f UflM t trni (ne n himni m. Leio L «wnn» NirttnlM mmB M 1*1»»O SHS » w mu i*u upr«) oin m pol >ota » M t —' u Mlr «U s <. , W C* e» a .. a M* ca laotamirtTai saloiatau HU. 150w masoAao . , , . „ 13*90 bs Sobotna izdala: se « U«u«ia«ip . . Oln 10 -«uotinini . . „ Ž0 — Piismniid slev 50 nar. O" 1 Baitfp j tprai« mbmkp ..-■ f .um m. a Cen« Inseratom: «b Emtoiona patliaa rrata aul oglasi po K 4'- la 18-, veliki ogla« oad «3 mm it-ilos po K S —, ooslaaa iti niu-. __Urodaliivo |o f topltansvl allol It«« 6/UL Bmupiai a* a* vračalo oalrtnUrana puma at apraiama)«. Urada lalaL itv. 50, oprava, itv. 518. m ukiav ' - - •"■fi—iftl Pred sodni forum! Izmed ogromnega števila afer in aferic, ki jih imajo skoro izkl.učno vladni ljudje, so vso javnost v naši državi najbolj razburile dve po svoji dalekosežnosti in vsebini važni aferi: Spomenica Hrvatskega bloka in pismo R. Hercigonje ministru Sve-tozarju Pribičeviču. Hrvatski blok dolži ministra Pribičeviča, da je povzročil iz navadnega članka afero, da bi odvrnil javno pozornost od svoje afere; minister Pribi-čevič pa od svoje strani trdi. da je bilo pismo R. Hercigonje objavljeno ravno v iem času zato, da se opraviči pred našo in zunanjo javnostjo spomenica Hrvatskega bloka. Dejstvo je vsekako, da je bilo pismo R, Hercigon,e objavljeno v »Radikalu« 7. t. m., spomenica Hrvatskega bloka pa dan pozneje v »Politiki«. Hrvatski blok se glede svoje spomcnice umiče. »Obzor« z dne 15. t. m. poroča, da je dobil g. Liper. korespondent »Morning Poste« rokopis članka, ki naj bi služil kot načrt za spomenico, za svojo uporabo, ker piše študijo o naših razmerah. G. Lipcr jc dal ta rokopis na vpogled svojemu namestniku, ki je hkrati dopisnik »Riječi« v Belgradu in tako je »Politika« napravila iz tega spomenico Hrvatskega bloka. »Obzor« s tem sicer priznava, da jc blok hotel spomenico sestaviti, negira lc, da jo jc dejansko žc sestavil, dasi »Politika« trdi, da jc bilo podpisanih 63 poslancev Hrvatskega bloka. Na stvari pa nc spremeni mnogo, če je Hrvatski blok tako spomenico samo hotel sestavili in odposlati ali jo je pa žc odposlal. Dejstvo je, da je objavljena doma in zunaj države. Veliko bolj nejasna in s stališča ugleda kraljeve vlade delikatnejša je pa afera s pismom soudeleženca pri atentatu na pokornega ministra Draškoviča, R. Hercigonje. V interesu ugleda države, vlnde in kralja, šc bolj pa v interesu ministra Pribičeviča je pa d-a se ta zadeva razčisti pred objekti■ um toiniom, pred sodišče.-:, Mi smo prff-ričani d.i so očitki Hercigonje it i— nistru Pril-ičcv.*c'u neresnični in ra\n<- ze!o ne vidimo tobenega povoda, zaliti; ne bi gospod n.inHcr Pribičevič z mi.-nj ,cst>o izročil zadeve rrdišču, 'embolj kc veno, da jt nas'op.' gospod minister Pribičevič v manj delikatnih stvareh v obrambo svoje časti pravdno pot. Smatramo, da jc la način razčiščenja potreben še iz drugih razlogov. Poslancc dr. Momčilo Ivanič, ki jc v »Radikalu« objavil pismo Hercigonje, je v »Radikalu« z dne 11. t. m. pozval ministra Pribičeviča, naj nastopi sodno pot, kjer naj sc dožene, kaj jc s pismom. Zahteva pa to tudi javna morala. Očitki v Her-cigonjinem pismu niso navadnega značaja, kakor jih čsstokrat čitamo po časopisju, ampak so tako hudi in strašni, da se javnost ne more zadovoljiti z golimi, sicer še tako verjetnimi izjavami ministra Pribičeviča ali celo njegovih branilcev dr. Nešiča in Krste Cicvariča po belgrajskih listih. Zlohotna javnost bo imela vedno razlog, pogrevati te očitke, ki lete na kraljevega ministra, in bo vedno trdila, da mora biti za stvarjo res nekai, ker da si gospod minister Pribičevič ni upal pred objektivni forum, pred sodišče. V interesu javne morale je pa tudi, da se vsi, ki bi bili zakrivili fal-zifikat Hercigonjinega pisma, občutno kaznujejo. Če pa to pismo ni falzifikat in ga je zares spisal Hercigonja zgolj iz maščevalnosti in ga vtihotapil čez mejo, je pa treba razčiščenja pred sodiščem tudi raditega, ker je svoj čas očital g. Protič v >■ Radikalu« notranjemu ministrstvu, da je z neverjetno lahkomiselnostjo omogočilo Hcrci-gonji pobegniti, toliko da ni rekel, da se je to namenoma zgodilo. Da pa nihče ne bi mogel trditi, da gospod kraljevi minister Pribičevič uporablja svoje mesto na vladi sebi v prid, jc gospod minister moralno obvezan, da za čas sodnega postopanja odloži ministrsko službo. Tako bi postopal v enakem slučaju vsak minister v vsaki drugi državi in ni nobenega pov«>da, da bi se v naši državi, kjer so ministrska zastopstva itak na dnevnem redu, ?ostooalo drugače! To smo beležili, ker gospod minister Švetozar Pribičevič šc ni nastopil sodne poti, kakor smo pričakovali, ampak je nastopil pot obrambe v lastnem klubu in v časopisju. Političen list za slovenski narod. Brezuspešno Belgrad, 15. febr. Pododbor za upravno razdelitev države je končal razpravo zakona o oblastni in srezki samoupravi in jc danes prešel v pretres zakona o splošni upravi. Ker ima odbor stavljen rok, da mora končati svoje delo do 18. t, in., bo ta zakonski predlog odstopil narodni skupščini v nadaljnjo razpravo. Dotlej pa bo pododbor nadaljeval svoje delo o upravni razdelitvi države na oblasti. Ako se ta rok ' Oprava 'e v Ropltaritvi tjuDliamke it 8S0 m : •sgt«» 8.811, sarsiev Pri To6|em aaroOUo Izhaja rsalc lan liTUoil ponedeljka In daofa po p>u-nlko )b S. ari c|atr«|. Beseina priloga, nastal* MUL I aJ 6. - tlačim pufetna tiru. 3 laročalno ln it. 349 ea igtaao, I i. 7563, prstka la aaaak a«./87 J nc bo podaljšal, dokler skupščina ne konča debate o teh dveh zakonskih načrtih v podrobnostih, bo pododbor odstopil načrt zakona o upravni razdelitvi države ple-numu narodne skupščine. Ker se je delo pododbora raztegnilo zaradi tiskanja teh zakonskih predlogov, bo pododbor naj-brže zahteval od narodne skupščine, naj podaljša stavljeni rok. Zagreb, 15. febr. (Izv.) Današnji popoldanski »Hrvat« prinaša uvodnik pod naslovom »Memorandum«, v katerem piše o takozvani spomenici Hrvatskega bloka genovski konferenci in izjavlja, da šc ni izšla nobena spomenica Hrvatskega bloka na genovsko konferenco, temveč da bo šele sledila, ko bo belgrajska vlada imenovala delegata za to mednarodno konferenco. »Hrvat« pravi, d aje dosedaj objavljen samo načrt za informacijo evropske javnosti in članov genovske konference, ki je bila potrebna, ker je belgrajska vlada trajno mistificirala javnost glede Hrvatov in hrvatskega vprašanja ter označevala natiho-ma Hrvate in Slovence kot elemente nemira in nereda v državi SHS. »Hrvat« piše končno: »Ali bo Hrvatski blok nadaljeval informativne korake, ki jih je podvzcl dosedaj, je odvisno od belgrajskih vlasto-držcev.« Zagreb, 15. febr. (Izv.) Današnja »Riječi prinaša uvodnik pod naslovom »Na zlom putu«, v katerem pravi, da je dolžnost državnih oblasti podvzeti radi spomenice Hrvatskega bloka korake v zvezi s kazenskim zakonom. »Riječ« opozarja, d.i so tudi druge države pobijale sebi neprijetne osebe, tako n. pr. Nemčija Lieb-kneehta in Rozo Luxemburg, Francija Jauresa, IIorthy pa je uvedel krvav režim v Mažarski, ne da bi te države trpele škodo na svojem ugledu, medtem ko so se pri nas le tu in tam vršile aretacije, zaplcnjali listi in prepovedovali shodi, vendar pa brez sistema in trajnosti. ->Riječ« namigava na to, da bi se tudi pri nas mogli o d -s t r a n i t i (I) neprijetni ljudje, ne da bi država trpela na ugledu, četudi bi sc aretacije, zaplembe časopisja in prepovedi shodov izvajale sistematično in trajno. Izenačite davke! Belgrad, 15. febr. (Izv.) V prvem odseku finančnega odbora se je danes pričela razprava o državnih dohodkih za leto 1922. Razpravljalo se je o neenakosti davkov v posameznih pokrajinah. Opozicija stoji soglasno na stališču, da se morajo izenačiti davki po vsej državi. Stališče Jugoslovanskega kluba je pojasnil poslanec Škulj, nakar so govorili posamezni referenti. ODBOR ZA REDUKCIJO URADNIŠTVA. Belgrad, 15. febr. (Izv.) Jutri prične z delem odbor za rekukcijo uradništva po vsej državi. V odboru je 7 poslancev in za-jUcpniki državnih uradnikov. Za Jugoslovanski klub je v odboru dr. Korošec, njegov zastopnik pa posl. Skaberne. Na jutrišnji seji se bodo določila temeljna načela, po katerih se ima izvesti redukcija državnega uradništva. PONUDBE ZA DRŽAVNO POSOJILO. Belgrad, 15. febr. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je izdelal pogoje za posojilo, ki ga je Jugoslaviji ponudil Bolton na Angleškem. Bolton bi imel priti, kakor se doznava, te dni v Belgrad, njegovo potovanje pa se je /.a nekaj časa odgodilo, dokler končnoveljavni pogoji naše vlada nc bodo sprejeti na merodajnem mestu v Londonu. — Medtem je naša država dobila še eno ponudbo za posojilo, namreč od nekega sindikata švicarskih bank, ki ie pripravljen posodili Jugoslaviji 50 milijonov švicarskih frankov, kar odgovarja po povprečnem tečaju znesku 750 milijonov dinarjev. Finančni minister proučuje to zadnjo ponudbo in je poslal švicarskemu sindikatu pogoje, pod katerimi bi sc dalo razpravljati o podrobnostih tega posojila, DEMOKRATSKA MENTALITETA. Belgrad, 15. febr. (Izv.) Demokratski poslanec dr. Šečerov je na včerajšnji razpravi finančnega odbora o ministrskih plačah glasoval za povišanje ministrskih dnevnic in za znižanje plač duhovništvu. Proti temu je protestiral poslanec Klckl v imenu Jugoslovanskega kluba in opozarjal na bedno gmotno stanje katoliškega cluhovništva, V INDIJI VRE. Washington, 15. febr. (Izv.) V Madrasu se jc položaj Angležev tako poslabšal, da jc bila angleško vlada primoranu, oborožiti vse Evropejce in jih staviti v službo kot čredne policiste. Italija proti Jugoslaviji. Belgrad, 15. febr. (Izv.) Italijanska vlada pripravlja, kakor javlja »Pravda*, za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi predlog glede razorožitve na kopnem. Ta italijanski predlog o razorožitvi, ki je propadel na vvashingtonski konferenci, jc naperjen proti Jugoslaviji . Sporazum med Italijo in Jugoslavijo ? ttiin, Iti. febr. :>Mondo poroča iz Pariza, da poslaništvo SHS oficielno naznanja, do se je med Italijo in -Jugoslavijo po dolgih in težavnih pogajanjih sklenil s]>o-razum. ZA POGORELCE OR BELOKRANJSKI ŽELEZNICI. Belgrad, 15. febr. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. N e m a n i č posredoval pri ministru za promet radi ne-izpk.čane odškodnine pogorelcem ob belokranjski železniški progi, kjer so lokomotive povzročile v več občinah požare in se pogorelcem niti do danes ni povrnila škoda. Minister za promet je obljubil, da se bo pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu izplačala pogorelcem odškodnina. ZA REGULACIJO DRAVE PRI PTI MU. Belgratl, 15. febr. (Izv.) Radi škode, ki jo povzroča Drava v posameznih občinah pri Ptuju, je posredoval posl. Ž e b o t na pristojnih mestih ter predložil spomenico, v kateri zahteva, naj se takoj prične s potrebnimi deli pri regulaciji Drave, da se onemogoči velika škoda, ki io tipi la-rnošnje prebivalstvo. RIMSKA KONFERENCA. Rim. 15. febr. (Izv.) Rimska konferenca je bila danes ob štirih popoldne zopet otvorjena. Zastopano so vse nasledstvene države razen Jugoslavije. Današnja seja je imela le lormalen značaj. Prihodnja seja bo v torek. Na dnevnem redu so finančna vprašanja. ZAUPNICA KABINETU DR. WIRTHA. Bsrlin, 15. febr. (Izv.) Kabinetu dr \Virtha jc bila v parlamentu izrečena zaupnica s 44 glasovi večine. ITALIJANSKE IZGUBE V TRiPOLISU. London, 15. febr. (Izv.) Italijani so imeli v zadnji bilki z vstaši v Tripolisu 25 mrlvih in okoli 100 ranjencev. Pred zaplet!jaji na Reki ? Zagreb, 15. febr. (Izv.) Z Reke javljajo da fašisti danes niso podvzeli nikakih napa. dov, najbrže zaradi tega, ker se bojijo in. tervencije jugoslovenskc vojske. Pojutrišnjem se sestanejo delegati reške jHigoslo-venske stranke v bližini demarkacijske črte z delegati z Reke. da razpravljajo o raz-merah na Reki. Reka, 15. febr. (Izv.) V noči od nedelje na ponedeljek je reška policija aretirala napadalca na predsednika Zanello, kateremu so omogočili karabinjerji, da je takoj po atentatu pobegnil. Napadalec je eden voditeljev reških fašistov. Zaradi tega so fašisti včeraj priredili kazensko ekspe-dicijo proti reškim redarjem kot maščevanje za to aretacijo. Pred katastrofo. (Dopis slovenskih inedicineev z Dunaja.) Postati bi morali popolni fiitatisti, da hi lahko umeli, ka,i se sedaj vse potenja a delom slovenskega dijaštva. ki študira v inozemstva, da bi si mogli razložiti, {emu je usoda ravno nam nametala na pot do naših ciljev toliko trnja, pripravila toliko tforjn. — Prišli smo do žalostnega prepričanja, de sc je bridka sreča pogodila z vso nejevoljo in bojazljivostjo raznih gospodov Cini-teljev, da nas oni s svojim ravnanjem bijejo v obraz tako dosledno in brez prestanka. Stojimo pred gotovini dejstvom: Slovenski medicinci, ki Študiramo na Dunaju v zadnjih semestrih svojih naukov, ki natn je bito nemogoče dokončati našo stroko v domovini, bomo morali v najkrajšem času opustiti svoj Študij, ker so uam bile s prvim januarjem t. 1. nenadoma ukinjene še tiste pičle podpore, ki smo jih prejemali Se do sedaj. — To se jo zgodilo v istem času, ko 100% ostalega jugoslovanskega dijaštva naše stroke, ki študira na Dunaju in drugod, dobiva trikrat večje državne Štipendije. Prišli smo do žalostnega osvedočenja, da mora slovensko dijaštvo biti najslabSi študentski materijal, t ako/. va na žlindra raznih gospodov kovačev, ki jim je poverjena visoka naloga, da kujejo vroče železo mladih kademikov; da smo propali sinovi od pijančevanja in dolgoletnega hlapčovanja degeneriranega rodu, ki niso vredni pravice iu enakopravnosti. In samo eno željo imamo: O! da bi bili rojeni malo nižje v Jugoslaviji, morda v Srbiji, morda v Rosni, ali vsaj v Hrvatski! — Vsi vi gospodje merodajni faktorji! Pomnite, da smo mi v kratki dobi svojega življenja gledali smrti in svobodi v obraz — in v tej sigurni zavesti duševne polnovredni isti javno stavimo na fledeča vprašanja: 1. Kako naj vi opravičite svoje ravnanje, d« nas enakopravne državljane in akademike hranite le z večnimi obljubami, med tem ko so naši kolegi ne-Slovenci že od prvega početka šolskega leta drložni vseh tm študij potrebnih dobrin, do katerih so upravičeni? 2. Kako hočete vi spraviti v sklad s svojo vestjo dejstvo, ko ste poročali urbi et orbi, da živi na Dunaju 120 slovenskih štipendistov, med tem ko jih mi sami ne naštejemo niti deset in še I i «< po drugem potu prišli do svojih ustanov? H. Kako si vi upate opravičiti pred javnostjo f>o vasi krivdi nastalo katastrofo, da mora del slovenskega dijaštva prekinili svoj študij, ker ste m« brez nadaljnjega osiguranja odvzeli še tisto malo jx>dpore. ki jo je prejemal doslej? Hočemo jasnosti! Imamo pripravljena tak* gorostasna dejstva, da bo vsaj količkaj trezne misleča javnost zahtevala od vas odgovora. Vsi slovenski modicinci na Dnnaju. Opomba: Dolžnost nam je, na tem mestu izjaviti, da zdravstveni odsek v Ljubljani zadene pri tem najmanj krivde. -f Vzroki nezadovoljstva. Pod tem znglavjem piše sarajevski demokratski :;.Jugoslnvenski List v uvodnem članku: Nedavno smo se razgovarjali z uglednim radikalnim poslancem iz Bosne. On nam jo v intimnem razgovoru priznal, da postaja razmerje napram Belgradu v gospodarskem popledn neznosno, ker da se jasno opaža težnja po ncKak«ni sro^podarski premoči Belgrada oziroma Srbijo napram drugim pokrajinam našega kraljestva. Taisti politik, drugače navdušen oentralist, se je menda razočaral v svojem prepričanju, da je edino centralistična ureditev zdrava za našo državo. Kajti — rekol ie i— v Belgradu je nastopila nezdrava atmosfera, ki bi se dala označiti z besedami: gospodarska hegemonija nad drugimi pokrajinami. Ta moment je dovel do tega, da smo se že tudi mi Srbi kakor Hrvati naveličali gledati, kako iz dneva v dan gospodarsko propadamo na račun tega, da se mora ena pokrajina v našem kraljestvu ekonomski dvigniti. — Brezpogojno je v izvajanjih tega srbskega politika mnogo bridke resnice. Mi vidimo, kako so davki doslej neenako bremenili Srbijo in ostale pokrajine; vidimo, da se davek na vojne dobičke ni pobiral v Belgradu niti od onih, ki so si faktično stekli milijone dočim se je pri nas udarjal na zaslužek od 10.000 dinarjev. Naši dijaki štipendisti brez razlike plemena stradajo v inozemstvu, dočim dobivajo oni iz Srbije štipendije izplačane v tujih valutah ter morejo spodobno izvrševati svoje študije. Plače naših uradnikov se bistveno razlikujejo od onih v Srbiji in Črnigori, čeprav so jim kvalifikacije precej boljše. Vsaka akcija naših gospodarskih krogov, ki gre za poboljšar.jem ekonomskega stanja, ostaja brezuspešna, razun v tistih slučajih, ki gredo na račun belgrajske bankokracije in z njo tesno zvezane belgraj. čaršije (tržišče). Tako je bilo tudi pri davku na poslovni obrt. — Pa da spominjamo še stvari, ki se dogajajo pod nezdravim protekcionizmom nesposobnih in nesolidnih tipov? Mnogo jih je, vrlo mnogo. Evo samo zadnji slučaj, kier se je poslalo v Pariz človeka, da tam pri našem poslaništvu reprezentira naše časopisje, pa ti kakor zadnji apaš radi prostega zločina pride v kolizijo s francoskim kriminalom. Vse te stvari rode razumljivo nezadovoljnost pri vseh uvidnih državljanih brez razlike plemena; take stvari vznemirjajo tudi vse tiste, ki so se navduševali za centralistično ureditev države, ker ne morejo uvideti opravičenosti, zakaj se jih hoče potisniti magari tudi z gospodarsko hegemonijo v državljane drugega reda. Ne gre tu več za vprašanje narodnega edin-stva; in tudi ni več govora o ^separatizmu«, s katerim se hoče označiti tiste, ki so s temi nezdravimi pojavi nezadovoljni. Mi v tej državi brez razlike pokrajine, brez razlike plemena, hočemo enake dolžnosti, a tudi enake pravice. — Kakor se vidi, bodo sčasoma drug za drugim pricapljali za nami vsi tisti, ki so nas radi našega ostrega nastopa proti hegemoniji srbskega plemena in izžemanju prečan-skih pokrajin nazivali ^separatiste«. -f- Belgrajski presbiro nas je zopet osrečil z »izvirnimi« starožilnostmi, katerih pri najboljši volji ne moremu uporabiti. Edina vest, ki je uporabljiva, je nazna-nflo pokrajinske uprave za Slovenijo, da se vrši v četrtek 16. t. m. parastos za pokojnim kraljem Petrom I. Osvoboditeljem ob 10. uri dopoldne v stolnici in da bo do- Koldne tega dne delo povsod počivalo, faj bi počivalo vsaj ta dan tudi delo presbiro ja. -f- Genovska konferenca se ne odgodi. Italijanski listi poročajo iz vladnih krogov, da se genovska konferenca radi italijanskih političnih razmer ne odgodi. Položaj se bo pojasnil v prvih sejah parlamenta in konferenca bo našla ozračje mirno in razčiščeno. Italijanska vlada se strinja z angleško, da se mora konferenca sniti določeni dan. Vlada neumorno nadaljuje priprave za konferenco, da bodo o pravem času gotove. -(-Rusija in genovska konferenca. An-tanta še zdaj ni izdelala soglasnega programa, kaj misli na genovski konferenci od Rusije zahtevati in kaj ji hoče nuditi. Češki listi po pravici svarijo pred tem, da bi na genovsko konferenco v tem oziru stavili prevelikih nad. Trockij je na kongresu komunistične mladine v Moskvi dejal, da se dasta kapitalistična Evropa in komunistična Evropa primerjati dvema potnikoma, ki sta prisiljena premeriti isto pot v enem kupeju. Spočetka se bosta kregala, morebiti se celo stepeta, končno pa se bosta pobotala in se zmenila, kam naj v3ak položi svojo prtljago. To pa še ni garancija za to, da ne bi se končno enkrat za vselej sprla, dokler eden ne vrže drugega skozi okno... Na vsak način ni pričakovati, da bi sovjetska vlada privolila v eksploatacijo Rusije po kolonialnem načinu, kvečjemu bo soglasna s podelitvijo obsežnih koncesij pod kontrolo države. V tem oziru bo imela za seboj vse ruske stranke. Siccr pa bi an-tanta, če stavi ruski vladi poniževalne predloge, komunizem le okrepila. Drugič ni pričakovati, da bi Rusija plačala carske dolgove, ki znašajo okoli 13 milijard zlatih rubljev. Priznava jih že, ampak plačala jih ne bo, ker jih nima s čim, in če antanta hoče imeti svoje deleže kdaj povrnjene, bo morala Rusiji v to svrho sama denar posoditi. Sicer pa ima Rusija od antante tudi veliko terjati in sicer 1. odškodnino za škodo, ki jo je povzročila intervencija, 2. povrnitev črnomorskega vojnega in trgovskega brodovja, katero je VVrangel enostavno podaril Franciji in 3. povrnitev za škodo, povzročeno od Angležev 1. 1918—19 v arh-angelskih gozdovih. Češki listi pa menijo tudi, da genovska konferenca ne bo mogla od sovjetske .vlade izsiliti znatnih izpre- memh notranje uprave v deželi. Boljševi-kom je v prvi vrsti na tem, da vzdržijo svojo diktaturo, v gospodarskem oziru so itak že davno prešli k štetemu favorizacije malomeščanskega in srednjekmetijskega elementa. Rusija postaja kmetska republika in ta proces morejo zaenkrat voditi samo sovjeti s svojo neizprosno diktaturo, kakor je svojčas Peter mogel le s skrajnim absolutizmom prevesti fevdalno-patriarhal-no Rusijo v moderno dobo. Velik pu bo pomen genovske konference v toliko, du bo omogočila pravo orientacijo, kako se približati cilju gospodarsko-politične obnove sveta. -f Gioliftijev program. Kakor poročajo italijanski listi, namerava Giolitti v parlamentu v obliki dnevnega reda podati program za temeljito rešitev trajne politične krize. Po njegovem mnenju jo Bono-mijeva vlada dovršila svojo nalogo in je treba, da se umakne docela novi vladi. V zunanji in notranji politiki se mora uveljaviti krepka demokracija, v gospodarski in finančni politiki pa globok realizem. Le tako bo mogoče priti na trdna tla in zopet osvojiti postojanke, ki jih je bil izgubil zunanji minister Della Torretta. V finančni politiki namerava Giolitti predlagati med drugim znatnejše obdavčenje kmetijske posesti. -f LJovd George o vzrokih gospodarske krize. Collins je v imenu liberalne opozicije v nižji angleški zbornici napadel vlado, češ da je ona gospodarske krize v Angliji kriva v toliko, v kolikor podpira francosko poltiko, ki da hoče Nemčijo uni-čiti. LJoyd George je nato odgovoril, da je skrajno nespametno, če libcralci zahtevajo, da se nemške reparacije izbrišejo. Tudi če bi liberalna stranka prišla na vlado, ne bo tega storila. Brezmiselno je zahtevati, naj bi se Francija odpovedala pravične odškodnine za strašno škodo, ki so jo storili Nemci. »Vzroki brezposelnosti v Angliji pa leže delj in globlje. Vzrok »e izčrpanje vseh resurs, obubozanje vseh naših odjemalcev. Kitajska, Indija, skoro ves svet je obubožal. Ljudje ne morejo več kupovati; Anglija ne dobiva naročiL To so vzroki.« + Vprašanje š Sedenja v angleškem državnem proračuna. M. Geddes je dobil nalog, da predloži parlamentu načrt, kako omejiti izdatke v državnem proračunu. — GecLdes je načrt izdelal in predlaga: Vojni, mornariški in zrakoplovni resort se združijo v en sam narodnoobrambni resort; številčno stanje mornarice se zniža za 35.000 mož j izdatki za mornarico se za prihodnje leto reducirajo od 80 na 60 milijonov funtov šterlingov; številčno stanje armade na kopnem sc zmanjša za 50.000 mož. Tudi naj se budget za armado na kopnem reducira za 20 milijonov funtov. Od budgeta za prosveto naj se črta 16 milijonov funtov šterlingov. Vse redukcije bi znašale okoli 75 miliionov. + Stališče Anglije glede na Indijo. — Državni tajnik za Indijo, Montagu, je ▼ nižji zbornici izjavil, da Anglija zasleduje v Indiji politiko, ki naj stopnjema privede do tega, da bo domače prebivalstvo dobilo primerni vpliv v npravi dežele, ker popolna avtonomija predpostavlja izvestno kulturo in nravstveno politično usposobljenost, ki jo indski narod zaenkrat še pogreša. — To stališče je seveda pravilno, drugo vprašanje pa je, če je pravilno, da je angleška vlada začela zelo pozno misliti na povzdigo kulturnega nivoja ind-ske raje. + Harding je predložil ameriškemu senatu v odobrenje pogodbo med Ameriko, Japonsko, Anglijo in Francijo glede ohranitve status quo v Tihem oceanu in pogodbo glede reduciranja števila brodovja, kakor je bilo na vvashingtonski konferenci dogovorjeno med omenjenimi velesilami in Italijo. Ni dvoma, da senat te pogodbe ratificira, zlasti ker Amerika ni z njimi prevzela nobene obveznosti, ki bi ji nalagala dolžnost, da se v slučaju kakšnega konflikta postavi na stran katerekoli velesile. -f Angleške težave v Egipta. Angleška vlada si prizadeva rešiti egiptsko vprašanje na podlagi sporazuma med britanskim kraljestvom in Egiptom kot enakopravnim faktorjem, oziroma obljublja za varstvo sueškega kanala in angleških interesov v Egiptu sploh odpravo prolektorata ter v izvestnem obsegu neodvisno egiptsko vlado tudi na zunaj. Vendar pa meni izredni poveljnik v Egiptu, Lord Allenbv, ki se nahaja zdaj v Londonu, da bi morale angleške čete zapustiti Egipt, še preden se sklene ta pogodba, dočim je Lloyd George ravno nasprotnega mnenja. Egiptsko vprašanje je danes tem težavnejše, ker Anglija ne more dobiti Egipčana, ki bi hotel v sedanjem momentu prevzeti odgovorno vlado, da se z Anglijo pogaja. Da pa tudi skrajni egiptski nacionalisti žele ugodne rešitve, priča poslanica pristašev deportiranega Zaglul-paše na angleški narod, v kateri egiptski rodoljubi opo7arjaio na žrtve, ki jih je doprinesel Egipt med svetovno vojsko za britansko stvar in zahtevajo, da se ravna z Egipčani kakor 7. narodom, ki se zaveda svojih pravic iu svoje zgodovine. — Žisloi dan za kraljem Petrom. Danes je zadnji dan oficielnega narodnega žalovanja po smrti kralja Petra L Zato se bodo danes ob desetih opravile v stolnici molitve, kakor so bile določene o priliki smrti kralja. Zapol se bo psalm :-Misererer z dotičnimi molitvami za državo in kralja. Molitve bo opravil škof. — Socialna Misel«, 2. številka, ki je pravkar izšla, se zaradi premajhnega naloga ne ho razposlala vsem onim, ki so dobili 1. številko na ogled, pa jo niso dosedaj niti naroČili niti jo vrnili. Kdor želi list imeti, naj ga hitro naroči, da se mu 2. številka dopošlje, dokler je bo sploh v zalogi. Naroča se pa >Socialaa Misok odslej na naslov: Jugoslovanska tiskarna, kolporta-žni oddelek, Poljanski nasip, Ljubljana. — Državni uradniki protestirajo. V mestni dvorani v Novem mestu dne 5. februarja 1922 zbrani državni, železniški, javni in zasebni nameščenci in vpokojenci so se zjedinili soglasno za sledečo resolucijo: Vsled vedno naraščajoče draginje, ki neizogibno vede to stanove v obup, smo prisiljeni v poslednji uri pred popolno katastrofo dvigniti svoj glas ter opoziriti vse merodajne čin! tel je, da nemudoma store vse, da rešijo uslužbence in njih družine pred poginom. — Zahtevamo: 1. tako jn o nakazilo že vzakonjenih draginjskih doklad brez ozira na izvedbo redukcije uslužbenstva, ki se z uveljavljen,;crn te na-redbo itak doseže; 2. takojšnje izplačilo enkratnih nabavnih prispevkov in sicer tako za državne, železniške, javne in zasebne uslužbence in vpokojence; 3. ker z ugotovitvijo vseh teh zahtevkov ne bo odstranjena neznosna beda, zato zahtevamo, da vlada s svojo avtoriteto prepreči draginjo s tem, da omeji izvoz življenskih potrebščin, posebno pa da s skrajno brezobzirnostjo kaznuje vse one izkoriščevalce našega stanu, ki samovoljno navijajo cene; 4. zahtevamo strogo izvedbo zakona o zaščiti najemnikov stanovanj, ker dosedaj poslujoče komisije ne vrše v polni meri svojih dolžnosti, ker še danes v našem mestu ek-sistirajo komisijonelno dognana stanovanja, ki še vedno niso oddana svojemu namenu, dočim zmrzujejo naši tovariši v železniških vagonih in barakah, država pa trpi na pomanjkanju prometnih sredstev; 5. zahtevamo, da se izjemna tarifa za prevažanje blaga za nabavne zadruge, ki se je ukinila — zopet uvede. — Osrednja posredovalnica sa delo. Te dni se otvori v Belgradu osrednja »borza rada«, ki bo nadzorovala delovanje po-edinih posredovalnic za delo v državi. — Kongres sodn:kov. Včeraj dopoldne se je v Belgradu otvoril kongres udru-ženja jugoslovanskih sodnikov. — Nesreča na morju. Dne 10. t. m. se je v Otrantskem zalivu potopil parnik »Dubrovnik«, last paroplovne družbe Bratov Matijevič. — Plačevanje takse na vozila podaljšano. Kakor nam javlja delgaci^a ministrstva financ v Ljubljani, je dovolil minister za finance, da se rok za prijavo vozil in pla-čanje letne takse na vozila za tekoče leto izjemoma podaljša do 15. marca 1922. — Fašisti opuslošili delavsko konsum-no društvo. Ponoči 13. t. m. so fašisti napadli delavsko konsumno društvo na postaji Sabbioni di San Matteo pri Vadani (Mantova) in ga popolnoma opustošili. — Obrtna zveza za Tržič in okolico je sklicala v nedeljo 12. t. m. dva iavna shoda: dopoldne ob 9. uri v Tržiču in ob 3. uri popoldne pa v Križab, Oba shoda sta bila povol,no obiskana. Predsedoval je g. Ivan Papov. Poročal je g. poslanec L Stanovuik, razložil delovanje jugoslovanskega kluba kakor tudi drugih strank in vlade. Zborovalci vseh strank so izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupanje. Govorilo je še več drugih. Konečno so bile sprejete soglasno naslednje resolucije: 1. Zahtevamo, naj vlada takoj razpiše nove volitve za državni zbor, ker je doba za poslancc potekla z dnem, ko jC bila sprejeta ustava. Torej niso sedaj opravičeni izvrševati svo-i'e funkcije, ker jih mi davkoplačevalci nismo pooblastili. 2. Eksistenčni minimum naj bo 15.000 kron, ne pa kot je predlagala vlada 4800 kron. 3. Izobrazba obrtnikov in delavccv naj sc pospešuje z različnimi tečaji; zakon za starostno zavarovanje onemoglih delavccv in obrtnikov naj sc čimprej uveljavi. Poslovni davek naj se ukine, ker pospešuje draginjp. 4. Obrtniki na shodu v Križah izrekamo zaupnico poslanccm Jugoslovanskega kluba in iih prosimo, da šc nadalje ostanejo v boju do zmage. — Zanimiva borba županstva pri Sv. Gregorju z dunajskim magistratom. Ko je leta 1916 bil Šofer Zevnik na Dunaju vpoklican v vojno službo, je njegova žena oddala enega svojih otrok v neki zavod v oskrbo. Ker občir.a ni mogla prisi.iti duna'ski magistrat, da sprejme Zevnika v domovinsko zvezo na Dunaj, ker se ni bil 34 let star, je dunajski magistrat dne 12. aprila 1918 zahteval od gregorskega županstva, da naj mu povrne stroške oskrbe za tega otroka v znesku 669 K 99 v. Seveda se je gregorsko županstvo z vsemi štirimi otepalo tega povračila, češ da sc ni od strani dunajskega magistrata pravilno postopalo, da je mati za tega otroka prejemala državno nodooro itd. Obiastva pa U niso hotela pri- stati na izvajanja gregorskega županstva, b zato je naposJed sklenilo izplačati vsled valutne razlike na 154 jugoslovanskih kron redu-cirani zahtevek. Pri tem je pa naredil dunajski magistrat tudi svoje 2e 23. majnika 1921 je prejel naše krone, šele 20 junija pa jih je vrnil z opombo, da jih banke no čelo zamenjati. Se-veda se je med tem tudi pri nas izvršila zamenjava krone z dinarjem, in vrnjeni bankovci so bili brez veljave. Seveaa je županstvo ogorčeno protestiralo zoper počasnost dunajskega magistrata, ki je cel mesec zadrževal poslani denar, ki bi ga bil lahko vrnil do časa, ko ga je bilo mogoče zamenjati, in vrglo krivdo na duna.ski magistrat, ki naj si sam pripiše po^e. dice. Zopet ie ni bilo oblasti, ki bi ščitila pravdo gregorsko občine. Prišel je zopet ukaz, da naj plačamo, in plačali smo 669 K 99 v n. a. veljave zoscmdinarji — s S t i -rimi kurjimi jajci. Iz velikega šopa uradnih tozadevnih aktov je razvidno, aa je za imenovano vsoto deček prejel poleg ponolne oskrbe še eno sukn ico, ene hlačke, en klobuk, štiri pare nogavic, štiri robce, ene naramnice — vsezaštirijajca. Kdo se ne spominja tukaj: tako je zmagal z malimi sredstvi Fabius Cunctator. — PošSne vesti. Po odloku poštnega ministrstva sc sme o spet sprejemati paketi do 20 kg za Andrijcvino, Berane in Kolašin, — Za pošti Plav in Rožaj sc sprejemajo denarna pisma in paketi samo do 1000 Din in do 5 kg, — Z 12. t. m. je ukinjena poštna zveza med Koprivnikom in Kočevjem. Poštni urad v Ko-privniku bo dobival odslej pisemsko in paketno pošto iz Črnomlja preko Starega trga pri Črnom'ju. Ii »Uradnega lista«. V 14. 5t. »Uradnega li-Ftac z dno 14. febr. t L je izšel zakon o začasni pomoči invalidom in rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojakov, kakor tudi nekaterih civilnih vojnih žrtev. — Policijska ura v Kranja. Kakor razglaša »Uradni list*, veljajo za mesto Kranj Ista določila glede policijske ure kakor »o dosedaj veljala u Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje in Novo mesto. — Površina našo državo. Po sedanjih mejah merijo glasom uradne statistiko posamezne pokrajino našo države: Severna Srbija 40.850 km', Južn« Srbija 45.555, Črna gora 96G8, Bosna in Herengo vina 51.199, Dalmacija 12.727; Hrvatska in Slavo nija 42.534; otok Krlc in Medmurjo 1169; Slovenij« s Prek mu r jem 16,"43, Bačka 8712, Baranja 1214 ir Banat 977& Skupaj torej 238.649 km5 — Čevljarska zadrura t Tržiču ima svoj ob Sni zbor dne 19. februarja t. 1. v prostorih g. I Lončar. Vabijo se vsi Člani, da se tega važnegf z.bora udeležijo ter začrtajo novo pot zadrugi. — Za;jrob?ki redarji so dobili te dni novr zimske uniforme, ki so svitlo zelene barve. — Tovarna »Zavore je začela poslovati v Sp Rečici pri Laškem. Izdeluje za enkrat razne za vore za kolcslje in patent-zavore. Ta tovarna j< prva tovarna take vrste v Jugoslaviji, ker žc do sedaj tukaj nobena tovarna ni izdelovala tovar niško teh fabrikatov. — Tovarna je last družbr »Zavora« d. z o. v Celju. — r- >z c"~-rof!K-c?a panlrjn. Upravni odboi državnih monopolov je na podlagi 81. fi. svoje ur®d be na prošnjo »Zomaljskega Saveza Trgovaca* sklenil na svojem 5. sestanku dne 17. januarja t. 1 sledeče: 1. Da se vsem posestnikom cigaretnegs papirja v knjižicah in tuljcih dovoli izvoz istega < inozomstvo in da na njega ne plačajo zvišane mo nopolske takse, toda da se jim tudi no vrne mono polskn taksa, ki so jo plačali pri uvozu tega ciga retnega papirja. 2) Da se imajo carinske oblasti, preko katerih se bo izvoz vršil, brigati za t«, da so za izvoz prijavljena količina v resnici tudi izvozi ter da se izvozi cigaretni papir, a ne kaj drugega. Ko so prepričajo, da je cigaretni papir, so morajo s istega vzeti banderole te uprave, č« so na njem prilepljene. Rok za izvoz tega cigaretnega papirja se določa do 1. marca 1922. , —i Verski bo! na Češkoslovaškem. Mestni občinski svet v Pilznu na Češkem ie dovolil »češkoslovaški narodni cerkvi« unorabliati katoliško cerkev sv. Ane. Okrajno glavarstvo tega dovoljenja ni odobrilo, vsled česar se ie oil-ženski občinski svet nritožil na ministrstvo za notranje zadeve. Ministrstvo za notranje zadeve ie v sporazumu z ministrstvom za oro-sveto pritožbo odbilo z motivacijo, da o uporabljanju f cerkev, ki so dosedai služile samo za bogosiužie katoliške cerkve, odločuie edi-nolc pristojni rimsko-katoliški cerkveni urad, — Učitelistvo za rudarie. Ob priliki poslednje stavke čeških rudarjev ie društvo čeških učiteliev noslalo rudarski centralni organizaciji 100.000 Kč kot prispevek za podpiranje stavkuiočih rudarjev. —■ Železničarji na Češkem. Na 7 državnih železnicah, ki merijo skupaj 12.626 km ie na-meščenih 179.350 uslužbencev. V želer.niškeni ministrstvu pa 357 uradnikov. — Upokojencev ie na Češkem 73.000. Čt vzamemo, da dobi vsak povprečno 10.000 Kt letno, znaša to letnih 730 miliionov. — Političen vlom. Pred par dnevi so ne< znani storilci vlomili r tajništvo narodne-soci-alistične stranke v Pragi in odnesli razne važne listine in soise. — Politika in trgovina. Kakor poročate češki listi, pripravlja češka vlada zakon, k določa, da morajo poslanci-člani akcijskih Dod-ietii ali odložiti svoi mandat, ali pa se odpo vedati svojim mestom. — Prepričani smo. d< se bo ta zakon na Češkem boli rigorozno iz polnjeval kot pri nas, kjer imamo tudi sli&K naredbo, pa se nihče po niei ne ravna. — Tožba radi imena lista. Ko je pričelo i Pragi izJiajati glasilo ljudsko stranko »Lidovd Li-st,y«, jo uprava »Lidovih Novin«, ki izhajajo ' Brnu, vložila tožbo, češ da si je uovi list oadol ime, ki se bo lahko zamenjalo ln bi znal torej ško dovatL Praško odiščo je tožbo odbilo ln lo litem* ljevalo: Naziva >Noviny« in »Llsty« sta si siecr zel« slifna po svojem značaju, vendar pa je treba upo števati, cla izhaja en list v Pragi tn ima naročnik« predvsem na Češkem, drugi pa v Brnu m ima svo j'i naročnike in čitatelje po veliki večini aa Morav skom in torej ne moro biti govora o kaki uedo pustni konkurenci. — Uradne poneverbo. Ivan Gore si je mese« julija 1921 na Rakeku kot občinski sluga in na mestnik občinskega tajnika od uradno mu zaupa nega denarja za pasjo znamke, za šolski prispevek v.a ubožni odstotek prilastil večjo vsoto, katere vi šina so nI mogla točno ugotoviti. Ogoljufal je p< tudi Ano Maticič za 000 lir, več strank za zovaro valne premije, zaupane mil za Asslcurazioni O« noreli. Ivana Gorca za 813 K 20 v. in Ivana So jevca za 1100 K. Govcu je prisodilo deželno sodi šče B mesecev težke ječe. — Gospodična, zmožna slovenskega in ncnJ šknga je.zika. strojepisja ter po možnosti slov. in nem. stenografije se Išče kol tajnica za grofovsko rodbino na ueieli pod izredno ugodnimi pogoj L Dopisi oaj te pošiljajo pod »Tajnica« na upravo tega list«. na Koroško. k Bojni klic zoper Slovence. Dne 4. februarja je prišlo stoglavo odposlanstvo Nemcev in nemčurjev iz Pliberka v Celovec, da bi tam demonstriralo zoper popustljivost nemške vlade, ki Slovencem dovoljuje prirejanje iger in še ni vseh slovenskih duhovnikov izgnala. Pridružila se jim je celovška ulica in razvila se je ogabna demonstracija proti brezpravnim in tlačenim Slovencem. Histerični hujskač dr. Iler-bert iz Pliberka je bil nesramen dovolj, da je v očigled škocijanskemu poboju ob priliki igre, pri katerem je bilo več sto Slovencev ranjenih, poslanec Poljanec pa komaj ostal živ, trdil, da so Nemci v nekdanji coni brez vsakega varstva In pomoči napram jugoslovanskim grožnjam in da se jih tako tira v obup in k samopomoči. Ko se je deželni glavar izgovarjal na zakone, ki tudi slovenskim državljanom zasigurajo obstoj, mu je druhal živahno ugovarjala. Taki nastopi neodgovornih liujskačev nanovo razkurijo nemško sovraštvo in Slovenci se opravičeno bojijo še hujših napadov in požigov. Demonstranti so se od deželne vlade vlekli v škofijo, kjer je tročlan-sko zastopstvo zahtevalo od škofa odstranitev nekaterih slovenskih duhovnikov iz pliberške okolice. Pri škofu pa so našli edino pravilni odgovor. Rekel jim je, da so ne pusti na noben način prisiliti zapustiti pot pravice in vesti, rajši trpi vsakatero nasilje. Samoobsebi umevna dolžnost njegova pa je, biti vsem pravičen. — Ako bo koroška vlada pripuščala take demonstracije in trpela, da vlada ulica, se bodo razvili na Koroškem dogodki, napram katerim naša država in ententa ne bo mogla molčati. j, j || lam III --------------1 .................' imvjre. i Preč g. Frane Kltak, misijonar iz Celja, je gredi svujega misijonskega delovanja na Prihovi nevarno zbolel. Zdravje te mu je toliko zboijšalo, da je izven nevarnosti. Priporoča se duhovnim sobi atom v molitev. š Is Ptuja nam poročajo, da je zopet ena trgovina prešla v slovensko posest. Nova lastnika sta Milko Senčar in drug. a Občni zbor Jugoslovanske Maties v Maribora je dne 20. februarja v mali dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi člani. š Dobrna. Zdaj smo delo dokončali — namreč dobili smo dva nova zvonova, katera ie mil. g. kanonik Arzenšek blagoslovil. Niti najmanjše neprilike ni bilo pri tej slavnosti. Navdušenje velikanskol Ljudstva je bilo toliko, da morda še nikoli toliko na Dobrni. Bog .poplačaj vsem! 8 Opozarjamo ceu j. čitatelje na današnji oglas slovenske Ivrdke Milko Senčar in drug v Ptuju. — Kaplan vlč. g. Štefan Lejko ie po som-hotel skem škofu premeščen iz Beltincev_ v Turnišče, dočim pride ondotni kaplan g. Vin-eenc Kos na njegovo mesto. Vrlega rodoljuba bodo beltinski farani težko pogrešali. — Španska bolezen nevarno razsaja tudi t celem rrekmurju. Zvonovi po farah neprestano zvonijo in oznanjajo žalostno novico, da se vedno prese.jujejo mladi in stari iz te doline solz. V Gornjem Lakošu je umrl pretekli teden 38 letni krepek mož po dvadnevnem bolehanju. V lendavski lari je en dan po 3 do 5 pogrebov. — V Petcšovcih pri Dol Lendavi pa poleg Španske razsaja tudi tifus. V ponedeljek 13. t. m. so iz ene hiše odnesli vso obitelj (dve hčeri in materi Ostal je le družinski oče. — V Lendavskih goricah se je v soboto popoldne pri vozenju drv ponesrečil viničar Peter Lešnik ter ie v nedeljo na poškodbi umrl P v m ! — Občinski sosvet v Dolnji Lendavi je pravi kuriozum demokratskega gerenta dr. CuSa. V sosvet je poklical ljudi, ki se na občinsko gospodarstvo razumejo toliko kot krava na boben. Glavno da so organizirani JDSarji ali pa kimovci, ki bodo na vse, kar jim bo ta gospodek predložil, rekli »amen«. Stari izkušeni možje in bivši občinski svetniki so namenoma prezrti. Sedaj, ko se bo vlada po tolikem času neodgovornega gospodarstva po prekmurskih občinah enkrat vendarle morala odločiti, da razpiše občinske volitve, se spomni dr. Cu5, da je treba občini novih sosvetni-kov. To je res pravi tip »demokratskega« vladanja. Priporočamo dr Čuša za visoki red in v takoišn'o penzijo. To bo še edino dobro za Lendavo. Gos^^stvo. BORZA. Zagreb, 15. febr. Devze: Berlin 155.25 do 156, Bukarešta 230—218, Milan 1493—1500, London 1345—1345.50, Newyork (ček) 0—306, (kabel) 308—308.75, Pariz 2660—2665, Praga 586—589, Švica 6025—6035, Dunaj 4.95—5, Budimpešta 47.75—48.75. Valute: dolarji 304 50 do 305, avstrijske krone 0—5, carski rublji 22 do 28, napoleondori 1180—1190, nemške marke 155—156, rumtinski leji 0—239. Belgrad, 15. febr. Radi praznikov ni bilo danes na borzi nobenih zaključkov Dunaj, 15. febr. (Izv.) Devize: Zagreb 2073 do 2077, Belgrad 8290—S310, Berlin 3247 do 3253, Budimpešta 998.50—1001.50, Bukarešta 0, London 27.990—28.010, Milan 30.990—31.010, Newyork 6423—6427, Pariz 55.480-55.520, Praga 12.097—12.103, Sofija 4370—4380, Curih 124.775—124.825, valute: ameriški dolar 6298 do 6302, bolgarski levi 4170—4180, ncmSke marke 0, funti 27.490—27.510, fr. franki 55.080 do 55.120, lire 30.390—30.410, dinarji tisočaki 8240—S260, rum. leji 4895—4905, švicarski fr. 122.775—122.825, SrikoaUvAike kron« 12.047 4« 12.053» Curih, 15. febr. (Izv.) Berlin 2.57, Ncvryork 512, London 22.37, Pariz 44.35, MIlan 25 05, Praga 9.72, Budimpešta 0.78, Zagreb 1.70, Bukarešta 0, Varšava 0.15, Dunaj 0.17, avstrijske A.; one 0.09. Berlin, 15. febr. (Izv.) Dunaj 6.43, Milan 977.50, Pragu 387.10, Pariz 1732.50, Lon 874.10, Newyork 199.80, Curih 3901.05. Praga, 15. febr. (Izv ) Berlin 25.25, Rim-Milan 255, Pariz 455.60, London 229.25, New-york 52.25, Curih 1028, avstrijske krone 0.76, Dunaj 0.76. g Tranzitni pramet med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Z 20. februarjom se otvori preko Avstrije tranzitni železniški promet med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pošiljatelj blaga mora plačati vosnino v naprej, in sicer samo do meje svojo državo. Nadaljnja vozuina pa se pobira v kraju, kamor je pošiljatev naslovljena. g Davek na poslovni promet. Kakor so nam uradno javlja. Je g. minister za tlnam-e brzojavno odredil, naj davčna oblastva opuste vsako nadalj-no uredbe o davku na poslovni promet, dokler no dobe navodil na podlagi zakona o tem davku, ki se bistveno razlikujejo od sedanjo uredbo. Davčna oblastva in uradi bodo torej v bodočo omejili svoje poslovanje v zadevi davka na poslovni promet le na sprejemanje prostovoljnih plačil tega davka za zadnje tromesečja lela 1021. g Ccškosiovaško-poljska trgovska d. d. Var-šavslta kreditna banka in Bohemla banka v Pragi sta ustanovili češkoslovnško-poljsko trg. d. d. b sedežem v Varšavi in s podružnico v Pragi. Glavnica r.naSa 00 milijonov polj«kih mnrk, od kojib je Češkoslovaška prevzela 20 milijonov. Družba bo posredovala izmenjavo poljedelskih strojev, stekla in keramičnih izdelkov za nafto in lnn. g Prepoved izvoza žita iz Rnmunile, Iz Bukarešte poročajo: Ker sc oričakuie izid nove statistike o zalogah žita. ki so še na razpolago, se ie prenovedal izvoz žita. g E'ektrična industrija, V Italiji ie sedaj veliko povpraševanje po žarnicah. V podrobni razprodaji staneio navžfdne žarnice že sedaj 4 5 do 5 lir. Uvoz istih se je zviša! od 7 milijonov komadov (v vrednosti 27 milijonov lir) leta 1918 na 10 milionov komadov ( v vrednosti 35 miliionov lir) v letu 1919 ter na 13 mi ijonov komadov (v vrednosti 50 milijonov lir) v ietu 1920. Veliko množino je izvozila tudi Avstrija._ | iMhltflMu^"* Ij Iz tajne seje občinskega sveta. Regulirajo se starostne doklade za uradnike mestnega stavbenega urada. — Trgovski lokali v Kresi;i, kjer je doslej tvrdka Gerkman iu Le-nassi. se oddajo g. Strojaniku. — Meščanska podpora se odtegne 9 osebam, ki so dovoljno preskrbljene. — Za mestnega fizika sc imenuje dr. Rus v VII. plač. razredu, mestni zdravnik dr. Demšar se pomakne v Vil. razred, za mestnega zdravnika se imenuje dr. Tone Jamar v Vili. razredu. — Hran. uradnik Hruc sc imenuje za hran tajnika, Iv. Hiter pa ad perso-nam za hran. kontrolorja v IV. razredu. Josip Omahen se pomakne v kategorijo nižjih tehničnih uslužbencev. P.inarniški uslužbenec Jos. Smrek ar se imenu .e za stalnega slugo. Povišajo se mag sluge s 1. jan. 1922: Ivan Suhadobnik v 10. plač. stopnjo, Iv. Pavline v 9., Jos. Jezovšek v 8., Jos. Kionta v 6, Karel Krcsar v 4., lgn. Prelc v 4., Iv. Kavčič v 5. plač. stopnjo. Uslužbencema reš. postaje Kumlu in Zdravlču se zvišajo draginjske doklade, prvemu za 1000 K., drugemu za 700 K. — Stalno se namesti s 1. jan. 1922 Ivan Gaj-šek na mestni pristavi. — Dalje sc povišajo: Rihard Svetlič, rač. revident 7. razr.; Kunaver, nadofic. 9. ra/r.; Iv. Dražil, mag pis. nadofic. 9. razr.; Jos. Hafner, mag. pis. ravnatelj, dr. Letnar. mag. tajnik 8. razr. Matija Miklavčič se poviša v uradniški staiua in se mu prisodi čin 11. razreda. — lvu Barlu in Iv. Rohačku se dovoli plačevanje takse za sprejem v občinsko zvezo v mesečnih obrokih. Soglasno 3e sklene priporočati podelitev gosti niške koncesije vdovi ge. Mariji Zajčevi na Poljanski cesti. Dalje se je sklenilo priporočati naslednje gostilniške koncesije: Anton Kolan, Marija Zgonc, Ant. Valjavec, Jos. Špan, Apolonija Hafner, Janez Gorenc. Koncesija za točenje čaja in kave se dovoli Jošku Lavter. Sklene se priporočiti koncesijo za izvoSčka prosi cu Grošelj. Dalje se priporoča naslednje konce-src: Manufakhira M Hribernik, manufaktura »Texti!ia«, litografija Čarnak, podružnica knjigarne Učit. tiskanie Slov. trg. deln. družba za specerijo in manufakturo, Fr. Šantel za posredovanje z zemljišči. Dovoli sc prenos posredovalnice služb Tereziji Nowotny. — Ob 9. uri ie g župan zaključil sejo. lj ?*atnra na tehniški srednji soli v Liub-Hani. Na oddelku: Višja stavbna Sola. ki zaključuje šo'sko leto z zimskim semestrom, sc vrše zrelostni izpiti meseca februarja in marca. Dne 4. t. m se orično pismene in stavbne naloge, ustni zrelostni izpiti oa so določeni na dan 4. marca, Ij Veliki pn«tni Itorro. Pod lom naslovom so vrši letošnja »Slavčeva« ivm=karada na pustno nedeljo dno 26. februarja v veliki dvorani in restavracijskih prostorih holela Union. Naslov prireditve dnjo priliko za nastop raznih skupin, mask in narodnih noš. Posebna vabila so letos r.e bodo razpošiljala, kar blagovolijo ceni. poselniki vzeti na znanje. 735 lj Porotna razprava proti morilcu računskega nadsvelnilia Avguština Zajca bo dne 27. februarja 1922. Morilca Antona Jalena bo zagovarjal dr. Oblak. li Desicrtcr. Drugič od svoio čete pobegnil le redov Ivan Križman. li Is državnega vz<'a'nHšSa ie pobegnil 1. 1905 rojeni Alojzij Vovlco. li Nevaren zLčincc Driiet. Organi II. kriminalnega oddelka po aretirali na glavne li kolodvoru moža ki je rekel, da so niše Martin Mncar iz štokovcov pri Puli«. Ko so ga Da v kriminalni evidenci oregledali, so iz nrstoih odtiskov ugotovili, da so imeli žc enkrat i niim opraviti in da ie leta 1898 v Jaški roicni Alojzij Plntovič. Takrat jc imel 20.000 rubliev pri sebi. Zdaj ic imel ori sebi 23 ponikianih kavarniških ta«_ s črkama F. S.. 10 mcsinrf.i.iHh masivnih svečnikov s nriornvo za vtikanje vžigalic. 15 oredpostelinih nrcnroiJ. 2 mala r>od-tflavnika in 3 pisane robcc z znamko K. Ker no bili opisani oredmeti ukradeni, nai tisti, kdor o tem kaj ve. obvesti II. kriminalni oddelek policiiske di^ekciie v T kibMnni. li Sp pšeci konj. Splašil sc je 14. t. ra Potočnikov koni na Bregu, ki ja dirjal do Cerkvena ulic«. Dirindai je bil valik, ker je konj dirjal po hodnikih in so ljudje bežali pred njim v vežo, Na srečo se ni no. uia nesreča zgodila. Ampak če bi se bdal lj Tatvine. Štefanu Lehpamcrju v Trisojnl ulici jc bila ukradena iz kleti večja množina premoga. — Obleke v vrednosti 650 K je bilo ukradeno mestnemu delavcu Valentinu Ko-porcu. — Vdovi konteradmiraln Mili pl. Vest jc ukradeno perilo v vrednosti 3500 K. ii Pompe je bil v garderobi opere u kr . nakit vreden 3000 K. — Akademič-nemu kiparju Ivanu Zajcu jc bilo ukradeno 400 kg premoga. lj Našel so je nhan. Dobi so pri g. Gabrič, Kolodvorska ulica 84/11. lj Izgubila se jo v Sp. Šiški od Frankopansko ulico do šole zlata znposiuica v obliki verižice s priveskom francoski zlat. Oddati proti nagradi pri policiji._ Sejaljubljanskega občinskega sveta. Ljubljana, dne 15. februarja 1022. Soja so je danes nadaljevala. Obč. svetnik Ogrin jo grajal, ker poročilo »Slov. Nnr.odar. o njegovem koraku v torkovi seji ni bilo točno. Zadevn elektrarne, vodovoda in plinarne. Poročal jo obč. svetnik Orehe*. Ker se je premog podražil za 655.000 kron in d nage potrebščine ;:n nad miljon kron, se je sklenilo, naj se povišajo cene električnemu toku za razsvetljavo od 80 v. na 1 K, z« motorje od 50 na 00 in za električno železnico od 30 nn 40 v. za hektovatno uro. — Ker je vodstvo električne železnice vložilo prošnjo, naj se cene s'ožnlh listkov zvišajo od 2.4 -2.6 K, js občinski svetnik Kremžar (SLS) zahteval, naj so pregleda poslovanje cestne olektrične železnico, ker družba vedno povdarja, a kakšnimi finnnčnimi tožkočami so mora borili, na drugi strani pn grozi, da bo promet ustavila, če se ji ne ugodi. Obč. svetnik Jeglič jo grajal, ker vozi zjutraj do 8. ure premalo voz. Ceno voznim listkom so se zvišale na 2.60 kron. — Obč. svetnik Orehek jo predlagal, naj se zgradi hiša za uradne prostore mestne elektrarne in mestnega vodovoda, ki naj bi stala na Vodnikovem trgu in imela tri nadstropja. Poslopje bo stalo 12.000.000 K in bo obsegalo tudi prostore za ljudsko kuhinjo, Id bi imela proRtora za 2000 oseb. — Dr. Triller ie predlogu nasprotoval in izjavil, da so bo -JD8 klub upiral z vsemi sredstvi proti izpeljavi sklepa. Obč. svetnik Itupnik: --Ali boste šli v Belgrad?« — Dr. Triller: »Cemu bi šli v Belgrad, saj imamo pokrajinsko upravo tul< (Vese-lost) — Dr. Stanovnik se je čudil, da se JDS upira tej stavbi, ki je potrebna. Opozarjal je, kakšue neproduktivne stavbo je gradil bivši mestni svet, n pr. Mestni dom in hotel Tivoli. Vsi načrti tistih dveh mestnih stanovnnjskih hiš so se morali pre-naroditL Povdarjal jo dalje, da če bi imeli demo-kratje kaj socialnega čuta, bi ne bili zasedli kabine s kavarno, ker ae je nameravala v kazini ustanoviti ljudska kuhinja. D.*. Pestotnik: »Mt smo slišali, da so bo razširil nunski klošterU (Obč. svetnik Pire: Gospod dr. Pestotnik pojlo pa za vratarja noter. — Buren smeh na vseh Klopeh.) — Dr. Triller jo namigaval, naj hi se gradil novi ro-tovž. Prepričan sem, dabo dr. Triller takemu predlogu ravno lako nasprotoval, kakor Je nasprotoval danes. — Obč svetnik Ogrin je povdarjal, do je vsota, hi se namerava Izdati za zgradbo trinad-Rtropuo hiše na Vodnikovem trgu, v sedanjih razmerah naravnost bogatela. Druge občine, kakor n. pr. Zagreb, izdajajo za zgradbe neprimerno višjo vsote, kakor jih izdaja Ljubljana. V hiši naj so prlredo tudi malo trgovine, v katerih naj bi se nastanili sedanji prodajalci v lopah na Vodnikovem trgu. Obč. avetnik Frelich (JDS) je zahteval zgradilo rotovža, nasprotoval zgradbi hiše in je izjavil, da zelo dvomi, če jo ljudska kuhinja socialno potrebna. Povedal je hidi, da bi lahko govoril dve leti o stanovanjski bedi. (Kremžar: »HvalaI Hvala!« — Smeh.) Dr. Stanovnik- s Ali govorite v imenu radikalne stranke?« (Velika veselostl) Frelich: No žalite mol — Med Frelichovim govorom so zapustili ohčinski svetniki JDS izvz.emši občinskega svetnika Turi« dvorano in onemogočili glasovanje, ker je za take sklepe potrebna kvalificirana večina. 2upan dr. Perič je naznanil, da bo uglobil vse občinske svetnike, kateri so onemogočili glasovanje, z globo 20 K. (Odobravanje.) Ko so se vrnili JDS v dvorano, jih jo veČina ironično pozdravljala, nakar je dr. Triller zaklfcnl: -»Naše taktike nam no sme nihčo prodpišavntiu — Glede na proJnjo posestnikov v jlradeckega vnsi zn napeljavo vodovoda je odsek predlagal, naj po prošnja postavi z dnevnega reda. ker bi zgradba vodovoda stala SOO.OOO K. — Obč. svetnik Kremžar se je čudil, ker jo prišel odsek do takega zaključka. Opozarjal jo na potrobo vodovoda Iz. sanitarnih in javno varnostnih ozirov in ker je velika nevarnost radi požara. Predlagal jo, naj so vodovod zgradi. ObčinBki svetnik dr. Pestotnik je povdarjal, da je vprašanje nezrelo in da bi za lo vas vodovod preveč stal. Pri glasovanju je bil sprejet 7. večino predlog obč. svetnika Krcnižarja. da še takoj začno proddela za zgradbo vodovoda v Hradeekega vasi. Mestni plinarni so je dovolil znesek 1 milijon kron zn popravo kandelabrov in svetilk. — Rupnlk in dr. Triller sla povdarinla, naj se v plinarni uporablja izključno lo angleški ali ostravski premog. Ureditev neilcljuljei;® počitka v trgovskih obratih. Sklene je resolucija, naj se enotno uredi nedeljski počitek v trgovskih obratih. (Poročal obč. svetnik Srebot) Zn napravo nove mestne klavnica in hladilnice (poročal jo oh?, svetnik Srebot (SLS) ?e je dovolil kredit 30,000.000 kron. Kdo je povišal cene mlefcn. Na vprašanje obč. svetnika Kralja, kdo je povišal ceno mleku na. 10 K za liter v 'akozvanih mostnih mlekarnah, je izjavil župan, da mestna občina po nnredbah vlade nima več moči predpi-Mvati maksimalno cene. — Nato se je javna seja zaključila. Naravo (»ledališže. DRAM A. Četrtek, 16. februarja: PrekrsvM Sabinbe. Izv. oh. Petek, 17. februarja: VraJ.tn ten?k». Abon. A. 0 P F, f? A. četrtek, 16. fol rnarja: Werther. Abon. li. Petek, 17. februarja: zaprta k Godalna Misek, 2. številka, p;inaš.i sledečo vsebino: K. OzvaJd, vseuč. prof : Potreba socialno vzgoje. — Dr. 1. Marin Sacco, bivši delegat Italije na mednarodni konžeranai m d*lo v V»'a«hii;fciouu: Univerzalnost krščansko ljudske misli. Fr. S. Finžgar: Dušni pastir — proletarec. —^ Viktor Korošec: Mirovna politika Benedikta XV. — Dr. A. LiO.-iar: nemški centmm in njegov novi program. — Dr. E. Besednjak: Katoliško vseučilišče v Milanu. —» Franc Terseglav: Mi in marksistični komunizem. — Pregled: Svetovno-politični polo-žaj. — Vprašanje gospodarsko obnovitve Rusije. — Bolgarsko zadeve. — Avtonomija Slovaške. — Lanska pogodba. — Go-spodarska in socialna preoj ientacija Rusijo. — Združene države Evrope; Avtonomija Irske; Belgija; — Občinske volitve v Jul. Benečiji. — Socialna vprašanja in gibanja. — Verstvo. — Revijo. — Revija stane 100 K na leto. — Naroča 6e odslej na sledeči naslov: Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip, Ljubljana. pr Simfonični k-ncert »orkestra društva Glasbene Matice« je dokazal, da vztrairo deln tudi iz tehniški deloma mani izvežbanih moči more roditi hvale vrednih uspehov, zakaj igralo ne je v celoti prav dobro, za orkester iz tako različnih sestavin sološno dovoli enotno, mestoma gorjto in ognievilo. I/.vzemši Bsrlio-zovo rantastično simfonijo so bile vse skladbe slovanskega izvora. Biničkega uvertura k »Ekvinokciju« ima orecei dfunatič-ne sile, ki jo povečujejo izraziti kontrasti. Pravzaprav se iz prvotne fJloboke otožnosti. ki se udaia skoro obupnemu hreoeneniu, stooniuia v strastven c-Jenj, ki se razvname do viharja. Instrumentaciia ie Dolna toolih barv, posebno dobro ie rab'iena oboa s svoio bolestno tožbo. S n k o v o »Meditacijo no starodavni pesmi sv. Vaclava« smo že slišali, morda io ie g. Jerai tedaj cclo boli dovršeno oodal: oa sjno io tudi jo pot z napetostjo orslušali. Je namreč krepke, monumentalno delo; z neko krčevito trmo re prijemlje teme, io gnete in stooniuie do oc-keče zagrizenosti ki sicer v bolestno razburjenih sunkih drvi koncu naoroti. toda zmača in dovede do jasnosti, pokoja. Morda ic v drugi četrtinki vzorne skladbe košček, ki ie nekoliko mani silen, nekako obotavljajoč se. Ali ic to slabost, ali hotena nrednost. kar na vrat na nos ni moči odločiti. K r s t i č c v »Ron-do« ie preprosta stvarca, na vso moč iasna« morda prav vsled teženia po iasnosti. oo har« monični, melodični, kontraounktični plati ma-lodane ubožna, brez nosebnih zahtev. Pcvna protitema ie kar sladka, sentimentalno pobarvana, kosmopolitična. Liubljančanom je po skladba prav zelo utfaiala. Težo in vročino io oač večeru naložil na pleča B e r j i o z s svoio eksotično, v ogromnih skladih se kuoičečo domišljijo in za svoje čase nezaslišano instrumentalno tehniko, ki nas ro svoji e'ementarni ki-klopski sili in prevdanin učinkih še danes preseneča. Izvzemši drurfi stavek, ki io bil približno za petinko premalo gibek — roka namreč vnlčkove mere s tremi udarci skiro da nc more vzdržati — in tretji stavek, ki je bil občutno prepočasen, ori tem bi sc bila morela tema začeti v orkestru, nato oa Se le slediti odmev iz daljave — te slabosti odštevši — pravim — smo bili s proizvaiuniem pop-lnonm zadovoljni. Posebno silovito sta nčinkovala. grozoviti, plošni četrti in besno v grotesknih spakah sc preganjajoči neti stavek. — Ce bi nič drurtega ne bil o kot to ogromno dcl^i. bi se bil večer izplačjd. Skoda, da Ljubljančani truda, ki ie s tem pomembnim in neprecenljivim kulturnim delovanjem zvezan, še vedno ne znaio dovoli ccniti. o Prvi romarski obisk pri Pijn XI. To dni ?o prišli v Rim milanski romarji in bili sprejeti pri sv. očetu. Pij XI. je imel na romarje kratek, a prisrčen nagovor. Papeža jo spremljal drinvni tajnik GasparrL S. K. S. Z« Prosvelnn društvo v Lomu jo imelo 5. t. m. izredni občni zbor. Govoril je delavni dmšiveni član o potrebi izobr. društev in pobijaj ničeve prodsodko nekaterih naspiotnikov društva, bolo-čila so je tudi člannriua 2 K meaečno. — V nedeljo dne 10. febr. se vrši zopet predavanje o »kmetu in gospodnrski izobrazbi«. Pri loj priliki bode društveni član lgn. Meglič, tukajšnji župan, poljudno razložil in pojasnil način, kako so meri les iu izračuna vsebina okroglega tesanegn in žaganega lesa v kubičnih metrih. Ker se tukajšnje prebivalstvo peča povečini s prodajo lesa, ki je njegov glavni dohodek, bo predavanje krodno praktično in potrebno. — Društveni igralci se pripravljajo m poučno Meškovo dramo »Pri Hrastovih«, orlovski naraščaj pa se pridno uči igro »Oriičl In drugi tičk. Orli bodo ponovili na predpustno nedeljo burko »Trijo tički«. Orlovski vestnih. Izredni zbor delegatov J, O. Z. Dne 12. marca se bo vršil izredni zbor delegatov J. O. Z., kar tem potoni objavljamo vsem bratskim okrožjem in odsekom. Dnevni red: 1. Volitev preglednikov; 2. sprememba poslovnika; 3. določitev članarine; 4. organizacijske zadeve; 5 slučajnosti. Z ozirom na predvidene važne odločitve ie v interesu vseh odsekov, da so na tem zboru zastopani. — Predsedstvo J. O. Z. Pripravo za fabnr v Rrnii ugodno potekajo. Po navodilu Pripr. odbora v Mladosti št. 2, ki so se v ponedeljek začela razpošiljati, naj se priglasi takoj r.r.čno. Ceke z žigom Pripr. odbora dobite do 20. fobr. Uporabljajte zji pošiljatev denarja ta Brno samo te čeke, sicer pisarna ne ve, •■aknj naj bo la denar. Mislite na kroje! Blag" dobite pri Gospodarskem odsekn O. P.; s potrd! lom odsekn, da ste res člani, tudi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani (manufakturnl oddelek) in pr njenih podružnicah v Kranju in Novem mestu. Gospodarski odpele Orlrtvuko podsvego r Ljubljani naznanja vsem odsekom in članom, da ima večjo količino b'aga ta kroje v zalogi Ker je cona bl.ifru jako nizka, sinio 75 Din za meter, naj vsak izrabi to izredno priliko. Za kroj so rabi do 2',i me!-a blaga. V zalogi imamo tudi novoilošle Člansko znake, katero razpečavamo po 6 Din 7J> komad. DrnsorcnoM vstiko hiše Jo lekarn. Foller-jn prijetno dišeči »Klsafluidi. ki Je naitn.ljSo sredstvo drgnenjo hrbtu, rok. nng iu relea« telesa. Uot !um za negovanje tobneco mesa ust. S'ove itd .le močnejši in boljši kol Franc, fguiije. fl dvoio 4trkl*iiic9 ali 1 J.pec »lekleulco t 7amoio0i In pnltiiliio poilje ta 4* K: Kuspb V. Fsller. Sts-hloa donj«, El»a|rg 1*4, tliral&k« PERO KOREN KATICA KOREN roj. ŠTERK STA SE VZELA. -G9 URGJEVAC ČRNOMELJ -VIN ICA ZAGREB, 14. 3. 1925. Knjigovodklnja in STROJEPISKA, samostojna moč, popolnoma vežCa hrvaščine, «e sprejme v novo podjetje. Ponudbe na upravo »Slovencu* pod Šifro: »HRVATICA 555''. boljša moč, Trgovski pomočnik, Iti bi bil zmožen samostojno voditi po drtižnico, se sprejme takoj. Dobri detaj-listi, izvežbani v mannfakturni in špecerijski stroki, imajo prednost. Ponudbe je vposlati pod: iPodruini»-u 554' na upravništvo »SLOVENCA«. dobi dobro plačano mesto. Naslov v upravi lista pod šlev. 526. Potn.ke ali zastepnike m V neizmerni žalosti nas je zapustil zu vedno nas nadvse ljubljeni, predobri in preskrbni soprog, oče in stari oče, gospixl IVAN OBLAK sodarski mojster iu posestnik dne 14. februarja, po kratki mučni bolezni, previden" s tolažili sv. vere, v 75 letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojuika se bo vršil dno 16. februarja, ob 3. uri popoldne, iz hišo žalosti, na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Pavla. VRHNIKA, dno 14. febnmr.la Marija Oblak roj. Potrebuješ, soproga. Ignac in Franc Oblak, sinova. - Marija Kune roj. Oblak, .Tosipina Vidmajer roj. Oblak, Frančiška Oblak, hčere. — Neža Končan roj. Oblak, sestra. — Frančiška in Elizabeta Oblak, sinahe. — Iran Vidmajer, finančni preglednik, zet. — Vnuki in vnukinje. išiSe velika tovarnu likerja, ruma. konjaka in ostalih špirituoz. Ponudbe i/„wi„ obvestilom, v katerem kraju pozna re- ivJOSni 0310610 flektant največ odjemalcev, poslati na naslov: Poštni predal 41. Zagreb, glavna pošta. 528 v bližini cestne miimiOmUJ — a B * —^ 6 B E SS a E S: železnice, tudi iz- Veši in zaneslji ob- : obratovodja strojevodja za lokomobiie z večletno prakso v kaki vefji tovarni malih šeleinih predmetov, se takoj «prejme pri »PRVI 2EBLJARSKI IN 2KLEZ00BRTNI ZADRUGI V KROPI IN KAMNI GORICI«. ~ Ponudbe * navedbo dovršenih šol, službovanja in plače nu Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, (Dunajska re-fta) ali pa naravnost na tvrdke v Kropi. ven mesta, toda v bližini. Ponudbo na j upravništvo »Slovenca« pod: jSOLNCNA LEGA 524«. ^eliiovana mesečna soba se iSče *a takoj. Cenjene ponudbe pod »A. M./530« na upravo tega lista. O*obje tvrilkr Ant. Krisper. Meatnl trg, javlja tem potom hižno vest, da jo njen priljubljeni fenjor - fef, gospod Ivan Krisper veletrgovee danes. 15. februarja, po dolgi, mučni bolezni, ob 4. zjutraj preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika »e vrši v petek, dne 17. t m. ob pol 4. popoldne iy, hiše žalosti, Stritarjeva ulicu 2, na pokopališče k Sv. Krištofu. Blag mu spomin! Ljubljana, dne 15. februarja 1932. kokošje in pnransko se more dohiti v vsaki množini po dnevnih cenah prf E. Vajda veletrgovina perutnine, Čakovec, Medjimurjp. 482 Ciiijho jčpo kot pisarniška mor. OIU&.MC »Ol#C oventuelno kot skladiščnik. 35 let star gospod, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru iu pisavi, z dobrimi spričevali dosedaniega službovanja, lepo pisavo ter dober ra-ounar. Cenj. ponudbo na upravo tega losta pod »Zanesljiva mote. 537 AMERIKANSKO, STROJNO. CILINDER-.:: SKO in TOVOTNA MAST tvTdke :: MM Dii Company of hw York ima vedno v zalogi J^"" A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulica štor. 19. 560 Naprodaj je KRAVA, breja 8 mesecev. Ljubljana, Poljanska eesta 55. s. s a a S? < «= 2 c " B C ©""g Ž «9 C ^ Cft 3 » » =r C~ S r.sig* I Jg JT o X a "S. 5 r- O ~ o. CD 05 3 "n' s c - rs O <6 t* 3 ^ rr, S « m © ^ c ta If I- f >< < O« 5 - <- o i-J e S -i © - — s* < 2.» s 3 S 2. K 2 o . c O (S e "3 e a cr o en še > —v. m- rv« -o " et. cc 9C < ec a 5 O = — 3 5» o Od cn O < ns cn 7T 80 ta o -o ua i » H- lil mr - &> = e-su n> r-S* ■3 ' "C i; | O S PNI a§ o irs; ^ r- sj pojsnjuje In nehu, ako pljete pravi medicina! Mascotte Cognac. Dobava se v vsaki boljtl trgovini. va" d. & Sarajevo. Ilpo^aja cysHx KOKOHa h omaTKa. Ha ocuobj' penicti>a rocnoflHHfi. MHHncipa IIojbonpuBpe^e h Bo^tf oji 4. (hoopyapa 1022. ro^. 6p. '2554/iv. uehtpanha ynpaba Cbh-napcTBa y Hobom Cany ha abh 25. cj)e6pyapa 1922. to^vimc y cBojoj HaHuenapMjH o^prnahe nottoBHy ot£epTyanHy RHi^HT3t{Hjy sa npoflajy cyBHX KOKOHa h omaTKa u to: Morti II. ... v ... . 2942-70 Kr Doppi 1..................734 — c Doppi II. 105010 c Bosco 1..................522-50 « Bosco II. ...... 2875-10 « Bucata sfarf............382-10 « Bucata griž..............282-20 HuaucHja. TIoHy;te HMajv rJiacmu >ia iif-^v K0.nHHHHy. IIoHjijBHe nene y otjiepiv Mopajv ce panyHaTn ca npn.jo.MOM pofo y Hobom C.w> ciapom Bp6acy h HanHeBj' (ftpaiiKo KOKOHcpujCKn MaramiHH. JlHHHTamija aa nymia BaacH o/tMax. a sa ,ipmaBy ica/t je onoOpil roonoAHH MHHHCTap no;bonpHBpe;xe h Bo,ia. nosHBajy ce K.ynnH aa, 0By .nnmrrannjy. H3 KaHuenapHie lleH-rpanHe YnpaBe CBHnapcTBa Hobh Cafl, 6p. 164. rtr-itir I® Marija Krisper naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Erika Krisper, Roze Germ roj. Krisper in nečakov, Marte Krisper roj. pl. Hollegha in Roberta Germ pretresujočo vest, da je moj srčno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric, itd. gospod Ivan Krisper veletrgovee in posestnik danes, dne 15. i m. ob 4. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, bogu-udano zaspal. Pogreb preblagega pokojnika se vrši v petek dne 17. t m. ob pol uri popoldne iz hiše žalosti Stritarjeva ulica 3. napokopališče k sv. Krištofu, kjer se truplo položi v rodbinsko rakev It večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 15. februarja 1922. Mestni pogrebni zavod. -banka Akcijski kapital Oi 30. ooo. ooo