrednoti in zaščiti, ter prepreči majorizacija te oblike lastnine v odnosu do drugih lastnin. Zavzeli se bomo za strogo spoštovanje zakonov in predpisov in za sankcioniranje vseh njihovih kršitev. Smo za ukinitev SDK in za formiranje davčne in finančne policije. GOSPODARSTVO NASE OBČINE NAJ NA ENAKEM PROSTORU, KOT GA JE IMELO DOSEDAJ, IZDELA VEČ, BOLJE IN CENEJE. V okviru istih površin naj se torej poveča delež proizvodov z več znanja, inovativnosti in podjetnosti, z manj materiala, z manjšo porabo energije in z manj fizičnega dela. Podpiramo oblikovanje manj- -ših, fleksibilnih" visoka produktivnih in racionalno organiziranih poslovnih enot,- po pptrebi med—seboj povezanih zaradi uresničevanja ■ skupnih ciljev. Naj bodo tesno vpete v mednarodno blagovno menjavo in naj dosegajo profitne stopnje kot v Zahodni Evropi. NIHČE NE SME BITI BREZ SVOJE KRIVDE SOCIALNO OGROŽEN Odločno si bomo prizadevali zaščititi delavce, podjetnike in lastnike pred nelojalno konkurenco. Za morebitne viške delavcev v posameznih podjetjih je treba pripraviti jasne in realne programe za zagotovitev dela drugje, za prekvalifikacije, dokup delovne dobe, skrajšani delovni čas, socialno varnost zaposlenih in upokojevanje. Zlasti se bomo zavzemali za samohranilke, za tiste, ki so v družini edini zaposleni, za ostarele, socialno ogrožene in bolne. Podpiramo pravico do neomejenih zaslužkov, če so pridobljeni na zakonit način in se hkrati zavzemamo za progresivno obdavčenje. Tako pridobljeni denar je treba trameniti ljudem, ki so pomoči potrebni. DELJENI (EVROPSKI) DELOVNI ČAS NAJ NE POMENI POSLABŠANJA ŽIVLJENJSKIH KVALITET. Pri organiziranju drugačne izrabe dneva morajo denarno pomagati podjetja, ki uvajajo deljeni delovni čas. Zavzemali se bomo za pomoč družinam z veliko otroki in to v progresivnem smislu in za podaljšanje porodniškega dopusta. Potrebna je pravična zaposlo-valna politika. Za generacijski priliv morajo podjetja nuditi usposabljanje in možnost pripravništva. Družino, kjer obema zakoncema grozi brezposelnost je treba posebej zaščititi. Pretežni del podpore morata nuditi Gorenje in REK. VELENJE NAJ POSTANE SPET ČISTO IN UREJENO MESTO. Odprodaja družbenega stanovanjskega fonda bi omogočila večji nadzor nad obstoječimi družbenimi stanovanji. V velikih stanovanjskih blokih in soseskah pa bi bilo lažje vzdrževati hišni red, preprečevati vlome, nasilne vselitve, neprijavljene podnajemnike in skrbeti za estetski videz notranjosti in okolja stanovanjskih okolij. O TEM KAKŠNO NAJ BO ZDRAVSTVO, NAJ ŽE ENKRAT ODLOČAJO ZDRAVNIKI. To se bo zgodilo 5. aprila letos v Cankarjevem domu. Mi bomo njihove sklepe podpirali. ZA ZDRAV DUH NAVADNO NI DOVOLJ LE ZDRAVO TELO ampak navadno tudi nekaj denarja. Zato predlagamo, da od brutto dohodka na prebivalca odvajamo 5 % za šolstvo. Poleg tega pa ga je treba razbremeniti vsakršne ideološke navlake. Do-sedaj je bilo namreč ves čas podrejeno ideološki torturi enopartijskega sistema, ki je iz njega napravil svoj propagandni aparat. V njem je bila neomajna pripadnost marksističnim idejam največja če že ne edina moralna vrednota. Temu primerna je bila kadrovska politika, idejna diferenciacija v pedagoških vrstah ter nasilno poseganje v učno-vzgojne programe. Treba bo v večji meri kot sedaj podpirati založniško dejavnost v naši dolini, predvsem s področja domoznanstva. Razmišljamo o ustanovitvi študijske knjižnice in o pospeševanju gledališke dejavnosti. ŠOLA NAJ BO HUMANISTIČNA, SLOVENSKA IN SREDNJEEVROPSKA. Temelji naj na empiričnem znanju. Pouk zgodovine naj obravnava razvoj demokratičnih teženj človeštva in naj pošteno in izčrpno pokaže preteklost Slovencev od začetka do danes. Zgodovinopisje naj preneha biti kronolog razvoja delavskega gibanja ampak naj se posveti nacionalni zgodovini. Posebno pozornost je treba posvetiti vzgoji in izobraževanju kmečkega prebivalstva. Naš cilj je: na kmetije čim več izobraženih ljudi. S tem bomo ohranili poseljenost, obvladali ves nacionalni prostor in kultivirali pokrajino. CENTER SREDNJIH ŠOL NAJ SE PRILAGAJA PREOBRAZBI DOLINE IN NAJ SE USTVARJALNO VKLJUČUJE V NOVE TOKOVE. Predlagamo, da v naši občini: 1. vsebinsko reformiramo predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje ; 2. razmišljamo o osemletni gimnaziji; 3. štiriletni tehniški šoli različnih smeri; 4. triletni poklicni šoli razli- čnih smeri; 5. stalnem izobraževanju delavcev na vseh ravneh. 6. pomembno vlogo pri vzgoji mladih mora imeti telesna kultura; V bodoče bo treba razmišljati tudi o uvajanju zasebnih oblik izobraževanja. Če hočemo doseči naštete cilje, pa bi bilo treba tudi: 1. uvesti enoizmenski pouk v vseh šolah; 2. uvesti kvalitetne pošolske dejavnosti kot nadgradnjo temeljnih vzgojno-izobraževalnih vsebin. ČLOVEK NAJ NE BO NARAVI NEUSMILJEN GOSPODAR AMPAK NJEN ENAKOVREDEN DEL. Kljub brezobzirni republiški energetski politiki, se naše občinske oblasti nikoli niso postavile v obrambo življenju primernega okolja. To je privedlo do uničenja doline. Šaleška dolina je, tako po obsegu kot po raznolikosti uničenj, eno najbolj degradiranih slovenskih območij. Energetika kljub svojemu pomenu ne bi smela enostavno izbrisati cele vasi, naselja in mogoče še mesto šoštanj. To bi bil vandalizem brez primere, vandalizem, ki je doslej povzročil že vse preveč traum. Naj ostanejo le boleč spomin! Čistilne naprave v TEŠ morajo zato poskrbeti za POPOLNO odžvepljevanje in odstraniti dušikove okside. Priskrbeti jih je treba do leta 1993. V letu 1990 pa je treba rekonstruirati elektro-filterske naprave, da bi se imisija prašnih delcev omejila pod mejno vrednost mednarodnega standarda. Do takrat ko bodo izpolnjeni ti pogoji je treba količino pokur-jenega premoga omejiti na največ 16000 ton na dan. Revidirati je treba občinski odlok o varstvu zraka, z upoštevanjem dovoljenih koncentracijskih vrednosti, ki jih določa mednarodna zdravstvena organizacija. Na podlagi teh vrednosti je treba določiti izredne ukrepe in vzpostaviti mehanizme družbene moči za dosledno izvajanje teh ukrepov. Spremeniti je treba način odlaganja elektrofilterskega pepela in žlindrinih odpadkov iz TES in sanirati že nastali hrib iz pepela, ki ogroža ljudi s svojo radioaktivnostjo, zaradi močnega pra-šenja in zaradi možnosti, da pe-pelna brozga zalije niže ležeče okolje. Inšpekcijske službe morajo stalno nadzirati kurjenje v Tovarni usnja. Sploh pa je treba sprožiti postopek za sanacijo tega velikega onesnaževalca našega okolja. To bo naloga novoizvoljenega parlamenta. Pesje je treba rešiti pred hrupom in prahom. Sprejemljiva sanacija mora temeljiti na sodobnih normah glede ustreznosti življenjskega prostora. Za odstranjevanje komunalnih odpadkov je treba uvesti sortiranje in reciklažo. To bo zmanjšalo njihovo količino na četrtino sedanje in zahtevalo štirikrat manj degradirane površine, ter preprečilo izgubljanje koristnih in še uporabljivih snovi. Uredi naj se bilanca posebnih odpadkov (v letu 1990), ter določijo možnosti za njih nevtraliza-cijo. Odpadke, ki se jih še ne da nevtralizirati, je treba vskladiščiti pod parkirnimi prostori podjetij, kjer odpadki nastajajo. Tako jih bo moč stalno nadzorovati, njihova prisotnost pa bo silila k iskanju drugačnih tehnologij. Izdelati je treba pregled in oceno obremenitve okolja, ki jo povzroča koncem Gorenje. Odstraniti je treba cisterne energen-tov v obratu v Gorenji vasi. Osrednjo čistilno napravo ob reki Paki bo treba uporabljati le za komunalne odplake, ki niso industrijskega izvora. V nasprotnem primeru bo ob njej nastala deponija mulja obremenjenega s strupenimi snovmi in težkimi kovinami. Objaviti je treba kataster vseh stavb zgrajenih iz EFE zidakov in izdelati navodila za čim varnejše bivanje v njih. Čimprej pa je treba sevanje strokovno in učinkovito preprečiti. Prepovedati je treba propagando za herbicide in pesticide, prav tako pa njihovo uporabo in uporabo zdravju škodljivih škropiv v bližini naselij. Omejiti je treba vse športne prireditve, ki prekomerno obremenjujejo okolje, zlasti moto-ral- iy- VSE DELE SLOVENIJE, KI SO ŠE INDUSTRIJSKO NEDOTAKNJENI BI BILO TREBA ZAŠČITITI S SISTEMOM NARODNIH PARKOV V bližini naše občine bi bila to Savinjski in Pohorski nacionalni park. V parkih naj bi bile dovoljene le nekatere gospodarske dejavnosti: kmetijstvo, gozdarstvo in nekatere turistične panoge. Preprečiti je treba tisto obliko turističnih dejavnosti, ki preveč uničujoče posegajo v celovitost naravnega okolja, (sekanje gozdov zaradi smučarskih vlečnic, ureditev velikih hotelskih kompleksov sredi Pohorja ali v Logarski dolini in podobno). Zaščititi je treba gozdne površine, posamezna drevesa in grmovje, zlasti ob rekah in potokih. Takoj je treba prenehati s re- gulacijami rek in potokov in začeti z deregulacijami. Vodne tokove je iz kanalov za odnašanje naših odpadkov treba spremeniti v sestavni del narave. Omejiti je treba gradnjo gozdnih cest. Zaščititi je treba vse kmetijske in druge površine pred kakršnim koli ekstenzivnim urbanim ali industrijskim širjenjem Velenja. ulice in Sole naj nosijo imena tistih, ki so največ storili za nas Občina Velenje je ena redkih slovenskih občin, ki je svoje občinsko središče, mesto Titovo Velenje, gradila in izgradila kot ideološki konstrukt v vsej svoji razsežnosti, mesto Šoštanj zaradi izrazite prisotnosti zgodovinskih, kulturnih in izročilnih tradicij kot vrednot, podvrgla procesu razpadanja s potiskanjem na obrobje, okolne vasi pa »očistila« vsake sledi s preteklostjo. Zato se bomo zavzemali za postopno toda popolno dezideoiogiza-cijo, s čemer se bodo vzpostavile možnosti za zasnovo in graditev lastne identitete ožjega življenjskega prostora temelječe na realnih vrednotah, ki bodo izraz svobodne izbire načina in kvalitete življenja. Vsebino dezideologiza-cije si predstavljamo v smislu: — preimenovanja Velenja v Velenje Titovega — spremembe imena nekaterih ulic, naselij in javnih ustanov, ki s svojimi uradnimi nazivi v javnosti povdarjajo strankarsko pripadnost ali zelo prepoznavno asocirajo na strankarsko pripadnost — ponovne postopne oživitve mestnih funkcij v Šoštanju, ker v družbenem sistemu ni vse racionalno, kar je mogoče kratkoročno ceneje, ker je to le materialni vidik, zapostavljen pa je kulturni, duhovni... S tako zamišljeno dezideologi-zacijo ne zanikamo naše bližnje preteklosti ona je takšna kakršna je, in si ne jemljemo pravice, da bi zanamce osiromašili za narodovo kontinuiteto ampak bi ustvarili družbeno klimo za ustvarjalnejše in prijetnejše življenje vsakega posameznika in nas vseh skupaj. Ustvarili bi tudi pogoje, da si mogočni pomniki in spomeniki pridobijo državljanski pomen in s tem pravico do tako uglednega javnega prostora, dela javnih financ in dela naše skupne kulture. TITOVO VELENJE NAJ NE BO VEČ NITI TITOVO NITI KARDELJEVO NITI LESKOV-ŠKOVO - AMPAK NAJ V RESNICI PRIPADA NAM IN NAŠIM ZANAMCEM Na robu krožnika volilnega golaža Ker je moderno, sem napisal: Odprto pismo vsem političnim strankam Živim iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Se ne znajdem kot »švercetji«, ne pre-kupčujem, nisem trgovec (še najmanj z mamili), niti rudar, nimam popoldanske kaj šele prave obrti in starši me niso šolali (še manj vzgajali) za poklic, ki bi mi prinašal de-narce sive ekonomije ali po domače povedano: pod mizo plačanega dela. Dandanes in sploh letošnjo zimo, ko mi z neba ni priletela še nobena snežinka, mi vedro nebo vsakodnevno dobrohotno pošlje kapljico demokracije. Moj krožniček, v katerega padajo te kapljice, pa bo kmalu poln. Skoraj prepričan sem, da bo zdržal tudi drugačno specifično težo vsebine. Povsem prepričan pa sem, da bo, velika večina lastnikov teh in podobnih loncev, spoznala vsebino te godlje prepozno. Sem eden tistih, ki mu ni težko priznati to, kar sem počel in od tega imel Nič. Delal sem družbeno koristno delo — do danes. Od jutri dalje tega dela ne bom več počel. Fopanju, da nam bodo že bodoča država (beri republika ali občina) in vrle nove in stare strankarske pobude prinesle človeka vredno življenje, ne verjamem in ne bom verjel več. Sploh pa ne danes. Ko sem prepričan, da bo sindrom opice (*) prevladal na volitvah, za katere trdim, da bodo freska kamenja in blata, ki se nagomili po veliki poplavi neutja. Kdo bo urejeval nastalo škodo na bregovih demokracije pa že vnaprej vem. Tisti, ki ima Roke, Znanje in Kapital. To pa ni »lapati-lapati«. Zato na volitve sploh ne grem. Glasoval in navijal bom za GOSPODARSTVO. volilec leta 1994 * SINDROM OPICE (nastanek pojma izvira iz Poljske): če bi na volitvah zbirali protikandidata komunistu bi bil vsakdo že bolj primeren kot komunist — tudi opica; ali, kot, da se nekoga vpraša: kako se piše, le-ta odgovori: »Jaz sem proti!« Ivan Kramberger potrebuje 5000 naših podpisov Dobri človek iz Negove v predvolilnem boju V predvolilni boj se je resno in odločno spustil tudi dobri človek iz Negove, Ivan Kramberger. Ni ga, ki za njegovo željo še ni slišal ali o njej prebral — če od drugje ne, pa s plakatov, ki bodejo v oči po celem mestu. Ivan Kramberger je sklenil kandidirati za predsednika Slovenije, prepričan, da mu bo to uspelo, saj je pripravil program, ki je preprostemu človeku blizu. Poleg tega pa se je lotil prave pravcate predvolilne kampanje — z govori, nastopi in predstavitvami. Kaj obljublja Ivan Kramberger, če postane predsednik Slovenije? Pravi, da ima posebno prednost, ker je iz revne družine in zna ceniti delovnega človeka, da je pomembno to, da je 25 let živel v komunizmu kot pravi, 25 let pa v kapitalizmu, torej bo že vedel kaj je boljše. Opravljal pa je dela od čistilca ulic do specialista za umetne ledvice in >prišel< do pisatelja. Na kratko pa je v njego- vem programu: vojsko bo zmanjšal za 80 odstotkov in denar namenil zdravstvu, delavcem bo dal možnost, da postanejo delničarji in lastniki tovarn, kmetom bo vrnil kar jim je zaplenila agrarna reforma, zdravnikom bo omogočil zasebne ordinacije, dovolil bo zasebne šole, tv in radijske postaje, časopise brez cenzure, prepovedal bo atomske centrale, zmanjšal nepotrebno cestno in mestno razsvetljavo, ukinil krajevne skupnosti, omogočil, da bo- do voditelja tovarne volili delničarji, v šoli pa bo mogoče pod njegovim predsedni-kovanjem tudi obiskovati verouk. In pa seveda: za vse, ki so povzročili škodo slovenskemu ljudstvu, bo zahteval sojenje. Tak je njegov program. Za Mladino pa je Ivan Kramberger, dobri človek iz Negove, ki je sklenil postati predsednik Slovenije izjavil, da bo v primeru, če bo izvoljen — opico pustil doma. (mkp) Ni vsaka sprememba korak naprej V zadnjem času so me norije in razne razprave, ki jih prinaša demokracija, pripravile do tega, da sam posežem po papirju in pisalu ter se razhudujem javno. Zakaj ne bi še jaz malo ponorel, če že ravno vsi ob neumnostih, ki zagledajo luč sveta, ostanejo živi in zdravi. Ob vsesplošnem žongliranju z novim jabolkom spora na slovenski sceni — >splavom< bi rad predsednika Dem'os'a V Velenju povprašal, kdaj je človek bolj svoboden — tedaj, ko ga nekdo ali nekaj sili v dejanja, ki so proti njegovi volji, ali pa je svobodnejši tedaj, ko se za določene stvari, ki so zanj življenjskega pomena, odloči sam. Ne vem za primer za časa vladavine komunistov, da bi katero žensko silili, da se z abor-tusom odpove otroku. Žensk tudi niso silili, da bi rojevale oz. da bi postale stroji za proizvodnjo otrok. Osebno sem proti temu, da ženske delajo splav, Še bolj pa sem proti temu, da bi jim kratili svobodo odločanja o tem, ali bo- do zaradi nespretnosti, nevednosti ipd. močnejšega spola prikrajšane za cilje, ki so si jih v življenju zastavile. Čemu jim očitati željo po potovanjih, avanturah in ustvarjanju kariere? Ali pa člani Demosa mislijo, da so potovanja in lepa kariera domena moških, ženske pa naj lepo skrbijo za novi, mladi rod Slovencev? Spomnimo se samo pred leti zmagovite popevke Evrovizije, ki jo je zapela italijanska pevka — imena se ne spominjam. Naslov te popevke je »Si« in je iz časov, ko so se v Italiji ženske borile za legalizacijo splava in s tem za večje pravice žena na vseh nivo-jih. Sem član SDZS že od samega ustanovnega zbora v Ljubljani in tedaj nisem dobil vtisa, da naj bi na nekaterih področjih v Sloveniji naredili korak nazaj. Toda, kot kaže, sem naredil prehiter sklep in vprašanje je, komu bom na bližnjih volitvah dal svoj glas. Imamo pač različna pojmovanja o svobodi človeka. Slavko Marš STOJANOVA PESEM Tri ravnine konji prehodili, tri ravnine, tri dežele širne; tri deroče reke prebrodili, troje gor in devetero hribov in obstali ob Savini bistri. Kliče Vitogoj, junak prestavni, narod zove in tako mu pravi: »Glejte zemlje, evo vam lesovja, bujnih dolov in zelenih holmov! Ajte mojci, tu se naselite ob Savini, njenem ravnem polju! Preorjite zemljo črnoprstno in požgite prebohotnom drevje, da se njiva bo odprla plugu in bo vzraslo vam rumeno žito! Komaj so v ušesa šle besede, napotile so se ob Savini v gostih trumah zadruge slovenske, napotile in se naselile na bregovih in na ravnem polju. Dosti zemlje je v dolini lepi, a premalo za Slovence mnoge: mesta nima Stojan starešina za družino\ črede mnogobrojne niti nima Žilič starejšina za družino in za črede zemlje. Tožita županu, starejšim Vitogoju, slavnemu junaku, tožita in govorita glasno: »Vsem je zemlja ob Savini bistri, samo nama je nikjer ni najti! Daj nam zemlje, Vitogoje mili, da požgemo prebohotno drevje, preorjemo polje rodovitno; tam nam vzraslo bo rumeno žito, ki nasiti našo lačno deco...« Premišljuje Vitogoj junaški, mrke gube lezejo čez čelo, pa zagleda se v daljo sivo. Gleda, gleda in pogladi čelo dvigne glavo in pokaže s prstom, reče jima Vitogoj: »Poglejta! Ob Savini, kjer neha dolina, kjer na desni vstaja temna gora, tam se vama jasno naj pokaže, kje je zemlja vajinim otrokom!« Sel je Stojan, starejšina modri, na visoko temnokopo goro, šel je Žilič, starejšina mlajši, z njim obenem, da poišče zemlje. Tam na gori, k nebu segajoči, zrla sta v nižavo pod pobočjem, vzrla sta v daljavi za lesovi temno vodo in zelene holme. Holmi so obkrožali jezero v nizkih vrstah ob bleščečih valih in obetali obilo zemlje. Reče Stojan: »Tam se naselimo! Tam požgemo prebohoto drevje, preorjemo rodovitne holme, da nam vzraslo bo rumeno žito, ki nasiti našo lačno deco...« Reče Žilič: »Urno, urno ponje, da posedejo položne holme za lesovi, ob jezeru širnem!« Ko so zore tri se prebudile, so v Zalesje zadruge prispele... Gustav Šilih ■Zbirka Ivana Nap J i mSmSm Kulturnica Gaberke vabi — V soboto, 10. februarja, od 15. do 21. ure bo v domu DPO v Gaberkah odprta KULTURNICA. Dogajalo se bo marsikaj, sodeč vsaj po programu, ki vsebuje: pregled videofcaset o Gaberkah. razstavo starejših uporabnih predmetov, zbiranje knjig za knjižnico Gaberke. predstavitev Pesmi štirih, predstavitev kulturne sekcije REK Velenje, pa računalniški kotiček in na sredini dogajanja, oziroma še prej, ob 1?. uri tudi ustanovni občni zbor Kulturnlce Gaberke. liit iMHNKi Kulturni center Ivan Napotnik — galerija, ki s ponosom nosi ime našega velikega kiparja v lesu — Ivana Napotnika, si že vse od ustanovitve prizadeva pre-zentirati in varovati umetnostno dediščino, predvsem še dela Ivana Napotnika. S strpnim in vztrajnim zbiranjem podatkov, smo se dokopali do širokega opusa eksponatov, ki so v zasebnih in galerijskih zbirkah. Leta 1984 je izšla monografije, ki je rezultat dela delavcev Kulturnega centra, ob strokovni pomoči univerzitetnih profesorjev oddelka za zgodovino umetnosti in Narodne galerije iz Ljubljane. Naše delo pa ni ostalo samo pri evidentiranju številnih del, temveč vsa leta tudi spremljamo prodajo Napotnikovih del v Sloveniji. Naši načrti so običajno večji kot je realizacija, toda tega ne sprejemamo kot neuspeh, temveč še vedno kot uspeh, saj naši napori za pridobitev sredstev za odkup, skoraj nikoli niso brezupni. Pri našem delu in v skupnem interesu sta tu prisotni Občinska kulturna skupnost in Kulturna skupnost Slovenije. Naši poskusi sodelovanja in pomoči delovnih organizacij pa so bili v zadnjih letih manj uspešni. Želimo si, da bi kljub neugodnim časom prav s slednjimi več sodelovali. Ob izteku preteklega leta smo uspeli odkupiti že 69. eksponat za Napotnikovo galerijo, ki nosi naslov DEČEK Z GROZDJEM. Kip, izrezljan iz veje nagnojevega lesa meri 50 cm in 8 cm v širino, predstavlja golega dečka, ki z usti obira grozd, katerega drži v levi roki, ki je visoko iztegnjena v zrak. Tej liniji sledi celotno telo. Z desno roko si pridržuje prosto padajočo draperijo (ogrinjalo) na prsih, roka na prsih, grozd in ogrinjalo so plosko-vito oblikovani. Telo dečka je polno plastično obdelano, kar opažamo pri večini Napotnikovih del. Kljub temu, da je izvirnost ideje očitno Napotnikova, čeprav delo ni signirano, nas opozarja na renesančnega in baročnega malega Dioniza, velikih mojstrov evropskega slikarstva in kiparstva. Kip je pomembno dopolnilo k zbirki, ki verjetno izhaja iz zgodnejšega obdobja kiparjevega ustvarjanja. Počasi in sistematično dograjujemo Napotnikovo umetniško zapuščino ki pa v sedanjih razstavnih prostorih postaja vse bolj tesna. Glede na ambiciozno in uspešno revitalizacijo mesta Šoštanj pa skromno želimo, da bo ta bogata zbirka dobila v prihodnosti primernejšo lokacijo. Tako bo naš skupni odnos do kulturne dediščine dosegel željene cilje — nekateri rezultati že kažejo, da smo na pravi poti. Naše stalne obiskovalce in seveda tudi druge vabimo, da si novo pridobitev lahko ogledajo v galeriji Ivana Napotnika (Kulturni dom) v Šoštanju, že v četrtek 8. februarja — na dan slovenskega kulturnega praznika od 10.-12. in 15.-18. ure! MILENA KOREN-BOŽIČEK urnem prazniku nova Študija Šaleških* razgledov »Antologija šaleškega pesništva« Izdajatelj Kulturni center Ivan Napotnik Velenje v svojo mlado knjižno zbirko po treh zbornikih prispevkov k zgodovini šaleške doline in zborniku ekoloških razgledov prav danes uvršča novo delo — prvi del antologije »malega šaleškega pesnišča«, ki jo je pripravil pesnik Ivo Stropnik. SESTAVLJALČEVA BESEDA. — Antologija, ki je kaj hitro našla svoj delovni prostor kot nova študija leto dni stare šaleške domoznanske edicije, bo bralca najprej presenetila s svojo reprezentativnostjo: po vsebini se močno razlikuje od običajnih antologij poezije, saj je bila sestavljena v mejah provincialno obstoječega pesniškega ustvarjanja in po načelu lokalno omejene informativnosti. — Spet pa se lahko prebira kot šaleški delež v širši narodnokulturni skupnosti, saj jo skupaj s povsem neznanimi avtorji predstavljajo tudi vidnejši slovenski pesniki, ki so se na Šeleškem rodili, tu delovali, ali pa sem prišli čisto nazadnje — umret. — V projektu »šaleške monografije« antologija predstavlja prvi zvezek primerov iz svojega »pesnišča«, ki prvič in zbirno, vključujoč tudi ljudsko pesem, odgovarja na sestavljalčevo radovednost, kakšen in kolik je šaleški leposlovni delež v razvoju slovenskega slovstva. — Raziskovalni predmet je reduciran le na videz: a) zvrstno antologijska predstavitev omogoča sestavljal-cu edini način, da bralca postopoma in sistematično spozna z li-terarno-zgodovinskimi dejstvi na šaleškem — dejstvo nezadostnega vedenja o minulih in sodobnih literarnih pojavih, vsak dan glasnejša izguba ljudske pesmi, dejstvo province —, b) antoligija nima niti prve niti zadnje strani, kar pomeni, da je antologijski prikaz le osrednji prerez malega šaleškega pesnišča oziroma so izpuščeni: uvod s temeljnimi besedili iz vsecèljskega okoliša, besedila in avtorji, ki so s Šaleško dolino v posredni zvezi, velik delež ljudske pesmi / šaleškega ljudskega blaga, beležke o avtorjih (biografije) in literarnozgodovin-ski oris. — Z navedenim najavljeni drugi del »Šaleške monografije« načrtuje ob študijah in dopolnilih še: izbor proze in dramatike. Popolnejši odgovor bo možen šele takrat. In verjetno mu bo boter spet kulturni dinar, ki je sicer dobrotniško zacingljal že ob prvih rezultatih raziskave, pa vendarle spet postavil sesta-vljalca pred prostorsko zamejitev v knjigi; ob geografski, zgodovinski in izbirni. Malo šaleško ozemlje na Štajerskem, ki ga danes poznamo kot Velenjsko kotlino, v svoji zgodovini podobno kakor vse-celjsko — katerega etnični slovenski živelj historiografsko, pokrajinsko, regionalno tvori še danes — nikdar ni bilo »niti provincialno toliko zaokrožena celota, da bi moglo živeti svoje samostojno kulturno življenje« (Vlado Novak, Delež celjskega okoliša v razvoju slovenskega slovstva, v: Celjski zbornik, 1951, str. 97—123). — Omenjena Novakova bibliografska študija je že eden tistih dokumentov, ki nas skušajo prepričati, da »bi bilo z znanstvenega stališča nepravilno, če bi poskušali napisati nasilno zaokroženo provincialno zgodovino tega sorazmerno majhnega (ibidem: celjskega, v našem primeru šaleškega, op. sest.) okoliša, iztrgano iz njegove življenjske celote (1. c.). — Prilagojeno šaleškemu kontekstu: ustreznejša in tehtnejša bi bila antologija celotnega celjskega okoliša. In vendar, študija šaleški razgledi ima svojega bralca, ki mu želi izpričati zgodovino okolice, v kateri se je najbolj posredno znašel kot novi tvorec zgodovine v najširšem pomenu besede. — Šele na podlagi predhodno opravljenih lokalnih raziskav, zbranega gradiva iz ustnih, rokopisnih in priložnostno natisnjenih ter knjižnih, izdelane bibliografije in osnovnih biografskih črt, bo mogoče sestaviti antologijo celjskega okoliša. Sleherno lokalno raziskavo pa bo — bodisi v antolo-gijskem, kritičnem in tudi terminološkem — treba razumeti prilagojeno. Ne milostno, marveč vsebinsko in kronološko; najmanjša kozerija je včasih lahko sila zgovoren podatek. Ne zgolj Šaleški razgledi 5 ' antologija ŠALEŠKI IBIDEM I. za interno uporabo; sleherni tekst bo svojo drugotno vlogo še odigral, primarno je že zdavnaj — s svojim nastankom. Malo šaleško pesnišče kot eno izmed omenjajočih lokalnih v celjskem okolišu je antologijske-ga pesemvzetja vredno. Ravno zgodba šaleške majhnosti, majhno in neznatno je bilo spočetka ponemčefiemu kranjstvti vse ila-še slovstvece, in kmalu za zmerom prisotna slovenskost sta »tod« dinamično ohranjali najprej ljudsko pesem, ji pridajali tukajšnji kolorit, ali pa, manj znano, poustvarjali največ sva-tovsko priložnostno pesem. Z nastankom sicer, glede na širši slovenski prostor, nekoliko zapoznelo, a trajno, se je razen nekaj kolednic, obsmrtnic, pivskih in romarsko-godčevskih avtobiografskih pesmi (ki jih v nekaj različicah za ta kraj navaja že Stre-kelj) v Mlinškovih rokopisnih zvezkih šaleškega ljudskega blaga ohranilo še nekaj verzificira-nih dokumentov, ki prvi odgovarjajo na Novakova vprašanja, ki jih je sestavljalec sprejel za temeljna izhodišča pri odbiranju in analizah: 1. Kolik je delež tega okoliša v razvoju slovenskega slovstva kot izraza narodove celote? 2. Kako je rasla v tem okolišu zavest pripadnosti k slovenski jezikovni in narodnokulturni skupnosti. 3. Ali so se na tem delu slovenske zemlje zgodila kaka slovstvena dejanja, ali izšla slovstvena dela, ki so za ves slovenski razvoj zares pomembna? Kateri pomembni slovenski slovstveni tvorci so se tu rodili ali tu živeli in delovali v zgoraj navedenem smislu? 5. Kakšne sledove je vtisnila ta pokrajina njihovemu delu? 6. Katera slovenska slovstvena dela se po svojih snovnih motivih dotikajo tega ozemlja? Za šaleško ljudsko pesmijo se bo treba še nahoditi po okoliških hribih; Jurij Vodovnik npr. je imel tod kar nekaj epigonov; tistih dobrih starih ljudi, ki bi še kaj zapeti znali, je tudi še nekaj, kakor so mi pri neki hiši na Ple-šivcu dali slutiti: »Samo delalo se je, vedno samo delalo, kdo bi imel čas za izmišljanje pesmi? A pelo se je. Nobena preja ni šla brez pesmi pozimi; nobena koruza, noben čas; tavrh je bil tako na svoji zemlji.« — Za umetno pesmijo, selektivnejšo prozo in dramatiko so sledi jasnejše, a to in dolga krvava zgodba verzov ter njih avtorjev je že vsebina dfugega dela »monografije«. Že prvi zvezek antologije ma- « lega šaleškega pesnišča prinaša triinpetdeset avtorjev in nekaj zapisovalcev; predmetni indeks nas seznani, da se je na razmeroma majhnem prostoru pravzaprav zgodilo veliko. Bilo je samo vprašanje, čemu in komu dati prednost. Ljudska pesem je an-tologijsko najmočneje zastopana s svatovsko in rudarsko pesmijo. — Latinski in nemški literaturi na šaleških tleh, duhovni pesmi in anonimnim besedilom je potrebna izčrpna študija, ki raziskovalce v veliki meri še čaka. Izbor avtorjev iz generacije hote-njevcev bi lahko počakal, vendar se mi je zdelo z njimi smiselno opraviti že danes; v nekem pogledu je projekt odgovor njihovemu spominu. Ali kakor je rekel pesnik: »Dolgo sem živel s tem, da provinca ubija, vendar si prav tam lahko z vsakim verzom prikličem slovenstvo. Moja draga šaleška provinca ima dovolj sovražnikov zame. Samo na vrt stopim in že obhajam njeno svetlobo.« V antologijskem izboru se srečamo z naslednjimi avtorji pesniki, na neki način s šaleškimi koreninami, šaleško zaznamovanostjo : Konrad Žovneški, Rafael We-gund, Anton Martin Slomšek, Andrej Urek, Peter Musi, Franc Ro-potar, Josip Vošnjak, Ivan Re-sman, Anton Aškerc, Filip Oštir, (Anton Medved: Soror Klara-Ve-lenjska), Simon Blatnik, Gustav Šilih, Davorin Ravljen, Matevž Pocajt, Franc Klančnik, Valentin Podstenšek, Franc Lambizar, Karel Destovnik-Kajuh, (Fran Roš: Kajuhova smrt), Franjo Mlinšek (zapisovalec), Franc Hudomal, Pavla Rovan, Aladin Lane, Janez Žmavc, Jernej Roj, Maks Oštir, Brane Piano, Stane Klačnik, Janko Košan, Štefanija Verdelj-Pri-slan, Polona Šumnik, Maja Na-tek, Jakob Grošl, Marcel Medved, Boris Kumer-Božo, Boris Sa-lobir, Rozika Čanč, Dušan Bre-šar, Niko Pavdler, Ana Job, Peter Rezman, Stane Žula, Mojca Svoljšek, Hinko Jerčič, Vojko Petek, Josip Bačič, Ivo Stropnik, Aleš Hartner, Marjan Lipičnik, Kostja Selan, Melita Berzelak, (Zdena Gajser: Kaaba sanjalka) in zapisovalci ljudskih pesmi. Šaleški čas vseh teh dokumentov ne bi smel prezreti. POSTANITE NAROČNIK ZBIRKE ŠALEŠKI RAZGLEDI Naročilnico pošljite na naslov: Kulturni center Ivan Napotnik, Titov trg 4, 63320 Titovo Velenje: lahko se zglasite osebno v tajništvo ali pa kar enostavno pokličite po telefonu 853 747. Za naročnike zbirke nudimo posebne ugodnosti — vsaka od prvih štirih knjig stane samo 42 dinarjev, prednaroč-niška številka pete (Šaleški ibidem) pa je le 60 dinarjev. NAROČILNICA Podpisani. naslov. naročam . . izvodov zbirke Šaleški razgledi Podpis: Nekatere naredi hvala mehke, druge arogantne. F. NIETZSCHE Velike probleme je treba reSevati, dokler so še majhni. KARL SCHWARZER KORAK NAPREJ - TV Ljubljana, ki je doslej zatrjevala, da je neodvisen medij, je presenetila z izjavo, da bó odslej državni in ne več strankarski medij. Važno je ne imenovati se režimski. (Pa še to, »Delo«) (TITOVO) VELENJE Ko se korenin zavemo, pozabimo, da vmes je kdo /ir?/ zasluge. Zdaj naloge so spet pred nami druge: ne nazaj, naprej po poti gremo. Srce ob misli tej se nam nasmeje: sedaj, ko svobodo smo zajeli š pljuči, zgodovino mesta vidimo v drugačni luči: saj to vendar naše prejšnje je — Vele(n)je! »Kajtimar« ŽELENIM Misthn, da ste v redu klapa, da je prav dober vaš program, le v eni stvari ste pač malo togi: če od drugod potegne sapa, človeka postane lahko sram, da se bodejo ZELENI : EKOLOGI. »Kajtimar« (EPI)GRAM JASNOVIDCU Kakšen Jasnovidec neki — ko ne veš, da Hrast ne mara za Oblast; in razmisli — kaj res ne veš, da ne mara Hrasta ta Oblast? Hrast (..ki mar mu ni, da se ob njega drgnejo merjasci...) Koncertni klavir Društvu šaleških likovnikov Podaril ga je Arpad Šalamon Skorajda ni Velenjčana, ki ne bi poznal Arpada Ša-lamona kot likovnika, risarja, modelarja, oblikovalca ali učitelja tehničnega pouka, pa tehničnega risarja ... Še bi lahko naštevali poklice in hobije s katerimi se Arpad ukvarja v prostem času. Ja — igra tudi klavir, violino, orgle in za vse tri instrumente ima tudi končano srednjo glasbeno šolo. Ob letošnji samostojni razstavi — predstavil se je z olii, akvareli in monotipijami, ki je bila v Mayerjevi vili v Šoštanju, je Arpad dejal: »Vesel sem, da sem med vami, rad prihajam sem, kjer se počutim nadvse prijetno in odločil sem se, da podarim društvu šaleških likovnikov koncertni klavir. Edini pogoj je, da organizirate prevoz klavirja iz moje rojstne Subotice do Šoštanja.« Sledil je aplavz. Fantje so pljunili v roke in klavir je srečno prestal transportne strese. L. Ojsteršek Posnetek je z otvoritve razstave akademske slikarke Terezije Basti, kjer je nekaj klavirskih skladb zaigral Arpad Šalamon. Kino Velenje Več pozornosti razvoju kinematografije v dolini Tako kot vsi kinematografi oziroma celotna jugoslovanska kinematografija se je tudi delovna organizacija Kino Velenje znašla v nezavidljivem položaju — v primežu upadanja zanimanja za tovrstno dejavnost ter v vse večjih materialnih stroških. Po izčrpanih notranjih rezervah in ničkolikih poskusih za uspešno poslovanje, prav spodbudnih rešitev ni. Ob zapisanem zaskrbljuje podatek o številu obiskovalcev predstav. Obisk v štirih kinematografih — dva v Titovem Velenju ter po eden v Šmartnem ob Paki in Šoštanju — vsako leto močno pada. Poprečno 57 obiskovalcev oziroma 155 ljubiteljev tovrstne dejavnosti si je ogledalo filmske predstave na dan v preteklem letu, kar je le 30 odstotkov glede na zahteve distribucijskih hiš na število prebivalcev. Več kot 222 tisoč leta 1986, 226 tisoč leto kasneje, so lani filmske predstave privabile le okrog 70 tisoč gledalcev. Da bi poslovanje teklo kolikor toliko normalno, pa bi moralo priti v kinodvorane vsaj 500 občanov. Temu primerna pa bi morala biti še cena vstopnice in četrtinski delež za dejavnost občinske kulturne skupnosti. Po mnenju delavcev Kina Velenje sta za nezavidljiv položaj »kriva« nezakonita, a cvetoča video mreža in vse bolj razširjena kabelska televizija. Po mnenju članov komiteja, ki so se na četrtkovi seji dotaknili tega vprašanja, pa je levji delež za to treba pripisati razvoju kinematografije v občini. Tega doslej ni bilo. Kajti, drugje po svetu so podobne hiše »preživele« tako video kot kabelsko televizijo prav zaradi sitemskega reševanja vprašanj in drugačnega pristopa k razvoju tovrstne dejavnosti. Pobude kina Velenje o uvrstitvi njihove filmske ponudbe v domove Velenjčanov preko kabelskega TV omrežja niso odločno zavrnili, kajti stvari o tej so v občini dokaj nedorečene. Hkrati pa poudarili, da slednja ne prinaša sistemskih rešitev, in da bi o tem morali svoje reči tudi uporabniki kabelskega T,V sistema. Zeleno luč za trenutno rešitev finančnih zagat tega kolektiva je tokrat dobil le predlog o vnaprejšnjem odvajanju sredstev, ki jih občinska kulturna skupnost namenja Kinu Velenje za akcije kot so Pula po Puli, Minifest, teden otroškega filma. CapJ PET PEDI (Po)pravna država Pogosto slišim, da različni zvezni in tudi srbsko-dr-žavni organi obljubljajo ali zahtevajo uporabo vseh sredstev pravne države za ureditev razmer na Kosovem. V tej besedni zanki se ne skriva nič drugega kot to, da morajo fantje oblečeni v uniforme zveznih specialnih enot s pendreki naklepati Albance po glavah. Da bodo vedeli, kaj je to pravna država! Specialci tako niso kaj drugega, kot instrument pravne države. V nesrečni južni pokrajini je to orodje na prvem mestu, kasneje bodo prišli v upoštev tudi drugi vzvodi pravne države, kot so razgovori različno mislečih skupin ljudi. Naša »pravna« država ima specialce dobesedno kot orodje, ne kot ljudi. To potrjuje Tanjug, ki nam sporoča, da so bili med divjanjem separatistov, nacionalistov, fašistov, itd. demonstranti ranjeni, miličniki pa da so bili poškodovani. Izrazje izbran kar pravilno, saj naši specialci v vseh mogočih oklepih res izgledajo bolj stroji, kot ljudje in je s tega stališča za državo napad na miličnika bolj napad na vso opremo, ki jo miličnik nosi na sebi, kot nanj. Človek je tako zgolj element, ki prenaša naokoli sredstva pravne države. Za investitorja sredstev kakšen upor kar prav pride. Tako se dokaže, da ta denar ni bil vržen stran. Upam, da je vročekrvnežem v Sloveniji tudi postalo jasno, da bo Jugoslavija uporabila vsa sredstva pravne države, če bi se Slovenija resnično hotela odcepiti. Potem bi bili gotovo bolj razcepljeni, kot odcepljeni. Nora država, kot je Jugoslavija zdaj, pač ne bi mirno gledala našo odcepitev, še posebej, če pomislimo, da so slovenske kasarne polne bratov, ki so tudi dobro opremljeni z vsemi sredstvi pravne države. Zatorej si je bolje želeti stabilno, ne pa noro skupnost, od katere bi se Slovenci hoteli odcepiti. V taki stabilni državi bi uporabljali tudi druga sredstva pravne države ne le gumijevke, električne palice, brzostrelke, plinske bombe, tanke, helikopterje ... Peter Rezman Kulturni center Ivan Napotnik oblikuje novo podobo Nič več prosjacenja Kulturni praznik je pač priložnost, da o kulturi nasnuje-mo kakšno misel več kot običajno, pokramljamo o njenih ustvarjalcih, ozaljšamo njihov trud, jim pritrdimo k uspehom in največkrat, žal bolj površno, prisluhnemo tudi o težavah. Le teh je pač povsod veliko in ditiči se da le z zmagovalci. Tega so se zavedli tudi v kulturnem centru Ivan Napotnik in dokaj uspešno začeli kovati svojo novo podobo. Nič več prosjačenja, ampak dogovori, sponzorstvo. Tudi njihovo znanje je namreč cenjeno in željno, le treba ga je pravilno ponuditi. Skozi takšno razmišljanje se počasi poraja nov koncept delovanja Kulturnega centra kot tržno usmerjene ustanove, pa vendar ne cenenega, ampak sooblikovalca našega kulturnega prostora. »Čeprav je morda kdaj čutiti tako, nismo kulturna provinca,« pravi ravnatelj Kulturnega centra Vlado Vrbič. »Že primerjalni kazalci kažejo, da je bilo v zadnjih petnajstih letih veliko storjenega tudi na področju kulture, in to kljub temu, da so bila tej dejavnosti odmerjena sorazmerno skromna sredstva. Po dohodku na prebivalca je naša občina vedno med prvimi v republiki, po denarju odmerjenem za kulturo pa je prav obratno. Zato si želimo in se trudimo ustvariti takšne materialne pogoje, ki bodo zagotavljali uresničitev razvojnega koncepta. Ta pa je povsod zasta- vljen tako, da nas dvigne nad poprečje. Uveljavljamo številne nove zamisli, ki privabljajo vedno več obiskovalcev in za katere mislimo, da bodo vplivale tudi na njihovo ustvarjalnost.« In kako v Kulturnem centru Ivan Napotnik ocenjujejo preteklo leto? Lahko bi rekli, da kljub vsem težavam, dokaj optimistično, saj jim je uspelo uresničiti večino postavljenih ciljev. Tako so bili, po premoru nekaj let, razprodani abonmaji. Publika tudi postaja vse bolj raznolika. Preseneča zanimanje za lutkovni abonma, kjer sta ob gostovanjih po dve predstavi dnevno. Nekoliko manj zanimanja je bilo le za glasbeni abonma. Vse bolj odmevni postajajo kulturni večeri in knjižnica je zanje pogosto že kar pretesna. Nastala je neka odprta politična scena, na kateri se obiskovalci, ki so bili na začetku dokaj zadržani, sedaj zelo aktivno vključujejo in dokazujejo, da so željni takšnih kulturno političnih predstavitev. Tudi knjižnica se uspešno razvija, ugotavljajo v Kulturnem centru in se počasi oblikuje v tovrstni informacijski center v občini. Doseženi so minimalni standardi, razen prostorskih, za mati-čnost knjižnice, pripravljeni pa so tudi že idejni projekti za njeno razširitev. Denar bo morda možno zbrati z bodočim samoprispevkom, če se bomo seveda zanj odločili, ko bodo končane naložbe v zdravstveni dom in telovadnico. Kako skrbno morajo kulturni delavci obračati vsak dinar, pa ŠrffKC falUn '< tak . du 4i dokazuje tudi to, da je knjižnica, ki je stara dvajset let, lani prvič dobila nov oplesk. V bodoči shemi bodo skušali najti povezavo z vsemi knjižnicami v dolini in zagotoviti, da bi se v posameznih podjetjih oblikovale predvsem specializirane knjižnice, ki pa bi bile računalniško povezane s knjižnico v Kulturnem centru Ivan Napotnik. Podobno povezavo, naj bi sčasoma uresničili tudi med šolami v naši dolini. Sicer pa se bo knjižnica odpirala tudi v širši slovenski prostor in preko njega, s tovrstnimi bazami podatkov, preko naših meja. Tudi za grajskimi zidovi odločno razmišljajo o novih usmeritvah. Lani so ozvočili vse zbirke na gradu, kupili potrebne računalnike in drugo opremo ter mu tako postavili osnovne evropske standarde. V postavljenem konceptu pa naj bi na gradu zaživela predvsem zgodovina Šaleške doline. Morda bo Gorenje tam postavilo tudi »Zgodovino Gorenja«. Novo vsebino mora dobiti še območje ob gradu, ki je sedaj povsem neizkoriščeno, gotovo pa bi z določenim programom pritegnilo marsikaterega obiskovalca. Delavci muzeja uvajajo tudi nove oblike dela z mladimi in sicer pedagoške ure v srednjih in osnovnih šolah ter v muzeju. Lani so pripravili poletni raziskovalni tabor v Zavodnjah, ki je zajemal področje od geografije do ekologije. V ta tabor želijo letos pritegniti več študentov, razmišljajo pa tudi o mednarodni udeležbi. Letošnje leto bo tabor spet v Zavodnjah, saj je tamkaj ostalo še veliko dela, kasneje pa ga bodo selili po zanimivih območjih naše doline. Končali so tudi dve pomembni raziskovalni nalogi in sicer Šaleška dolina v 19. in 20. stoletju ter Zgodovino Gorenja, ki letos slavi 40 let. Galerijska dejavnost je zaenkrat, zaradi skromno odmerjenih prostorov, kar malce potisnjena ob rob. Ker ni možno pripraviti večjih predstavitev, so se odločili, da bodo dali prednost manj znanim, še ne dovolj uveljavljenim, a vendar kakovostnim avtorjem. Ugotavljajo pa. da klasi- čni mode 1 otvoritve nekako ni dovolj zanimiv in zato se bodo potrudili, da v tem letu poiščejo nove rešitve. In kaj pravi ravnatelj Kulturnega centra Vlado Vrbič o ohranjanju kulturne dediščine na našem območju? »V preteklem letu smo pripravili projekt obnove Šaleškega gradu, ki naglo propada in že zaradi naselja pod njim, kar kliče po obnovi. Projekt je bil narejen in mi smo ga predali naprej. Dogovorjeno je bilo, da bo izoblikovana skupina ljudi, katere skrb bo varstvo kulturne dediščine v občini Velenje. Žal pa od takrat, od tega je približno leto dni, ni bilo, vsaj da bi vedeli mi, storjeno prav ničesar. Mi pa smo med tem obnovili del fasade, in sicer 1300 kvadratnih metrov, na velenjskem gradu. Največji delež denarja za to obnovo pa je prispevala republika. Sedaj ostaja še približno tako velik zalogaj. Naredili smo tudi peš pot na grad ter restavratorska dela na naši najstarejši kmečki domačiji, pri Kavčniku v Zavodnjah. Seveda pa se sedaj pojavlja pravzaprav največji problem, kako zagotoviti, da se bo ta objekt vzdrževal. Iščemo povezavo z Gorenjem.« Zelo uspešno je Kulturni center začel razvijati tudi založništvo in sicer z izdajo zbirke Šaleški razgledi. Recenzije dosedanjih izdaj so ugodne, v letošnjem letu pa bodo v tej zbirki izšle Antologija šaleških pesnikov, 30-let študentskega kluba Velenje in Zgodovina Gorenja. Vlado Vrbič je nanizal še vrsto drugih uspešnih akcij, ki so jih izpeljali v Kulturnem centru Ivan Napotnik, kot so naprimer poletne kulturne prireditve ter sodelovanja s kulturniki amaterji. Seveda pa vse to ne bi bilo uresničljivo brez tradicionalno dobrega sodelovanja z Gorenjem in Rekom, trgovskimi in gostinskimi organizacijami ter seveda številnimi durgimi kolektivi iz naše občine. Nanje gotovo računajo tudi v letošnjem letu, saj bodo tako gotovo lažje, uspešneje in kvalitetneje izpeljali tisto kar so postavili v svoje cilje. Sicer pa je za ljudi, z odprtimi in v prihodnost zazrtimi očmi. svet prepoln in zanimiv, če uspejo svoja hotenja udejaniti preko preprek. ki jih življenje tako rado vsakodnevno nasuje. BORIS ZAKOŠEK Daj nam naš vsakdanji kruh Dišalo je po svežem, toplem kruhu »Kruh je velikodušno darilo narave, nenadomestljivo živilo. Kruh nas spremlja skoraj od rojstva do smrti...« (s starega egipčanskega papirusa) Niso se zmotili, čeprav niso pričakovali takšnega zanimanja med občani, ko so pri DELAVSKI UNIVERZI VELENJE prišli na idejo, da bi v svojih programih ponudili nekaj posebnega. Odločili so se, še bolj kot doslej, prisluhniti ljudem, njihovim željam in potrebam današnjega in jutrišnjega dne. Pripravili so tečaj peke kruha. Že ideja je bila topla in domača, organizacija in izvedba pa je samo potrdila, da je kruh še vedno, ali bolje rečeno, SPET, deviza posebnega pomena in kulture. Zdaj, ko ne bo mogoče nikomur več reči, »daj nam danes naš vsakdanji kruh----«, zdaj, ko si ga bomo še radi zaslužili, če bo le delo, zdaj bo prav prišel vsak dober recept in pečen kruh v domači pečici. Tisti lepi časi, ko je zadišalo iz domače krušne peči, pa so že, žal v pozabi, kot nostalgija naši mladosti. Kot nam je povedala organizatorka, dipl. andragogi-nja Mirjam ŠIBANC, je bilo prijetno od ideje do konca tečaja. Kdor se je odločil, je tudi prišel in ni mu bilo žal. Šestnajst gospodinj, ena celo iz Raven na Koroškem, je sobotno dopoldne preživelo v kuhinji OS Gustav Šilih, ki je ljubeznivo odstopila prostore in pečice. Z njimi je bila učiteljica gospodinjstva in kemije iz Gostinskega šolskega centra iz Celja, Jožica ŠTRUK, ki je predavala o kruhu, o kulturi, zgodovini in nato še o peki vseh vrst kruha. Po receptih, ki jih je pripravila učiteljica, so gospodinje spekle kruh, da so se kar sline cedile. Nemalo heca je bilo, ko so v delo zaverovane »pekarice«, pozabile na eno pečico, iz katere se je sumljivo pokadilo. Inštrukcije so bile takoj pri roki, za gašenje H seveda, pouk pa je bil več kot zgovoren. Med tako pomembnim delom ni časa še za kaj drugega. Peka kruha je pravi obred, katerega se moramo veseliti. In veselile so se svojih izdelkov tečajnice, saj so še vroče poizkusile, prenekateri košček je končal v cekarju, za domov. Zaradi firbca, zato, da bi se s svojimi spoznanji malo postavile. brez osnovnih sestavin, ki ga uvrščajo v zdravo in izdatno hranilo. Res je, da nekateri peki znajo speči odličen kruh, vendar je to že industrijska umetnost, brez osnovnih dodatkov, ki pomenijo za dober kruh, dušo. Na tem tečaju želimo ponoviti, da se da z malo truda in znanja, ceneno in vsekakor doma, pripraviti bogat in odli- MSSStÈÈÈUÈKBKMti Ob zaključku tečaja so nam tri udeleženke tečaja povedale naslednje. JOŽICA ŠTRUK, učiteljica gospodinjstva iz Celja : Star, lep običaj je bil, da se dekle ni smelo poročiti, če ni znalo speči kruha. Zdaj se pač poroči, tudi če se ji ne ljubi po kruh v trgovino. A, šalo na stran. Dejstvo je, da človek nima pravega odnosa do kruha. Uživamo ga preveč, jemo »izropan« kruh, čen kruh. Domač kruh je trajnejši, bolj zdrav in z malo domišljije lahko služi kot osnovno živilo. Z njim se lahko celo postavimo pred gosti, tudi cenimo ga bolj. Z dišavami, dodatki, polnili, ob uporabi polnovredne moke, se da speči kruh, da se ti kar smeji. To smo tudi poizkusile. In uspelo nam je, to vidim po obrazih tečajnic. JOLANDA KURET iz Titovega Velenja, dijakinja, 18 let: Doma imamo krušno peč v kateri peče mama, menila pa je, da bi bilo dobro, če se tega dela naučim tudi sama. No, prišla sem in ni mi žal. Lepo bi bilo, če bi bilo več mojih vrstnikov, tudi kakšen fant. Tečaj je osnova, je vodilo in korajža, zdaj to vidim. Saj sem že pekla, a sem si skoraj zobe polomila na pretrdem kruhu. Doma pečemo občasno, pred prazniki, ob vikendu ali za hec, če je čas. Mama zna peči, zato je prav, da bi nekaj malega pobrala po njej, nekaj pa iz tega strokovnega seminarja. DOROTEJA SEČNJAK, knjigovodkinja iz Raven na Koroškem: Kaj mi pomeni kruh? Cenim ga! Vsako drobtinico. Mi je najvažnejša hrana (doma pečem sama v štedilniku Gorenje). Je cenejši, boljši in vedno svež. Vse ostanke uporabim, saj se da predelati v marsikaj. Spečem dober ržen kruh, zraven dodam kaj malega, pa je obrok. Ker sem Korošica, je zame ržen kruh pravi blagoslov, je tradicija. Za ta tečaj sem slišala po radiu Velenje in takoj sem se odločila. Ni mi žal in lahko ga priporočam drugim. Predavateljica je bila več kot »super«, takšni pa so bili tudi naši izdelki, razen nekaj »mulatov«, kot smo med peko ugotovili. Tekst in slike: Jože MIKLAVC Delo v sadovnjakih se je začelo Na delovni enoti Erinega TOK Kmetijstvo na Turnu imajo delavci tudi v zimskih mesecih polne roke del, še zlasti v teh dneh, ko je vreme vse prej kot zimsko. Še pred novim letom so opravili vsa nujna dela v gozdu, spravili les in podobno. Sedaj so začeli z zimsko rezjo sadnega drevja. Najprej na starejših drevesih, kajti na mlajših bi ob zelo nizkih temperaturah rez bolj škodil kot koristil. Letos bodo na Turnu nasad jablan še povečali za dva hektarja in pol, enako so ga lani. S tem bodo zaključili srednjeročni načrt. Na velenjskem griču so lani jablane že rodile, letos računajo, da jih bo rodilo od 70 do 80 odstotkov, prihodnje leto pa naj bi bila rodnost že polna. Kaj lahko vrtičkarji opravijo na svojem sadnem drevju v tem času, pa je bilo naslednje vprašanje, ki smo ga zastavili vodji delovne enote na Turnu Matjažu Jenšterletu. »Tisti, ki imajo na svojem vrtu starejše sadno drevje, ga sedaj lahko očistijo in obrežejo, medtem, ko za mlajša drevesa reza sedaj ne bi priporočal. Zgodi se namreč lahko, da bo še huda zmrzal, mraz mlademu drevju škodi in če je mlado drevo ob hudem mrazu že obrezano mnogo težje prenese poze-bo kot sicer. Če že režemo, tega zlasti pri mlajših drevesih ne smemo preveč »v živo«. Najbolje pa je, da z drevesi do pet let počakamo do konca februarja ali začetka marca. Sicer lahko jablane pregledamo in saniramo poškodovane veje od zime, zajcev ali kako drugače s kambisanom. Počakati bi morali tudi z gnojenjem z umetnimi gnojili, medtem ko s hlevskim gnojem že lahko gnojimo. Priporočam pa zimsko škropljenje z rumenimi pripravki, to so rumesan in drugi, ki se tudi vključujejo v zdajšnjo novo integralno varstvo okolja. Breskve in marelice škropimo z bakrenimi pripravki, sicer pa za zimsko škropljenje dozo škropiva povečamo od 5 do sedemkrat, spomladansko pa zmanjšamo na trikratno. Ko drevje začne brsteti in poganjati listje, ga škropimo z normalno koncentracijo.« Zapišimo, da bomo tudi letos v Našem času občasno objavljali nasvete strokovnjaka za vrtičkar-je- B. Mugerle Danes odpira vrata nova »Zibka« Erino trgovino Zibka v Titovem Velenju že dolgo poznamo. S svojo dobro ponudbo za najmlajše si je pridobila ogled ne le med občani naše občine, ampak tudi iz širše okolice. Vanjo pa bomo v prihodnje verjetno še raje zahajali, saj bo tu ponudba za najmlajše člane družine še pestrejša, še popolnejša, še bogatejša, saj so prodajne prostore v ta namen močno povečali (razširili na oddelka športa in trgovine Dekor), celotno trgovino pa tudi posodobili, osvežili. jo naredili privlačnejšo, pač takšno kot naj bi trgovina za otroke tudi bila. Med drugim so v njej uredili pro- stor za igro in razvedrilo otrok,ki ga bodo skušali čim pogosteje izrabiti tudi za priložnostna kulturna poslanstva za najmlajše — ure pravljic, lutkovne igrice ... Nad vse veselo bo v- Zibki tudi danes, ko bodo povsem na široko odprli svoja vrata (danes ob 10. uri uradno predajajo namenu prenovljeno Zibko). Ob 10.30 in ob 17. uri vabijo otroke na uri pravljic. Poskrbeli so še za posebej bogato ponudbo igrač in za otvoritveni popust za posamezne blagovne skupine. (mz) GOSPODARSKA VOŽNJA PO LEVI REFORMA KOT Čeprav menda Slovenci nimamo najboljšega smisla za humor, si prav hitro izmislimo kakšen vie. Tudi o gospodarski reformi, ki je že na pohodu jih veliko kroži med ljudmi. Med drugim tudi tale: »Gospodarsko reformo mislimo izpeljati tako kot Angleži, ki že dolgo razmišljajo, kako bi preusmerili vožnjo na desno stran ceste. To dolgoletno navado je seveda težko na hitro spremeniti, zato je nekdo med njimi predlagal : akcije se lotimo postopoma. Prvo leto naj vozijo po desni samo tovornjaki...« SMO ŠE KJE VARNI? Bolj ko se bliža Pust, bolj smo nekateri vozniki motornih vozil zaskrbljeni, kako priti varno domov. Ker čisto brez stare navade in kulture ob pustnih veselicah ne bo šlo, se nam akcija, ALKOHOL — NE »HVALA« v celoti ne dopade. Namreč, bolj ko vlagamo v gostilniški turizem (bifeji, kafiči in oštarije še kar rastejo kot gobani poleti), bolj nas stiskajo na stranskih poteh, po poljih, v gozdovih in celo v centru mesta. Miličniki namreč. »Kontrola alkohola, itd....« Človek se ne počuti več varnega niti na enem pedu naše države! ŠOLSKI PRIMER Pripovedoval mi je prijatelj: »... sem se posvetoval z akademskim slikarjem, kaj meni o šoli za oblikovanje, če jo priporoča mojemu fantu. Po ogledu izdelkov je Nadobudneža ocenil precej perspektivno. Na osnovi sodelovanja na razstavah, je šolski pedagog predlagal usmeritev v šolo za oblikovanje ali arhitekturo. Na mnogih razstavah so bile risbe našega fanta odlično ocenjene ... Skoraj ni bilo več dileme. Pob naj gre za malarja, pa pika. Toda, ko sem povprašal sina, kako kaj v šoli, mi je dejal. Še kar, »še kar, le >likovni me žuli<. Imam samo uspešno.« Vse kaže, da bo potrebno nekatere učitelje reformirati, sicer bo naval za vpis v administrativne, ekonomske, splošne in politične usmeritve še naprej v špici. Pa veselo v šolo! POŽARNO »NEVARNO« Medtem ko smo v NČ poročali o željah po novem vozilu, ki bi ga naj že zdavnaj dobilj gasilci v Paški vasi, smo iz zaupnih virov, ki so blizu Žarove 2, izvrtali, da so v gasilsko štalco pred dnevi postavili pološčen gasilski voz, ki mu daleč okoli ni para. Ni, kaj! Kdor zna pa zna, na tomboli ne zadene vsakdo .. ŠE ENO NOVO PODJETJE V GORENJU SERVIS? Ko smo v prejšnji številki NČ poročali o ustanavljanju novih podjetij pri Gorenju SERVIS, še nismo natanko vedeli, da so »serviserji« polni idej in presenečenj. Pred dnevi so tebi nič, meni nič LE pospravili pod streho velenjske sisove gasilce, ki niso hoteli v obrambne vrste občinske (samo)zaščite. K obrambnikom so »pelegali« strokovnega vodjo, »izprašani« gasilci pa so jo raje »mahnili« k firmi, ki ima višje grupe in je že odprta v Evropo. Na pomoč! ZA ZAPRTIMI VRATI O ŠOLANJU VOZNIKOV Če nas ne bi naš »prometni« dopisnik pokaral, češ, vas od radia in Našega časa pa res ni »kadar teče kri ...«, še vedeli ne bi, da so se za »zaprtimi« vrati sestali najodgovornejši iz republike Slovenije za vzgojo v cestnem prometu — le nekaj korakov od uredništva našega optometra. Nič za to, bi lahko dejali. Pa nam tudi tokrat ni vseeno. Naši zvesti bralci namreč ne vedo, da včasih ne dobimo vabil, pošteno pa nas »po zobeh«, češ, novinarjev že spet ni ! ŠTUDENTJE, PREČITAJTE DVAKRAT!! Domala NEZASLIŠANO potezo je potegnil te dni celjski Izletnik (v našem kraju imamo eno izmed pomembnih njegovih baz), ko je odločil, da bo prevažal študente (s potrjenim indeksom) v kraj študija, s 50% popustom. Ko smo izvedeli za to vest, smo jo preverili da ne bi slučajno zamenjali firme z npr. »Borovom«. Še to malenkost moramo dodati. To, žal, ne velja za dijake in učence, ki se dnevno vozijo v kraj šolanja, z npr. mesečnimi vozovnicami. Ti bodo še naprej štopali za 100% popust. Horn pri Radmirju Avto moto turing klub Ze letos avto kros Letos mednarodni rally Kros z avtomobili je nova vo in zanimivo športno pnre- v ^^ J Kros z avtomobili je nova panoga avto-moto športa, ki se je v Sloveniji močneje razširila v zadnjih dveh letih. Tudi po zaslugi ustreznega kluba iz Kamnika, ki je zelo dobro organiziran, na svoji progi prireja tekmovanja, ta zanimiv šport pa bi rad razširil tudi na druga področja. Tja seveda, kjer imajo za nekaj takega primerne pogoje, zlasti kar se terenov za progo tiče. Tako so člani kamniškega kluba v zadnjem času že večkrat obiskali Radmirje, saj so na glinokopu na Homu pri tej vasi našli skoraj idealni prostor za tekmovanje v avtokrosu. Sami zatrjujejo, da takšnega terena ni moč najti v krogu nekaj sto kilometrov. Povezali so se torej z lastnikom zemljišča, seveda tudi z Gorenjem, ki glino izkorišča, poskrbeli so za soglasje krajevne skupnosti Ljubno in za vse kar zraven sodi. Kaže, da so z vsemi našli skupen jezik in da bo mozirska občina že v tem letu bogatejša za no- vo in zanimivo športno prire ditev. Ugotovili so tudi, da v samem Radmirju obstajajo osnovni pogoji za prirejanje teh prireditev, tudi na mednarodni ravni. Evropsko prvenstvo v avto krosu namreč vsako leto poteka v verigi tekmovanj od Portugalske do Madžarske, v tej verigi pa manjka le člen, ki mu je ime Slovenija, ali Jugoslavija, če hočete. Vrzel želijo Kamniča-ni zapolniti, teren pri Radmirju pa po njihovih zagotovilih izpolnjuje vse zahteve in pogoje. Tudi nobenih posegov v prostor ne bo, saj teren že sam po sebi zadostuje za prireditve te vrste. Bistvenih ovir torej ni, zato pospešeno delajo in načrtujejo. Za pokušnjo naj bi že 27. maja pripravili republiško tekmovanje, konec septembra pa že dirko za državno prvenstvo, po možnosti tudi z mednarodno udeležbo. Že v leto 1992 segajo načrti za organizacijo tekme za evropsko prvenstvo. J.P. Kegljanje Poraz z vodilnim Šoštanjski kegljači so sicer dobro namučili vodilno ekipo Hmezada, vseeno pa so gostitelji zmagali s 5.024:4.937. Za Šoštanj so nastopili: Glavič 860, S. Fidej 848, Križovnik 834, L. Fidej 809, Rajšter 795, Hasičič 388, Černja-vič 402. V borbi za obstanek se bodo Šoštanjčani v 10. kolu pomerili z ekipo Konstruktorja iz Maribora, srečanje pa se bo na kegljišču v šoštanju pričelo v soboto ob 16. uri. Mali nogomet Za državnega prvaka Konec prejšnjega tedna je bil v Umagu prvi kvalifikacijski turnir za naslov državnega prvaka v malem nogometu. V tem tekmovanju nastopa večina najboljših jugoslovanskih klubov, letos prvič tudi KMN Titovo Velenje, 16 najboljših pa se jih uvrstilo v sklepni del. Na dobri poti za najboljše so tudi velenjski igralci, saj so v Umagu zmagali. V svoji skupini so .premagali predstavnika Pule in Zagreba, v polfinalu še eno zagreško ekipo, v finalu pa zmagovalca prvega turnirja ekipo Pobrežij iz Maribora s 6:3. Najboljši igralec in strelec turnirja je bil Boris Tomažič, igrali pa so še Verboten, Biščič, Kaligaro, Aljaž, Čosič, Huselja, Pogorel-čnik in Radivojevič. Z.G. Občinska zimska liga Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje pripravlja zimsko ligo v malem nogometu, ki bo letos enotna in bo štela predvidoma 20 ekip. Prvo kolo bo na vrsti 4. marca, teden dni prej pa kvalifikacije. Ekipe, ki so ^e v lanski zimski Jigi uvrstile, v obeh skupinah od 1. do 8. mesta, se lahko prijavijo tako, da na se- dež ZTKO na Foitovi 2 pošljejo prijavnico, seznam igralcev in kopijo vplačila prijavnine 2.150 dinarjev na žiro račun ZTKO 52800-678-56117, vse do četrtka, 15. februarja. Vse ostale ekipe se lahko prijavijo za kvalifiakcije tako, da vplačajo 250 dinarjev prijavnine na isti žiro račun ter prijavnico s potrdilom o vplačilu pošljejo na sedež ZTKO najkasneje do 12. 2. 1990. Registracija igralcev bo od 12. 2. do 1. 3. 90. Šah Goršek zmagovalec '89 Prehodni pokal šaleškega šahovskega društva je v lanskem letu osvojil Goršek, ki je zbral največ točk na posameznih turnirjih, za njim pa so sé uvrstili Matko, Brešar, Stropnik, Draž-nik in ostali. Skupno je točke osvajalo 24 igralcev. Opravili so tudi že prva dva turnirja v letošnjem letu. V januarju je bil vrstni red naslednji: Goršek 16, Matko 15, Stropnik 13,5, Voglar 13 itd., v februarju pa: Brešar 14,5, Stropnik 14,5, Matko 14, Milovanovič 13,5, Dražnik 13 itd. Vrstni red po dveh turnirjih: Matko in Stropnik po 26, Goršek in Brešar 20 itd- 5. C. Občinsko prvenstvo ZTKO občine Velenje pripravlja občinsko prvenstvo v šahu za moške in ženske, posamično in ekipno. Ekipno prvenstvo bo 14. in 15. februarja ob 16. uri, posameznikov pa 22. februarja, tudi ob 16. uri. Število ekip in posameznikov je neomejeno, prvenstvo bo v kavarni REK, prijavite pa se lahko pol ure pred tekmovanjem. Finančna soudeležba za ekipno in posamično konkurenco je skupaj 130 dinarjev in jo je treba plačati na žiro račun ZTKO do prijave za tekmovanje. Za 130 — članski Avto — moto turing klub iz Titovega Velenja je bilo minulo leto zelo uspešno. Upravičeno so najbolj ponosni na izvedbo rally-ja, ki je štel tudi za državno prvenstvo. Že drugo leto zapored je bil ta rally ocenjen za najbolje organiziranega v Jugoslaviji. Velik delež zaslug gre tudi pokroviteljema, stalnemu Gorenju in lani prvič sodelujočemu Marllborou. Omenjena pokrovitelja sta rally podprla finančno, s svojim vztrajnim in neutrudnim delom pa so poleg članov AMTK veliko prispevali tudi drugi občasni sodelavci, tako da je prireditev resnično uspela. Odlična organizacija je pripomogla tudi k temu, da bo letošnji sedmi rally, 5. in 6. oktobra, že mednarodni in je vpisan v koledar mednarodne avtomobilistične zveze. Seveda čaka AMTK pri organizaciji veliko dela, zlasti odgovornosti in doslednosti in končno veliko večjo finančno obremenitev. Da so Velenjčani sposobni organizirati rally, so lani dokazali tudi na rallyju Sa-turnus, ko so v lastni organizaciji izvedli eno hitrostnih preizkušenj, pa seveda na rallyju Varta, ki so ga pretežno organizirali člani AMTK, skupaj s tistimi, ki sicer pomagajo pri tovrstnih prireditvah. Na tekmovalnem področju Jože Mesarec, edini tekmovalec AMTK, žal ni imel športne sreče, ker so ga celo sezono pestile okvare na avtomobilu. Zaradi pičlih finančnih sredstev pa se vseh tekmovanj tudi ni mogel udeležiti. Na cestno-hitrostnih in gorskih avtomobilskih dirkah se vztrajno približuje prvi kategoriji voznikov tudi Aleš Berlinger z avtom Jugo. Precej bolj uspešni so motoristi-prikoličarji, ki so po dolgem času spet imeli svoje prvenstvo. Najuspešnejša posadka sta še vedno brata Kreuh, ki sta ničkolikokrat dokazala, da se »stara garda« še ne da in da se z dobro vožnjo kljub šibkejšemu motorju lahko doseže odlične rezultate. Na koncu velja omeniti še Romana Zbičajnika, ki je sposoben doseči tudi vrhunske rezultate, seveda s primernim motorjem. Na vseh dosedanjih dirkah v kategoriji do 125 ccm, je bil namreč prav pri vrhu, če mu je uspelo pripeljati do cilja. Tudi za naprej so si člani AMTK zastavili smel in obširen delovni načrt. O njem je na kratko spregovoril predsednik kluba Julijan Slemenšek: »Še naprej želimo ohraniti tradicijo dobre organizacije rallyja. Organizacija letošnjega bo precej bolj zahtevna od prejšnjih. Želimo si namreč zagotoviti udeležbo nekaterih kvalitetnih tekmovalcev. S tujo udeležbo bodo na svoj račun najbolj prišli gledalci, ki bodo m „ dÉHj Ji lahko ob uživanju na športni prireditvi tudi primerjali kvaliteto vozil in vozniške sposobnosti tujih in domačih voznikov. Prepričani smo, da se omenjena prireditev ne bo končala le s proglasitvijo športnih rezultatov in reklamami pokroviteljev, ampak bo celotna prireditev šla v svet kot dobra gostiteljica in privlačna za turizem. In še nekaj. Organizator AMTK bo pri izbiri trase rallyja upošteval tudi mnenja ekologov, lovcev in ostalih. Še naprej bomo soorganizatorji rallyja Saturnus. V organizaciji tega rallyja namreč člani AMTK ne vidimo rivalstva med posameznimi prireditvami, temveč predvsem pridobivanje še večjih organizacijskih izkušenj. Na tekmovalnem področju v prihodnji sezoni AMTK v rallyju ne bo imel svojega predstavnika, udeležba pa bo močnejša na moto dirkah. Še naprej bomo tekmovali v kategoriji prikoličarjev in z motorji do 125 ccm. Pomembno je, da bomo tudi v prihodnje sodelovali na področju prometne varnosti. Na tem področju že sedaj zgledno sodelujemo z osnovnimi šolami Šalek, Veljka Vlahoviča in Bratov Mra-vljakov, s postajo milice, nekaj manj pa s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje. Pred nami je programsko-vo-lilna konferenca, ki ji bomo posvetili posebno pozornost. Izvolili bomo novo vodstvo kluba, zelo pa si prizadevamo v upravni odbor pritegniti novesposobne ljudi, prizadevne in zagnane. Ker AMTK ni politična organizacija, ne moremo več sodelovati pod okriljem zveze socialistov, ampak bomo poiskali drug način vkjlučevanja in sodelovanja.« B. Mugerle Šaleški svobodni jamarji Aktivnosti jamarske alternative Približno pred enim letom je nekaj jamarjev, ki so zapustili svoje klube ter skupina ljubiteljev narave in kraškega sveta, ustanovilo nekakšno alternativo obstoječima kluboma v dolini in si nadelo ime Šaleški svobodni jamarji. Do tega je prišlo zaradi vse večje neaktivnosti in razprtij v klubih. Namen svobodnih jamarjev ni spodkopavanje delovanja klubov — čeprav nekateri tako mislijo. Prizadevamo si, da bi čim več ljubiteljev jam preživelo nekaj lepih trenutkov, v našem lepem podzemlju. Skupina deluje popolnoma samostojno, na prostovoljnih temeljih, z lastnimi sredstvi, kar pomeni, da ni registrirana, kar pa ni njen namen. Prizadevamo si le, da bi postali polnopravni člani JZS, za kar smo dobili vso podporo podpredsednika JZS Vida Kregarja. Prva naša akcija, je bil ogled Križne jame pri Ložu. Na akciji je bilo šest članov naše skupine, dva gosta in član J K Topolšica, ki pa je preko javnih občil označil to akcijo, kot akcijo J K Topolšica in s tem prekršil osnovni jamarski Kodeks. Druga večja akcija je bila v Snežno jamo na Raduhi. V njej so poleg naših štirih članov sodelovali še: dva jamarja iz JK Velenje in dva jamarja iz bivšega JK Celje. En naš član, pa se je udeležil tudi tradicionalnega medklubskega tabora na Korošici avgusta lani. Raziskovanje novih kraških objektov, pa smo usmerili predvsem na Zaloko ter Dleskoško planoto. Raziskali smo skupaj 14 jam, v skupni dolžini preko 300 metrov in jih dokumentirali. Omeniti je potrebno tudi sodelovanje z velenjskim JK, katerega akcij smo se udeleževali. To pa pomeni, da so nas velenjski kolegi jamarji priznali kot jamarsko skupino. V tem letu planiramo nadaljevanje raziskav v Zaloki in na Dleskoški planoti. Organizirali pa bomo ogleda raznih jam (tudi za druge zainteresirane), kot so Dimnice, Kačna jama itd. Prvo akcijo načrtujemo že za prvomajske praznike, v prekrasno jamo z japodskimi (sodobniki Rimljanov) grobovi. Jama se nahaja pri Plitvicah in se imenuje Bezdanja-ča. Sestav naše skupine je zelo raznolik. Sestavljajo jo trije bivši člani J K Velenje, od tega je eden demonstrator jamarskega izbora-ževanja J ZS, geolog ter ljudje različnih poklicev, kar pomeni, da smo strokovno usposobljeni. Bolj pomembno pa je to, da smo vsi dobri prijatelji, kar zagotavlja izvrstno razpoloženje na akcijah. V ilustracijo, naj omenimo besede žive legende šaleškega jamarstva Janeza Ravljena, po obisku Snežne jame: »Tako dobro organizirane akcije in takšnega vzdušja, nisem doživel v vsej svoji karieri.« Kot smo že omenili naš cilj ni slava, temveč preživeti med prijatelji čim več lepih trenutkov in pri tem narediti nekaj koristnega. Ponujamo roko sodelovanja legalnim jamarskim klubom kot tudi vsem drugim organizacijam. Veseli pa bomo tudi vsakega družabnega dekleta in fanta. Zato dekleta in fantje preživite nekaj prijetnih trenutkov v naravi in se nam pridružite. Šaleški svobodni jamarji Zmagal Stropnik Ljubitelji hitropoteznega šaha, zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju in Gorenju Mali gospodinjski aparati, so tudi lani prirejali mesečne hitropote-zne turnirje za pokal Gorenja. Zmagal je Franc Stropnik iz Gorenja EKO, ki je osvojil skupno 152 točk. Doslej so zmagali Ivan Kovač, Gregor Rupnik in Miki Dordevič, s prehodnimi mesečnimi turnirji pa bodo tudi nadaljevali v letu 1990. K sodelovanju pa bodo letos pritegnili tudi ženske. Končni vrstni red tekmovanja za pokal Gorenja v hitropoteznem Šahu za leto 1989: 1. Frane Stropnik (Gorenje EKO) 152 točk, 2. Robert Podlipnik (Gorenje EKO) 134, 3. Gregor Rupnik (DSSS Gorenje Gospodinjski aparati) 114, 4. Miki Dordevič (Vzdrževanje) 112, 5. Ivan Kovač (Pralno-pomivalna tehnika) 73, 6. Melan- šek Teodor (Notranja oprema) 60, 7. Peter Poljak (Zamrzovalna in hladilna tehnika) 32, Mirko Per-kuš (Gorenje EKO) 32 točk itd. H. j. Karate Vpisujejo nove člane Shotokan karate sekcija TVD Partizan Šoštanj (šport, samoobramba, borilna veščina, rekreacija) vpisuje nove člane, članice, mladinke, mladince, pionirje, pionirke in tudi starejše v skupino rekreacije. Vpisuje tudi v začetne tečaje karateja in samoobrambe, v tečaje samoobrambe kot borilne veščine in rekreacije in v tečaje začetne pionirske karate šole. Vpišete se lahko v telovadnici Partizana — 13., 15., 20. ter 22. februarja od 17. do 18. ure. Dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu: 858-411. Planinske novice Drugi zimski Matjažev pohod Organizator drugega zimskega pohoda na Peco je Planinsko društvo Mežica ob sodelovanju Koroškega in Savinjskega med-društvenega odbora PD in Gorske reševalne službe Prevalje. Pohod bo v nedeljo, dne 18. februarja 1990 s startom med 7. in 8. uro pred hotelom Peca v Mežici. Trasa pohoda bo potekala po markirani poti: Mežica—Karav-la—Tomaževa koča—dom na Peci (1.665 m)—vrh Pece—dom na Peci—Tomaževa koča—kmetija Mihev—gostilna Savelli v Črni na Koroškem. Višinska razlika pri vzponu znaša 1.667 m. Skupne hoje pa bo približno 7 ur. Pri povratku se je možno po-služiti tudi javnih prometnih zvez. Iz Črne na Koroškem odpelje zadnji direktni avtobus za Maribor ob 17. uri, za Ljubljano ob 17.10, za Titovo Velenje ob 18.40. Socer so pa lokalne zveze za Dravograd: 15.40, 16.40, 17.40, 18.40, 19.40 in 21.40. Organizator PD Mežica bo predvidoma odprlo obe koči, poskrbelo za ogrevanje in določene usluge. Vsi udeleženci prejmejo brezplačno čaj in posebno izkaznico, ki jih naj spominja na Peco. Bronaste značke bodo podeljene na tretjem pohodu, to je v letu 1991. V koči bo možno kupiti nekaj vrst pijače, glede hrane pa predlagamo oskrbo iz lastnih nahrbtnikov. Zaradi velike višinske razlike in tudi razdalje je potrebna solidna kondicija in tudi zimska oprema. Predlagamo udeležencem, da prej opravijo lažjo preizkusno turo. Za disciplino in varnost odgovarjajo vodje skupin, ki upoštevajo vsa navodila GRS. Vse udeležence opozarjamo tudi na uvidevnost v kočah in skrb za čisto okolje. Kot dokazilo o zimskem vzponu na enega slovenskih dvatisočakov pa bo služila tudi posebna vpisna knjiga na vrhu. Dobrodošli v Karavankah ! Pogorju, ki se razteza v dolžini okoli 120 km, od Trbiža do Slovenje-ga Gradca. Z omenjeno akcijo nadaljujemo skoraj 30-letno tradicijo množičnih zimskih pohodov, ki so se ljudem izredno priljubili, saj pomenijo preizkus zmogljivosti, gibanje v slikoviti pokrajini in pametno preživljanje prostega časa. Miroslav Žolnir ODMEV: Ker kazenski postopek zoper Zorana RADULOVIČA zaradi kaznivega dejanja umora vzbudil zanimanje javnosti, še zlasti pa zaradi članka pod naslovom »Ali je to kazen?«, objavljenega v Našem času z dne 1. 2. 1990, je sodišče dolžno dati ustrezno pojasnilo v zvezi s konkretnim primerom in zakonodajno ureditvijo, ki za takšne primere velja. Iz citiranega članka je namreč moč razbrati, da je bila Zoranu RADULOVIČU izrečena preblaga kazen, pa tudi sum, da sodišče različno obravnava »določeni del rodu prebivalcev v naši republiki« (tako navaja avtor članka). Po Kazenskem zakonu SFR Jugoslavije (KZ SFRJ) je kazensko odgovoren le tisti storilec kaznivega dejanja, ki je bil v trenutku storitve kaznivega dejanja prišteven in ki je storil kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti (za dejanje, storjeno iz malomarnosti le, če tako določa zakon). Storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasnih duševnih motenj ali duševne zaostalosti, ni prišteven, torej tudi ni kazensko odgovoren (11. in 12. člen KZ SFRJ). Zoper takšnega storilca (duševno bolnega ali ab-normnega) ni mogoče vložiti obtožnega akta in ga tudi ne kaznovati. Ni mu mogoče izreči nobene od sicer v KZ SFRJ predpisanih kazni (smrtne kazni, kazni zapora, denarne kazni, zaplembe premoženja), niti pogojne obsodbe ali sodnega opomina. Zanj pride v poštev le izrek Ali je to kazen? posebne kazenske sankcije in sicer izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu (63. člen KZ SFRJ) ali obveznega psihiatričnega zdravljenja v prostosti (64. člen KZ SFRJ). Ukrep iz 63. člena KZ SFRJ sodišče izreče, če ugotovi, da je storilec nevaren za okolico in da je za odpravo te nevarnosti potrebno njegovo zdravljenje in varstvo v takšnem zavodu, ukrep iz 64. člena KZ SFRJ pa v primeru, da za odpravo takšne storilčeve nevarnosti zadostuje, da se zdravi v prostosti. Ukrep iz 63. člena časovni ni omejen, ukrep iz 64. člena pa sme trajati največ 2 leti. Pripomniti velja, da takšnega obravnavanja duševno bolnega ali ab-normnega storilca kaznivega dejanja ne pozna le naša kazenska zakonodaja, ampak večina sodobnih tujih zakonodaj. Sicer pa takšnih storilcev že v davni preteklosti niso kaznovali, ker so šteli, da so dovolj kaznovani že s svojo abnormnostjo (kolikor so takšna stanja že takrat znali prepoznati). Z razvojem medicine se je krog takšnih stanj seveda močno razširil, saj je sodobna medicina sposobna odkrivati vedno večji obseg takšnih oblik in vrst duševnih abnormnosti. Zoper Zorana RADULOVIČA je sodišče odredilo pripor takoj po_ storitvi kaznivega dejanja. Že v preiskavi ga je pregledal sodni izvedenec prof. dr. Jože LOKAR, eden najuglednejših slovenskih strokovnjakov psihiatrov. Iz njegovega mnenja je možen le zaključek sodišča, da Zoran RADULOVIČ v času storitve kaznivega dejanja ni bil prišteven. Zaradi halucinacij, ki so posledica njegove iz muzeja Velenje i Zgodilo se je . . 8. februarja Leta 1956 Za kulturni praznik smo namenoma izbrali novice, ki so vse iz novejšega, to je povojnega časa. Zanimivo namreč je, da se nasprotno s pričakovanji zelo dolgo ne pojavljajo novice o kakršnem koli kulturnem dogodku, ki bi obeleževal kulturni praznik. To seveda ne pomeni, da jih ni bilo, temveč verjetno bolj, da je kultura predstavljala izrazito marginalno dejavnost, kar seveda še potrjuje našo tezo o »podtalni infiltraciji« kulture v življenje doline. Največ novic je iz športnega življenja. Te vrste je že prva, ki jo objavljamo in je bila objavljena v Večeru na današnji dan leta 1956: »Smučarski klub »Usnjar« v Šoštanju je preteklo nedeljo priredil na svoji 30-metrski skakalnici skakalne tekme, katerih so se poleg domačih tekmovalcev udeležili tudi številni smučarji iz okoliških društev.« Ob množici skakalnic, ki so zrasle v naši občini je prava sreča da se vse le niso »prijele«. Leta 1957 Tega leta je na današnji dan izšel Celjski tednik, ki je seveda objavil tudi več novic iz Šaleške doline. Med njimi smo izbrali dve. Prva je iz Velenja: +Na občnem zboru strelske družine > Boris Kidrič< v Velenju, ki je bil pred dnevi, so najbolj zaslužni strelci prejeli priznanje. Med njimi so Jože Debeljak, Ferdo Malin, Jože Čanč, Janko Špeh in Ivan Greajžl. Družina je lani dosegla nekaj vidnejših uspehov pri tekmovanjih, ni ji pa uspelo vključiti v svoje vrste mlade ljudi, ki bi se za ta šport morali vsekakor bolj zanimati.« Druga vest pa je iz Šmartnega ob Paki in za spremembo ni športna: uporabo strojev in škropilnic ter uspešno škropljenje in smotrno uporabo zaščitnih sredstev enodnevni tečaj, katerega se je udeležilo kar lepo število zadružnikov. Ob večerih zad njega tedna pa so bili vaški strokovni sestanki po vseh vaseh našega območja. Tu so bili razpravljali o dvigu kmetijske proizvodnje po navodilih in pod vodstvom strokovnjakov Kmetijske proizvajalne poslovne zveze iz Celja.« Leta 1969 V današnjem prikazu bomo predstavili le še nekaj novic iz leta 1969. V tem letu namreč najdemo na današnji dan v dnevniku Večer kar celo vrsto daljših in krajših vesti iz naših krajev. Prva vest je, kot smo že navajeni, iz športa: »Jutri bo v Belih vodah nad Šoštanjem veliko smučarsko tekmovanje v slalomu, udeležili se ga bodo člani in članice vseh osnovnih sindikalnih organizacij velenjske občine. Tekmovanje priredita občinski sindikalni svet Velenje in komiteja za oddih in rekreacijo. Smučarske tekme sodijo v okvir delavskih športnih iger 1969.« Za konec pa želim kulturen praznik kulture. Tone Ravnikar epileptične psihoze Radulo-vič ni mogel razumeti pomena svojega ravnanja niti se ni mogel obvladati oz. kontrolirati svojega ravnanja. Izvedenec je imel na razpolago obsežno zdravstveno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da seje RADULOVIČ v zadnjih letih večkrat zdravil v psihiatričnih ustanovah. Njegova bolezen oz. njen razvoj sta nepredvidljiva, vsekakor pa je prognopza slaba. Izvedenec je sam predlagal zdravljenje v ustrezni ustanovi. Glede na takšno mnenje izvedenca je javni tožilec po končani preiskavi predlagal izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 63. členu KZ SFRJ. Sodišče je RADULOVIČA že v tej fazi postopka — kot to določa 493. člen Zakona o kazenskem postopku — iz pripora premestilo na Oddelek za forenzično in socialno psihiatrijo v Ljubljani. Na glavni obravnavi, na kateri je bil izvedenec še dodatno zaslišan, se je nato odločilo, da RADULOVIČU glede na vse navedeno izreče ukrep iz 63. člena KZ SFRJ. Sodišče ni imelo nobenega razloga dvomiti v mnenje izvedenca, saj navsvezadnje tudi okoliščine samega dogodka potrjujejo izvedenčeve ugotovitve. Naj pripomnimo, da je tudi po mnenju zdravnikov ustanove, kjer se RADULOVIČ nahaja, le-ta izredno hud bolnik in da ni bil sposoben priti na obravnavo. Tokrat je bil pred sodiščem obravnavan prvič. V cäsu, ko je storil kaznivo dejanje, je bil v bolniškem staležu, na vprašanje, ali bi ga njegov lečeči zdravnik že takrat moral poslati v bolnico, pa sodišče seveda ne more odgovoriti. Po vsem povedanem bo po našem mnenju javnosti, zlasti pa nepodpisanemu avtorju članka, moralo biti jasno, da je v takšnih primerih sodišeč vezano na sodelovanje medicinskih strokovnjakov ustrezne — to je psihiatrične stroke, zlasti pa, da je dolžno delati po zakonu, ne pa odločati na podlagi emocij, ki so sicer v primeru hudih kaznivih dejanj pričakovane in razumljive. Zoran RADULOVIČ res ni bil kaznovan, ni mu bila izrečena kazen zapora, ki jo je prištevnemu storilcu kaznivega dejanja umora mogoče po 1. odst. 46. člena Kazenskega zakona SR Slovenije (KZ SRS) izreči v trajanju najmanj 5 let—15 let, ali če gre za hujšo obliko po 2. odst. 46. člena KZ SRS v trajanju najmanj lOlet—15 let ali celo 20 let (s teni je bila nadomeščena sedaj v SR Sloveniji ukinjena smrtna kazen). Ne gre pa prezreti, da je bil poslan v psihiatrično ustanovo za nedoločen čas, saj je mogoče izvajanje takšnega ukrepa ustaviti le v primeru, če sodišče ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebna. Ali in kdaj se bo to pri RADULOVIČU zgodilo? Izrek varnostnega ukrepa po 63. členu KZ SFRJ torej ni nikakršen privilegij Zorana RADULOVIČA kot pripadnika »določnega dela rodu prebivalcev v naši republiki«, kot to sumi avtor članka. S tem »določenim delom rodu prebivalcev v naši republiki« očitno misli ne Slovence. V letu 1988 je naše sodišče dvema storilcema (neprištevnima v trenutku storitve kaznivega dejanje) izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v prostosti po 64. členu KZ SFRJ, potem ko je izvedlo ves postopek po enakih zakonskih določilih kot v RA-DULOVIČEVEM primeru, le s to razliko, da je bila medicina v obeh primerih mnenja, da zdravljenje v zavodu ni potrebno. Eden od storilcev je Slovenec, drugi Albanec. Prvi je kot specialni povratnik storil poskus kaznivega dejanja umora, druga pa več premoženjskih deliktov. Avtor članka se med drugim tudi sprašuje, kako je mogoče, da je bila RADULOVIČU ob razvezi dodeljena v oskrbo petletna hči. Bojana in Zoran RADULOVIČ sta se razvezala sporazumno. Sodišče je ob razvezi hčer res dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, potem ko je od Centra za socialno delo Titovo Velenje dobilo podatke, da za hčer dejansko skrbi Radulovičeva mati; Bojana in Zoran RADULOVIČ sta se glede tega vprašanja posvetovala z zdravnikom-psi-hiatrom v času RADULOVI-Č E VEG A zdravljenja. Po takratnem stanju njegova bolezen ni bila ovira za opravljanje starševskih dolžnosti, niti ni sodišče razpolagalo s kakršnimikoli podatki o RA-DULOVIČEVI agresivnosti napram otroku; nasprotno, med njima naj bi šlo za globoko čustveno navezanost, zlasti pa za navezanost otroka na staro mater. Ponovno velja tu povedati, da RADULOVIČ pred storitvijo kaznivega dejanja umora na sodišču zaradi storitve kakšnega drugega kaznivega dejanja ni bil obravnavan. Za konec pa še to : ob vsem našem razumevanju avtorjeve prizadetosti zaradi tragičnega dogodka in njegovem očitno dobrem poznavanju vseh okoliščin primera, so nam toliko bolj nerazumljiva podtikanja o privilegijih, ki naj bi jih sodišče podeljevalo »določenemu delu rodu prebivalcev v naši republiki«. Tega nam doslej ni še nihče očital, sodni spisi in statistike pa zgovorno pričajo, da pesti, nože, razbite steklenice ipd. pri reševanju sporov uporabljajo prav »vsi deli rodu prebivalcev v naši republiki«. Za vse pa uporabljamo en in isti zakon. Temeljno sodišče v Celju, enota Titovo Velenje Mnenje: pobuda Zelenih Onesnaženost zraka V dneh od 29. 1. 1990 do 5. 2. 1990, so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO. višje od 1/2 urne MIK 0,75 mg/m3: datum: ura: merilna koncentracija SO. mg/m': postaja: 29.1. 16.00 Šoštanj 0,91 30.1. 08.30 Graška Gora 0,77 09.00 Graška Gora 0,75 31. 1 11.30 Veliki vrh 0,76 02. 2. 10.30 Šoštanj 0,79 16.30 Šoštanj 0,76 03. 2. 14.30 Šoštanj 0,99 04. 2. 09.00 Veliki vrh 0,94 05.2 01.00 Veliki vrti 1,02 08.30 Veliki vrh 0,95 10.00 Veliki vrh 0,98 10.30 Veliki vrh 1,09 Predsednik KPGVO Jože Mraz, ing. stroj. Ko sem v časopisu Delo in Naš čas prebral predlog Zelenih T. Velenja za spremembo imena mesta Titovo Velenje v Velenje, nisem bil preveč presenečen. Vem, da se v predvolilnih kampanjah kritizira vse povprek. V borbi za oblast negirajo vse dobre stvari. Še več — starejšo generacijo napadate, da je vse kar je naredila zanič, in da ni bilo nobenega napredka. — Sem srednja generacija in nisem obremenjen s preteklostjo, znam pa ločiti dobro od slabega. V članku kritizirate vse, kar je ta družba po vojni zgradila in imenujete to utopičen projekt. Pa je ta družba zgradila marsikaj: poglejmo samo mesto Titovo Velenje, ki je zraslo iz trga v moderno mesto, zgradila je lepa stanovanja, šole, vrtce ter mogočno tovarno Gorenje, s tem se je izboljšal tudi standard. Nastalo je veliko zasebnih hiš, bilo kupljenih veliko avtomobilov___ Ne zanikam, da je bilo tako v vojni kot tudi po njej precej nepravičnosti. Verjetno pa vam je znano, da so vse vojne in revolucije zelo krvave. Če bi mi bili takrat dosti stari, ne bi delali dosti bolje. Pustimo zgodovinarjem, da ovrednotijo preteklost, seveda kritično in pošteno, brez revanšističnih teženj! Mi pa se pobrigajmo za prihodnost nas in naših potomcev. Mislim, da je vaše ocenjevanje krivično, ker ga ocenjujete samo s slabe strani in hočete vso krivdo za sedanje gospodarske in politične krize naprtiti samo pokojnemu tovarišu Titu. Ne zanikam, da niso delali napak, vendar menim, da so naredili več dobrega kot slabega. Zato bi morali vi Zeleni, ki se zavzemate za pravično, pošteno in kritično vrednotenje preteklosti, brez revanšizma priznati tudi dobre strani. Ker drugače: ali ni to že delček revanšizma? Verjetno imate pri tem krivdo tudi vi, do včeraj zagovorniki sistema, ki pa ste danes krinke zamenjali za zelene ali druge. Mislim, da vam gre samo za >Oblast< in pri tem zadajate samo nizke udarce, da bi sebe oprali preteklosti. Vam ne gre za to, da bi Šaleško dolino naredili bolj ekološko čisto in primerno za življenje, gre vam za >Oblast<. Oh, ta oblast! Na koncu pa vas sprašujem — ali bomo imeli ob spremembi imena kaj boljši zrak, vodo, plače, pokojnine, več delovnih mest, stanovanj za mlade, manj razbitih svetil, bolj pravno državo? Odgovor je jasen — ne. Imeli pa bomo ogromne stroške za spremembo dokumentov, ki jih bo morala plačati delavska masa ljudi. Franc Krivec jpiamam notisele • Ponovno vas vabimo, da obiščete steklarski servis v veleblagovnici od 12. 2. do 3. 3. • Ugoden nakup v času od 12. 2. do 20. 2. -GOSPODINJSKI TEDEN — Italijanski pralni prašek ABA 4 kg le 94.40 din — rdeče vino BRENTAR 1 liter le 12 din — VITAMINKA sok marelica 1 liter le 12.40 din — kava PRODEX 250 gr le 24.80 din — Milanska salama MIP Nova Gorica 1 kg le 123.70 din V soboto, 10. 2. ob 10.30 vabimo starše, da pripeljejo svoje malčke na predstavitev kasete METE DOLMIN in BORUTA LESJAKA — ČEZ HRIBČEK V VRTEC Cisiro £ Zeleni protestirajo Na velenjsko občinsko skupščino so Zeleni Velenja naslovili protest, ker njihov predstavnik ni bil imenovan v volilno komisijo. V protestu ne oporekajo mnenju komisije, da zahtevnost sedanjih volilnih postopkov zahteva strokovno kolektivno delo celotnega članstva komisije, ki že ima določene izkušnje na tem področju, nikakor pa se ne strinjajo, da v volilni komisiji prevladujejo člani ene same politične organizacije, ki po njihovem mnenju ne more zagotoviti legitimnosti spomladanskih skupščinskih volitev. Zeleni Velenja delegate in vodstvo občinske skupščine opozarjajo na neljubo in skrajno možnost, da bi v takšnem primeru postala aktualna zahteva po razveljavitvi volitev in razpis ponovnih. r i V GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU VIDEO SONČEK Pri „ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999 NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku! "1 I I I I ^ Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. I Naša ponudba je največja in kvalitetna! _ , Izposojamo tudi videorekorderje! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. Lrrirtr- _ j t REK Avtoprevozništvo in servisi p. o. C Titovo Velenje ap* Avtoprevozništvo in servisi obvešča — Servis in popravilo vašega vozila opravimo na 6 mesečni kredit v višini vrednosti materiala in rezervnih delov. Oglasite se na Koroški 64 v servisih APS. — Prevoz premoga lahko odplačate v dveh obrokih in sicer prvi obrok po petnajstih dneh in drugi obrok v 30. dneh od dneva opravljene storitve. Potrdilo o plačanem premogu prinesite na Koroško 64 v prometno pisarno APS. Kaj pomeni pripadnost? Ko danes toliko govorimo o naših neuspehih na skoraj vseh področjih in iščemo vzroke zakaj je temu tako, ne smemo mimo vprašanja pripadnosti okolju v katerem živimo. Primer za to je Japonska, kjer ugotavljajo pomen te pripadnosti tovarni v kateri delajo. To lastnost pa vcepljajo otrokom že v osnovni šoli — češ: spoštovati moraš tistega, ki ti daje kruh! Pri nas pa je v veljavi nasprotno dejstvo — marsikateri delavec svoje podjetje vidi le kot molzno kravo, ki naj bi dala čim več mleka. Ko pa začne ta krava hirati, pride do razburjanj. Tudi v naši občini smo imeli precej primerov, ko so delavci, ki niso čutili pripadnosti podjetju, brez moralnega mačka odšli v drugo podjetje, kjer se je za enako delo dobilo večjo plačo in druge privilegije. Ko je tega zmanjkalo, pa so šli spet drugam. Nesporno je seveda, da bi morala biti ta pripadnost določeni sredini tudi materialno potrjena, čemur pa pri nas ne poklanjamo nobene pozornosti. Morda pa ji še bomo. Že dejstvo, da delavcem predpisi omogočajo, da lahko del dobička vložijo v razvoj svoje tovarne v obliki delnic, bo povzročilo, da se bodo začeli zanimati za svojo tovarno in jim ne bo moglo biti vseeno ali je njihov denar naložen dobro ali slabo. Zavedati pa se moramo,' da nekateri zaradi dosedanjega razmišljanja, ko iščejo v tovarni le socialno varnost in jim ni mar razvoja, tudi v bodoče ne bodo navdušeni nad dejstvom, da del svojega denarja vlagajo v tovarno, do katere ne čutijo nobene pripadnosti in so jo pripravljeni zapustiti takoj, ko začutijo, da je kje drugje malo boljše. Albin Amon Kaj vse se lahko zgodi kupcu v Avtomotorju Celje? Prvega decembra I. 1989 sem po šestmesečnem čakanju iz Slovenije avto—Avto motor Celje-dobil sporočilo, da lahko pridem po avto Yugo Florido. Četrtega decembra zjutraj, vmes je bil vikend, smo se skupaj z dvema delavcema prodajalne na Miklošičevi v Celju odpeljali na železniško postajo, kjer so čakali avtomobili. Šest kupcev je lahko izbiralo med desetimi avtomobili te znamke. Po izbiri smo dobili komplet ključev, avtomobile odpeljali na servisni pregled in jih nato zaklenili na dvorišču Avto-motor Celje. Kupci pa smo se odpravili v prodajalno Avtomo-torja, kjer smo morali urediti vse dokumente, plačati prevoz, preizkusne tablice itd. Za račun so nam rekli, da ga bomo dobili naslednji dan. Naslednji dan sem se s plačanimi položnicami napotil po avto, pri pisanju računa pa so ugotovili, da so številke motorja pomanjkljivo napisane. Ko sem hotel že plačani avto odpeljati na Avto Celje, da bi mi tam pravilno izpisali številke, sem doživel neverjetno presenečenje, zaradi katerega je tudi nastal sledeči zapis. V moj avto, vsaj mislil sem, da je moj, sta prihrumela Finko Radovan in njegova žena (oba stanujoča v Titovem Velenju), me odrinila od avtomobila in se na silo usedla vanj. Trdila sta, da je to njun avto. Dodala sta še, da so jima ta avto obljubili, ker sta si vedno želela rdečega, takšni pa so bili na razpolago le štirje. Predlagal sem, da skupaj odi-demo do vodje prodaje, kar sta odločno odklonila. Zato sem se odločil, da grem sam. Toda odgovorni na Avto Celje me je sprejel z nasmeškom, češ da je to moj problem, da je resnično Fin-kovima obljubil rdeč avto in da se naj zmenimo sami. Razočaran sem odšel na^aj, ostrmel pa sem, ko avtomobila ni bilo več na mestu, kjer sem ga pustil. Fink ga je odpeljal z nekimi drugimi ključi in brez dokumentov. Na Avtu Celje so na moje ponovno reagiranje odgovorili, naj si hitro izberem drug avto. Seveda je ostal le še en avto, ki je bil za nameček še pomanjkljiv. Na srečo so mi ga popravili delavci Avto Celje, zanimivo pa je, da sem se z njim končno odpeljal s ključi prejšnjega, saj je ključe tega avtomobila že vzel Fink, ki mi je na nek način ukradel avto. Odgovornih na Avto motorju to sploh ni zanimalo. Sedaj se kajpak vozim s priokusom, da sem bil izigran. Po vplačanem vrstnem redu sem bil med prvimi, na koncu sem bil izigran. Po vplačanem vrstnem redu sem bil med prvimi, na koncu sem dobil »ostanek«. Očitno Skaza kar sam določa vrstni red, kriterij pa so zveze in poznanstva. In kakogčlovek ne bi doživel šok, ko je avtomobil neznansko težko kupiti, potem pa se iz tebe še norčujejo. Da se Fink rad postavlja z visokimi kvalifikacijami, pri tem pa nima niti kanček človeške kulture in ponosa, je opisani primer prav gotovo dokazal. O poslovanju Avto motorja pa sploh nima smisla zapravljati besed. Takšno poslovanje je v »normalnem« svetu v enem tednu obsojeno na propad. Sašo Šarlah, Žalec Kvedrova 6 MIWWBHmWBHBBMMHÌ HHHH 9MMÜ TRGOVINA ZA OTROKE Kidričeva 1, T.Velenje Telefon 065/855724 Narava pač hoče, da so otroci prej, preden postanejo odrasli. V Zibki prodajamo vse za otroke. Za tiste, ki so še velika in čudovita skrivnost in za one druge, ki že merijo svet s koraki. Pa tudi za tiste že spogledljive. Trgovina ZIBKA je velika čarobna skrinja za veselje otroštva. Dobrodošli! TRGOVINA, KJER VELIKI LJUDJE KUPUJEJO ZA L fi MAJHNE LJUDI. Spomladansko čiščenje ali pa... Nekateri boste rekli, da je za spomladansko čiščenje še prezgodaj, drugI pa, da je za pošteno očiščevalno akcijo našega Titovega Velenja že zdavnaj prepozno. Pri občinski MSI na Titovem trgu lahko osebno vozilo parkirate kar na zelenici. Na obrežju Pake pri trgovini Elektrotebne je polno papirnatih smeti. Iz pisemskih kuvert in drugih dopisov se da ugotoviti, da so prišle iz Gospodarske zbornice. Nič tudi ne moti stanovalcev ■ _ . : .. ....... . - (_,„. terem niti podgane ne bi več gnezdile. Poštene očiščevalne akcije bi bil potrebe« tudi Stari trg. L. Ojsteršek ČETRTEK 8. februar 9. februar SOBOTA 10. februar 11.februar PONEDELJEK 12. februar TOREK 13. februar TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 I TV LJUBLJANA 1 | TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 8.50 Video strani 9.00 Tv mozaik — Spored za otroke In mlade: Indijanske legende 9.25 Šolska TV: Za učence, učitelje in vzgojitelje: Rodi naj se zdrav in zaželen otrok 9.45 Arhitektura, 1. del 10.15 Kulturna dediščina: Med Smrekovcem in Komnom 10.25 Mostovi, ponovitev 10.55 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Tv mozaik: Mostovi, ponovitev 15.40 Celje: Prešernov dan, vključitev 15.55 Žariiče, ponovitev 18.30 Tv dnevnik 1 16.50 Tv Mozaik: Šolska TV, ponovitev 16.50 Za učence, učitelje In vzgojitelje: Rodi naj se zdrav in zaželen otrok 17.10 Arhitektura, 1. del 17.40 Celje: Prešernov dan, vključite« 18.00 Spored za otroke In mlade — Ciciban, dober dan: Po lovče-vih stopinjah, 2. del 18.15 Ex libris: Opera — Ladko Korošec 18.55 Risanka 19.00 Celje: Preiemov dan, vključitev 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 D. Baker: Paracelmus, angleška nadaljevanka, 4. del 21.00 Tednik 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Retrospektiva Komedija na slovenskem odru. S. G rum: Dogodek v mestu Gogi, posnetek predstave drame SNG Ljubljana 23.55 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.00 Regionalni programi — TV Ljubljana — Studio Ljubljana 19.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka. 19.30 tv dnevnik. 20.! 10 Žarišče 20.30 V hribih se dela dan ... kontrasti na Vršiču, dokumentarna serija. 21.00 Mali koncert: 'Pusti pevcu peti. J. Mrzel, vokal, J. Novak, kitara, A. Kacjan, flavta. 21.15 Hodil po zemlji sem naši, dokumentarna oddaja. 22.15 Svet na zaslonu. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12.35) 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda noč ir» dan. 17.00 Tv dnevniK. 17.20 Živeti skupaj, izobraževalna oddaja. 17.50 Miti in legende, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored s področja ekologije. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 ZIP, politični magazin 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Noč in dan, nočni spored. 1.00 Poročila. TV ZAGREB 2 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Dalmacije. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Jugoslovanski celovečerni film. 21.30 Tv-mix. 21.45 Tv razstava. Vasilje Jordan. 22.00 Tuja zabavna oddaja SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Bolnišnica, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Sabotaža, ameriški vestem. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv 8.50 Video strani 8.50 9.00 TV Mozaik 9.00 9.00 Spored za otroke in mladem 9.30 V hribih se dela dan ... Kjon-trasti ne Vršiču, dokumentarna serija 9.15 10.00 Pisma, dokumentarna oddaja 10.40 D. Baker: Paracelsus, angle- g.25 ška nadaljevanka 12.00 Video strani g.40 15.15 Video strani 10.00 15.25 Svet na zaslonu, ponovitev 15.55 Žariiče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 10.15 16.50 Tv Mozalk: Tednik, ponovitev 17.50 15 minut za športno ritmično 10.55 gimnastiko ' 18.05 Spored za otroke In mlade — Pojdi nekam, ne ve se kam: 11.10 Bradač in golobradec, lutkovna igrica TV Zagreb 11.45 18.20 A. Lindgren: Pika Nogavička, 21., zadnji del švedske nani- 13.00 zanke 13.05 18.50 Risanka 19.00 Ljubljana: 2. tekma končnice DP v hokeju — Kompas 14.20 Olimpija :Jesenice, vključitev 15.55 19.30 Tv dnevnik 2 16.30 19.59 Zrcalo tedna 16.45 20.20 LJubljana: 2. tekma končnice 16.55 DP v hokeju — Kompas Olimpija Jesenice, vključitev v pre- 18.30 nos 3. tretjine 20.25 Nafta, angleška dokumentarna serija 19.00 21.20 O. Barski: Plačanec, fran- 19.30 coska nadaljevanka 19.59 22.20 Tv dnevnik 3 20.20 22.40 Pogledi: Pogled naprej in na- 20.30 zaj 22.05 23.35 Ciklus filmov Federica Fei- 22.25 linija: Fellinijev Rim, itali-jansko-francoski film 23.20 1.30 Video strani 0.45 Video strani Izbor tedenske programske tvornosti — Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček : Knjiga Lonček, kuhaj: Pečena riba, v foliji Ciciban, dober dan: Po lovče-vih stopinjah, 2. del To je igra Pojdi nekam, ne ve se kam: Bradač in golobradec, lutkovna igrica TV Zagreb Ex Libris: Opera — Ladko Korošec Miti In legende islamskih ljudstev: Nastaja prerok, oddaja TV Beograd Nagelj s pesnikovega groba, oddaja TV Zagreb Ex libris: Gledališče — Jurij Souček Video strani Ženska pod zvezdami, ponovitev italijanske zabav-noglasbene oddaje Lassie — popotnik, ameriški film -> Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Risanka Zadar: DP v košarki — Za-dar:Cibona, prenos Iz tropskega deževnega gozda: Svet brez pohlepa, dokumentarna serija Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Kriikraž Tv dnevnik 3 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka Utrdba, avstralski film Video strani TV LJUBLJANA 2 ■ TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.55 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor. 19.00 35 let Štirih kovačev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 2. tekma končnice DP v hokeju — Kompas Olimpija:Jesenice, posnetek iz Ljubljane. 21.40 Skupščina kronika. 22.10 Videonoč. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12.35). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni razgovori 17.50 šaram, baram, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 21.00 Domači show program. 21.45 Tv dnevnik. 21.05 Kulturni magazin. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Noč in dan, nočni spored. 1.25 Poročila. TV ZAGREB 2 17.45 Poročila. 17.50 Tv koledar. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Panorama 15, Kronika v italijanščini. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Črna gora v 20. stoletju, dokumentarna nanizanka. 20.40 Tv-mix. 20.50 Skupščinska kronika. 21.50 Filmski maraton. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sose- 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tv okno. 20.15 Filmske uspešnice — Grissomova tolpa, ameriški film. 22.25 Satelitski programi — poskusni prenos. TV ZAGREB t 9.00 Zimski šolski spored (do 9.55). 10.00 Pes potepin, nadaljevanka. 10.30 Poročila. 10.35 Čebelica maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1 — infor-mativno-revialna oddaja. 13.00 Ponovitev igranega sporeda. 14.30 Callo-wayevi, film Walta Disneya za mlade. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Tv aukcija. 17.30 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke. 18.15 Tv aukcija, 2. del. 19.00 Sedmi čut. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Silas Marner, angleški film. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Smehotvorci: Radmila Savičevič. 23.05 Šport danes. 23.10 Noč in dan, nočni spored. 1.25 Poročila. TV ZAGREB 2 4.40 Blišč in beda Hollywooda, ameriški film. 7.05 Ameriški gigolo, ameriški film. 8.55 Risanka. 9.23 Annie, ameriški musical. 11.25 Risanka. 11.32 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 13.55 Andrej Rubljòv, sovjetski film. 16.50 Športne nesreče 16.55 Košarka: Zadar—Cibona. 18.38 Cigani letijo v nebo, sovjetski film. 20.25 Boter I., ameriški film. 23.20 Kronika FEST-a. 0.10 Boter 2, ameriški film. SATELITSKA TV SAT 1 borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanje. 14.40 Bolnišnica. 15.30 teleshop. 16.05 Paradise. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Družina Addams. 18.15 Iztirjenci, satira. 18.45 Poročila: 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Trije anglškl za Charllja. 21.00 če. 20.00 Hunter. 21.00 Beg do zma- Male pošasti, ameriška komedija, ge, ameriški vojni film, 1S81 (Sylve- 1979 (Jatum O'Neal, Armand Assan- ster Stallone, Pele). 23.00 Poročila. *«)■ 22 50 Poročila. 23.00 Ljubezen MM JA n.i.i. » ■ . ... ma-141-hrast — kupim. © 853-837, zvečer. ZASTAVO 750 L, reg. decembra 1989, star 4 leta, ugodno prodam. Albina Orozel, Vrnjačke Banje 5, Titovo Velenje. OSEBNI AVTO BMW 320, model 1980, prodam. © 856-223. LADO SAMARO NOVO, neregistrirano in 126 PGL prodam. © 855-246, dopoldan ali © 855-013, popoldan. TRAKTOR ZETOR 5011, 2900 delovnih ur, prodam. © 882-313. JUGO 1,1 GX, star 2 leti, nujno prodam za 40 % ceneje od novega. Miran Grobelnik, Bevče 1 C, Titovo Velenje. SAMSKI MOŠKI IŠČE garsonjero ali manjše stanovanje v Titovem Velenju. © 853-231, interna 244, od 8. do 16. ure. NA OŽJEM PODROČJU TITOVEGA VELENJA, najamemo manjši poslovni prostor. Cenjene ponudbe sprejemamo po ©061-556-257. GORENJE BTV 712, najnovejši, ugodno prodam. © 854-720. REANULT 30 TX, star 10 let, odličen, registriran do decembra 1990, poceni prodam ali menjam. Cena 5900 DEM dinarske protivrednosti. Informacije po ©061-556-257. ZAHVALA ob boleči izgubi žene, mame, orne in sestre Ane Pececnik rojene 1927 — umrle 1990 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala stanovalcem KS Kardeljev trg 22 B Titovo Velenje, TOZD PPT in ZHT, govornikoma, duhovniku za opravljen obred ter dr. Fijavžu in zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec. ŽALUJOČI : mož Karel, sinovi Jože in Drago z družinami in Peter ter ostali sorodniki V rdeča dvorana po. RDEČA DVORANA Delovna organizacija za izvedbo prireditev propagandne in turistične dejavnosti p. o. Šaleška cesta 3 63320 T. Velenje RDEČA DVORANA T. VELENJE razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev z dne 27. 11. 1989 tlela in naloge DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati za direktorja delovne organizacije morajo poleg pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima srednjo, višjo ali visoko šolsko izobrazbo smeri: ekonomske, pravne, komercialne, organizacijska ali tehnične, — z višjo ali srednjo šolsko izobrazbo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — z visokošolsko izobrazbo, 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, — da ima organizacijsko sposobnost, potrebne za tako delovno mesto. Kandidati morajo predložiti program dela DO s predlogom o uresničevanju poslovne politike za mandatno obdobje. Dela in naloge razpisujemo za štiriletni mandat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa na naslov: RDEČA DVORANA ŠALEŠKA CESTA 3, 6332ČTT. VELENJE — za razpisno komisijo. Gibanje prebivalstva — občina Velenje Poroke: Bernard Krenkar, roj. 1957, kmetovalec iz Završ in Ivica Merzdovnik, roj. 1963, delavka iz Brd, Branko Mravljak, roj. 1961, šofer iz Titovega Velenja in Milena Mikuljan, roj. 1962, cvet-ličarka iz Titovega Velenja, Vasilij Kugonič, roj. 1963, inženir strojništva iz Šaleka in Marjana Dermol, roj. 1966, višja medicin-? ska sestra iz Lokovice. --fjl/TlS FRIZERSKI SALON DARJA FILIPANČIČ Rudarska I.T. Velenje, tel. 853 351 Frizerski salon FEN, Darja Filipančič bo pričela z delom modnega frizerstva v ponedeljek, 5. februarja! Delovni čas: vsak dan od 8. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, VSAKO NEDELJO pa od 8. do 11. ure. Za vse, ki med tednom nimate časa, pa prijetna novica, v salonu FEN vas pričakujejo tudi vsako nedeljo od 8. do II. ure!! Naročite se lahko po telefonu 853-351 in 856-494. Veselimo se vašega obiska!! S kuponom vam bodo priznali v mesecu fe- so - ^ \ bruarju 20 °/o otvoritveni popust!!_^ ^ -^V* / DEŽURSTVA Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu v Velenju: Četrtek, 8. februarja — dopoldan dr. D. Vrabič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Smonkar Petek, 9. februarja — dopoldan dr. D. Popov, popoldan dr. Rus, nočni dr. Vidmar Soboto, 10. februarja in nedeljo, 11. februarja — glavni dežurni dr. S. Popov, notranji dežurni dr. Kikec Ponedeljek, 12. februarja — dopoldan dr. Vidmar, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Pečnik Dežurni zobozdravnik v zdravstvenem domu v Šoštanju: V nedeljo, 11. februarja je dežurni zobozdravnik dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Dežurni zdravnik v Zdravstvenem domu v Šoštanju: Četrtek, 8. februarja — Menih Petek, 9. februarja — Pirto-všek Soboto, 10. februarja — Pirto-všek Nedeljo, II. febrarja — Pirto- všek Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 9. februarja do 16. februarja je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, tel.: 858-704. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 11. februarja je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219. Od 12. februarja do 18. februarja je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. Smrti: Stanislava Zager, upokojenka iz Titovega Velenja, Špeglova ul. št. 30, roj. 1927, Neža Povše, kmetovalka iz Ljubije št. 78, roj. 1912, Angela Vrabič, upokojenka iz Titovega Velenja, Stanetova 29, roj. 1926, Antonija Lesjak, upokojenka iz Janškovega sela št. 25, roj. 1910, Anton Viher, upokojenec iz Šoštanja, Aškerčeva 14, roj. 1904, Janez Šuler, upokojenec iz Bukovja št. 37, roj. 1907, Franc Šmarčan, kmetova- lec iz Galicije 18. roj. 1923, Albin Šarlah, upokojenec iz Kozja št. 59, roj. 1929, Frančiška Zupane, upokojenka iz Rifengozda št. 1, roj. 1911, Marija Bratina, upokojenka iz Zadobrove 56, roj. 1921, Jožefa Zeme, upokojenka iz Trb-nega dola 24, roj. 1935, Jakob Cvikl, delavec iz Amač št. 17, roj. 1907. Občina Mozirje Suhoveršnik, 1911, Smrti Matija upokojenec iz Dola 9, Venčeslav Lekše, 1904, upokojenec iz Mozirja, Hofbauerjeva 19, Marija Acman, 1922, kmetovalka iz Lepe njive 24, Štefan Pintarič, 1941, kuhar, iz Mozirja, Šlandro-va 13, Kristina Türk, 1911, upokojenka iz Potoka 2, Marija Krebs, 1902, upokojenka iz Luč 73, Ana Brinovšek, 1901, upokojenka iz Ljubije 17, Elizabeta Nerat, 1907, upokojenka iz Gru-šovelj 12. Občinska skupnost za zaposlovanje Objava potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NČ ROK DČ P. OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE VEGRAD VEGRAD LJUBLJANSKA BANKA visoka ali višja izobrazba tehnične smeri (znanje tujega jezika in znanje programskih jezikov) višja ali srednja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri (poznavanje računalniške, strojne in programske opreme na poslovnem in tehničnem področju) ekonomski tehnik ali ekonomist ali gimnazijski maturant vodenje službe za razvoj informatike in AOP 4 nč 8 5.500,00 1 vodenje oddelka operative AOP skrbnik TP nadzor nad delovanjem strojne opreme in TP mreže 3 nč nč 8 4.200,00 1 8 5.630,00 1 nnnnnnnnnnnnnnnn«innnnnnnnni¥ifinnnnn^ Če bi solza te zbudila ne bi krila te gomila. Po dolgi in težki bolezni je, dne 25. januarja 1990 dotrpela naša draga žena, mama in omica Angele Vrabič roj. IRMANČNIK iz Titovega Velenja, na Stanetovi 29 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsèm sorodnikom, prijateljem, sosedom, delovnim kolektivom: Varteks, Ljubljanska banka in Toplarna Ljubljana za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremljanje na njeni zadnji poti. Hvala pevcem, govorniku ter duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala pa velja požrtvovalnemu in skrbnemu osebju Doma za vso pozornost in nego in vsem vam, ki ste jo tam obiskovali ter ji s tem lajšali bolečine. ŽALUJOČI: mož Milan, hči Boža in mož Ludvik, sin Roman in žena Zlatka ter vnuki Katja, Mojca, Urban, Dejan in Ines. ,: J »•Wo* -v 1 IV ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame in omice Slavke Zager ki nas je v svojem 62. letu starosti zapustila za vedno, se iskreno in najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji žalostni poti ter ji darovali vence, cvetje in svečke. Iskrena hvala dr. Igorju Kočevarju za požrtvovalno zdravniško nego v njenih zadnjih urah življenja. Zahvaljujemo se govornikom, pevcem, godbi in pogrebni službi DO Vekos. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. i - i ŽALUJOČI: mož Milan, hčerka Jelka in sin Miran z družinama. Kolektiv Gorenja EKO ni osamljen V ospredju socialna varnost Vrste aktivnosti je v zadnjem tednu potekala v Gorenju EKO, kjer skrbi za delavca novoizvoljeni sindikat. V TOREK, 30. JANUARJA, so se zaposleni na referendumu odločali za predčasno razrešnico vodstvu podjetja Gorenje EKO in izrekli nezaupnico tudi dvema delavcema s posebnimi pooblastili, o čemer pa mT^g dati zadnjo besedo še avski svet Gorenja tO. V SREDO, 31. JANUARJA, je v zgodnjih jutranjih urah zasedal izvršilni odbor sindikata Gorenja EKO skupaj s stavkovnim odborom. Sestanka so se udeležili tudi predstavnik velenjskih komunistov, sindikata, gospodarske zbornice, Zavoda za zaposlovanja, družbeni pravobranilec samoupravljanja. Na tem sestanku so osrednjo pozornost namenili aktivnostim za zaščito pravic delavcev v primeru stečaja podjetja Gorenje EKO. Niso pa zaobšli tudi drugih pomemb-nihs tvari, recimo: uresničevanje sanacijskega programa Gorenje EKO, vprašali so kaj je naredila družbenopolitična skupnost, da prepreči stečaj in skušali tudi opredeliti odgovornost. Razprava je bila, kar je razumljivo, pogosto zelo čustvena, saj nikomur v tem kolektivu, pa naj bo v njem samo leto ali pa že trideset let, ne more biti vseeno, da gre v stečaj firma, v katero so vlagali delo in znanje, velikokrat pa bili v >imenu razvoja< prikrajšani tudi pri osebnih dohodkih. Na tem sestanku so izrazili željo, da se na izredni seji sestane velenjski izvršni svet in spregovori o problematiki. Že isti dan so predstavniki Gorenja EKO o tem spregovorili s predsednikom velenjskega izvršnega sveta. V ČETRTEK, 1. FEBRUARJA, se je sestalo predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta in pokazalo, da je tudi samo tisto, ki je bilo o položaju podjetja Gorenje EKO slabo seznanjeno. Da se pri njih nekaj dogaja, so prvič slišali kakšnih štirinajst dni nazaj. V ospredju je bila seveda socialna varnost delavcev ali vprašanje — kako jim jo zagotoviti? Ob nekaj načelnih stališčih — če že ni formalno pravne odgovornosti za nastali položaj, je vsaj moralna; slaba informiranost; noben delavec naj ne bi izgubil dela; ni in ni novih delovnih mest — je sprejel tudi nekaj konkretnih. Recimo: deloval naj bi sindikat začasno nezaposlenih delavcev, o kriterijih naj bi se pogovorili s stečajnim upraviteljem, občinski sindikat bo poskrbel za dopolnilno solidarnostno pomoč in koordiniral aktivnosti na področju socialnega dela, delavcem bodo omogočili brezplačno pravno pomoč, pomembno skrb pa je predsedstvo velenjskega sindikata namenilo tudi zaščiti sindikalnih aktivistov, ki se danes s svojim delom močno izpostavljajo. Vedeti je treba tudi to, da temu izvršilnemu odboru, ki v Gorenju EKO deluje šele dobre tri tedne, delavci povsem zaupajo. V PETEK, 2. FEBRUARJA, so Gorenje EKO obiskali predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek, predsednik njenega izvršnega sveta Miran Ar- zenšek in predstavnik Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice Božo Lednik, ker so zaposleni v tem kolektivu želeli slišati tudi njihove polede na nastali položaj. Izvršni svet se bo vključil, je obljubil, v primeru stečaja pri nudenju pomoči, še zlasti pa pri iskanju delovnih mest za posamezne, težje primere. Ponudil je tudi pomoč pri ustanavljanju novih podjetij, ki se bodo morda razvile iz obstoječih programov Gorenja EKO ali na novo. V primeru stečaja bo tudi velenjski izvršni svet tisti, ki bo pomagal iskati možnost, da sindikat aktivno sodeluje s stečajnim upraviteljem. Predsednik velenjske občinske skupščine pa je delavcem Gorenja EKO obljubil, da bodo na jutrišnjem zasedanju zbora združenega dela, če bo zanimanje pa tudi na ostalih dveh, spregovorili o sindikalnih pobudah v primeru, da do stečaja pride. V PRVIH DNEH TEGA TEDNA pa se je verjetno sestal na izredni seji že tudi delavski svet Gorenja EKO. Kolikor smo uspeli zvedeti še pred zaključkom redakcije, naj bi-imenoval pravnega zastopnika organov upravljanja in sprožil postopek za ugotavljanje odgovornosti vodstva delovne organizacije oziroma podjetja Gorenje EKO in delavcev s posebnimi po-oblasitli. Verjetno se je v preteklih dneh odvijala še vrsta drugih aktivnosti, ki jih nismo omenili — iz enega samega, a preprostega razloga — za njih nismo zvedeli. Milena Kristič-Planinc Ob kulturnem prazniku v občini Velenje Hü o j p oddUoy im^t'ud Na svečani akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo danes zvečer v Domu kulture, bodo podeliti tudi priznanja Občinske kulturne skupnosti Velenje. Napotnikovo priznanje, ki ga podeljujejo za posebne uspehe, bodo prejeli : Rosvita Vugrinec za tvorno delo v kulturnem društvu Stane Sever v Škalah, Irena Go-rogranc za ustvarjalno delo v plesni skupini MEDIA in izvirnost plesnega izražanja na področju sodobnega plesa, Ivo Stropnik za pionirsko delo na področju poezije opredmeteni v Antologiji šaleškega pesništva, Simfonični orkester glasbene šole Frana Koru- na-Koželjskega, ki s svojim muzi-ciranjem pestri kulturni utrip v občini, Nama Velenje za široko odprta vrata različnim kulturnim dogodkom, Občinska zveza prijateljev mladine Velenje za organizacijo Male Napotnikove kiparske kolonije, Gorenje Servis, ki zna vrhunsko umetnost približati tudi delavcem in poslovnim partnerjem. Napotnikovo diplomo, ki se podeljuje za izjemne umetniške dosežke bodo prejeli: Anka Jazbec, ki svoj prosti čas posveča MePZ >Svoboda< Šoštanj. Njena največja zasluga je oblikovanje številčnega in kakovostnega zbora, sposobnega uresničiti umetniška prizadevanja, Tanja Petrej, kot perspektivna glasbenica, ki je pokazala odlične dispozicije za instrument oboo, nastopila pa je tudi na več mednarodnih koncertih. Napotnikovo plaketo, ki jo podeljujejo za dolgoletno uspešno in življenjsko delo prejmeta Pavla Letonja — že 35 let je kulturno življenje Šmartnega ob Paki neločljivo povezano z njenim imenom in DPD >Svoboda< Šoštanj, ki v svojih skupinah združuje vse ljubitelje slovenske besede in pesmi, predvsem pa posveča skrb mlademu rodu, ki bo nadaljeval delo in sledil ciljem Svobode, začrtanimi pred 70. leti. Ustanovili Šaleško kmečko zvezo Da bi bilo kmetu lažje in lepše Kmetje Šaleške doline, okrog 600 jih je, so prepričani, da se bodo organizirano lahko bolje in uspešneje potegovali za svoje pravice in se zoperstavili vsem nepravilnostim v našem kmetijstvu. To spoznanje jih je vodilo k temu, da so ustanovili šaleško kmečko zvezo s sedežem v Šoštanju. Ustanovni občni zbor je bil 2. februarja v dvornai šoštanjskega kulturnega doma. kmetje so dvorano napolnili skoraj do zadnjega sedeža. Med njimi je bilo veliko mladih, kar je še posebej razveseljivo. Med gosti in povabljenimi je bil tudi Ivan Oman, predsednik slovenske kmečke zveze, pogrešali pa so predstavnike skupščine občine in njenih družbenopolitičnih organizacij. Po pozdravnem nagovoru je zbranim najprej spregovoril predsednik SKZ Ivan Oman. V začetku se je opravičil, da ni pripravil posebnega govora, kljub temu pa je kmetom povedal prav tisto, kar jih je zanimalo. Ko je govoril o namenu in pomenu kmečkih zvez je med drugim dejal: »Letos bo poteklo že dvg leti odkar je bila ustanovljena slovenska kmečka zveza z name-hom, da se združeno borimo za izboljšanje svojega položaja in kmetijstva sploh. Na pobudo naše zveze so se nekatere stvari že pričele premikati na bolje, kar je v sedanji težki gospodarski situaciji tudi napredek. Zato je prav, da se kmetje organizirajo po vsej naši domovini. Z današnjo ustanovitvijo šaleške kmečke zveze smo organizirani po vsej Sloveniji razen na kraško-obalnem področju.- S tem je naša zveza ena najmočnejših pri nas. Tudi na volitve se moramo dobro pripraviti in se potruditi, da bomo dobili toliko kandidatnih mest, ki ustrezajo številu organiziranih kmetov. Seveda veliko pričakujemo tudi od novega zakona o zadružništvu,« je še dodal Ivan Oman. uspeli seveda le skupaj, združeni in enotni ter brez predsodkov kdo je kaj. Vane Gošnik je spregovoril v imenu zelenih. Ko je govoril o programu je dejal, da imajo kmetje in zeleni veliko skupnega, oboji se namreč borijo proti onesnaževanju okolja. V nadaljevanju je spregovoril o bližnjih volitvah in pripravah nanje. Predlagal je tudi, da bi kandidate za volitve predlagali skupaj s kandidatno listo Demosa. Ivo Lahovnik je bil v svoji razpravi zelo kritičen. Menil je, da ni prav, ker ločujemo kmetijstvo od gozdarstva, saj si danes kmetje brez gozda ne moremo zamisliti. Gozdarstvo se po njegovem veliko premalo upošteva. Preveč zanemarjamo višinske kmetije, ki so v času NOB največ pomagale. Kmečka zveza bi po njegovem morala pospešiti ustanovitev zadrug. Mnogo pikrih besd je namenil pomanjkljivemu delu v preteklosti v gozdarstvu in kmetijstvu. Vprašal je tudi kaj je ob vsem tem storila kmečka zveza. Za besedo je prosil Ivan Oman, ki je na Lahovnikova vprašanja Ivan Oman: »Mi nismo oblast, zato se naše zahteve in želje kdaj tudi ne bodo uresničile nihče drug. Dotaknili so se gozdarske problematike. Kmet naj bo gospodar svojega gozda in zahtevali, da morajo kmetje dobiti svoje gozdove nazaj, tistim, ki so morali svoje gozdove sami odkupiti, pa naj vrnejo denar. To je le nekaj utrinkov iz bogate razprave ob ustanovitvi šaleške kmečke zveze. VOLITVE Soglasno so se odločili za javne volitve, predlagan pa je bil 23-članski upravni odbor, ki ga sestavljajo kmetje velenjskega kmetijskega območja. Za predsednika je bil izvoljen Jože Ro-čnik, s podpredsednico pa Sonja Arlič. Odločili so se tudi; da mandat traja le leto dni in ne štiri kakor je za to funkcijo določeno. Petkov ustanovni občni zbor so s svojim nastopom popestrili člani kulturnega društva Zavod-nje, zapeli pa sta tudi družini Knez in Kopin, prav tako iz Za-vodenj. B. Mugerle Zatem je spregovorila Sonja Arlič, ki se je pomudila pri programu in nalogah kmečke zveze. Dejala je, da kmetje Šaleške doline v celoti podpirajo usmeritve in program slovenske kmečke zveze, dodajajo pa jim še pet konkretnih zahtev. Povedala je tudi, da je pred tremi leti Era želela premestiti TOK — Kmetijstvo iz Šoštanja v Titovo Velenje, vendar se kmetje s tem niso strinjali. S podpisi peticije so namreč to namero preprečili. RAZPRAVA Razprava je bila tako kot je bilo pričakovati ob tkašnih in podobnih shodih, plodna in konstruktivna. Večina razpravljalcev je s svojimi predlogi, ugotovitvami in željami prispevala k uspešnemu delu občnega zbora. Angela Vutkovič je najprej pozdravil takšno organiziranost kmetov Šaleške doline. »Pred našimi očmi vidno zginja zemlja in vsak dan je bolj onesnažena, zato se moramo zanjo boriti z vsemi sredstvi,« je dejala. To bomo odgovoril konkretno in z dejstvi. Rekel je, da je danes kmetijstvo takšno kakršna je politika, ki nas je pripeljala tako daleč. Pri tem zveza nima namena odkrivati in ugotavljati napak za nazaj. Zato tudi ni bila ustanovljena, temveč je njena naloga izboljšati življenje kmetu v bodoče. In še to je dodal, da SKZ ni oblast, zato ne moremo pričakovati, da se bodo vsi njeni sklepi tudi uresničili. To ugotovitev so kmetje Šaleške doline z odobravanjem potrdili. Sicer so mnogi razpravljalci pozivali k strpnosti in menili, da njihov shod ni namenjen temu, da bi drug drugemu kaj očitali. Velik korak bo narejen že, če bomo večino zastavljenih nalog tudi uresničili. Spregovorili so tudi o zadružnih domovih, ki so bili zgrajeni s skupnimi močmi, danes pa ne vemo, čigava last so:- Menili so tudi, da morajo upravni odbor sestavljati kmetje, ki najbolje poznajo kmetijstvo in Rekli so: Ivan Oman: »Ob neki priložnosti sem dejal, da bi bilo zelo dobro, če bi bile volitve vsako-leto, saj bi v tem primeru kmečki zvezi zagotovo in seveda bolj pogosto uresničili katero od njenih zahtev.« »Še vedno je bolje, da je slovenska kmečka zveza takšna kakršna je, kot da je sploh ne bi bilo.« Delovni predsednik Franc Drofelnik: »Jaz vas bom nagovoril kar z gospe in gospodje, dragi kmetje.« Ko je nekdo izmed predlaganih kandidatov za upravni odbor dejal, da bi odstopil od kandidature in se je pri tem izgovarjal na ženo, mu je Franc Drofelnik odgovoril: »Če gremo vprašati tvojo ženo, bo gotovo dejala, da si lahko v upravnem odboru štiri leta in ne le eno.« MILIČNIKI SO ZAPISALI požar omejili, a četudi so bili hitro na kraju dogodka, je nastalo za okoli 200.000 dinarjev škode. VELIKA NEVARNOST POMLADANSKIH POŽAROV Koledarsko smo sicer komajda prekoračili polovico zime, temperature pa so že nekaj časa čisto pomladanske. Tudi padavin ni. V naravi je vse suho in če se pojavi kje kakšna iskrica je požar tu. Ljudje pa so pogosto silno neprevidni in pomladansko čiščenje travnikov si kaj radi olajšajo s požiganjem suhe trave. Takšni požigi pa se kaj hitro sprevržejo v nevarne in velike požare. Na Celjskem območju, predvsem na območju Laškega so jih prejšnji teden že zabeležili nekaj. Ti pa naj bodo vsem ostalim občanom svarilo. Torej ne kurite na prostem, še zlasti ne v bližini gozdov, saj se ogenj hitro, prehitro razširi. PRIJELI »POŽIGALCE« Že nekaj časa po središču Titovega Velenja pogosto gori. Ogenj se pojavi v koših za smeti, kesonih ... Škoda doslej še nikoli sicer ni bila velika, občani pa so bili zaradi teh požarov vseeno vznemirjeni. Skrivnostni klopčič teh požarov, pa se je v ponedeljek začel odmota-vati. Skupina treh mladoletnikov je bila spet na pohodu v svoji poži-galski akciji. Začeli so pred hotelom Paka, kjer so zažgali nekaj košev za smeti in akcijo nadaljevali proti Centru srednjih šol, kjer so zažgali odpadke v kesonu. Občani so obvestili miličnike, ki so takoj ukrepali in mladoletnike zalotili pri delu. Menda je v Titovem Velenju še ena takšna skupina trinajst ali štirinajstletnikov. Ko jih bodo odgovorni UNZ zaslišali, bodo verjetno izvedeli še marsikaj zanimivega. GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Zaenkrat še ni znano, kaj je botrovalo požaru na gospodarskem poslopju Lemplovih v Šaleku 3. februarja okoli 22. ure. Zaenkrat je jasno le to, da se je vnela slama na vozu, od tu pa se je požar razširil na ostrešje. Zgorelo je seno, nekaj opreme, živino pa so v glavnem uspeli, s pomočjo bližnjih krajanov in 70 gasilcev, rešiti. Gasilci so VLOM V KEGLJIŠČE V noči na 2. februarje doslej še neznani storilec vlomil v bife kegljišča pri šoštanjski termoelektrarni. Odnesel je videorekorder in nekaj pijač na škodo Iva K. PO MESECU IN POL SO GA NAŠLI Stanislav B., ki prestaja kazen v zaporu, je med prevozom v zagrebško bolnišnico, 15. decembra lani pobegnil. Miličniki so ga vse od takrat iskali s tiralico, zadnjo nedeljo pa so ga odkrili v gostišču Tavčar v Šoštanju. DVA OTROKA POŠKODOVANA Po Trubarjevi cesti se je 31. januarja s kolesom vozil 12-letni David R. Nenadoma mu je stekel čez cestišče sedemletni Mihael R. Oba otroka sta padla po cestišču, pri čemer se je Mihael hudo telesno poškodoval, David pa je dobil le odrgnine. VELIKA OBJESTNOST? Le kaj je botrovalo objestnosti doslej še neznanega storilca, ki je v noči na 31. januar v skupni garaži na Prešernovi razbil osebni avtomobil Renault 18 Antonu Š? Potrgal je vse komandne gumbe pri volanu, raztrgal prevleke sedežev in potrgal kable. Škode je vsaj za 2500 dinarjev. OSUMLJEN VEČ TATVIN Velenjski miličniki so javnemu tožilcu prijavili 19-letnega dimnikarja Antona Ž., ki je osumljen več manjših tatvin sodelavcem in strankam pri katerih je opravljal dimnikarske storitve. NADLEGUJE JO Miličnike je zaprosila za pomoč Anica M. iz Šaleka, ki ima že nekaj časa težave z Zvonimirjem H., ki hoče živeti pri njej. Miličniki so že napisali prijavo tožilstvu. Slovenski kulturni praznik v Gorenju Svojevrstna bo tudi razstava ilustracij Tomaža Kržišnika. Kot svobodni umetnik se ukvarja s plakatom, knjižnimi oblikovanjem in ilustracijami, scenografijo, slikarstvom, grafiko, risbo in keramiko. Razstava bo v prostorih Gorenja Servis odprta do 28. februarja 1990. HJ Danes, v četrtek, 8. februarja, bodo ob 12.30 v razstavnem prostoru podjetja Gorenje Servis v Titovem Velenju odprli razstavo ilustracij akademskega slikarja Tomaža Kržišnika iz Ljubljane. S tem bodo počastili slovenski kulturni praznik, na otvoritvi pa bodo pesmi Franceta Prešerna recitirali Tina Steblovnik, Silva Terglav in Bernard Krajnc. NK ERA ŠMARTNO PRIREJA MAŠKARADO titovo velenje v soboto, 17. februarja ob 20. uri v KULTURNEM DOMU v Šmartnem ob Paki. Igral bo ansambel DAN IN NOČ! Gostja večera: SIMONA WEISS Najlepše maske bodo bogato nagrajene! Predprodaja vstopnic v trafiki v Šmartnem ob Paki.