TRST, nedelja 24. marca 1957 Leto XIII . Št. 72 (3607) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 K. i, 11. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-838 — Poitru predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. it. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v Širini l stolpca: trgovski 80. finantno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 ‘‘JV'^^^"siovemie št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-1!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Pošml 'tekoči 'račun ZaloTništvo tržaškega tiska Trst i 1-5374 ’ — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna “tožba Sloveti! j e, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 - izdata Založništvo tržaškega tiska u.z.uz.-irst Danes bo objavljeno uradno poročilo o razgovorih Mac Millan-Eisenhower Včeraj so govorili tudi o Severni Afriki - Po mnenju nekaterih opazovalcev v Washingtonu pomeni vojaška pridružitev ZDA k bagdadskemu paktu delno priznanje neuspeha Eisenhowerjeve doktrine HAMILTON, 23. — Ameriški državni tajnik Dulles in angleški zunanji minister Selwyn Lloyd sta kon- čala proučevanje vprašanj obrambe na današnji seji, iti je trajala od 13.30 do 15.30. Prav tako sta končala razgovore o Srednjem vzhodu. Načelnik tiskovnega urada Hagerty je sporočil tudi, da sta oba ministra govorila o interesih obeh držav v Afriki, vštevši Severno Afriko. Hagerty in angleški predstavnik nista hotela dati pojasnil glede teh razgovorov. Hagerty je dalje izjavil, da sta oba ministra na svoji današnji jutranji seji govorila tudi o končnem porodu, ki bo objavljeno jutri 9Poldne po srednjeevropskem času. Nocoj sta se ponovno sestala ter razpravljala o tem Poročilu, pozneje pa sta se sestala z Eisenhowerjem in Mac Millanom na večerji. Medtem pa sta se Eisenho-'wer in Mac Millan v teku jutra večkrat privatno sestala. Hagerty je izjavil, da jutri Pe bo nove uradne seje konference. Vendar pa se bosta Eisenhower in Mac Millan zo-Pet sama sestala. Hagerty je dejal, da bo po-j*eje lahko sporočil, ali se bo Eisenhovver vrnil v Wa-shington z letalom ali s križarko »Canberra«. Mac Millan pa bo ostal na Bermudih, «jer se bo sestal s kanadskim Ministrskim predsednikom St. Laurentom, ki bo prišel na Bermude jutri. Opazovalci so mnenja, da bo poročilo o razgovorih zelo verjetno dolgo. Predvideva pa se,_ da ne bodo v njem sporočeni sklepi, pač pa se bo samo ugotovila soglasnost o glavnih vprašanjih, o katerih s9 govorili, zlasti glede Srednjega vzhoda in obrambe. Kar se tiče Srednjega vzho- uiiiiiiiiiiiiiiiiiH, m,um,miiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii DANES 1. Danes zjutraj ob osmi hfi in pol potuje skozi Trst v Jugoslavijo na prvi uradni obisk delegacija Italijanske socialistične stran-pod vodstvom njenega uglednega prvaka prof. Tullia Vecchiettija, znanega protinacističnega borca 111 biv. glavnega urednika *Avanti!*: strokovnjaka za zunanjepolitična vprašanja . 2. Opoldne, danes, bo objavljeno na Bermudih urad-uo poročilo o izidu razgo-yorov med Eisenhovver jem tn Mac Millanom. Že sedaj Pa se ve; a) Anglija bo dobila od ZDA usmerjevano (dirigirano) orožje in tajne Podatke o dveh znamenitih auieriških atomskih podmornicah, ZDA pa tajne Ptipatke o angleški atom-°*i centrali v Harvvellu. b) Lrlede Srednjega vzhoda se edno čakajo na poročilo riamrnarskjoelda o razgovo-ni Ž .Naserjem, kar pomela da. Je postalo Mac Mil-vnr1 Jasn°. da je angleški PUv dokončno zamenjan z ameriškim, v tem smislu se ornentira tudi pristop ZDA vojaški odbor bagaadske-„a Pakta; ike hoče na ta J*om prodreti s svojo «po-*°cjo» tudi v one arab-drzave, kamor s svojo doktrino:, ne more. v3- Jutri ob 18. uri bodo «unu podpisali sporazum j-i fvr°pskem skupnem trži-»Ji J’1 Evratomu. Osnovni Pddatki so naslednji: trži-lj, zajema šest držav (Ita-jj ’ Krancija, Zah. Nemči-t “eigija, Nizozemska in PrBbiembur8> s 159 milijoni lifii cev na površini sin J! ,milijona .kv. km s It.nKi parlamentom (33 N« ‘Janov, 36 Francozov, 36 Ni"lcev. 14 Beigijeev, 14 buti mcev in 5 Luksem-izvrš«nov)’ ki bo izvolil svoj hikf orSan »evropsko ko-bo ,°’’f naj višji organ pa Strn^ šestih ministrov. ratiffZiUm mora P° podpisu lamen rati še vsei1 šest par’ bitpv L Najvecja prido- edina v ut ItaliJ°- ki ima sil« \ ®llk višek delovne Pravto Jera 1)0 imela isto šestiv, .?° zaposlitve v vseh Zatn državah kot doma. ho vnrLpo?tavIja ze!o res‘ večin ■ an^e takojšnje čim-kar v-iiZobrazbe delavstva, še of ^a prav tako za na-Predvta ne> Goričane in je stro!?? Tržačane in s svo-jamo sedaj poudar- il ucP° ebo po čimprejš-Valen«uanovitvi slovenskega da doma v Trstu, ba oni Radini ne bo tre- nyo -v - dal-jno Av' mnogo zanem da, so se baje sporazumeli, da bo potrebno skupno nastopati, če glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld ne bo v Kairu dosegel takih rezultatov, ki bi bili Angliji in ZDA P° volji. Vendar pa nista Eisenhower in Mac Millan še določila bodočega stališča, ker pričakujeta poročilo glavnega tajnika OZN. Zagotavljajo pa, da se ameriška in britanska vlada še vedno držita sklepov «o-semnajstih« glede plovbe po Sueškem prekopu in šestih načel Varnostnega sveta Organizacije ZN- Opazovalci so tudi mnenja, da Mac Millanu ni uspelo popolnoma prepričati Eisenho-werja in Dullesa glede pomislekov, ki jih ima proti Naserju. Zatrjujejo pa, da se Je stališče obeh strani približalo. Zdi se, da je bil dosežen določen sporazum glede obrambe. ZDA bodo dobavljale Veliki Britaniji usmerjevano orožje za opremo angleške vojske. Londonski «Daily Express» piše, da bo Velika Britanija čimprej dobila tajne podatke o ameriških atomskih podmornicah «Nautilus» in «Ses Wolf», tako da bo britanska mornarica lahko začela graditi prvo atomsko podmornico. List dodaja, da bodo ZDA v zameno dobile tajne podatke o atomski centrali v Har-wellu. List poroča, da si bodo te informacije izmenjali, ko bo ameriški admiral Burke prihodnji teden prišel v Anglijo. Prvo angleško atomsko podmornico bodo baje splavili leta 1960. Kakor javljajo iz Washing-tona, je r.apovec »omejene pridružitve« ZDA k bagdadskemu paktu povzročila v tamkajšnjih političnih in diplomatskih krogih presenečenje. Ugotavljajo, da so ZDA sicer že udeležene pri delovanju gospodarskega odbora bagdadskega pakta, tako da bodo ZDA sedaj sodelovale v tem paktu na dveh najvažnejših področjih, gospodarskem in vojaškem. V Wa-shingtonu so bili mnenja, da bodo ZDA težko pristale na britansko tezo za pridružitev k bagdadskemu paktu, zlasti po proglasitvi Eisenhowerjeve se zdi, da v določeni meri potrjuje tezo številnih nasprotnikov Eisennowerjeve doktrine na Srednjem vzhodu, da je namen te doktrine predvsem razdeliti arabski svet. Glede vzrokov, ki so napotili ameriško vlado, da pristopi k paktu, se navajajo nekatere domneve, in sicer: 1. ameriški pristop bi imel namen okrepiti bagdadsko zavezništvo zaradi krize, ki je v tem paktu nastala ob britanskem napadu na Egipt. 2 Zelja, da se vsaj deloma ugodi britanski zahtevi, zato da se dobi pristanek na določene poteze ameriške politike. 3. Prepričanje, da je nemogoče dobiti pristanek nekaterih arabskih držav na Ei-senhowerjevo doktrino in da se zato ZDA zci potrebno izvesti svoj program za povečanje vojaškega vpliva na Srednjem vzhodu z instrumenti, ki so sedaj na razpolago. Tretja domneva bi seveda pomenila priznanje neuspeha Eisenhowerjeve doktrine že v prvi fazi. Kakor piše »Baltimore Sun«, je bil sklep za pristop k vojaškemu odboru bagdadskega pakta sprejet na pritisk načelnika združenih1 glavnih štabov ZDA admirala Radforda. Kakor javljeno. se ameriški pristop k paktu nanaša samo na »domnevo sovjetskega vojaškega napada«, kar pomeni, da so ZDA za sedaj vnesle Eisen-howerjevo doktrino v bagdadski pakt, ker so jo arabski člani tega pakta sprejeli, dočim se ji ostale arabske države upirajo. Japonska odklanja pristop v SEATO TOKIO, 23. — Predsednik japonske vlade Nobusuke Riši je danes v parlamentu izjavil, da japonska vlada nima namena pristopiti v SEATO. Na vprašanje nekega socialističnega poslanca v zvezi z njegovim bližnjim potovanjem v ZDA, je predsednik vlade izjavil; «Tudi če bi ZDA pozvale Japonsko, naj pristopi v SEATO, bi jaz to odklonil ,ker mislim, da se mora mdr ohraniti z mirom in ne s silo orožja.« Japonska socialistična stranka pa je danes poslala poziv ZDA. Veliki Britaniji in SZ, naj se sporazumejo o sklenitvi dogovora za prepoved Trije pozivi, ki jih je podpi sal tajnik stranke Suzuki, bodo izročeni predsedniku Ei-senhowerju, Mac Millanu in Bulganinu. Prepis je bil poslan tudi glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu in vse-azijski socialistični konferenci. Socialistična stranka ponovno protestira proti britanskim jedrnim poskusom, ki so določeni na otoku Christ-mas- PRAGA, 23. — Agencija C TK javlja, da je bil Jan Marek, bivši tajnik češkoslovaške agrarne stranke aretiran. A-gencija dodaja, da je Marek «pisal grozilna protivladna pi sma, ki jih je leta 1952 po- Delegacija PSI odpotovala v FLRJ Vecchietti: To je začetek uradnih stikov z ZKJ Član delegacije Lombardi zadržan zaradi bolezni RIM, 23. — Nocoj je odpotovala v Jugoslavijo delegacija PSI. Za «Politiko» je dal vodja delegacije Tul-lio Vecchietti izjavo, v kateri je med drugim rekel: »Odhajamo v Jugoslavijo, da bi izmenjali misli z zastopniki centralnega komiteja ZKJ in SZDLJ o aktualnih vprašanjih delavskega gibanja, a zlasti o odnosih med obema partijama. To je prvič, ko stopamo v uradne stike z ZKJ in naše srečanje je v korist politike miru in delavskega intemacionalizma, ki ga je socialistična stranka poudarila tudi na nedav-' nem kongresu v Benetkah.« Delegacija bo ostala v jevo, Zagreb in Ljubljano. V delegaciji bi moral biti tudi Riccardo Lombardi, ki pa je v petek nenadoma obolel. Njegov zdravnik pa si je pridržal, da v ponedeljek odloči ali bo Lom-bardiju njegovo zdravje dopuščalo, da se pozneje pridruži delegaciji. Jutri sestanek Stassen-Goški LONDON, 23. — Predstavnik ZDA v razorožitvenem pododboru OZN Harold Stas-sen je izrazil željo, da se v ponedeljek sestane z jugoslovanskim odpravnikom poslov veleposlaništva v Londonu Feliksom Gošikim. Jutri v Rimu podpis pogodb o skupnem tržišču in Evratomu Dokument vodstva KPI zatrjuje, da sta pogodbi izraz in sredstvo politike, ki hoee Evropo vedno bolj razdvajati slal številnim politikom in pi- Jugoslaviji sedem dni ter sateljem.« 1 bo obiskala Beograd, Sara- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiHiiiKiiiiiiitiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitii Zaradi bolezni je Gronchi odpovedal svoj obisk v Turčiji, Libanonu in Iranu Pietro Nenni ostro napada socialdemokratsko desnico Danes bo NSZ sklepala o pogojih za spojitev s PSI RIM, 22. — Središče zanimanja za politično dogajanje v Rimu so sedaj zadnje priprave za slovesnost podpisa pogodb o skupnem evropskem tržišču in Evratomu, ki bo v ponedeljek. Ceremonija, za katero je že vse določeno in večinoma tudi pripravljeno, bo v ponedeljek ob 18. uri. Danes je že prispel iz Bruslja vagon materiala — dokumentov, tiskovin in vsega ostalega, kar bo potrebno za konferenco šestih, ki bo v ponedeljek pred podpisom. Ves ta material so s kolodvora odpeljali na Kapitol, kjer je generalno tajništvo konference. Dvorana, v kateri bo podpis, je razdeljena na tri oddelke: v sredi je dolga miza z dvanajstimi naslanjači za ministre in šefe delegacij, na levici je pro- stor za oblastnike in povabljence, na desni pa so priprave za televizijo, radio ter prostor za novinarje in fotografe. V dekoraciji dvo- rane prevladujejo zastave še- (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Predsednik republike bi moral 27. marca odpotovati na uradni obisk v Turčijo, Libanon in Iran. Zaradi bolezni pa je moral sedaj ta obisk odložiti. Medtem ko je predsednik izrazil svoje obžalovanje vsem trem državnim poglavarjem zaradi te neprijetnosti, je z italijanske strani obenem prišel predlog, da bi se ta obisk izvedel čimprej, in sicer po prvi polovici maja. Gronchi se že včeraj ni mogel udeležiti slovesnosti na čast Pietrobonu na Ka-pitolu, danes ni prišel na Kvirinal in jutri ne bo mogel prisostvovati komemoraciji ardeatinsklh žrtev in ne proslavi desetlethice republikanske ustave. O tem je bilo izdano tudi uradno poročilo. Tako je torej zares prišlo do tega, o čemer se je te dni govorilo celo brez zveze s predsednikovo boleznijo, namreč do odložitve njegovega obiska trem državam Srednjega vzhoda. Sicer je položaj na Srednjem vzhodu talk, da čas ni nič kaj primeren za uradne obiske. In končno tudi položaj v Italiji sami ne priporoča predsednikove odsotnosti. Danes je Gronchi sprejel doktrine. Včerajšnja napoved poskusov z jedrnim orožjem. mn ......... Vsebina Bulganinovega pisma Adenauerju Združitev obeh Nemčij še vedno na mrtvi točki Oba načelnika vlad pa se strinjata glede razvoja trgovinskih odnosov in sklenitve konzularnega dogovora St --aUj0- Pa tudrdoma"bo n* boljšem kljub ga raf.G^ti gospodarske-ki s strani onih, V*H » on mu uuui, čakuw?, le °bljubl]ajo. Pri-tržišča naše mesto. bo koristi deležno MOSKVA, 23. — Besedilo pisma, ki ga je maršal Bul-ganin poslal 18. marca kanclerju Adenauerju in ki je bilo danes popoldne objavljeno po moskovskem in bonnskem radiu, je nocoj izročilo zahodnim novinarjem sovjetsko zunanje ministrstvo. Sovjetski zunanji minister Gromiko je sprejel zahodnonemškega poslanika Haasa nekoliko prej, preden je bilo pismo objavljeno. V svojem pismu se maršal Bulganin sklicuje na Adena-uerievo pismo od 27. februarja in pravi, da so on in njegovi tovariši v sovjetski vladi z zadovoljstvom ugotovili, c'a se Adenauer strinja, da so potrebni konkretni koraki za izboljšanje odnosov med obema državama in za razvoj medsebojnih odnosov. Maršal Buigantn ugotavlja nato, da se Adenauer v svojem pismu od 27. februarja strinja tudi, da je treba čimprej začeti pogajanja za določitev in razvoj določb za trgovinske odnose med SZ in Zahodno Nemčijo, ter izjavlja, da je moskovska vlada pripravljena začeti ta pogajanja v eni ali drugi prestolnici aprila, če je to prav tudi bonnskt vladi. Bulganin pravi nato, da se strinja z Adenauerjem, da je treba po diplomatski poti proučiti vprašanja tehničnega in znanstvenega sodelovanja, ter dodaja, da bodo konkret-n, predlogi o tem v kratkem poslani v Bonn. Obljublja tudi skrbno proučitev predlogov za sklenitev konzularnega dogovora. Bulganin pripominja, da ni bil dosežen noben napredek glede vprašnnj, ki se tičejo udeležbe Zahodne Nemčije v NATO in nemške združitve, ki jih je načel Adenauer v svojem pismu in glede katerih sovjetska vlada izjavlja, da jim pripisuje veliko važnost Bulganin pravi; «Se posebno se ne moremo strinjati i vašim staliačem glede nemške demokratične republike. Obžalujemo, da se vladi Zvezne republike še dalje zdi nemogoča realistična presoja brez pridržkov o položaju, ki obstaja zaradi dejstva. da nad sedem let obstajata dve suvereni nemški državi, ki imata vsaka svojo lastno ustavo, lastni parlament in lastno vlado. Ni težko ugotoviti, da Nemška demokratična republika ni pripravljena pristati na to, da se ureditev, ki obstaja v Zvezni republiki, razširi na njeno ozemlje. Vlada Zvezne republike pa izjavlja, da ne pristane, da bi se na njenem ozemlju ustvarili socialni po-ROji, kakršni so v Demokra-tičnr republiki. To dokazuje, kako potreben je za nemško združitev sporazum med obema nemškima državama in da ni druge poti, da se doseže ta namen. Vendar pa se meni ne zdi umestno, podrobno diskutirati o tem v tem pismu, ker mi vi sporočate, da namerava zvezna vlada obrazložiti svoje stališče podrobneje v posebni noti kar nam bo nudilo priložnost za izmenjavo pogledov o teh važnih vprašanjih.# «Pisma, ki sva si jih izmenjala, zaključuje Bulganin, nam dovoljujejo, da poudarimo, da sta vladi naših dveh držav resno zainteresirani na razvoju odnosov med Sovjetsko zvezo in Nemško zvezno republiko v ozračju zaupanja in prijateljstva.« tem v zvezi pa naj še omenim, da se lahko samo izreče obžalovanje zaradi nedavnih govorov zahodnonemškega zunanjega ministra von Brentana. ki je navajal argumente, ki so brez vsake podlage in je neposredno napadel Sovjetsko zvezo in njeno zunanjo politiko. Take izjave zunanjega ministra Zvezne republike niso nikakor v interesu izboljšanja odnosov med našima državama in za katere se sovjetska vlada , iskreno trudi.* Tiskovn. urad zahodnonem- ške vlaide je nocoj v zvezi s tem pismom objavil sledečo izjavo: »Pred odhodom v Rim in Teheran je kancler Adenauer pripravil sledeči kratek komentar o pismu sovjetskega ministrskega predsednika Bulganiria: «Pismo sovjetskega ministrskega predsednika ugotavlja predvsem obstoj sporazuma med obema vlaidama glede nadaljevanja pogajanj za ureditev in razširitev trgovinske izmenjave, o konzularnih predstavništvih ter o znanstvenem in tehničnem sodelo vanju med obema državama. Toda na žalost maršal Bulganin ne omenja v svojem pismu vprašanja repatriacije nemških državljanov, ki jih še zadržujejo v Sovjetski zvezi, čeprav ima to vprašanje vsaj isto važnost kakor drugo. Zato je želeti, da obe omenjeni vprašanji najdeta zadovoljivo rešitev v bližnji prihodnosti. Kar se tiče vprašanja nemške združitve, maršal Bulganin še dalje zagovarja tezo dveh nemških držav in zahteva neposredna pogajanja med zvezno vlado in pankovsko vlado. Predpostavke, iz katerih izhaja sovjetski ministrski preidsednik so zgrešene; zvezna vlada in Bundestag nista nikoli zahtevala, naj di se u-stanove in politični sistem Zvezne republike uvedle v ta-koimenovani nemški Demokratični republiki- Zahtevali smo same, naj se s svobodnimi volitvami ustanovi _ predstavništvo za ves nemški narod, ki naj bi svobodno odločal o načjnu političnega in gospodarskega življenja nemškega naroda.* Tiskovni urad bonnske vlade pripominja, da bo kancler Adenauer odgovoril na Bul-ganinovo pismo takoj po povratku jz Teherana. Hkrati ho pri tem upošteval tudi kritiko, ki ie bila izrečena proti izjavam i ahodnonemskega zu nanjega ministra von Brentana Segnija na svojem stanovanju. V članku, ki ga bo jutri objavil «Avanti!», pise Nenni, da ni v resoluciji vodstva PSI niti er.a be.-.tda v nasprotju z nobeno od obvez, sprejetih na beneškem kongresu. Nato pravi Nenni, da se socialistična združitev «ne sme razumevati in izvajati kot o-portunistična operacija v vrhovih, ki naj z zamudo desetih let privede nas socialiste na stečajna stališča razkolnikov iz palače Barberini. Res je pa tudi, da se združitev ne more razumeti kot pristop socialdemokratov k frontizmu Toda medtem ko je kongres v Benetkah obračunal s fron-tističnimi stališči, pa so nedavna dejanja večine social-demokratškega vodstva potrdila, — in to v najslabših pogojih, ki si jh je bilo mogoče zamisliti — povezanost socialdemokracije z liberalci in po njih z gospodarsko desnico. Pakt o akcijski enotnosti je padel, drži se pa še gnusni pakt z Malagodijem.« Nenni govori nato o kritičnem stališču Matteottija do sodelovanja v vladi in o pozitivni sodbi perifernih organizacij PSDI glede na upravičene razloge. Nato pa pravi, da je zadnje ravnanje večine vodstva PSDI v odkritem nasprotju s politiko združitve, kot je bila predvidena v Pralognanu in kot je bila pozneje formulirana po vodstvih obeh strank. S svojimi zahtevami do socialistov pa se Saragat postavlja ne samo izven socialistične temveč tudi izven demokratične logike in doslednosti. Ko govori o problemih zunanje politike pravi Nenni da «je dozorela skladnost, ki se je čedalje bolj uresničevala med nekaterimi našimi in laburističnimi zahtevami: nev tralizacija Nemčije, pas nevtralnih držav med obema blokoma, odpoklic tujih čet iz dežel atlantskega pakta (Gait-skell pravi samo iz Nemčije) in varšavskega pakta«. Centralni komite Neodvisne socialistične zveze se bo jutri sestal in odločal o pogojih za spojitev s PSI, ki je bila že sklenjena na kongresu tega gibanja. Vodstvo PSI je poslalo 21. marca tajništvu NSZ dokument, v katerem je bilo izraženo stališče o teh vprašanjih. Ce bo centralni komite NSZ sprejel te pogoje, bo moral izvoliti člane NSZ, ki bodo vstopili v vodilne organe PSI. A. P. _—«»—. posebno zadovoljstvo zarad: zadovoljivega izida pogajanja za Evratom in skupno tržišče in da pomeni poidpis zadevnih pogodb «dogodek velike važnosti v zgodovini Evrope«. Poročilo pravi nato, da je Mollet «v odgovoril na zaskrbljenost Van Ackerja obrazložil pomen in namen gospodarskih m finančnih' ukrepov, ki so jih nedavno sprejeli v Franciji v zvezi z neugodnim položajem plačilne bilance«. Poročilo dodaja, da je Mollet poudaril izključno začasni značaj teh ukrepov. Avstrijski socialisti ob volitvah predsednika DUNAJ, 23. — Avstrijska socialdemokratska stranka je objavila svoj volilni proglas, da podpre kandidaturo podkanclerja Schaerfa za predsednika republike. Kakor je znano, bodo volitve za predsednika republike 5. maja. V proglasu socialdemokratske stranke se poudarja, da «spričo dejstva, da je predsednik vrhovni varuh ustave in tem tudi varnosti, ki jo zakon v demokratični državi daje vsakemu državljanu, mora ta biti človek, ki pozna državo in njeno upravo, ki spoštuje pravo in jamči strogo spoštovanje zakona. Biti mora človek, ki po svojem značaju, življenju in delovanju pri vprašanjih splošne koristi nudi popolno gotovost, da bo branil demokratično svobodo in pravno ureditev«. «»----- Stavkovno gibanje v Angliji LONDON. 23. — Stavka v mehanski industriji se je začela opolnoči v desetih industrijskih središčih, med katerimi so Liverpool, Manchester, Belfast, Newcastle in Glasgow. Do 6. aprila bi se morala stavka na podlagi sedanjih načrtov razširiti na vso državo. Upajo pa, da bo do tedaj dosežen sporazum. Medtem pa se stavka delavcev v ladjedelnicah sicer nadaljuje, toda kakor že v soboto javljeno, sta obe strani pristali na začetek pogajanj, ki se bodo začela v ponedeljek. Zaradi tega tudi glede stavke mehanske industrije prevladuje optimizem. Ta op-tmizem upravičujejo tudi zaradi tega. ker je bil včeraj dosežen sporazum s sindikati železničarjev za petodstotno zvišanje mezd. BOMBA Y, 23. — Indijska komisija za atomsko energijo javlja, da so v severovzhodni Indiji odkrili ležišče radioaktivnih rud, o katerem menijo, da je med najbogatejšimi na svetu. Gre za rude, ki vsebujejo torij in uran. stih držav skupnosti. Pričeli so že tudi prihajati ministri. Kmalu popoldne je prisipel z letalom holandski zunanji minister Luns, tri lire za njim pa sta prišla Pi-neau in Faure. Belgijski zunanji minister Spaak, k>i se sicer ne počuti najbolje, bo odpotoval v Rim jutri popoldne z letalom. Medtem ko bodo pogodbe podpisali zunanji ministri in vodje delegacij šestih držav, pa bo za Nemčijo namesto odsotnega ministra podpisal sam kancler Adenauer. Možno je tudi, da bo za Italijo podpisal Se-gni. Ta dogodek Krščanska demokracija posebej pozdravlja. Pod vodstvom Fanfanija se je namreč sestalo vodstvo stranke; prisostvoval je tudi Segni. Uradno poročilo o sestanku govori o pogodbah v vznesenih besedah, kot smo jih v zadnjem času slišali v obilici tako od Segnija kot od Martina in še drugih, ki so te pogodbe poveličevali. Poročilo omenja tudi De Ga sperija kot pionirja evropeiz-ma ter izraža željo, da bi bile pogodbe čimprej ratificirane v parlamentih vseh šestih držav. Organizacija stranke bo morala seznaniti članstvo z besedilom in pomenom pogodb ter tudi vskla-diti notranje gospodarske strukture z novim položajem Za 31. marec so napovedana javna zborovanja v posameznih občinah. Cisto drugačni pa so pogledi vodstva KPI na pogodbe, ki bodo v ponedeljek podpisane. Danes zvečer je namreč vodstvo KPI izdalo dokument, kjer se ukvarja s pogodbo o skupnem evropskem tržišču in Evratomu. Ta dokument, ki ga je vodstvo odobrilo, zatrjuje, da bi se moralo sodelovanje držati sledečih pogojev: gospodarsko sodelovanje z vsemi evropskimi državami brez izključitev in brez diskriminacij: odstranitev razdelitve na vojaške bloke; konec vsake oblike kolonialnega gospodarstva; svoboda za posamezne države zahodne Evrope, da izvedejo spremembo svojih gospodarskih struktur; konec \e!ikih kapitalističnih monopolov, tako notranjih kot mednarodnih. Kar pa zadeva izkoriščanje atomske energije, poudarja dokument nujnost, da se prepreči ustanovitev privatnih monopolov ali skupin močnejših velesil, kar bi lahko privedio do nove vojne. Obe pogodbi v doslej poznanem besedilu ne samo ne upoštevata teh nuj nosti temveč krijeta v sebi hu iiiiiiiniiiiiiimiiHiiiimiuiitmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHitiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUMiiiiHiiiMUHitiiiiiiiiiiiiimiitiiiimitiittiititiiMiii1! Včeraj končani razgovori Hammarskjoelda z Naserjem O razgovorih ne bo objavljeno poročilo * Danes nov sesfanek s Favzijem * Naser obrazložil egiptovski načrt o Sueškem prekopu, ki bo objavljen v posebni spomenici Mollctovi razgovori v Bruslju BRUSELJ, 23. — Predsednik francoske vlade Mollet ie danes prišel skupno z zunanjim ministrom Pineaujem in drugimi sodelavci v Bruselj, kjer se je sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom in ministrskim predsodnikom Van Ackerjem. Po končanih razgovorih so objavili poročilo, ki pravi, da se obe vladi strinjata «o vsen aktualnih političnih vprašanjih«. Poročilo dodaja, da je predsednik belgijske vlade Van Acker sprejel vabilo francoske vlade naj pride v kratkem v Paiiz. da «se ohranijo stiki« med obema vladama. Poročilo pravi dalje, da sta predsednika obeh vlad izrekla KAIRO, 23. — Glavni tajnik Hammarskjoeld je imel danes nove razgovore s predsednikom Naserjem, ki so se zaključili nocoj. Zjutraj se je ponovno razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Favzijem. Hammarskjoeldov predstavnik je izjavil, da niso v programu novi razgovori z Naserjem, da pa se bo Ham-marskjoelc’ morda jutri ponovno razgovarjal s Favzijem. Načelnik tiskovnega urada glavnega tajnika OZN je nocoj v Kairu izjavil, da ne bo objavljeno nobeno poročilo ob zaključku razgovorov med Hammarskjoeldom in Naserjem. Dalje je predstavnik izjavil; »Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je mnenja, da je dogovor o premirju med Izraelom in Egiptom še vedno v veljavi in da je potrebno držati se njegovih določb za bodoče urejevanje vseh vprašanj Srednjega vzhoda.« Kairski radio, ki je o tem poročal, je pripomnil, da bo ta teder, odločilen za rešitev nerešenih vprašanj. Dodal je, da bo morda Hammarskjoeld odšel tudi v Izrael, ni pa še mogoče vedeti, ali bo obiskal Gazo. Dalje je predstavnik Hammarskjoelda izjavil, ca so razgovori med Naserjem in Hammarskjoeldom samo »sondiranja«. ki spopolnjujejo pripravljalne razgovore, kateri so se začeli v New Yorku. za rešitev vprašanj Srednjega vzhoda. Razgovori se bodo nadaljevali v OZN po P°-vratku glavnega tajnika. Današnjim jutranjim razgovorom med Hammarskjoeldom in Naserjem so prisostvovali tudi egiptovski zunanji mi- nister Favzi, Naserjev svetovalec A'-i Sabri in Ralph Bun-che. Vsi so bili nato gostje Naserja na kosilu in so popoldne razgovore nadaljevali. Kakor se je zvedelo, je Hammarskjoeldov pravni svetovalec Stavropoulos zahteval zapisnike sej, ki so bile leta 1948 in 1949 v Varnostnem svetu v zvezi z arabsko-izraelskim premirjem, in jih sedaj skrbno proučuje. Egiptovski tednik «Akhbar El Yom» piše, da je bil današnji razgovor med Hammarskjoeldom in Naserjem najvažnejši med sedanjimi razgovori in, takole na kratko povzema potek razgovorov glavnega tajnika OZN: «V prvem razgovoru med Hammarskjoeldom in Favzijem, v četrtek zjutraj, sta oba politika proučila razvoj, ki je nastal po njunem sestanku v New Yorku. V drugem razgovoru med Naserjem. Hammarskjoeldom m Favzijem so pregledali vprašanja, ki jih je treba obravnavati. Na tretjem, včerajšnjem razgovoru med Hammarskjoeldom in Favzijem so govorili o podrobnostih teh vprašanj. Včeraj popoldne so se razgovori nadaljevali in navzoči so bili tudi pomočnik glavnega tajnika OZN Bunche, vrhovni poveljnik UNEF gen. Burns in načelnik egiptovskega oddelka za palestinske zadeve general Gohar«. «Glavni tajnik OZN 'n e' giptovski zunanji minister, dodaja list, sta pripravila podroben načrt razgovorov v splošnem okviru, v katerem je treba obravnavati vsako vprašanje na današnjem svečanem sestanku z Naserjem« List pravi, da bo po današnjem sestanku mogoče vedeti, koliko časa bo Hammarskjoeld ostal v Kairu. Zatem poudarja list, da se pogajanja nadaljujejo v ozračju iskrenosti in odkritosti, in dodaja, da je Egipt med razgovori vztrajal, da je treba strogo spoštovati določbe sporazuma o premirju z Izraelom in poudaril, da napadalci ne bodo v nobenem primeru smeli imeti koristi od navzočnosti varnostnih sil OZN v Egiptu. V poučenih krogih zatrjujejo, da je predsednik Naser danes obrazložil tajniku OZN Hammarskjoeldu predlog za rešitev vprašanja Sueškega prekopa, na podlagi katerega naj bi «združenje koristnikov«, ki naj ga sestavljajo prizadete privatne družbe namesto vlad, bilo udeleženo pri razvoju prekopa. Omenjene družbe naj bi bile tiste plovne in petrolejske družbe, katerih interesi so tesno povezani s plovbo po prekopu. Zato bi bilo izključeno združenje koristnikov, ki so ga ustanovile zahodne vlade. Združenje koristnikov, ki ga predlaga E-gipt, bi izvolilo odbor, ki bi imel nalogo obravnavati skupno z egiptovsko ustanovo za prekop načrte za razvoj prekopa. Egipt bi bil pripravljen položiti določen odstotek pristojbin za razvoj prekopa in predložiti vsak spor glede razširitve in razvoja prekopa razsodišču strokovnjakov in ne razsodišču vlad ali političnih ustanov kakor so Združeni narodi.Ta načrt bi izločil Sueški prekop iz političnega vpliva. Egiptovski načrt bodo baje obrazložili v podrobni spomenici, ki bo objavljena po Ham-marskjoeldovem odhodu iz Kaira. de nevarnosti za vse evropske narode in še zlasti za dežele s slabšo strukturo. Obe-dve pogodbi sta izraz in sredstvo politike, ki hoče Evropo vedno boij globoko razdeliti na dva nasprotna tabora; vežeta se namreč na atlantski pakt in na evropsko Skupnost ter izhajata s postavke ponovne oborožitve Zahodne Nemčije, kateri nameravata dati možnost uporabe atomske e-nergije za vojaške namene. Zaradi vsega tega najavlja KPI vsedržavno kampanjo za pajsnjevanje in za obtožbo omenjenih pogodb. Važnost obiska S. Vukmanovica v Egiptu KAIRO, 23. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Svetozar Vukmanovič in člani njegovega spremstva so bili nocoj gostje na večerji predsedn ka republike Naserja. Pred večerjo se je Vukmanovič sestal z egiptovskim ministrom za gospodarstvo Bog-dadijem. V okviru gospodarskih razgovorov, ki jih vodijo Vukmanovič in njegovi sodelavci se je predsednik jugoslovanskega odbora za zunanjo trgovino Hasan Brkič danes sestal z egiptovskim ministrom ;a trgovino Nosierom. Vukmanovič je danes dopoldne obisual tovarno v predmestju Kaira in stavbišče železarne v Helouanu. Egiptovsko časopisje poudarja v zvez; z obiskom jugoslovanske delegacije važnost zlasti gospodarskih odnosov. L'-sti poudarjajo, da so sedanji razgovori nadaljevanje jugoslovanski .-egiptovskega sodelovanja, za katero so bili postavljeni temelji na sestanku Tito-Naser na Brionih. Listi nadalje jcvljajo, da bo minister za trgovino Nosier aprila obiskal z delegacijo Jugoslavijo. Egiptovska delegacija bi morala že lani novembra obiskati Jugoslavijo, toda obisk je bil odložen zaradi napada na Egipt. Francoski komunisti v Zagrebu in Ljubljani (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 23. — V Beogradu so se danes nadaljevali razgovori zastopnikov ZKJ m delegacijo 1 V marcu znižan promet skozi Javna skladišča Medtem ko je v lanskem marcu pristaniški promet dosegel 286.000 ton, bo v letošnjem dosegel le 180.000 ton Tržaški promet Javnih skla- ga križa in kasneje policijske dišč bo po predvidenih podat- organe. Zal zdravnik mlade- kih tržaške gospodarske agen-cine ASTRA dosegel v marcu od 180 do 190.000 ton, od česar bo 130.000 — 140.000 ton izkrcanega in 50.000 ton vkrcanega blaga. Med pripeljanim blagom bo na prvem mestu okrog 110.000 ton premoga, mineralnih rud in starega železa ter od 20.000 do 30 tisoč ton raznega blaga. V istem mesecu preteklega leta je pristaniški promet dosegel 286.165 ton, od česar 221.837 ton izkrcanega in 64 tisoč 328 ton vkrcanega blaga. Padec prometa je torej zelo občuten, saj bo dosegel kar sto tisoč ton blaga manj, Ta padec gre predvsem na račun znižanih dovozov premoga, železne rude in starega železa, saj so pripeljali v marcu 1956 tovrstnega blaga v višini 185 tisoč ton. Vpliva pa tudi dejstvo, da je v marcu popolnoma izginil promet z žitaricami, katerih so pripeljali v tržaško pristanišče v lanskem marcu okrog 12 tisoč ton. Končno pa gre padec prometa tudi na račun znižanih dovozov raznega blaga iz področij na drugi strani Sueškega prekopa. Ta padec je toliko bolj občuten, ker gre v veliki večini za kolonialno blago; dišave, kavo itd., ki nedvomno spada v okvir bogatega blaga. Predvideva se, da bo z bližnjo obnovo prometa skozii Sueški prekop ponovno obnovljen ta promet in to na višji ravni kot pred krizo. Istočasno se tudi predvideva, da bo znatno narasel promet iz zalednih držav proti državam Bližnjega in Daljnega vzhoda, o čemer tudi pričajo številne ladje svobodnih brodarjev, ki so se sedaj ponovno pojavile v Trstu in katerih ni bilo vse od novembrske krize. Ze včeraj smo poročali, da bo v prvih dneh aprila priplula iz pristanišč na južni strani Sueškega prekopa prva tržaška ladja last «Tržaškega Lloyda». Po vsej verjetnosti pa bo prva ladja, ki bo odplula iz Trsta skozi Sueški prekop proti Perzijskemu zalivu parnik «Marzuk», ki vozi v okviru tržaške «Adria Lines*. Na parnik sedaj nalagajo v tržaškem pristanišču tovor. Odplul bo proti koncu priliodnega tedna z 8.500 tonami raznega tovora, med katerim bo 60 do 65 odst- tovora italijanskega blaga, o-stalo blago pa bo avstrijskega, češkoslovaškega, nemške- . „ . .»j- .. 'n ga, jugoslovanskega tn Švicar-1 njegovi materi ter se tudi ba- niču ni mogel z mčemgr pomagati, ker je bil že približno 7 ur mrtev. Po ureditvi zakonskih predpisov so truplo nesrečnega mladeniča odpeljali v mrtvašnico, kjer bo ostalo do pogreba na razpolago sodnim organom. «» ------ Več avtobusov danes na stadion Danes, ob nogometni tekmi Triestina-Genoa. je inšpektorat za motorizacijo določil naslednjo hitro avtobusno progo: Ponte della Fabra - predor Sandrinem — Passeggio S, Andrea - Baiamonti - Ul. deli Istria - stadion. Cena vožnji 40 lir. Povratek po končani tekmi. Poleg tega bo pred in po tekmi vozilo več avtobusov tudi na progah štev. 10 in 19, in sicer po normalni ceni 30 lir za vožnjo. ——*»------ Pridržana prognoza zaradi nerodnega padca S pridržano prognozo so včeraj zgodaj popoldne pridržali na nevrološkem oddelku 60-letnega upokojenca Odila Germanija s Trga stare mitnice, ki je malo prej med hojo po Ul. Madonnina nerodno padel in se pošteno udaril v glavo. Zvečer pa so sprejeli na stomatološkem oddelku 47-letne-ga Ameaea Cesilina iz Ulice D’Alviano, ki je že zjutraj o-koli 5.30 nerodno padel v Ul. D. Bosco, pri čemer je z obrazom udaril ob rob pločnika. Zdravniki, h katerim se je mož zatekel, so mu ugotovili verjetni zlom čeljusti, praske na obrazu in tudi možganski pretres, zaradi česar so ga sklenili pridržati s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh. 8*------- Skupina pretepačev prijavljena sodišču Poveljstvo letečega oddelka je prijavilo tožilstvu 20-letne-ga Vincenza Palomba, rojenega v Genovi in sedaj stanujočega v Ul. Pondares št. 5, ki se je izdajal za policijskega agenta uslužbenega pri letečem oddelku tržaške kvesture. Po obtožbi sodeč, se je Palomba predstavil za agenta svojemu znancu Bartolomeu Salomoneju iz Ul. Gambini skega izvora. Zaradi nesrečne ljubezni si je vzel življenje Strah, la ne bi mogel osrečiti svoje zaročenke je bil za 23-letncga Alberta Brazzatija od Sv. M.M. Sp. močnejši kot ljubezen do življenja. Mladenič je namreč kljub svoji mladosti obupal in ponoči med petkom in soboto izvršil samomor z gorilnim plinom. Kdaj je mladeniču šinila v glavo ta nezdrava misel, ni znano. V petek ponoči je prišel domov, kjer stanujejo poleg njega starši, brat, dve sestri in tudi žena drugega brata, ki se je izselil v Avstralijo, V kuhinji je verjetno sestavil pismo, ki so mu ga našli v žepu in ki je bilo naslovljeno njegovi zaročenki, in nato je Brazzati ko le videl. da so sorodniki mirno spali, odprl plinsko pipo :z katere je začel uhajati plin, ki ga je usmrtil. Včeraj okoli 5. ure zjutraj je njegov oče vstal in ker mu je udaril v nos močan vonj po gorilnem plinu, je prestrašen stekel v kuhinjo, kjer je opazil nepremičnega sina na tleh. V upanju, da bi ga spravil k zavesti, je moz odprl okna in nato sina zavlekel na balkon, kjer ga je hotel z u-metnim dihanjem obuditi k življenju. Ko pa je uvidel, da sam ne .nore ničesar, je poklical na mesto osebje Rdeče- hal, da je našel dve ukradeni lambreti. Za to svojo nepremišljenost se bo moral mladenič zagovarjati pred sodnikom zaradi uzurpacije javnih funkcij. Sodišču so bili tudi prijavljeni 21-letni Silvano Ghersi-ni iz Ul. Rigutti, 20-letni dijak Alfredo Moimas iz Ul. Re-voltella, 73-letni Fulvio Cre-cich iz Androne dei Falchi in 23-letni Marino Sain iz Ulice Madonnina, ki so zvečer 21. t. m. napadli na vogalu Ul. Rigutti z Drevoredom Sonni-nom 24-lctnega Guglielma Kriz-mančiča iz Ul. della Scaletta, kateremu so povzročili tud’ lažie telesne poškodbe. Do napada je prišlo medtem ko se je Knžmančič pogovarjal s znanko Romano Billiani iz V . Rigutti. Vsi mladeniči so bil: že v preteklosti prijavljeni sodišču, in sicer v glavnem zaradi nadlegovanja ljudi in motenja nočnega miru, medtem ko je bil Moimas prijavljen tudi zaradi pretepa. Po prijavi so mladeniče izpustili na začasno svobodo. 8»------- O Vsi, ki želijo biti nameščeni v letošnjih poletnih kolonijah, morajo predložiti prošnjo (na navadnem papirju) med 1. in 28 aprilom letos na uradu za kolonije pri prefekturi. Ul. del Teatru 2. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! v Linzu so bile na ta način prisiljene nuditi tudi to preizkušnjo in so zato naročile gradnjo omenjene ladje. Opisani vzrok je nedvomno zelo pomemben, vendar ni edini. Številne jeklarne se namreč po svetu trudijo zgraditi lastno brodovje, ki naj bi rešilo vprašanje pomorskih brodnio. Sueška kriza in še prej korejska vojna sta povzročili porast brodnin za prevoz blaga vseh vrst, kar pa se še zlasti odraža pri prevozu masovnega blaga, kot sta premog in železna ruda za potrebe koksarn in visokih peči. O tej težnji priča tudi vest, da železarne «Voest» iz Linza že pripravljajo načrt za drugo podobno ladjo, katero bodo po vsej verjetnosti gradili v isti ladjedelnici. Vse te vesti govore, da se je vprašanje avstrijske trgovinske mornarice premaknilo iz okvira proučevanj in zakonskih načrtov ter da gre za realne pobude, ki bodo i-mele tuc’i za naše pristanišče daljnosežne posledice. Se vedno je namreč odprto vprašanje matičnega pristanišča za avstrijsko ladjevje, pristanišča, v katerem bodo avstrijske ladje vpisane, kjer se bodo oskrbovale, o-pravljale redne revizije itd. Logično bi bilo, da bi za tako pristanišče prišel prvi v poštev prav Trst, saj gre skozi tržaško pristanišče levji delež avstrijskega prometa, tržaška industrija je odlično opremljena za vzdrževanje ladij in v Trstu že obstaja potrebna trgovska, bančna ter zavarovalna mreža, ki labfco opravi vse druge potrebne u-sluge in dobave. V sporazumu podpisanem 22. oktobra 1955 glede tržaškega pristanišča se je italijanska vlada že obvezala, da bo dopustila uporabo tržaškega pristanišča kot matičnega pristanišča za ladje pod avstrijsko zastavo. Ta sporazum torej vsaj načelno odstranjuje vse zapreke politič-no-gospodarskega značaja, ki bi se zoperstavile pojavi avstrijskega ladjevja v našem pristanišču. Vendar pa je žal meč načelnimi pristanki in praktičnimi izvršitvami zelo globo« prepad. Številni so namreč inteiesi italijanskih brodarjev, ki se zoperstavljajo pojavu kakršne koli tuje mornarice v naših vodah, pri čemer ti interesi odgovarjajo težnjam centralnih oblasti. Ne smemo namreč pozabit', da ; prinaša tržaško pristanišče v celotno italijansko plačilno bilanco vsako leto prispevek, ki obsega neto sko-ro pet milijard lir in ki je. če upoštevamo še dovoz mineralnih olj, stvarno skoro dvakrat večji. Poleg tega tudi še zdavnaj niso pozabljeni pomisleki političnega značaja, saj se nacionalistični krog; zoperstavljajo vsaki pobudi, ki naj bi — po njih mnenju — okrnila popolno navezanost Trsta z Italijo. Težko je reči, kako bo to zapleteno vprašanje rešeno. Na vsak način pa je treba ugotoviti, da Avstrijci svoje iiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiniiimiiitiiiiiHiii Oddani javni deli Na zasebni licitaciji, ki jo je razpisalo ravnateljstvo za javna dela pri vladnem gen. komisariatu, sta bili oddani naslednji deli: mizarska dela pri novi osnovni šoli bo opravilo podjetje Fiorentini-Fere-sin iz Trsta za 2,470.000 lir, mizarska dela pri' dveh novih stanovanjskih hišah s 14 stanovanji v Zavljah (drugi obrok) pa mehanično mizarsko podjetje Bon iz Trsta za izklicno ceno 4.853.230 lir. 8»-------- O Občina obvešča, da bo občinska mesnica v Ul, U. Foscolo odprta jutri, in sicer zaradi zadostnih količin mesa. prve ladje niso naročili v tržaških ladjedelnicah, temveč so šli v Nemčijo in ;e torej naše pristanišče že izgubilo prvo (irundo* v bitki okrog avstrijskega ladjevja. Z izgradnjo' in vzdrževanjem tega ladjevja pa m zvezan samo večji ali manjši zaslužek odgovarjajočih industrijskih, trgovskih in drugih podjetij, temveč je odvisen v znatni meri tudi razvoj tržaškega tranzitnega prometa za Avstrijo. Zato je treba napraviti vse potrebno, da bodo prihodnji koraki pri gradnji avstrijske mornarice privedli do ugodnejših rezultatov za Trst._________________ (kKITIvKEINPOKOCIEa) «Zgodba zn smeh» v gledališču «Verdi» Uprizoritev skupine Ninchi-Adani Igralska skupina Ninchi-Adani je sinoči uprizorila v gledališču Verdi Salacroujevo dramatično farso «Tafco za zabavo*. Gre za isto delo istega avtorja, ki ga je naše gledališče uprizorilo prvič v slovenščini prejšnji teden pod naslovom ((Zgodba za smeh*. Nudila se nam je tako lepa priložnost za primerjavo obeh uprizoritev v dveh različnih jezikih, v dveh popolnoma drugačnih zasedbah, režijah in scenah. Skupina Ninchi-Adani je podala komedijo tekoče in ver-zirano, vendar smo imeli občutek. da je v njej ostalo mnogo manj tipične francoske. oz. točneje «salacrouj e v-ske* ironije, kot v uprizoritvi našega gledališča. Morda je bila prav zaradi tega bližja in dostopnejša italijanskemu občinstvu, bila pa je vsekakor manj avtentična. Tudi posamezne vloge so bile drugače podane, kar velja predvsem za Ado Laure Adani, za Julesa Donalda Carla Ninchija, za Heleno Dine Sassoli in bolj ali manj tudi za ostale. Glede na to pa, da so bile skladne s celotnim stilom uprizoritve, so ugajale, kot je ugajala tudi odgovarjajoča scena, ki je bila za razliko od naše — stilizirane, bolj realistična, čeprav zelo okusna. Ob nadaljnji podrobnejši primerjavi, — predvsem kar zadeva posamezne kreacije — bi gotovo prišli do določenega mnenja o kvalitetnem nivoju posameznih članov obeh ansamblov in tudi ansamblov kot celot, glede same uprizo-' ritve pa moremo mirno ugotoviti, da je bila uprizoritev našega SNG stilistično bolje pogodena, predvsem pa, da je bila doslednejša kot farsa, v čemer je^ končno tudi bistvo tega odličnega Salacrou.ievega dela. J. k. „Planinska roža" Priprave za opereto uPla-ninska roža« so v polnem razmahu in dobro napredujejo pod veščim vodstvom izkušenega igralca Modesta Sancina (režiser) ter prof. Oskarja Kjudra (dirigent). Vse kaže, da bomo imeli prvovrstno prireditev, ki obeta postati «mal dogodek» v našem kulturnem snovanju. Prireditelja, Glasbena Matica in SNG, sta določila, da bodo naslednje predstave,- 13. aprila premiera v Avditoriju; naslednji dati, 14. aprila, ponovitev zopet v Avditoriju, po možnosti popoldanska in večerna predstava. Sledili bodo: Skedenj (16. 4.), Opčine (21. in 22. aprila), Sv. Krii (25. aprila), stadion «1. mai» pa 27. in 28. aprila. V načrtu je tudi prireditev v Bregu tn drugod. To bo odvisno od. u-speha in drugih pogojev. Seveda bo lahko nastala kaka sprememba zaradi prilik, ki jih sedaj ni mogoče predvidevati. Vsekakor p/i; prireditev ne bo manjkalo, vsakdo bo prišel do prijetnega razvedrila ob petju, godbi, baletu in smehu. .................................................................................. m Hlinili m m m iiiniii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. marca se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroka je bila ena, umrlo pa Je 6 oseb. POROČILA STA SE: zidar Antonio Cedano In delavka Ll-dia Gaspard. UMHL1 SO: 50-letna Giovan- na Schlavon por. Pitati, 82-Jetni Andrea Metelli, 62-letnl Angelo Ciocolanti, 45-letnl Mario Sedmak, 81-letna Carolina Častem, 83-letnl Dario Gallico. OKLICI: slaSčlčar Bruno Stefani in cvetličarka Angela Sperti, radiotehnik Stefano Vascotto In uradnica Nives Abba, uradnik Zoltan Korrvfeind ln prodajalka Nlvea Besca, meahntk Corrado Knaus in pletilja Maria Franco, uradnik Emiddlo Eredlta In gospodinja Glovanna D’Arcangelo, težak Umberto Ardessl In gospodinja Maria Trlvigno, delavec Pietro Martucci in uradnica Anna Maria Paita, barist Ga-spare Barale ln frizerka Glulia-na Bambonato, uradnik Mario Sedmach ln uradnica Mirella Radom, livar Stefano Badalueco in Šivilja Silva Marslch, tramvajski uslužbenec Lulgl Rlzzardi ln Šivilja Virginia D’Agostlno, inženir Oianfranco Zanabonl in knjigovodktnja Mana Spinetti, inženir Bruno Improta in uradnica Nunzla Murgolo, Industrijski Izvedene Luclano Biasin In uradna'a VVanda Colottl. inženir Enzo Michelinl ln uradnica Gian. na Pertosl Ascarl, mesar Mario Starrl in frizerka Maria Gre-gori, brivec Giovannj Genzo in gospodinja Rosalia parovel pomorščak Marino Bomfaclo in go spodinja Nlcollna Fonda, uradi nlk Luigl Urbanclch In učiteljica Vanda Menuzzo, geometer Dulllo Capri ln učiteljica Licla Usse-glio-Mattlet, tesar Lodovico Cer-nologar in delavka Glovanna Menard, mizar Romano Pravisa-ni in gospodinja Margherita Bu- dal, uradnik Ruggero Dalla Nora in Šivilja Caterlna Tome, mehanik Giuseppe Calderone in uradnica Maria Ann-unziata Bi-elaccl, motorist Romano Melltna in bolničarka Carolina Domenica Barbot, pleskar Bruno Samsa in jrosiovodkinja Luigia Gregorig, trgovec Angelo Prennushl in gospodinja Maria Grazia Saln, mehanik Guido Preprost ln bolničarka Elda Cbmet, elektrovarl-lec Vito D’Agostlno In tkalka Bruna Pez, težak Ottavio Olenik In gospodinja Angela Rasman, •trgovec Alberto Mariani in prodajalka Florella Vltarltl, knjigovez Sergio Sodomaeo ln natakarica Ada Rudes, barist Carlo Coppola ln barlstka Nevta Bub-blnl .zidar Nicola Saotoro ln gospodinja Ermelinda Scommegna. NOČNA SLDZRA LEKARN (v marcu) AIVAlabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Oiovanm 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-dim, Ul. Tuiano VeceiUo 24. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AIVAlabarda, Istrska cesta 7; Barbo-Carmel, Garibaldijev trg Sa; Croce Azzurra, Ul. Cotnmer-ciale 26; Leitenburg, Trg .Sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. S. Ci-llno (Sv. Ivan); Mlzzan, Trg Venezla 2; Vielmetti, Trg della Borsa 12. LOTERIJA BKNKTKt II) 56 63 63 46 BARI 51 18 76 7 6 CAOLIAR! 14 63 55 40 71 FLORKNCA 79 11 40 84 45 UFINOVA 13 81 87 83 22 MILAN 83 14 85 47 71 NFAPFLJ 23 86 6 1 45 PALERMO 75 56 9 58 71 RIM 39 51 28 80 30 TURIN 80 10 41 56 45 SNG za Tržaško ozemlje DANES 24. t. m. ob 15.30 v ljudskem domu v KRI2U Hans Fi t z Srebrna lilija mladinska igra Jutri 25. t. m. ob 18. uri na KONTOVELU Srebrna lilija V torek, 26. t.m. ob 17.30 v SKEDNJU Srebrna lilija ( OLEPALlSČA ) VERDI Danes ob 17. uri v izvedbi igralske skupine Laura Adani-Carlo Ninchi «Zgodba za smeh*. Danes ob 11. uri v Avditoriju tretji pomladanski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Priporoča se pravočasna nabava vstopnic in točnost. Jutri ob -21. uri koncert pianista Artura Benedetta Miche-langelija. Občinstvo naj si pravočasno nabavj vstopnice. ^DAROVI IN PKISPKVKl) Anton Milič iz Saleža 27 daruje ob svoji 65-letnici 1.000 lir za Dijaško Matico. RADIO TRSI POSTAJA A NEDELJA, 24. marca 1957 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska od. daja; 9.30 Frank: Les Eolides, simfonična pesnitev; 9.40 Orkester Percy Faith; 11.00 Operne arije poje tenorist Giuseppe Campora; 11.14 Lahka glasba; 11.45 Odmevi iz J. Amerike; 12.00 Oddaja za najmlajše — Slavko Rebec: aPrebrisana tkalka in nečimrni kralj*, igrajo člani Radijskega odra; 13.30 Glasba pa željah; 15.30 Mozart: Kvintet v g-molu; 16.00 Neapeljske melodije; 16.15 Čajkovski; Koncert za violino in orkester, op. 35; 16.45 Lahke melodije; 17.00 Slovenski zbori;. 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Stravinsky: Ognjeni ptič, suita; 18.20 Orkester George Melachri-no; 18.45 Skladbe Mangiagallija in Zandonaja; 19.07 Havajske melodije; 19.15 Obrti in [»klici: «lzvošček»; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Glasbena medigra; 20.30 R. Strauss: «Elektra», tragična opera v 1 dej,; 22.20 Nedelja v športu; 22.30 Večerne melodije. VRST I. 9.15 Tržaške pesmi; 9.35 Boc-cherini: Koncert v Es-duru za čelo in orkester; 14.30 Operna glasba; 16.00 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert stalnega orkestra «Mag-gio musicale K'orentino»; 21.05 Koncertmo; 21.45 V spomin na Mema Benassija. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00. 7.15. 13.30. 14.15. 15,00 19.00 22.00 Poroči1* v Italijanščini: 6.30. 1230. 19.45 23.00 6.00-7.15 spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Jutranji koledar; 8.10 Kmetijska oddaja; 8.30-10.15 Spored iz Ljubljane; 10.15 Romantični motivi; 10.30 Zena in dom; 10.50 Glasbena matineja: 11.30 Operni koncert- 1330-14.00 Spored iz Ljubljane; 14 00 Glasba po žeiiah: 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski; 50 let gorlške železnice; 16.00-19 30 Sjoored iz Ljubljane; 19.30 Šport- na nedelja; 20.00-23.00 Spored U Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila oo 5.00. 6.00. 7.00, 13.00 15.00 17.00 19.00. '22.00 6.00 Narodne pesmi in domači Pjesni napevi za prijetno nedeljsko jutro: 7.35 Zabavne melodije; 8.30 Otroška predstava — Frane * Milčinski: Trije hlapci; 9.05 Slovenske narodne in umetne pesmi; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Ivanovič-Miler.a Aleksandra: Na pragu svobode; 10.15 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence: 11.35 Igra veliki zabavni orkester radia Bern; 12.00 Pogovor. s poslušalci; 12.10 Opoldan, ski glaabem spored; 14.00 Na JI •poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Matija Maležič: V dolini Rižane (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 18.17 Glasba v mraku; 20.00 Zabavna glasbena oddaja: 2100 Kulturni razgledi; 21.15 Nočni koncert orkestra Slovenske rilharmonije; 22.15 Nekaj novosti iz našega arihva zabavne glasbe. ■CELE VIZIJ A 15.30 Športni popoldan; 17.30 Film: ajunaki brez orožja*; 18.45 Športna poročila; 20.30 Vesti; 21.00 Tetematch: 22.45 Iz filmov; 23.10 Športna nedelja. C KINO Prometne nesreče Med vožnjo z motorjem po obmorski cesti, sta se 48-letm Francesco Giorgi in 45-letna Matilde Mrovlje, oba iz Ulice Lunga v Gorici, zaletela v prc i njima vozeči Fiat 1400. s katerim se je 37-letni Luigi Mo-scatelli iz Ul. Parim vozil v smeri metta. Z istim avtom sta se Giorgi in Mrovljeva, ki sta se pri padcu ranila, odpeljala v bolnišnico, kjer so ju pridržali na opazovalnem oddelku. Poškodbe niso hude, ker bosta okrevala v nsjslab-šem primeru' v 10 dneh. Slabše pa se je pripetilo 16-letnemu Attiliju Lubiani s Pa-drič št. 60, katerega so žarami udarca ra glavi in drugih poškodb sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku. Fant, katerega so pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, je izjavil, da je med vožnjo s kolesom po cesti Pa-driče - Bazovica nerodno padel na tla Z zasebnim avtom se je včeraj zjutraj pripeljal v bolnišnico 66-letm uradnik Pietro Boliš iz Ui. Ghirlandaio, kate rega so zaradi udarcev in prask na glavi ter šoka. sprejeli s prognozo okrevanja v 7 dneh na kirurškem oddelku Mož je izjavil, da ga je med prekoračenjem Capo di Piaz-za počirl na tla 17-letni Vladimir Furlan iz Ul. Belpoggio, ki je privozil tja s svojim skuterjem. PRAVKAR DOSPELO: Tavčar: Zbrana dela VI. L 850,— Lessing: Hambur- ška dramaturgija L 1030,— TRŽAŠKA KNJIGARNA TmI - Ul. Ni . 1'rančUliH 211 Telelon .T7-.THH I ExcelsiOr. 15.00: ((Očetje in sinovi*, vittcrrio De Sica, Marcello Mastroianni, Antonella Lualdi, Marisa Merilni. Cinemascope. Fenice. 15.00: «Gangster išče ženo*, Tom Ewell, Edmond O’ Brien. Cinemascope. Nazionale. 15.30: «Vražji ljudje* («1 diabolični) s S Simonet, Vero Cloužot, P. Menrisse ln C. Vanelom. Filodrammatico. 14.30: «Robin Hocdova sablja*, technicolor, D. Taylor, E. Moore. Grattacielo. 14.30: «Notre Dame de Pariš*, Gma Lollobrigida, Anthony Uuinn. Supercinema. 14.30: aNevesta je prelepa*, Brigitte Bardot, L. Jourdan. Arcobaleno. 14.00: «Uporna mladina*. Cinemascope. G. Rogers, M. Rennie. Astra Rojan. 1400; aSuor Leti-zia», Anna Magnani. Capitol. 14.00: Ava Gardner in Stevvart Granger v čudovitem filmu ((Mešana kri*. Cinemascope Metro. Cristallo. 14.00: ((Prepovedan planet*, VValter Pidgeon, Leslie Nielse in Anr.e Francis. Alabarda. 13.30: «Car» (alncante-simo»). Najlepša predstava naše dobe v Cinemascope >n technicolorju. T. Povver, Kim Novak m Victoria Shavv. Arlston. 14.00: ((Tiger na nebu* («Una tigre m cielo*), Alan Ladd, June Allison. Armonia. 14.00: «Pionicji iz Kalifornije*, R. Cameron, J. Dru-Komedija: »Zaljubijen v služkinjo*. Aurora. 14.30; «Vozel na vratu* («11 nodo alla gola*), J. Ste-wart, F. Granger, J. Chandler. Ideale. 14.30: «Povest o Tomu Destryu», Audie Murphy, Mary Blanchard in Lori Nelson. Impero 14.30: «Tigerček», Jeft Chandler, T. Hovey. Zabavna zgodba o malem dečku. Italia. 14.00: «Labod», ljubezen- ska zgodba princese. Cinemascope, Grace Kelly, Alec Guinness, Louis Jourdan. S. Marco. 14.00: «Riževo polje*, ‘Elsa Martinem, Folco Lulli. Cinemascope. M Kino gledališče ob morju. 15.00: ((Človek, ki je preveč vedel*. Moderno. 13.30: «Picnic», Kim Novak, vvilliam Holden in R°-sallr.d Russel. Savona. 13.30: «Clovek, ki Je pfč-več vedel*, James stevvart, Doris Dav. Rezija A. Hitchock. Viale. 14.00: ((Neznana mama*. Alberto Farnese, Janet Vidor. Prvikrat. Vltt. Veneto. 13.30: «Zena in volovi*, G. Cervi, W. Chiari, N Taranto. Eelvedere. 14.00: «Rihard Levjesrčni*, G. Sanders in V. MayO- Marconi. 14.30: #Cigan baron*, O. Guetary, P. Hoerblger. Mass>mo. 14.00; «Zemlja Apašev*, Audie Murphy, Anne Bancro*1- Novo cine. 14.30: »Smo ljudje at kap'ar.ii», TotO, Fiorella in Paolo Stoppa. Odeon. 14.00: »Zavojevanje Pr0" štora*. Technicolor. Radio. 14.30: «Pečnt suroveža*, Rory Calhoun In Yvonne De Carlo. MALI OGLASI KOLESA, znizana cena 7.000 Rp Motorna kolesa 44.000 Ur, P0*'* tja kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA 3, Trst. , TRGOVSKO POMOČNICO !*P* zunanjosti z znanjem jen ko* sprejmemo v službo. Ponudbo m priporočila poslati na PublypreS5' Trg Goldoni 4 n SOLASTNIKA ALI SOLASTNIC« s kapitalom za predaje gramu* Ionskih plošč iščemo. Ponudb« poslati na Publypress, Trg o01' aonl 4- VESPE, AVTOMOBILE In razn» darila z vsemi potrebnimi 1>5V' nami vam odpremlja najhttrej Beltram, Ul. Vaidirivo 3, 36-991. PO KONKURENČNIH CENA" dobite: brisače, rjuhe, blazm itd. Za športnega ribiča, i*® sko ribarjenje: avtomatski »PJT rati, podvodne puške itd- ” Della Schiava, Ul Geppa 2. ZAMENJA SE VILA, vanjska, z vrtom v Celju tud* raantšo v Trstu ali v Gorici. lasnlla: Možina, Ul. Ghlrlan*1*1 36, tel. 47-101. AVTOMOTODIESEL, glavnic*' ureditev glav, brušenje, Monjju* bati Zastopnik izdelkov MOT«* GUZZ1. Dvosedežni ekonom®« motorji. NOVOST LODOLA Gal let to 192, »ERCOLINO*. NadomesdJ1 goncini na bencin, nosilnost Vpltnjačl delorto. deli. Razstava CremascoUi Severo 18, tel. 38-903. »UNION« Svetovno znana /* varovalnlca od leta 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel 27512.3393« Prokurator RAVNIK KADARKOLI se vam zdi in ne sam® v zečetku meseca, ,e lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK ^ i.r Dovoli H u primorski dnevnik 24. marca 1957, A. P. Samo za zabavo cEKSOTIKA » Notar Nikola Andrejevič je Po kosilu pokadil sigareto in f* odpravil v svojo robo, da bi malce zaspal. Čebula, ki . 3* Mo dala kuharica v \e * pa ni dobro dela notar-Jevemu želodcu, zato ni mo-J *asPati. «Ne, s spanjem anes ne bo nič,n je ugotovil PO tar, potem ko se je iest-rat. ohmil, »po (asopis bom *Opil». In je vstal, si ogrnil °načo haljo ter jel v noga-V'\r ^ V svoi° delovno sobo, a bartunastem divanu je Oledal svojo ženo Ano Se-menorno, ki se je lepo zlek-p a i™ položila noge na klop. fecej čez trideset jih je te 'n,ela njegova tena, njen hre-Peneči dih pa je notarja spo-•njal na Kleopatro v tre-nufku, ko je svoje grudi po-n. . ^ači, da jo je pičila. Pri žal njenem zglavju je kle-mštruktor Vanja Stu-Zlcev- oigar rdeči, neobriti rt,z je jasno dokazoval, let ^ faHtU kakih dvajset *-?*ko}a Andrejevi! je ho-videti nadaljevanje, za- 0 le zadržal dih, pa ga je ema0al kašelj. Študent se sunkovito obrnil, klecnil sir ftTa!lu’ nazadnje pa je le ta m ''-1 3'° 14brol skozi vra-• Tudi Ana Semenovna 1 a nekam zmedena. «Krasno! Zelo lepo! Cesti- .Zelo lepo in plemeni-■* je rekel notar. *Pfav tako je lepo od tebe, Se ^T'3luškuješ pri vratih zena počasi znašla. "Krasno, to je res lepo.* Ponovil notar in žarel te vem, kaj je °d veselja, »Veš mamica, ta-,°, ,.po te bilo, da bi dal sto v-„Jev! samo da bi še en-„K.v'dei tako podobo*. «1«. Smešno!* alco? Kaj pa poljubi?* Pa P°}iubila sva se, to Pran! *Ud* vse! Ne vem, kaj Not ?v bočeš!» n0. “J ie Pogledal svojo ic-svežp f stuTa leta bi rada °bjedl 'nure’ kajne? Pre-rada Se PeciV“, zato bi fes „■ l”rn kruh. Mar te na j 1 *ram? Sicer pa— Ze-Ko 2 . Racavih romanov! namPr'dej° us°dna leta, te- ta nt pomoči. Z e razumem, , Pomilujem te!* Sedel je K oknu in Poti *rt začel s prsti bob- *'p‘’ "Kar nadaljujta!* mu ’e vr0la Ana ovna, »Tako je vroče! "onadon P°Slal VSOj P° poljubi, vse je zakaj uP°* ®roCa moja, le bali., , zapeljevala tega poln s j, ako dober jant je! belit/ en' 2ato zasluži kaj ne,iar Luhko bi mu priza- *Ti 2ameifPTtUdi ni6esar ne ra-Ijubil Pobalin se je za- dovouirr- zat°sem mu btljp • ““ me je polju- Pojn/eM ■** *e zaljubil,* je "Le u /lVO PonovH Nikola. “»Pila“,*pr.\anfc ** mu *bzdeh i Fretegml se je m Oe l. ' *Vendar je čudno! kle 1 laz Poljubil kako de-*lil’ p6. da hi si pri tem mi-iniel °j zlubega, kaj neki bi kvarjf te0a? S pokveko, pobi , m ncem in nesramnežem Bal* oztnerjala. Ve žene iz laC°mh Da "1- pr",0^it« „,.i Sobarica ne romanon pa si marsikaj... čebule' Kul,ar‘ca ne da več Unlr[ ,p inho, saj bom še tamu 4e0°' Glej no, slej, dretnr// *P0^ ljubljeni! Po Se j. ,e^e bot zajec in "e ozre ne! Ti bom že Rezali Se hitreje boš te- ie,JSln te- ne stori mu ni- *at ni on kriv!* "pros esar/ v 0a ,€2 tfcrbl/ Ne bom b0m V • Pozabaval pa se et ^ Pjim vendarle!» ln 6 • Zazd*hal, pobral ča-po *• *» iei P svojo sobo. le oblek .nns,:em počitku se »preb0(i e m ',p odpravil na * Pali/jl Vfsa[o m obijal dal •*, j°’ P°tem pa je uole-'0ra|ecl eTl(n- Kot podeželski Pirjj [ 3,e Pfekriiul roke. n a- tak. p,, , 4 in pospeSil ko-sedci na klopi v je SffPci, bled je bil in PUrn * ’ je 2biral po-je slcri/ ru:0ovor. Skromno Nikol n°”e lclop- m°„Q, • ^ndrejeuie je dolflo tfenta ‘ 1nnt0 te pogledal itn-"prap 0,1 ran; in spregovoril: i°sPodBntnvo vdrn je jasno. jenja ka* °re‘ 0(* ra!’ YdZutneu ne tnorem govoriti, T*Va „ PB bostr, da ne mo-ztreho *‘ve,‘ pod isto "Rasi,, ' a!i faz** tis,,il ii ‘.ent’* j* 3 težavo iz-«T0 il" -,,,U iz suhega grla. *'• o„olii*.nino bita. Vi bo-'®r ,,„J. 3n* P° prem, ŽVv- la . Pat( dim t>am vos Jetie Saj arije •N, vse Od ta »tračen 3* bi Penl; ■ *,n'" -- je tako dudno*. «Plemenita duša ste,* je zamolklo spregovoril notar in krepko stisnil fantovo roko. «Prav, dajem vam teden dni za premislek*. Nato je sedel zraven študenta na klop. »izničili ste mi življenje. Vzeli ste mi ženo ,fci mi je bila vse na svetu. Tega udarca ne bom prenesel...* Fant ga je žalostno gledal. «Tudi sami ste nekaj krivi, Nikola Andrejevič, saj dobro veste, da ste vzeli Ano samo zaradi dote. Nikoli je niste skušali razumeti, rogali ste se njenim plemenitim mislim...* «Ali vam je to ona povedala?* —- «Da, ona. Vse vem o njenem življenju. Verjemite mi, nisem je vzljubil kot žensko, marveč kot mučenico...* «Plemenit fant ste*, je rekel notar in vstal. «Grem. Bodite stečni! Upam, da bo to ostalo med nama!* Se enkrat je vzdihnil, nato pa se je odpravil proti hiši. Na poti je srečal ženo. sAli hočeš svojega ljubčka? Tamle je, kar poglej, kako sem ga zdelal! Kako grde navade imate ženske iz Balzacovih romanov! Udcvela vam je mladost in lepota, zato pa ste iznašle kopico izpovedi. Nalagala si ga. Da sem te vzel zaradi ■dote, da sem te mučil, si mu tvezla in vrag vedi kaj št*. «Nisem rekla česa. takšnega...* je Ana zardevala. «D obro, dobro, že razumem. Ničesar ti ne očitam. Zal mi je fanta. Tako iskren in pošten je!* V večernem mraku se je notar odpravil na sprehod. Drevje je dremalo, tako trdno se je pogreznilo v prvi večerni sen, da bi ga niti vihar ne mogel prebuditi. Nekje v daljavi so se oglašale žabe, v grmovju ob srtni s tezi pa je pel slavec. Pri košati lipi je notar skoraj trčil ob študenta. «Kaj pa delate tu?» se je začudil. «Sprejemam vaše pogoje. Nikola Andrejevi!. Toda vse je tako čudno. Nesrečni ste. Pravite, da sem vam uničil življenje...* sin kaj potem?* «Užalil sem vas. Ce vam en sam dvoboj ne bo prinesel zadoščenja, sem pripravljen na sto dvobojev, če hočete tako!* Notar se je zasmejal in je zmedenega fanta prijateljsko a Slikar A. Černigoj v Občinski galeriji Avgust Černigoj: LINOHKri Po dolgi vrsti samostojnih razstav v inozemstvu, v Beogradu, Ljubljani, Mariboru, na Reki, ter na raznih mednarodnih grafičnih razstavah v Berlinu, Pragi, Švici, Cincinnatiju (ZDA) itd., se je znova predstavil tudi v Trstu — v občinski galeriji. Vzbudil je mnogo zanimanja in laskavih priznanj v krogu ljubiteljev obeh narodnosti z novostjo in smelostjo zamisli. Cisto upravičeno, •— patriarh naših slikarjev, ki je že pred celim' človeškim pokolenjem povzročil v Trstu pravo likovno revolucijo, ima še vedno marsikaj povedati svoji sodobnosti v Trstu. Dasi o-staja zvest samemu sebi, od prvega nastopa kot konstruk-tivist — in na tega imamo še najbližji spomin posebno v razstavljenih grafikah — se nam je sedaj pokazal spet v neki novi luci. Četudi je doslej pri Černigoju rahlo prevladovala oblikovna prvina, je bil tudi barvno zelo krepak in svež. Tokrat pa je barvna plat pretežna na nepričakovano nov način, ki ne moremo reči, da ni dosledno Černigojev. 2e pred leti je bilo opaziti pri njem nekako približevanje neoimpresionizmu, čistemu barvnemu impresionizmu, brez kake posebne svojske rešitve, ki nam jo pa danes jasno izraženo poda v raznih tihožitjih. V nekaki mozaikasti kompoziciji postaja barva skoro naravnost oblikovni element s svojo kompozicijsko funkcionalnostjo. Tudi tu so barve še vedno Černigojeve: močne in kontrastne, kakršen je njegov temperament, vendar pa imamo sedaj tudi zelo umerjenih in skladnih slik, posebno pri krajih, pri Cerkvi n. pr., ali Razgledu iz muzeja, a tudi pri prijel pod roko. »Bila je sa- .. grozljivim neznancem. Tako mo šala, dragi moj! Banalna žena ni vredna vašega trpljenja. Pojdiva raje na sprehod!* «Ne razumem*, je jecljal fant. »Tudi ni treba! Prijatelj, saj nimate okusa! Čudno govorim o svoji ženi, ali ne? Nalagala vas je. Za mučenico ne dam niti počene pare. To je tena iz Balzacovih romanov, pa pika. Častna beseda, nič se ne šalim. — Tudi jaz sem bil nekoč mlad. Oženil sem se, zdaj pa bi knj pristal na ločitev. Ce hočete zabavo... Glejte, tam je Nastja. Hej, Nastja, kam greš?* »Moram po kvas*, se je o-glasilo dekle. «Ta je nekaj drugega, ono histerično pa pustite lepo pri miru! Nastja je neumna, zato pa ni domišljava. No, ali greste z meno) na sprehod?* In sta stopila skozi vrtna vrata na pblje, v sveži hlad poletnega večera. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii««MiiiiiiiiiiiiiiiitiHmtiiiiimiiiiiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ALI POZNAMO DELO SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV? Obisk pri raziskovalcu raka Dve veliki grožnji visita danes nad človeštvom: a- tomska bomba in rak. .Skoraj si ne morem predstavljati mislečega bitja, ki bi ga ne popodala groza pred možnostjo atomske vojne in tudi ne človeka, ki bi ga v skritem kotičku ne navdajala plazeča se bojazen pred možnostjo obolitve za rakom. Obe grožnji sta v svojevrstni. toda različni zvezi s sodobno znanostjo. Atomska bomba je nezaželen plod odkritij sodobne fizike Einstein; F = m c2), povzročitelja raka pa mrzlično išče sodobna medicinska znanost, da bi mu našla učinkovito protisredstvo. Uprizorila je pravcati detektivski lov za tajinstvenim agentom, ki naj bi bil povzročitelj raka. Po vseh znanstvenih središčih sveta so inštituti in laboratoriji kot osnovne celice, ki uprizarjajo ta lov za celico imamo tudi v Ljubljani v Histološko - embrio-loškem inštitutp, ki ga vodi prof. dr. Alija Košir. Star in dober znanec mi je pokazal vrata osebne delavnice dr. Koširja. Stopil sem v večji prostor nepravilne oblike, ki pa je prenatrpan z znanstvenimi delovnimi pripomočki. Najprej mi je dal v oči ozek pas z rastlinami v lesenih zabojih na podstavkih, ki nekako razpolavlja delovni prostor. Nato ob steni velike knjižne omare, prenatrpane s strokovnimi knjigami in revijami — študijska knjižnica inštituta. Dalji; kos osebnega laboratorija, več pravokotno druga k drugi postavljenih miz, polnih knjig, revij in razne pisarije. Izza ene od teh miz, prav v skrajnem kotu, se je dvignil profesor Košir, velik, koščen mož ž atletskimi rameni in izrazito rezanim obrazom, iz katerega gleda dvoje zamišljenih in vase zatopljenih oči skozi naočnike. Jovialno mi poda roko, nakar počaka, da mu na iiifiiiiftiiiiiiimiftiii ut minit 1111111111111111 iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimiiiitHiiiiiiiiiiii ZA VSAKO KNJIŽ J. JURČIČ: Rokovnjači očitam, vprn* samo tkaj n^meru- razumete, mij* z d' — žen“ USOdo vroie ,iub~ etno«(jle Pomeni ifidjs« Ploja ' A,i bost« žiueli z , "Rako,7*. aihn ,e študent ’n«m „. Urj"n' »N« torej odkrito ■ notar ves ■ «tato vam jasno po-”l°3o j. boste skrbeli za du®bo} 0,1 V" bo odločil p°dcrbe|, otTO,c* bom že btStu«'n i * "C, a *«.» je je bil ves iz se-t t,ns° iena Pr'*laa« lho,n Prev 'zjecljal, 9 Ja* t0 dolžnost. To- '*"» reven, se praui..., Josipa Jurčiča roman »Rokovnjači« sodi v tisto vrsto del slovenske literature, ki jih poznajo in cenijo usi brale i, od preprostih Ijildi, ki le od časa do časa vzamejo knjigo v roke, mimo šolarjev in študentov, do izobražencev. Zato je vsekakor prav, da je ta roman ponovno izdala Mladinska knjiga v svoji zbirki Kondor. Ta zbirka, ki jo je zoložbh Mladinska knjiga začela šele nedavno izdajati, ima namen posredovati našim bralcem, pdsebno mladini, najboljša dela domačega in tujega slovstva. V zbirki Kondor je doslej izšlo seddm knjig, od katerih so *Rokovnjači» izšli zadnji Kvaliteten izbor doma-čili in tujih pisateljev, u-ttod in kratek komentar o delu in avtorju, skrbna o-prema in sorazmerna cenenost knjige, to so značilnosti nov« zbirke Kondor. In prav te odlike bodo prav gotovo pripomogle k temu, da bodo do teh knjig in dobre literature lahko prišli vsi. ki radi čitajo, pa vendar teče izdajo večje vsote za nakup novih knjig. Sicer pa dokazuje uspešnost zbirke dejstvo, da so prve knjige te docela razprodane in jih ni več dobiti na knjižnem trgu. Ce bo le založba zmogla hiter tempo pri izdajanju in bo izbor skrbno pretehtan, se smemo nadejati, da bomo z zbirko Kondor tudi Slovenci dobili končno zbirko, ki bo v cenenih, pa vendar dobro o-premljenih knjigah prinesla vsa najboljša dela domače in tuje književnosti in kaj naj rečemo o »Rokovnjačih*? Ta zgodovinski roman, ki ga je začel Jurčič in končal njegov prijatelj Janko Kersnik, sodi med najbolj priljubljena berila naše klasike. Rokovnjači, ki so ob prelomu 17. stoletja res živeli tudi po naših krajih, zlasti v okolici Kamnika, so po vsem svetu zamikali pisatelje, Tudi naš mivega in obdelave vredne-Jurčič je zbral obilico zani-ga gradiva, iz katerega je ustvaril zanimivo in priljubljeno branje. Iz najrazličnejših zgodb o rokovnjačih, ki so se borili proti Francozom in sploh proti oblasti, ki so predstavljali državo v državi in se borili tudi za socialne pravice malih ljudi, obenem pa uganjali razboj-ništvo na veliko, sta avtorja ustvarila spretno oblikovan, zanimiv in živahno napisan roman, ki bo pri naših ljudeh gotovo še dol go priljubljen. Spremno besedo o delu je napisal prof. Tine Orel, ilustracije pa je prispeval Maksim Guspari, Sl. R. kratko razložim namen svojega obiska. »Dobro«, mi pravi na to. «Pozneje si bova ogledala poskusni laboratorij. Samo opozarjam vas, da boste naleteli tam na strahovit smrad, ki ga ne vzdrži vsak. Zanimate se, kako je z Inštitutom za medicinske vede pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Ta je zaenkrat samo na papirju, ker še ni zanj zadostnih kreditov. Člani tega razreda pri Akademiji delamo zaenkrat vsak v svoji B 91 A Prof. dr. Alija Košir ustanovi Medicinske fakultete«. «Z zanimanjem sem bral v »Proteusu« in drugih publikacijah nekatere Vaše članke, v katerih poročate o svojih raziskavah na področju raka in rakotvornih snovi«, sem dejal. «Razi.skaVanja na inštitutu se gibljejo V glavnem v dveh smereh; v poizkusih z raznimi substancami, ki so na sumu kot rakotvorne, in s presajanjem ali transplantacijo sarkoma, katerega razvoj študiramo in iščemo sredstva za njegovo uničenje«. «Kot se spominjam, delate te poizikuse na belih miših in podganah?« »Zdaj samo še na belih miših. To pa zaradi vse pretesnega prostora našega laboratorija. Kajti samih miši imamo zdaj nad dva tisoč«. «Omenili ste rakotvorne substance...«. »Da, že desetletja raziskujem učinek raznih katranov in drugih sumljivih snovi glede njihove rakotvornosti. Pri tem žal pogrešam iz-vežbanega kemika, ki bi ga nujno in trajno potreboval za kemično analizo substanc, a tudi poseben kemični laboratorij. Zaenkrat dajemo razne katrane in druge sumljive snovi v analizo tov. prof. Perparjevi«. «Saj Je vendar na Kemičnem inštitutu dovolj mladih kemikov. Ali se ne bi mogel eden od njih specializirati v tej smeri?« «Doslej se nam ni posrečilo, da bi bili pridobili takega kemika za naš inštitut, čeprav bi ga krvavo potrebovali«. Sprašujem prof. Koširja o snoveh, ki jih preizkuiuje na živalih glede njihove rakotvornosti. Omeni mi katran, ki ga uporablja neka domača tvornica in katerega rakotvorni učinek je zdaj eksperimentalno dokazan. «Pozneje Vam bom v laboratoriju pokazal učinke tega kntruna na belih miših,« mi pravi. «Poleg tega preizkušamo glede morebitne rakotvornosti tudi neko škropivo proti mrčesu in proti raznim škodljivcem na sadnem drevju ir. poljskih sadežih. Sumljive so zlasti vse snovi, ki vsebujejo arzen. Na sumu imam dalje vse, kar pride v dotiko z dimom in s sajami. Mislim, da bi bil predvsem Centralni higienski zavod dolžan, da preizkusi in analizira vsa količkaj sumljiva živila«. »V zadnjih letih se je veliko pisalo o škodljivosti tobakovega dima oziroma kajenja«, pripomnim. «Vsekakor sta kajenje oziroma tokakov destilat zelo sumljiva. V tej smeri se razvijajo v znanstvenem svetu raziskovanja prav zato, ker se je v zadnjih letih močno povečalo število obolenj za pljučnim rakom«. Roka, ki mi je bila že segla po cigareti in je prijela zdaj šs za škatlico z vžigalicami, je oboje nehote zopet odložila. »Vi ne kadite?« vprašam. »Ne, že 2.7 let ne, čeprav sem nekoč veliko pokadil«. «Sicer pa,» pravim, ko si končno lč prižgem cigareto, »Churchill je prekoračil 80. leto, a še zmerom vleče svojo cigaro, kot sem videl še pred nedavnim v nekem predfilmu«. »Kolikor sem čital, drži Churchill že dolgo let v u-stih samo nekakšno atrapo,« prvpomni hudomušno profesor Košir. Vprašam dr. Koširja, kaj ga je bilo napotilo, da je začel raziskovati raka. ((Pravzaprav me je za to pridobil pokojni docent dr. Josip Cholewa», mi je odvrnil. »On je osnoval naš Onkološki zavod, zavod za novotvorbe. Kot histologu mi Je dajal v raziskovanje, razna tkiva in mi pri tem prigovarjal, da bi se prav kot histolog lotil tudi raziskovanja novotvorb. Poleg tega sem kot asistent pri dr. Plečniku marsikaj pridobil iz patološke anatomije«. «Spomnili ste me na dr. Janeza Plečnika, čigar predavanja iz splošne anatomije in sodne melicine sem tudi sam poslušal«. «Da, on je bil tisti, ki me je pritegnil na univerzo in sicer hajprej kot svojega demonstratorja in asistenta. To je bilo spomladi leta 1920, a jeseni 1922 sem potem predaval histologijo za medicinee. Pozneje sem postopoma osnoval in uredil Histološko - embriološki inštitut. kjer predavam že 35. leto in kjer imam zdaj poleg predavanj in vaj tudi seminar«. Prof. Košir me popelje v gorenje prostore stavbe inštituta. Pod amfiteatrsko predavalnico je majhen prostor, prava podstrešna luknja v katero zlezeva skozi nizek vhod. V nos mi udari dobro znan smrad po malih živalih. Na policah je več velikih kozarcev v katerih se sukajo bele miške. »Tu pravzaprav ni več laboratorij« pripomni profesor. «Tu imamo le še nekaj rej belih miši ker je tudi sedanji prostor pretesen. Hotel sem vam samo pokazati, kje smo vršili svoje poizkuse, dokler nismo prišli do novega prostora«. S profesorjem zlezeva iz tesne sobice in zapustiva stavbo Dr Košir me pelje po stezah bolniškega vrta mimo raznih objektov in končno mi pokaže manjšo stavbo, pravzaprav nekakšno barako. . »Je to Vaš novi laboratorij?« vprašam, «Tu imate vsekakor več prostora«. «Ko bi bili vsi prostori sa-mo zame, samo za moje poizkuse,« mi odvrne z obžalovanjem dr. Košir. «I*oda v stavbi imam samo en prostor na razpolag0 za svoj laboratorij«. , .. Objekt je razdeljen v vec predelov. Skozi priprta vrata vidim v kletkah leje kuncev in morskih prašičkov. «To ne pripada žal mo-jemu laboratoriju. Tu se delajo na živalih mikrobiološki poizkusi... 7'daj se pa vzemite skupaj m se pripravite na smrad«. Stopiva v ozek, podolgovat predel, iz katerega mi udari v nosnice neznosen smrad. Toda to. kar vidim, mi da kmalu pozabiti nanj. V prosioru so razporejene police, ki so natrpane z velikimi kozarci. Dno teh kozarcev je posuto z ovsom, po katerem se urno sukajo številne bele miške. Zgrozi me, ko opazim, da so nekatere miši namazane po hrbtu za novec na veliko s črnim katranom, izpad katerega so ponekod videti rdeče izrastiine. Druge miške so po hrbtu posute z nekim rumenkastim prahom. Spet v drugih kletkah so mišje samice s celim rojem mladičev. Kot rečeno, je v laboratoriju nad tisoč miši, ki jih hranijo povečini z ovsom. «Na leto potrošimo samo za prehrano mišk okrog četrt milijona, to je četrtino dotacije, ki jo prejema inštitut. Poizkuse s podganami, katerih prehrana je cenejša, ker iro skoraj vse, kar jim daš, smo morali o-pustiti, ker je prostor, kot vidite, pretesen«. V laboratoriju delata dva laboranta. Ko mi dr. Košir pojasnjuje svoje poizkuse, potegne eden izmed laborantov iz kozarca miško za rep in si jo položi na dlan, da si jo morem natančno ogie-dati. «Vidite, tu je katran že razjedel dlako in načel kožo, toda rakasta tvorba se še ni pojavila. Na onile, vidite,« — laborant potegne miško iz drugega kozarca — «pa se je že pokazala rakasta tvorba«. Dr. Košir mi zapored pokaže različne stadije raka na hrbtih nesrečnih miši. Potem si ogledava s profesorjem tudi miši, ki so po hrbtu namazane z rumenim prahom. «To je škropivo proti mrčesu«, pojasni dr. Košir, «ki ga imam na sumu glede njegove rakotvornosti«. Tedaj postavim dr. Koširju vprašanje: «Ali sprožajo rakasta obolenja kemični ali mehanični činitelji?« «Vidite, to je tako: za nekatere kemične snovi je danes zanesljivo ugotovljeno, da so rakotvorne vsaj pri živalih. Vzemimo na pr. razne katrane, od katerih so nekateri neškodljivi, medtem ko povzročajo drugi rakasta obolenja, kot vidite zdaj tukaj. Vendar tudi učinek mehaničnega draženja ne moremo povsem izločiti glede rakotvornosti. Tu čaka znanstvenike še veliko dela«. «Kaj povzroča raka? Ali določen virus?« ((Bodimo rajši previdni in imenujmo tisto, kar povzroča rakasta obolenja, zaenkrat »agens«, čeprav je bil VLADIMIR BARTOL (Nadaljevanje na S. strani) mnogih tihožitjih. Domiseln in lahkotno okreten kot po svojem značaju menjuje barve in likovne igre z neizčrpnim darom za oba elementa, po vodilni niti domišljije. Tokrat je napravil močnejši korak v abstraktizem, — vendar nikjer v popolno abstrakcijo: vez med njegovim ustvarjalnim in realnim svetom se nikdar ne pretrga. Z neizčrpno domišljijo ga pretvarja, poenostavlja z odmišljanjem vedno novih elementov, tako da predmete končno reducira na same geometrične like, vedno bolj enostavne in elementarne, največ kvadrate in pra-voKotmke, manj kroge. Ni sentimentalnež, Černigoj, četudi ne moremo zanikati sem in tja, posebno pri razstavljenih oljnih krajinah ali interierih celo nekega lirizma — vendar šp zdaleč ni kak preračunan in suhoparen racionalist. Ravno obratno, je spontan in neposreden, intuitiven, ((abstraktnega impresionista« se sam imenuje po označbi, ki jo uporaoljajo na Zapadu., In je to točno, so to barvne in oblikovne impresije, zelo poenostavljene seveda, vendar v jedru le impresije spričo pojavov realnega sveta. Da gre v tihožitjih z razkrajanjem likovnega sveta na svoje elemente najdlje, je razumljivo, vendar ne zaostaja prav mnogo v krajinah ali celo v obraz,h, ki jih stalno priliči prvih. Kot spontane najbolj neposredno zelo ugajajo krajine, ki ohranjajo mnogo prijetnega lokalnega kolori-ta kot n. pr. pri Mariboru ali Starem svetilniku, da niti ne govorimo o krepki karakterizaciji svojih predmetnih tem je n. pr. barvno r ž.na Cer ev, ali krepkejša vendar barvno zelo sklad-na u<;iaviUw«i-oiuu.u. ou o-beh Ladjedelnic je ena po enostavnosti naravnost monumentalna. Tekstila barvarna je zelo vedra in kljub svoji pestri ilustrativnosti e-notno zaključena. Stari svetilnik je bolj mračen, a zato bolj razpoloženjski. ((Steklenice#, ki jih je odkupila mestna občina, so bolj motnih barv in realnih oblik in povezujejo sedanjega Černigoja s Černigojem prejšnjih let. Ni dvoma, da so najbolj dognana tihožitja in da je šel v njih najdlje kot ab-straktnež, če izvzamemo seveda kako grafiko. Vendar pa je tudi v njih mnogo razpoloženj, in v tem je morda največji napredek u-metnika v njegovem zadnjem razvoju. Ce je v oljnih slikah višek Černigojeve umetnosti, kar je razumljivo, posebno po barvnih kvaiitetah, so vendar grafike tiste, ki kažejo njegovo največjo in vsestransko tehnično virtuoznost. Pa naj gre za lesoreze, linoreze, jedkanice, barvne jedkance, aquatinte ali reliefne odtise ki jih prvič vidimo pri njem. Tu je najtesnejša povezava s starim Černigojem, ki ga že poznamo. Je pa vedno zanimiv in celo drastičen in naravnost grotesken, pa nele v Groteskah. Predaleč bi prišli, če bi se spuščali v pregled od slike do slike, od lista do lista, toliko je Černigoj nakopičil svojiega intenzivnega dela na platna, kartone in pole. Ravno zaradi neposrednega dela »na terenu« s stojalom pred predmetom in vedno novim reševanjem problemov in kljub abstrak-tizmu celo v grafikah, je treba Černigoju priznati, da ne zapade nikjer' v deko-rativnost ali maniro. Zato je njegova razstava zares kulturni dogodek. ZORKO JELINČIČ Naš tede pregled Pretekli torek so se v Londonu začeli razgovori v okviru razorožitvenega pododbora OZN, v katerem so zastopane Velika Britanija, Francija, ZDA in Kanada. Upali je, da bodo sedaj sklenili nekatere praktične dogovore, ki bi povečali zaupanje med narodi, Med angleškimi, sovjetskimi in ameriškimi predlogi ni nepremostljivih razlik. V glavnem se vsi strinjajo, da je treba razorožitev izvesti postopno. Tako predvideva na primer sovjetski predlog dve razdobji. Prvo razdobje naj bi se uresničilo v letih 1957—58. Države podpisnice konvencije 1. ne bodo zvišale svojih oboroženih sil m konvencionalnega orožja nad višino, na kateri so bile 81. decembra 1956; 2. ob koncu leta 1958 bodo ZDA. Sovjetska zveza in Kitajska znižale svoje oborožene sile vsaka na 2,500.000 mož. Velika Britanija in Francija pa vsaka na 750.000: 3. sklicala se bo svetovna konferenca o razorožitvi, da se 'določi število vojaštva drugih držav, ki ne bo smelo presegati 150 tisoč do 200.000 mož; 4. države, ki imajo atomsko in vodikovo orožje, se bodo morale svečano obvezati, da aa ne bodo uporabljale, v pričakovanju popolne prepovedi tega orožja; 5. države, ki imajo pomorska in letalska vojaška oporišča na ozemlju drugih držav, bodo morale začeti z likvidacijo teh oporišč; 6. ZDA. Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija bodo morale zmanjšati svoje oborožene sile v Nemčiji za eno tretjino v primeri z otšino, ki so jo le sile dosegale 31. decembra 1956; 7. ZDA, Velika Britanija in Francija bodo morale znatno znižati svoje sile v državah NATO, S Z pa bo morala napraviti isto v državah varšavskega pakta. V drugem razdobju, ki naj bi se zaključilo v letu 1959 pa naj bi sprejeli naslednje sklepe; 1. ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska bodo morale omejiti svoje oborožene IIIIIIIIIIIIIIIIttlllllllllllllltllllllllillllllHIIIIIIH Nekaj kratkih filmskih vesti Predvčerajšnjim zvečer so v newyorškem gledališču Martin Bech Theater imeli krstno predstavo najnovejšega dela ameriškega dramaturga Williamsa Tennesseeja. Delo nosi naslov «Orpheus descending«. Publika je novo delo sprejela na različne načine, kritiki pa so ga ocenili pozitivno, ker da je Williams «sposoben z uspehom ustvarjati dela o zares svojevrstnem živem življenju«. * * * V Parizu pripravljajo snemanje novega filma o življenju Napoleona. Scenarij piše Ben Barzmann, ki je glede tega rekel, da bo skušal v filmu prikazati »politično zamisel in socialne ter verske nazore Napoleona«. Glavni del filma bo prikazal zadnje dneve Napoleonovega življenja na Sv. Heleni. * :|t * Znana nemška igralka Maria Schell, ki smo jo videli v filmu »Zadnji most« in pred kratkim v filmu »Ger-vaise« in ki je pred dnevi končala v Rimu snemanje filma »Bele noči«, je odpotovala v New York, da bi prisostvovala svečanostim uri predaji nagrad akademije Award, ki bodo prihodnji teden v Los Angelesu. * * >» V Parizu je včeraj umrl Yves Mirande, ki je bil zelo znan kot skladatelj veselih francoskih popevk. Po rodu je bil iz Bretagne. Razen s tovrstno umetnostjo se je Mirande ukvarjal tudi z re-žiserstvom. immm. v ^ A," *-•" \ Vii J' ’ . J f Vi.* Pred kratkim se je vrnil v domovino italijanski pisatelj Curzio Malaparte, ki je pred meseci cdpoval na obisk v l.R Kitajsko. Tam Je hudo zbolel in se v kitajskih bolnicah zdravil nad tri mesece. Ob svoji vrnitvi Je Curzio Malaparte dal vrsto intervjujev in napisal članek, v katerem z navdušenjem opisuje napore kitajskega ljudstva ln še posebno njihovo gostoijublje in humanost sile vsaka na največ milijon do milijon in pol mož, Velika Britanija in Francija pa vsaka na 650.000 mož; 2■ izdelovanje atomskega in vodikovega orožja bo popolnoma prenehalo; 3. ko bo zmanjšanje oboroženih sil in konvencionalnega orožja izvršeno do polovice, bo trčba a-tomsko in vodikovo orožje izločiti iz oborožitve raznih držav in zaloge tega orožja naj bi se uničile; 4. hkrati z izločitvijo atomskega in vodikovega orožja bi se moralo uvesti mednarodno nadzorstvo nad radijsko vodenimi izstrelki, tako da bi vse vrste teh izstrelkov, ki bi se mogli uporabljati kot atomsko orožje, uporabili izključno v miroljubne namene;. 5. dopolniti se bodo morali vsi ukrepi za likvidacijo vseh tujih pomorskih in letalskih vojaških oporišč na ozemlju drugih držav; 6. ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija jn Francija se bodo morale sporazumeti, da še dalje zmanjšajo svoje sile v Nemčiji in prav tako svoje sile v državah NATO in varšavskega pakta. Hkrati sovjetski predlog dodaja, da naj se znesi.i denarja, ki bodo na razpolago zaradi zmanjšanja nakazil v vojaške namene, u-porabijo za izboljšanje blaginje narodov v državah, ki so izvedle omenjeno zmanjšanje in za pomoč gospodarsko manj razvitim državam. V ta n amen naj bi se ustanovil v okviru OZN poseben sklad za pomoč omenjenim državam. Spričo okoliščine, da se razorožitvena konferenca vrši za zaprtimi vrati, ne vemo še nič o doseženih uspehih, vendar pa smo prepričani, da bo to pot prišlo do Konkretnih praktičnih sklepov, ki naj odprejo novo razdobje o odnošajih med velesilami, narode pa delno razbremenijo ogromnih stroškov, ki jih zahteva oborožitev. * * # Tudi v preteklem tednu je bilo vprašanje Srednjega vzhoda v središču mednarodne pozornosti in predmet diplomatskih razgovorov med odgovornimi državniki. Zlasti v Kairu st sledijo vidne diplomatske osebnosti, od generalnega tajnika OZN, H-am-marskjoelda, do indijskega diplomata Krišne Menona. Predmet teh razgovorov z Naserjem, egiptovskim zunanjim ministrom Favzijem in Buncheom, je vloga oboroženih sil OZn v Egiptu po u-miku izraelskih čet in obnovitev plovbe po Sueškem prekopu. Kljub temu, da so se izraelske čete umaknile i z Gaze in s področja ob Akab-skem zalivu, je še vedno odprto vprašanje odnošaje v med Izraelom in Egiptom, ker se Izrael upira prevzemu civilne oblasti od strani egij)tovske vlade na področjih, ki so jih izpraznile izraelske čete. Tudi glede plovbe po Sueškem prekopu, ki bo v kratkem odprt tudi za večje ladje, je predmet dolgih razgovorov med Ham-marskjoeldom in egiptovskimi državniki. Pred dnevi je egiptovska vlada izročila tujim diplomatskim zastopstvom spomenico o plonbi po Sueškem prekopu, ki jo v zapadnih prestolnicah proučujejo. Z njenimi načeli se zlasti francoska in angleška vlada po vsem ne strinjata, ZDA pa so izjavile, da mora biti plovba po Sueškem kanalu urejena na podlagi šestih načel Varnostnega sveta. S tem v zvezi je Krišna Menon izjavil, da je egivlovska spomenica o Suezu v skladu s temi ukrepi, in je zato pričakovati, da Francija in Velika Britanija ne bosta mogli dolgo vztrajati na svojem stališču. * * * Po dosedanjih poročilih ni razvidno, da bi bermudska konferenca med Eisenhotver-jem in Mac Millanom prinesla kakšno bistueno spremembo v stališčih teh držav, ki so jih sprožili dogodki na Srednjem vzhodu. Ce izvzamemo sklep, da se ZDA pridružijo vojaškemu odboru bagdadskega pakta — kar pa še ne pomeni, da so ZDA v celoti član tega pakta, — ostaja ameriška politika do Srednjega vzhoda zasidrana na tako imenovani Eisenhouierje- vi doktrini in ni verjetno, da bi Mac Millan glede tega dosegel pri Eisenhouierju kakršen koli uspeh. Tudi glede sueškega vprašanja so ZDA precej rezervirane in podrejajo svoje stališče poročilu, ki ga bo glavni tajnik OZN Hammarskjoeld podal o svojih razgovorih v Kairu. * * • Prava senzacija pa je vest, da so izključili bivšega plap-uega tajnika grške komunistične stranke, Zahariadesa, biršepa partizanskega voditelja Markosa pa ponovno sprejeli v centralni komite. Znano je, da je bil Zaha-riades zagovornik moskovske linije v grški komunistični stranki in da se je Markos uprl dogovoru med Stalinom in Churchillom, na osnovi katerega na) bi Grčija spadala v angleško vplivno področje• PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 _ 24. marca 1957 POVSOD RAZPRAVLJAJO O DOMAČIH NALOGAH Nikjer jih ne marajo a brez njih ne morejo Kakšen je položaj pri nas in drugod - Vrsta «če bi» bo, žal, najbrž še dolgo v «pogojniku» Glede dela, ki ga morajo učenci raznih stopenj šol opraviti doma, so mnenja kaj različna. Dijaki so seveda proti njemu. Nasprotujejo pa domačim nalogam tudi zdravniki in psihologi. Tudi nekateri starši, šolniki pa povečini menijo, da brez domačih nalog ni mogoče izhajati, ker morajo dijaki snov, ki so jo v šoli obravnavali, doma obnavljati in se vanjo poglobiti, ker je za to v šoli premalo časa. Pa tudi učne snovi je dosti. Prav! Teoretično seveda. Kako presedeti po več ur pri izdelovanju domačih nalog, in ko se nabere kak dan domačih nalog iz več predmetov? Ali pa tam, ko da kak šolnik za nalogo tudi snov, ki je ni utegnil predelati v učni uri. Ali pa, ko je naloga tako zamotana, da mora priskočiti na pomoč vsa dijakova ilahta, ki po navadi še nič ne opravi. Domača naloga ima pravzaprav namen dijaka prisiliti, da se poglobi v snov. ki so jo obravnavali v šoli. Da to snov doma obnovi in da si jo dobro osvoji. Doma se dijak uči na pamet raznih pesmic, obnavlja snov iz realnih predmetov, izdeluje matematične naloge in razne vaje iz drugih predmetov, zlasti iz jezikov. Vse to bi nekako šlo, če bi šolniki upoštevali to. da nima dijak samo njihovega predmeta in da bi se glede domačih nalog med seboj nekako dogovorili. Lahko je reči, naj se domače naloge kratko in malo odpravijo. Pride na šolo o-krožnica in nalog ni več. In vsi so tega zelo veseli. Dijaki, starši in šolniki. Kar oddahnejo si. Toda... Kako pa bo z učno snovjo? Jo bodo mogli predelati? In bodo potem učenci vse res obvladali? Ne. To pa ni mogoče. Kje pa zmorejo toliko snovi v tako omejenem učnem času! Seveda bi šlo, toda bi morali izločiti iz učnega načrta učno snov, ki bi jo sodobni človek lahko pogrešal, ki je tako rekoč papir. Tudi če bi povečali na vse strani šolska poslopja in jih o-premili z učnimi pripomočki, ki ustrezajo sodobnemu pouku. Morali bi tudi povečati število učnih ur, število šolnikov, zmanjšati število učencev. Potem pa bi bile domače naloge t> resnici | nepotrebne, ker bi se dijaki vsega naučili že v šoli. Sedaj pa vsega tega še ni. Zato so še vedno potrebne domače naloge. Včasih jih je že toliko, da jih dijak" ne se je treba znati zbrati; profesor učil tako, da bi ga vsak dijak z lahkoto razumel in z veseljem poslušal, ne pa da predava »prvič, drugič, a, be...» kar nikogar ne privlačuje; učno snov, ki jo morejo izbirati iz okvirnega učnega načrta, določali po pomenu za Življenje, kar bi tudi bilo bolj razumljivo in mikavno; profesor pri ocenjevanju dijakovega znanja P. R E G L E D N I C A Teden. Domače Država učnih ur naloge Počitnice Italija 30 da 3 mes. poleti 14 dni bož. 8 » vel. n. Jugoslavija 30 da 2 mes. poleti 1 » pozimi Francija 30 ne 3 mes. poleti 12 dni bož. 5 » pust 16 » vel. n. Anglija 30 ne 1 mes. bož. 1 » vel. n. 1 » poleti Zahodna Nemčija 30 da 1 mes. poleti 1 » spoml. Švica 30 ne Različno utegne napraviti in gre v I šolo nepripravljen, čeprav je sicer dober. Kaj torej storiti v sedanjih razmerah, ko je toliko snovi, ki jo morajo učenci predelati, ko ni učnih pripomočkov. ko šole niso več kos današnjemu času. Morda bi se pa v teh razmerah le dalo kaj malega izboljšati, če bi... Ce bi... To je tisto! Ce bi... CE BI: profesor upošteval u-čenčevo duševno stopnjo, zlasti prvo leto v srednji šoli, ko se takle prvček še ne zna učiti; profesor povedal dijakom, kako se je pravzaprav treba učiti, da bi jih navaja), kako si je treba znati razdeliti delo, kako je treba znati izluščiti iz posameznih odstavkov smisel in kako upošteval bolj kako dijak snov razume, kot pa kako jo zna več ali manj dobesedno ponoviti po knjigi, nekateri profesorji postali ljudje in ne bi z neko naslado »lovili* dijaka ali pa pri izpraševanju »vrtali* vanj in Iskali »šibke točke*, da bi mu tako dokazali kako »strašno majhen* je in kako dolgo bo še treba, da bo dosegel neko znanje; se profesorji med seboj pomenili, da ne Di vsi hkrati dali domače naloge; profesorji polagali važnost pri soiskem delu bolj na to, da se dijak navadi z razumom delati in da se usposobi za nadaljnje izobraževanje in samovzgojo, kot pa samo na znanje. Kako imajo urejeno glede domačih nalog drugi narodi? V JUGOSLAVIJI je šolska reforma že precej izvedena in tik pred uzakonitvijo. Glede nižjega šolstva je vprašanje že rešeno. Sedaj so na vrsti strokovne in višje šole. Reformo šolstva je povzročila pravzaprav preobremenjenost učeče se mladine, obsežnost učne snovi in dosti domačih nalog. V Jugoslaviji bodo ustvarili pogoje, da se bo mladina lahko izobraževala in se pripravljala za življenje tako, da bo kos vsem nalogam, na katere bo naletela. Načelo «Z življenjem za življenje* se bo uveljavilo in tedaj ne bodo več potrebne domače naloge. V FRANCIJI je začela veljati s 1. januarjem nova šolska reforma. Po novem so domače naloge odpadle. Pouk je dopolne in popoldne, vsega 30 ur na teden v ljudskih šolah, medtem ko je na srednji šoli nekaj ur pouka več. Šolsko leto se začne 1. oktobra in traja do konca junija. Med šolskim letom je precej prazničnih dni. Solniki še vedno vztrajajo, da je domače delo za učenca dobro, ker si pri tem uri razum in spomin ter ga sili, da si delo razdeli smotrno in se s tem usposablja za samostojno delo v nadaljnjem življenju. To velja zlasti za ljudske šole, medtem ko ni bila izvedena še reforma za srednje šole. O tem še zelo obširno razpravljajo. Vsekakor pa soglašajo vsi, da v srednji šoli m moč brez domačega dela dijakov. Govori se tudi o uvedbi novih strokovnih šol. V ŠVICI nimajo enotno urejenega šolstva. Edino, kar je morda veljavno v vseh kantonih, da traja šolska obveznost do 15. leta. Šolanje je obvezno in brezplačno. Traja 7 do 9 let. Pouk je dopoldne in popoldne. Domačih nalog skoro ne poznajo, ker učenci spričo takega urnika opravijo z lahkoto vse v šoli. Tako se vzgajajo bodoči zavedni delovni državljani, ki bodo opravili vse svoje delo v delovnem času. Švica je znana po svojih poskusnih šolah, kjer iščejo novih smeri in prijemov v vzgoji in pouku. Lahko trdimo, da je obvezno šolstvo tam res vzorno urejeno, ki usposobi otroka bodisi za uspešno strokovno dejavnost kakor tudi za nadaljnje šolanje. V ZAHODNI NEMČIJI tudi nimajo enotno urejenega šolstva. Niti ga ni mogoče primerjati s šolstvom v Italiji. Imajo po štiri tedne počitnic poleti, in štiri tedne spomladi. Učna snov je obsežna. Zaradi tega nalagajo učitelji vseh vrst šol in stopenj, učencem mnogo domačih nalog, tako da se mnogi starši pritožujejo, vendar pa ni med njimi nikogar, ki bi zahteval, da bi domače naloge popolno-1 ma odpravili. Sedaj razpravljajo o tem, da bi uvedli samo petdnevni šolski teden, tako da bi bila tudi sobota docela prost dan. Solniki menijo, da bi morali v tem primeru podaljšati učno dobo posameznih šol, še bi hoteli po tem predelati vso učno snov. Na zmanjšanje obsega učne tvarine ni misliti, ker bi s tem bila tudi podlaga za nadaljnji študij slabša in bi bil v nevarnosti dosedanji razvoj »nemškega čudeža«. Stek Dolge ure je treba presedeti y tesni sobi in pisati in Risati domače naloge, čeprav K zunaj lepa pomlad ... ZANIMIVA »TURŠKA« OPAŽANJA NAŠEGA FOTOREPORTERJA Kako so «tumbala in se sultan zabaval v paiaci «Caracolach> je kričal: «Yanghin Var» - » * . takd maskah«, ali »Moči usode« Seveda so morali delavci zamenjati kulise, igralci P* ' preobleči- za drugo Pre<^'o-’ oiN Sultan je sicer imel r*^. troke, vendar jih na .ris*; ne«. To je privedlo predstavah do težav ni hotel videti «niti na tudi t Jša P., ki Jc mer v operi »Norma«, j« sultan zelo rad P°* pjs nastopata tudi dva otroka- . njih mestu sta v sultan® . gledališču nastopala dva krepkejša in največja v0)-ij-častne straže s fesom na jjj vi in s škornji na nogah, ^ sta kot dva slona klečala P nežno Normo. Neki dan je sultan °Pae£je da vsi godci v orkestru 5 .e in da samo eden stoji. P10 y seveda za kontrabasista- ^ je stoje »žagal« po glasbilu. Sultan ga je P°K -t(r in vprašal, če stoji iz s?°z«-vanja do njegove osebe i” j( kaj ne sedi kot ostali- K® (j. se i' mu pojasnili razlog, je ho. Naslednjega dne Pa pred začetkom predstave ( šel na prostoru za konti ^ monumentalen stol, ki govarjal umetniškim 1 vam, kot tudi udobnosti 6° MARIO MAGAJN III TRST, UL. C. BATTISJ STEV. 23 . 1. NAD«1": Teleion 44-208 ,|ele*,» IMPFXPORT - THIBS1 UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kuriavo, gradbeni material I Z V A Z A: tekstil, kolonialno in raznovrstne strol SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST - Ul. Moren 7 Telefon »t. 28373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI kraj* v vse tudi v Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT V9EH VRST LESA IN "TRDIH (ioHjV TRST — ULICA r. CRISP1 14 - TEL. 93-5®* ULICA DELLE MILIZ1E II — TEL. 96-51® „ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naro<* in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupti8' V resnici plača oglase konkurent, ki sam 1,8 oglaša." Herbert Cass°fl PRIMORSKI DNEVNIK — 5 — 24. marca 1957 Dopisi iz naših krajev Jožefovanje Ne nasedajte sleparjem MOTOM 48 GCM DELFINO160 CCM Zastopnik: MOTO G1LEHA MOTOM ITAUANA Z e ob vhodu v vas so gostom ponujali sladoled, da so si potolažili žejo. Ob starih vozičkih, ki so v mestu že izginili, Je bila vedno gneča. Večje In manjše skupine izletnikov in iiromarjevu so posedale vse okrog vasi po travnikih in pašnikih, saj Je bilo prav prijetno počivati, kramljati in prepevati na pomladanskem soncu, med cvetočimi mandeljni in breskvami. Polno steklenic vina ali likerja lahko odnese, kdor pravilno vrže lesen obroček. Mnogi poskušajo, a le redkim uspe iivinolovH. Pa kaj zato, če se ne posreči; smeha, dobre volje in zbadljivk ne manjka. Foto MAGAJNA Napredek v mogoč le z kmetijstvu izobrazbo PROSEK Kmetijski uradi, strokovne organizacije, šole, učiteljstvo, radijska postaja, prosvetna društva ter posamezniki lahko s skupnim načrtnim delom občutno pomagajo našemu kmetu Za naše podeželje, našo vas in za kmečkega človeka, ki tam živi in dela, se še premalo zanimamo. Premalo, ali Pa nič, dolžnosti čutimo do našega kmeta, o katerem se ob vsaki priložnosti govori, da je steber j. p. Toda od mestnega človeka, od organizacij in raznovrstnih uradnih in neuradnih ustanov, ki imajo pravzaprav dolžnost, ukvarjati so z vprašanji, ki so s kmetijstvom in vasjo v zvezi, nima kmečki človek pri nas kdove kaj haska. Kaj stori, na primer, za slovenskega kmeta pri nas tista ustanova, ki obstaja prav za to, da skrbi za napredek kmetijstva na svojem področju, da ga usmerja, da mu daje pobude in tudi pomoč, v materialu in z nasveti ter posredovanjem? Kako predavanje, nabava sadik, drevesc ali valilnih jajc, odn. piščancev in menim, da nisem prav mnogo izpustil. In strokovne kmečke organizacije? Nekoliko tudi te Pomagajo, toda tistega stalnega, nepretrganega st.ka, trdne Povezave med temi in vasjo. ni. Ce se samo bežno ozremo Po razmerah ki so v sosedni Sloveniji, bomo opazili predvsem, da se vse časopisje u-kvarja s kmetijskimi vpraša nji, čeprav imajo založbo Kmečko knjigo, ki skrbi za strokovno čtivo. Imajo poleg tega posebej strokovna združenja čebelarjev, vrtnarjev in sadjarjev itd., ki vsako zase izdaja svoj strokovni list, so Povsod zadruge, kjer delajo strokovno usposobljeni ljudje, imajo v radiu stalna kmetijska Predavanja, ki so bolj tečaj, kot predavanja, imajo tudi več kmetijskih šol, kjer se šolajo kmečki sinovi, ki potem povečini delujejo po vaseh, bodisi kot zadružni voditelji ali na kakem drugem mestu, toda zmeraj na vasi. Pa kljub te- mu številnemu aparatu, je pogosto čuti tožbe, da nimajo kmetje prave strokovne podlage za svoje delo, da bi bilo potrebno še to in ono. Kaj naj pa mi rečemo, ko tega nimamo? Ko je vsa tista pomoč tako borna. Preveč je potreb, da bi moglo tako delovanje kaj prida zateči. Odločno premalo pa store za kmečkega človeka pri nas šole in prosvetna društva. Sola v kmečkem okolju, naj-S1 je potem osnovna ali pa strokovna, more mnogo stožiti za napredek kmetijstva. Predvsem vcepi že otroku ljubezen do zemlje, do kmečkega dala, do domače grude. Prikaže mu kmetijstvo tako, da se v poznejših letih ne loti tega dela z nejevoljo ali skoro z nekako mržnjo, z delom, ki ie bilo začetek njegovega ro-du. ki je bilo temelj njegove domačije, ki je dala življenje njemu in vsem njegovim pred bikom. Sola mu lahko s smotrnim poukom pokaže delo na kmetiji v pravi luči, in mor-da bi bilo manj bega z de-šele v mesto, morda bi se kmečka mladina bolj oklenila domačije, če bi šola kaj več storila glede tega. Za to pa mora biti predvsem šola sama pripravljena. Tega pa, žal, ne bi mogli trditi prav o vsaki naši šoli. Manjka teoretična in tudi praktična priprava. Manjkajo pripomočki. Šolski vrt, orodje, preparati, gnojila itd. To se začne pravzaprav že v ušlteljski šoli. No, pa smo spet tam, na začetkul Prosvetna društva bi tudi lahko «dala eno roko« pri pospeševanju nadaljnje izobrazbe vaškega življa. Nekoč smo o tem že razpravljali in smo dognali, da ne bi smeli imeti za prosvetno delo samo in edino petje, dramatiko in podobno. Prosveta je tudi strokovno izobraževanje. Tudi kmečko delo je prosveta. Zaradi tega bi morala prosvetna društva z vodstvom radijske postaje organizirati ciklus kmetijskih predavanj, ki bi morda med seboj bila povezana, in bi mogla biti kot kak tečaj. A strokovne organizacije, prosvetna društva pa bi po vaseh organizirala poslušanje, bi zbirala vprašanja in pripombe pi teh predavanjih in gotovo bi bil lahko vzpostavljen tisti stik, ki je potreben za dober uspeh. Tega pa ne more napraviti posameznik, temveč le organizacija, ki se zaveda svoje naloge in svojih dolžnosti do skupnosti. In tako se tudi podeželski človek ne bi pSčutil prepuščen sam sebi. Vsi smo pri tem dolžni po svojih močeh pomagati. . , Saj je zemlja tista, ki veže tudi to vrsto udejstvovanja nas vs6j kj je tisto sUlno> imeti za svoje delovno pod- nepremakljivo, in bo ostalo rocle- ‘ za vedno. Iz nje smo izšli. Dal bi se morda v dogovoru | —ko —šeK I Je že splošno znano, da se I več naših družin vedno bolj uikvarja s cvetličarstvom. V naših razmerah ni to tako lahek posel, ker se manjšajo za to potrebni pogoji (dobra zemlja, gnoj i. e.). Zaradi tega je treba vložiti v to mnogo truda, trdne volje, vztrajnosti in ljubezni. Tudi gre pri tem za samopomoč, ki je v teh razmerah hvale vredna in umestna, ker ne vemo za brezposelnost ne ure ne dneva. Vsako takšno pobudo bi morala oblast podpirati. Namesto tega pa nas pozna le pri obdavčenju. Vemo, da je davčni vijak brezobziren in da neusmiljeno stika za viri. A tudi to ima svoje meje, v nasprotnem primeru si finančna blagajna samo izbija svoje dno. Davek mora biti, a naj sloni na pravični odmeri. Iskati ga je predvsem tam, kjer gre za mastne zaslužke, ne pa pri revežih, Občina bo s trošarino na cvetlice slabo zdravila svoje finance, cvetličarjem pa bo s tem ubila vsako voljo. Naši in kontovelslki cvetličarji so se na to obdavčenje pritožili in zahtevajo ukinitev te davščine. Upajo, da bo občina upoštevala njih položaj vse dotlej, dokler se ta veja ne razvije v pomembnejšo pridobitno stopnjo. Namesto nas, skromnih cvetličarjev, naj občina bolj obdavči uvoženo cvetje. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiii NA Š DRUGI Kaj naj rečemo o krompirju, ko njegov pomen v ljudski prehrani, v živinski krmi in v industriji že vsakdo pozna! S krompirjem zasajeno zemljišče preživi nekako trikrat več ljudi kot enako zemljišče posejano z žitom. To velja posebno za naše, za |ito nepri-kladne in z vlago bolj revne kraje. Za zvišanje krompirjevega pridelka smo že precej storili, a še vedno premalo, Kaj naj ukrenemo za večjo in boljšo letino? Prvo opravilo se nanaša na pripravo zemlje. O tem smo že večkrat govorili in priporočali zimsko, oranje iz. gnogenjem e e- že s svojimi snovmi vsem rastlinam. Zimsko oranje zrahlja zemljo, gnoj pa se v njem pravočasno razkroji. To pa prija krompirju, ki je rastlina rahle zemlje. Gnoj je torej treba zaorati tako zgodaj, da je v času cvetenja, ko krompir potrebuje največ hrane in tudi vlage, že raz- krojen. No, sedaj je za tiste, ki so to prezrli, takšna pri- diga za letos prepozna. Letošnji marec je suh, torej takšen, kot si ga želimo. Zemljo smo pravočasno obrnili, zrahljali in jo po možnosti pognojili z vdelanim (zrelim) gnojem. Krompir sadimo pri nas v brazde v razdalji 60 cm, gomolje pa 30-65 cm. V rahli zemlji sadimo 10—12 cm globoko, v težki 8—10 cm. Sadimo cele ali rezane gomolje. Najboljši so celi gomolji v velikosti jajca. Stednja pri tem ni pametna. Ce pa krompir iz enpga al. drugega vzroka režemo, naj imajo rezani kosi vsaj 4—5 dkg in vsaj tri očesa. Krom pir laže prenaša suho kot pa vlažno zemljo. Zato mu težka zemlja ne ugaja. Kot rečeno, potrebuje ob cvetju največ vlage. Ce mu ta takrat pri- manjkuje, pomagajmo mu, kjer je to možno, (v vrtovih ob vodovodu) z zalivanjem. Tudi rahljanje zemlje mu pomaga. Suša v prvi polovici rasti vpliva na število gomoljev, v drugi polovici pa na njih debelost. Glede na vodo ni krompir posebno zahteven. Toliko bolj pa. ljubi zračno zemljo. Z rahljanjem zemlje mu postrežemo tudi z zrakom. Cim težja je zemlja, tem bolj ga moramo okopavati. Glede gnojenja upoštevajmo naslednje: razen s hlevskim gnojem je priporočljivo gnojiti tudi z umetnimi gnojili. Na 1000 kv. m dajmo kakih 15 kg dušičnatega, 15 kg fosfornega in 25 kg kalijevega gnojila. Ce pa to iz kakršnega koli razloga pred sajenjem odpade, gnojimo s temi gnojili med okopavanjem pod listi. Ghojilo je treba natančno in enakomerno raztrositi. V ta namen zmešamo gnojilo s peskom in ga trosimo v brezvetrnih dneh. Uspeh gnojenja pod list je odvisen od vlage. V suši gnojilo ne bo učinkovalo. Na mokro zemljo ga ne smemo trositi pod list. Prezgodnja saditev ni posebno prida, ker v hladni zemlji krompir ne raste, gomolji pa so izpostavljeni škodljivcem in boleznim. Krompirju prija toplota 7 st. C. Varujmo ga pred strupeno roso! Proti njej se borimo s škropljenjem z modro galico, ko je steblovje ped visoko, pred cvetjem in po cvetju. Nismo še dognali, katera ranih sort je našim razmeram najbolj primerna. Tudi to bi bilo vredno proučiti. Pri nas gojimo predvsem rane jedilne sorte. Te pa so za bolezni bolj občutljive kot sorte v gospodarske in industrijske namene. K0NK0NEL Bi mislil kdo, da se pri nas nikoli ne zgodi nič novega, ko ni iz naše vasice skoro nikoli nič napisano. Pa je vedno kaj, le nikogar ni, ki bi o tistem pisal. Sedaj je na pr,mer res velika novost pri nas to, da so začeli zidati cerkev. Sredi Vasi bo . stala, na Mantovanovem svetu. «Lupo», ki je dolgo vrsto let služila kot senik in shramba za vozove, in kjer so po prvi svetovni vojni Imeli tudi nekaj iger na zasilnem odru, bodo predelali, zvišali in uredili za cerkev. Tako. To je 'tista velika novica. Sicer smo se vaščani dolgo časa potegovali za to, da bi vozil avtobus št. 28 do vasi, toda nismo tega dosegli. Ni bilo mogoče ustreči, ker... Ker bi to škodovalo openskemu tramvaju, s katerim se sedaj vsi Frlugovci vozimo. In zato vozi avtobus samo do Skorklje in se ustavi pod Tondo. Tako je urejeno tam, kjer je prvo interes pnvatmka, potem šele interes skupnosti. Frlugovci pa le hodile še naprej v vsakem vremenu do tramvajske postaje, saj ste vajeni! Namesto avtobusa pa boste dobili cerkev. To je tudi nekaj, ne? Vam ne bo treba hoditi na Opčine. Morda so se pa odločili za to, ker so videl. da hodijo Frlugovci drugam k nedeljskemu opravilu? K Koži, na primer, ali pa k Mantovanu? Sedaj pa je nastala zaradi tega nova skrb; Kako bo spanjem v nedeljo dopoldne, ko niso bili Frlugovci vajeni na zvonjenje. Zlasti mladino skrbi to. Pa je nekdo nav hano predlagal: «Bumo kupili zvon iz gomels Taki smo Frlugovci! ZVISIN "■•■■llllllllll ,,,...................................................................... Mtllllllllllllllllll......... Kdor je iz kateregakoli vzroka ves dan doma, bo mo-ral na trkanje večkrat odpreti vrata in ko bodo ta že na pol odprta, mu bo stal nasproti možakar z večjim kovčkom v roki. Predmeti, k' jih ponuja tak potujoči trgovec po izredno nizkih ce-nah, so različni a največ gre Za blago za obleke, perilo. Pletenine, nogavice, večkrat tudi za luksuzne predmete, kakor so ure in zlatnina. Nič ne pomaga, ko takemu poveš, fla ne potrebuješ, kar ti ponuja, jla si brez denarja. Saj si vse lahko ogledaš brez obveze, a ko m mu dovolil vstop, mo- žakar že računa, da je kup-skoraj sklenjena. Kako "e bi, saj je cena njegovemu blagu taka, da ji mesto ni- ma para. Po nekoliko ča-sa ti pride zopet na misel. ga moraš odpraviti in za- t° mu ponudiš peti del nje-ROve cene. Ce si prebrisan in se spoznaš na blago, ki ti ga P°nuja, ne boš zvišal niti vi-Parja in prav gotovo bo bla-8o tvoje. Svoječasno so hodili po naši okolici, in prav gotovo tudi po mestu, taki Sicilijan-Cl> ki so pozabili svoj značilni sicilijanski jezik in govo-■uh stcilijanščino po angleškem načinu. Možakar je pta- vil, da je pravkar prišel v Trst iz Amerike ali pa iz Anglije in da je prinesel s seboj tako angleško blago ki ga mestni trgovci niti ne poznajo. Drugi, ki prihajajo iz daljnega Turina ali Milana, ponujajo fotografska povečanja v barvah, a ti ne pove-d6 cene. Ko izročaš takim malopridnežem navadno sliko, ti obljubljajo, da boš prejel za toliko in toliko časa povečano sliko, katere nisi primoram sprejeti, če ti ne ugaja. Slika bo romala zopet v Turin m tam jo bodo pobarvali, da bo enaka onim, ki jih vidiš v kinematograf h. Ko si podpisal pogodbo, čakaš nekaj tednov, da ti prinesejo navadno povečanje, ki se bo po tvojem pristanku vračala v Turin ali Milan, ali namesto vsega tega se ti prikaže na vratih drug možakar s pobarvano sliko v ostudnem okviru iz plastike In z računom, ki se glasi na 4.500 lir. Nič ne pomagajo tvoji protesti, da se nisi s prejšnjim sleparjem tako domenila, a po dolgem barantanju se možakarju smiliš in ti zniža ceno na 4200 lir. Pomisli, kako je ta poštenjako-vič usmiljen! Imel sem pred nekaj dnevi tako povečanje v rokah in ker se v tej stro- ki dobro razumem, sem tem laže lahko ugotovil, za kake vrste goljufije pravzaprav gre. Ker je izvršitev v pravem pomenu besede kopitar-ska, nima taka slika nikake vrednosti in ne spada niti v najbolj revno kočo, kaj še v snažno sobo. Bil bi skrajni čas, da se naše gospodinje zavejo, da gre vedno za sleparijo, pa naj bo izdelek ta ali oni. Saj vemo v91, da gre za sleparijo cel6 v nekaterih prodajalnah. Tisti, ki ni rojen za barantanje in misli, da je obdan od samih pošteniakov, bo segel po listnici in plačal ceno, ki mu je bila označena, ne dl bi jo skušal znižati niti za vinar. Saj je trgovec pošten, kakor sem pošten jaz, a ko pride za njim drug klient in plača za isto blago dosti nižjo ceno, ker je barantal, tedaj se šele zave, da je imel opravka s sleparskim trgovcem ki se je okoristi z njegovo dobro vero, Taki prodali pravimo navadno dovoljeno sleparija. Rekli smo, da bi bil skrajni čas, da se naše gospodi, nje zavejo, da pride tak cigan na njena vrata z edinim namenom, da jo oslepari. Kaj naj predstavlja pet lir, ki si jih izdala več kakor v mestu, ko si kupila leseno žlico ali polentar od tiste revne Fur lanke, ki hodi ves dan od hiše do hiše? Pomagala si ubogi revi in večkrat celo brez potrebe, kajti z lednimi žlicami si bogato ('“remljena Kupila si iz usmiljenja in ne iz potrebe. A vse drugo je, ko kupiš od prebrisanega sleparja kos sukna, a ko ga neseš krojaču, ti ta pove da bo obleka vredna samo toliko, kolikor boš potrošila za krojenje in šivanje, kajti obleka bo s prvim dežjem nerabna. Zakaj bi plačala za uro deset tisoč lir, ko dobiš tako v mestu za tri do štiri tisoč? Ce te veseli fotografsko povečanje, pojdi v mesto in tam boš opravila s polovično ceno. Da zaključimo. Ko pride tak slepar na tvoj prag, ne odpiraj mu vrat in ne dovoli mu vstopa. Večkrat se pripeti, da se v prvem hipu ne odločiš za nakup, a lepe in dobro premišljene besede prodajalca te omamijo in na koncu premišljuješ, da nisi ravnala prav, tisti možakar pa se po stopnicah ali po dvorišču smeje, ker te je pošteno namazal. Dvakrat obrnjen ključ bo bolj zalegel kakor samo enkrat. H. P, DOBAVE ZA MOTORJE MOSCHION * FRISORI TRST — Ulica XXX. Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. PRITIKLINE in nadomestni deli za vse motorje. ZNIZANE CENE Ottobre U — Tel. 23-475 KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo po* trebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TEtEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. Tudi za zabavo otrok Je bilo preskrbljeno. Pred leti so se vozili na konjičkih, zdaj pa ie na vespah. Tako je. motorizacija napreduje tudi pri vrtiljaku. Ga vidite? Dečko na vespi se drži kot pravi motorist. RAZISKOVALEC RAKA (Nadaljevanje s 3. strani) za določene vrste raka vsaj pri živalih ugotovljen tudi že pravi virus in ga zatorej tudi pri človeku ne moremo vnaprej izključiti«. «Govori se o deljenosti raka. Ali se ta neposredno deduje ali pa se deduje dispozicija zanj?« «Podeduje se dispozicija. Vsekakor so važni poizkusi na povsem izoliranih rejah poizkusnih živali, ki jih je treba zasledovati skozi generacije, kar delamo zdaj že leta tudi v našem laboratoriju. Tako smo opazili, da se rak, oziroma dispozicija zanj, podeduje pri miših zlasti na dojkah, a tudi dispozicija za levkemijo, ki je rakasto obolenje mezgov-nega krvotvornega tkiva., je dokazano podedljiva. Sicer sem pa svojo koncepcijo o kancerogonezi razložil v več razpravah«. Pristopiva k drugemu oddelku kozarcev z mišmi. Laborant jemlje miši tudi iz teh kozarcev in si jih polaga na dlan. Na hrbtih živali zagledam naenkrat večje ali manjšo bulo in vzboklino. «Vidite, to je druga smer naših raziskav, o katerih sem vam bil prej govoril. Tu delamo poizkuse s presadki ali trahsplantati Sarkoma in iščemo tudi sredstva za njih uničenje«. Pred odhodom sem naprosil dr. Koširja za njegovo razpravo «Die Faktoren der Krebsentstehung«, ki je izšla leta 1940 v «Zeitschrift fur Krebsforschung« v Berlinu, kakor tudi njegovo študijo «0 kancerogenem a-gensu« iz Zdravstvenega vestnika 1949, v katerih je dr. Košir razložil svojo koncepcijo rakastih obolenj. Ko sem zapuščal laboratorij in inštitut in se poslovil od prijaznega dr. Koširja, mi je stopila živo pred oči borba zoper enega najhujših sovražnikov človeštva — zoper raka, borba, ki se vodi širom po svetu po številnih inštitutih in laboratorijih. Išče se povzročitelj, agens, in iščejo se sredstva, da se ta uniči. Kot samostojen narod smo tudi Slovenci poklicani, da doprinesemo svoj delež k tej borbi, in obisk pri dr. Koširju mi je pokazal, da je tudi njegov inštitut živa celica, ki se živo udeležuje te univerzalne borbe. VLADIMIR BARTOL SESLJAN Jožefovanje v Ricmanjih — jožefovanje v Sesljanu, le z razliko, da je tam tradicija še živa, dočim je pri nas stara navada splahnela. Nekoč so semkaj priromali Jožeti, Jožice in drugi radovedni verniki iz okoliških občin to in onstran sedanje državne meje. Okrog cerkvice so zavzeli svoje običajno mesto kramarji, pliškovške štrukljevke s plenlrji, navrhanimi s pečenimi kraškimi štruklji, iz Trsta so prinesli kuhan bob (lave), kandide (cukerdorzo), rožiče — vse kar je popolnoma zadovoljilo mladino. V skromnosti je bilo polno dobre volje in veselega razpoloženja. Fašizem ni trpel nobene družabnosti, niti te vrste stikov; spremembe, ki so nastale po drugi svetovni vojni, pa so značaj starega jožefovanja popolnoma zabrisale. Tudi letos je bil le običajen cerkveni obred, ki so se ga udeležili le mavhinjski farani. Lani smo slišali pri maši ubrano petje domačih pevcev, letos je tudi to utihnilo. Ljudje se sprašujejo, kje je vzrok. šJmpolaj Našemu zadnjemu nedeljskemu dopisu dostavimo še na- ZG0NIK BRIŠCE slednje; Poročali smo o kmetijskih filmih, ki jih je preskrbela Kmečka zveza. Inž. Pečenko je objasnil vsebino obeh filmov (reja in bolezni perutnine in travništvo), in povzel iz njih, kar pride pri nas v poštev. Iz vprašanj, ki so jih postavili nekateri udeleženci, se vidi, da ni vsa naša mladina v odnosu do zemlje tako brezbrižna in bi se za to še bolj zanimala, če bi kmetovanje umno zapo-padla. Slišali smo predlog, da naj bi se v ta namen mladina večkrat sešla. To je odvisno od ustreznega zanimanja našega prosvetnega društva. Iz zgodovinskega predavanja, ki se je v petek nadaljevalo, smo izvedli marsikaj, kar nam je bilo neznano. Vloga Ogleja goriških in devinskih grofov in Benetk v naših krajih, način življenja naših prednikov na Krasu itd. so zanimive reči iz naše preteklosti; poučna pa je primerjava preteklosti s sedanjostjo. Priporočali bi, da bi prosvetno društvo v bodoče pravočasno organiziralo takšna predavanja; predavatelji bi se pretežno dobili med nami. V torek je prišlo na vaški praznik v Ricmanje, z avtobusi, viakom, avtomobili, motorji in peš nad 10 tisoč Tržačanov in okoličanov. Lep sončni dan je bil kot nalašč za prvi pomladanski izlet. Nobeno vozilo ni smelo v vas. Od Ključa do Boršta Je bila gosta vrsta raznih vozil. Imeli smo nekaj kmetijskih filmov, ki so prikazovali vzorno gospodarjenje v pogojih, ki se močno razlikujejo od naših. Vendar smo mogli tudi iz teh slik iztakniti marsikaj koristnega tudi za naše kraje. Najvažnejša zadeva pri nas je proizvodnja tečne ali pa redilnih snovi bogate krme. Izboljšanje senožeti, za-sejan.ie z dobro travno mešanico, gojenje detelje in druge njivske krme, na to moramo misliti pred vsem drugim, sicer ne bomo mogli streči zemlji, kot je za uspešno gospodarjenje potrebno. O tem in drugih vprašanjih bi se bili lahko pogovorili, če bi se udeleženci ne bili razšli takoj po končanih filmih. V čigavo škodo? Poučna beseda, pa naj pride od koder koli, je vedno koristna. Se Jiujia gneča pa je bila v glavni vaški ulici, po kateri se je prelivala reka ljudi, da je bila hoja navzdol prav tako težavna kot po strmem klancu navzgor. Vzdolž ulice, kot običajno, pa so bile raznovrstne stojnice, igrišča in vrtiljak. Kar je majhno in neznatno, je neupoštevano, pa naj bo to kjer koli. Tako je tudi z nami. Zaselek je zaselek, pa čeprav je po svojem življenju enak vasi. Nekaj življenja nam prinaša kamnolom rdečega kamna. Nedavno je zbudil precej zanimanja pri tistih, ki se pečajo z zgodovino. Ze naši stari možje so rekli, da če bi obrnili skorjo naše zemlje, bi naleteli na čudne reči in bi iz nje zvedeli preteklost zemlje in življenja na njej. Kar si ne znamo razložiti, temu navadno nalepimo pravljico. Zato ni čudno, če je tod «tulil divji mož«. V našem kamnolomu so v globini okrog 15 m naleteli v zemlji na različne kosti. Sodijo, da so to kosti neznanih izumrlih praži-vali. Tudi naši kraji so bili takrat drugačni (ogromno drevje, potoki), sicer bi ne bilo tod takih živali. Kako pa bo tod, in to kmalu, če bomo dopuščali dežju ih vetru, da svobodno odneseta še zadnje prgišče zemlje? Mislimo, da to ni le naša zadeva, ampak mora v to poseči pristojna oblast. Obdelano zemljo, senožeti in pašnike je treba, kolikor je to mogoče, izboljšati, ostalo zemljišče pa pogozditi s kakšnim drevjem, kar naj določijo strokovnjaki. V gostilnah in osmicah pa je bilo natrpano veselo razpoloženih gostov, ki so si privoščili predvsem pršuta, domačega kruha in dobre kapljice iz Brega, Ricmanj-ci so izpraznili sode in do kosti Kočistili« pršute. Na svoi račun so prišli vsi, zlasti pa Jožeti in Jožice. PRIMORSKI DNEVNIK 24. marca 195? Gorlško-beneškl dnevnik Seja pokrajinskega sveta v Gorici V deželi zamenjajo naj se pokrajine s konzorciji občin Svetovalec Grassi (PSI) je zahteva! uporabo slovenščine v javnih uradih - Odv. Sfiligoj predlaga 75 deželnih svetovalcev Tudi včerajšnja pokrajinska seja je bila kot seja mestnega sveta v petek zvečer posvečena razpravi o deželni avtonomiji. Več kot polovico časa izmed štirih ur zasedanja pokrajinskega sveta je govoril svetovalec MSI dr. Delpin. Iz svojega govora je naprav;! tako zmešnjavo, da so se ljudje mestoma smejali, mestoma pa zmajevali z glavami. Govornik je pokazal popolno pomanjkanje razumevanja za tako važno vprašanje, obenem pa odločno nasprotovanje u-stanovitvi deželne avtonomije. Pred njim je govoril odv. Sfiligoj od SDZ o pra\ycah slovenske manjšine v okviru dežele. Predlagal je, naj bi imela dežela 75 svetovalcev, in sicer Trst, Gorica in Por denon po 15, Videm pa 30. Citiral je izjave pok. De Ga-sperija in videmskega pokrajinskega predsednika dr. Can-dolinija o pravicah slovenske manjšine ter zahteval v skladu s členom 6 ustave in deklaracije o človečanskih pravicah priznanje naših pravic. V imenu PSI je govoril Grassi, ki se je izrekel z?, odpravo pokrajin v okviru bodoče dežele. Zamenjajo naj jih konzorciji občin, ki imam v Italiji precejšnjo tradicijo. Tudi v naši pokrajini že obstaja konzorcij sedmih občin za pobiranje trošarine. Stranka je v tem smislu izdelala tudi zakonski osnutek, ki ga namerava v kratkem predložiti parlamentu. Grassi je poudaril važnost Trsta v mednarodnem prometu ter rekel, da je bilo v februarju kar 90 odst. prometa čez Trst namenjenega v inozemstvo. Zaradi njegove mednarodne važnosti naj postane Trst glavno mesto dežele, Vidmu pa naj se določijo mesta v odboru za polje-deljstvo, gozdarstvo in vodovje. V zvezi s slovensko manjšino je odločno zahteval naj se v občinah, kjer smo številčno precej zastopani, uporablja slovenski jezik v javnih uradih. Naši manjšini naj se obenem zajamči izvolitev predstavnika v deželni svet. Predsednik odv. Culot je nato sporočil, da sta predložila odboru resolucije o avtonomiji Cocianni (KD) in Poletto (KPI), Grassi pa je izročil prepis zakonskega o-snutka. Poletto se je pritožil nad ravnanjem pokrajinskega odbora, ki je zavrnil interpelacijo svetovalcev KPI, ki so pozvali pokrajino, naj posreduje za hitro rešitev spora v CRDA glede električnih vard-cev. Prihodnja pokrajinska s;.ia bo v soboto ob 16. uri. Prvi del bo posvečen upravnemu vprašanju, ostali del pa razpravi o avtonomiji. Jožefovanje v Petovljah Na Jožefovo je večje število Sovodenjcev spremljalo domači pevski zbor na proslavljanje vaškega patrona v Petovlje. Lepo vreme je privabilo tudi številne prebivalce z Vrha, Rupe, Gabrij ter iz Mirna, ki so se kot prejš-•ja leta zbrali v tej majhni vasici med Sočo in Sv. Mihaelom- Ker je bilo premalo je pod vodstvom pevovodje Dorita Klavčiča zapel nekaj pesmi, ki so jih vsi z veseljem poslušali. Zlasti Furlani so se o pevcih zelo povoljno izražali. Ob priliki podpisa Evratoma Jutri pouka prost dan V ponedeljek bodo v Rimu podpisali pogodbe za skupno evropsko tržišče in Evra-tom. Minister javne vzgoje Rossi je določil, da bo zaradi tega važnega dogodka, na katerega so se pripravljali dolgih 22 mesecev, pouka prost dan in bodo vse šole zaprte. Včeraj so vzgojitelji zadnjo uro pouka v šolah posvetili obrazložitvi evropskega tržišča in Evratoma. DOBERDOB Občinska seja danes dopoldne Danes ob 9. uri se bo sestal doberdobski občinski svet, na katerem bodo razpravljali o številnih točkah dnevnega reda. Po prečitanju zapisnika prejšnje seje bodo izvolili *e pet namestnikov v občinsko volilno komisijo, šest članov pa bodo izvolili v komisijo za prizive občinskih davkov. V komisiji bodo imeli prebivalci Dola 3, Jamelj 3, Poljan 2 in Doberdoba šest članov. Najvažnejša točka bo razprava o proračunu za leto 1957. Dalje' bodo govorili o napeljavi vodovoda v Dol in Jamlje, o izplačilu prispevka v znesku okoli 100.000 lir za pristop h konzorciju za letališče v Ronkah, o delovnem centru, poljskem čuvaju, popravilu ceste pri vojašnici o-rožnikov in tudi o elektrifikaciji Dola. si ----- Nova črpalka v popravilu Ker so zaradi okvare novo črpalko za vodo dali v popravilo, deluje vodovod s staro batno črpalko, ki ima sicer manjšo zmogljivost kot nova črpalka, ki pa kljub temu za silo zadošča potrebam vasi. * * • Doberdobska posojilnica in hranilnica bo imela letni občni zbor v nedeljo 31. marca ob 10. uri. Rojstva, smrti in poroke gent javne varnosti Renato Beltrame in Norina Budai. POROČILI SO SE: finančni stražnik Antonio Maietta in Anna Maria Visintin, pek Adol-fo Cargnel in Emma Mugerli, gozdar Pietro Locatelli in Lu-cia Bassi, kmet Livio Culot in Ida Andriolo, kamnosek Giuseppe Onofrio in Rita Pe-tarin. 20 kg težak predmet mu je padel na glavo Včeraj ob 9.30 je moral avto Zelenega križa pohiteti v livarno SAFOG v Stražice, kjer se je na delu hudo ponesrečil 45-letni delavec Lu-ciano Leghisa iz Ul. Brigata Pavia 95. Delavcu je nenadoma padel na glavo 20 kg težak kos kovine, ki je visel v njegovi bližini. Udarec je bil tako močan, da je Leghisa izgubil zavest. V bolnišnici, kjer so mu ugotovili odprto rano in poškodbe na lobanji, bo moral ostati 10 dni. Veronika Mučič nas je zapustila Prejšnji teden v četrtek se je po Standreiu z naglico razširila žalostna vest, da je v 76. letu starosti po dveh mesecih bolezni nenadoma umrla Veronika Mučič, rojena Devetak, zavedna žena, ki je bila z vsem srcem predana naši napredni stvari. Pokojnica je bila ena izmed tistih ženic, ki jim je čitanje našega lista nujno potrebno vsmkdanje o-pravilo, katerega za nobeno ceno ni zamudila. Ze med boleznijo, ko je zaradi delne kapi upala, da bo popolnoma ozdravela, je večkrat opozorila domače, naj ji shranijo vse časopise, da jih bo prebrala. Toda tega dne na žalost ni dočakala, ker se je bolezen ponovila in jo za vedno odtrgala od čtiva, s katerim je bila trdno povezana. Zaradi splošne priljubljenosti med vaščani se je njenegc pogreba v petek popoldne u-deležilo izredno veliko število domačinov, ki so jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku na mirnsko pokopališče. Ob tej priliki ji ie domači pevski zbor društva eOton Zupančiča zapel žalo-stinke pri hiši žalosti in pri odprtem grobu. Pokojnica je zapustila sedem otrok, ki jih je vzgojila v zavedne Slovence. Nekaj jih je doma, nekaj pa se jih je preselilo v Ameriko. Sorodnikom izražata uredništvo m uprava Primorskega j dnevnika iskreno sožalje. llilllIltllltllltlltilllllllllllllinilniiliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinlllliiiiiliiiMinilll Občni zbor hranilnice v Sovodnjah Veliko zanimanje za to ustanovo Število novih vlagateljev se je lani povečalo za 19 Od 7Q članov sovedenjske I stanovalec Giordano Zorze-hranilnice in posojilnice, ki je j non. V eni uri je gasilcem u- V času od 17. do 23. marca se je v goriški občini rodilo 12 otrok, umrlo je sedem o-seb, oklica sta bila dva in porok pet. RODILI SO SE: Gabriella Decolle, Rossella Gioitti, Vi-viana Maureni, Gianfranco Sussi, Paolo Cabas, Giorgio J imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor, se jih je udeležilo kar 6Q. Posojilnica je imela v lanskem poslovnem Tetu za 42 milijonov lir prometa. Obrestna mera za navadne vloge znaša 2 odst., za vezane vloge pa so jo povečali na 4 odst.. Posojila dajejo po 7 odst. Posojila s takimi pogoji so nedvomno v veliko korist prosilcev, kajti pri vsakem drugem denarnem zavodu bi morali za posojilo plačati veliko večje obresti. Zaradi tega je hranilnica, ki daje največ do pol milijona lir posojila, že marsikateremu občanu prihranila hude skrbi a-li pa gotove propasti. Občani cenijo to važno u-stanovo in vedno z večjim zaupanjem vlagajo denar. V primeri s prejšnjimi leti se je število vlog izredno povečalo. Leta 1954 so dobili sedem novih vlagateljev, leta 1955 že devet, lani pa kar 19. Od leta 1955 do lani se je vsota naloženega denarja povečala za 6 milijonov lir. Na občnem zboru so števil-•ni govorniki prikazali važnost denarnega zavoda ter pozvali prisotne, naj med vaščani propagirajo, naj prihranke ne držijo doma, ampak naj jih vložijo v posojilnico, ki jim bo za to izplačala še obresti. V upravnem in nadzornem odboru, ki so ga lani izvolili Cabas, Ettore D'Angelo, Eleo-nora Strussiat, Gianna Barba-resco, Giuseppe Colussi, Pa-trizia Panteni in Roberto Ca-stellan. UMRLI SO: 65-letni upokojenec Agostino Culot, 83-letni kmet Longino Carnelutti, Spletna gospodinja Aliče Loren-zetti, 89-letna gospodfnja A-malia Scubli vdova Braunit-zer de Braunthal, 54-!etni kmečki delavec Luigi Buffo-lini, 6 dni star Giorgio Ca. gostilniških prostorov, so iz- bas in 92-letni upokojenec letniki posedli kar po travnikih okoli cerkve in gostilne. Sovodenjski pevski zbor Angelo Cenecci. OKLICI: mehanik Giovanni Orlando in Maria Barile, a- za dobo dveh let, so sledeči člani: Predsednik Andrej Pipan, podpredsednik Jožef Ceščut, člani Janko Cotič, Alojz But-kovič, Karlo Batistič, Stefan Černič in Albin Tomšič. V nadzornem odboru pa so Ludvik Lukežič, Franc Rejec. I-van Pelicon in Andrej Cotič. Delo gasilcev Goriški gasilci so morali včeraj ob 13.25 v Ul. Mazzirri 14, kjer so se vnele saje v dimniku. Gasilce je poklical spelo plamen pogasiti in tako preprečiti vsako škodo. «i------- Tri rojstva v Doberdobu V tem tednu smo imeli v Doberdobu kar tri rojstva. O-troci so se rodili v družini Rajka Jarca, Romana Lavrenčiča in Livia Carozzinija. «i------ Nesreča deklice z vročim mlekom Kakor vsi otroci je tudi 2-letna Olga Bošnikova iz Fod-gore Ul. B. Treviso vedno rada stikala okoli štedilnika. Tudi ^včeraj zjutraj se mu je približala v trenutku, ko je bila mamica zaposlena na drugem koncu kuhinje je mala radovednica potegnila za lonec, ki je stal na koncu štedilnika in povlekla. Na nesrečo je bilo v loncu komaj prevreto mleko, ki je ubogega otroka močno oparilo po obrazu in vratu. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so Bošnikovo pripeljali z avtom Zelenega križa so ugotovili, da ima opekline prve in druge stopnje ter jo bodo morali zdraviti najmanj 14 dni. «i------- Pri telovadbi mu je spodrsnilo Včeraj popoldne je moral iskati rešilni avto Zelenega križa tudi 19-letni dijak Paolo Sangalli s Placute 4. Mladenič je bil pri telovadbi v telovadniki UGG na Telovadnem trgu. Pri nekih vajah mu je spodrsnilo in padel je na tlač pri čemer si je poškodoval levi gleženj. V bolnišnici Brigata Pavia, kjer so mu nudili pomoč so izjavili, da bo lahko že v kratkem odšel domov. Športni dnevnik Dvoboj Maserati-Ferrari na 12-arni dirki v Sebringu Po treh urah in 15 minutah je vodil Fangio z Maserati, sledili pa so trije dirkači hiše Ferrari - Slab start hiše Chevrolet z avtom Corvette SEBRING, 23. — 65 avtomobilov je danes o.b 10. uri po lokalnem in ob 16. uri po italijanskem času startalo v Sebringu na VII. 12-urni avtomobilski dirki, ki se vrši na nekaj čez 8 km dolgi progi o-krog zapuščenega letališča. Dirki prisostvuje 30.000 gleda.-cev. Glavne avtomobilske hiše zastopajo naslednji dirkači: Ferrari: Peter Collins (V.B.) - Maurice, Trintngnant (Fr.), Phil Hill (ZDA) - Von Trips (Nem.). Maserati: Manuel Fa-ngio (Arg.) - Jean Behra (Fr.), Stirling Moss (V.B.) - Harry Schell (ZDA), Roy Salvadori (V.B.) - Carol Shleby (ZDA), Giorgio Scarlatti (It.) - Bon-nier (Šved.). Jaguar: Mike Hawthorn (V. B.) - Ivor Bueb (V.B.), Briggs Cunningham (ZDA) - Bill Lloyd (ZDA), Bill Hansgen (ZDA) - Robert Boss (ZDA!. Corvette: Piero Taruffi (It.) - John Fitch (ZDA). Po prvem krogu je bil v vodstvu Anglež Collins z avtom Ferrari, ki je prevozi krog v 3'47'. V kratki razdalj: mu je sledil Anglež Moss z Maserati, nato Amerikanec Phil Hill s Ferrari, Ameriik'i-nec Masten Gregory s Ferrari. Francoz Jean Behra z Maserati in kot šesti Amerikanec John Fitch s Corvette. Po prvi uri vožnje oz. po 16 krogih je bil še vedno v vodstvu Collins, toča dva avtomobila Maserati, ki sta mu sledila v kratki razdalji sta se mu vttrajno približevala. Prvega od obeh je vozil Francoz Behra, ki je vozil z naj-večjo zmogljivostjo vozila in dosegel tudi rekordno hitrost kroga s časom 3'27”6. Tretji je bil Moss, četrti De Portago in peti Amerikanec Gregory. Medtem sta se morala ob boxu ustaviti že dva avtomobila in sicer Jaguar s pilotom Lloy-dom ter Corvette s pilotom Fitchem. Hawthom z Jaguarjem je bil po 1 uri vožnje na sedmem mestu. Po 25 krogih je prevzel vodstvo Francoz Behra z Maserati in ga obdržal tudi po 34 krogu. Sledili so mu po vrsti Collins, De Portago, Moss, Gregory. Behra je medtem se izboljšal rekord kroga s časom 3’24”5. Ob 13.15 po lokalnem in ob 19,15 po italijanskem času je bil vrstni red dirkačev naslednji: 1. Fangio z Maserati 51 krogov, 2. De Portago s Ferrari MIIMIIMIIIIIIIHMMIIIMIMIIIIMMMIIMIIMIIHMI DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ir. ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24, do 12. ure pa je odprta lekarna Kuerner na Korzu Italia 4, tel. 25.76. — KINO — COHSO. 14.00: «Kakor listje v vetru« (sCome le foglie al vento«), L. Bacall, R. Hudson, v technicolorju m cine-mascopu. VERDI. 14.30: «ženske, kočke in vragi«, v technicolorju. VITTORIA. 15.00: «Peccato di častita«, Antonio Cifariello, Giovanna Ralli; mladini izpod 16 let vstop prepovedan. CENTRA! E. 15.00: »Graščakinja iz Libanona«, G. M. Ca-nale, v estmacolorju. MODERNO, 15.00: .Pekel v Jumi«. 50 krogov, 3. Gregory s Ferrari 50 krogov, 4. Trintignat s Ferrari 49 krogov, 5. Moss z Maserati 49 krogov, 6. Shelby z Maserati 49 krogov, 7. Haw-thorn z Jaguar 49 krogov, 8. 0’Connor z Jaguar 49 krogov, 9. Von Trips s Ferrari 49 krogov, 10. Scarlatti z Maserati 48 krogov. Po 6 urah vožnje je bil vrstni red naslednji: 1. Fangio (Maserati) 100 krogov (povprečna hitrost 139.37 km na uro), 2. Gregory (Ferrari) 98 krogov, 3. Hawthorn (Jaguar) 97, 4. De Portago (Ferrari) 97, 5. Collins (Ferrari) 97, 6. Hansgen (Jaguar) 97. 7. Von Trips (Ferrari) 96, 8. Moss (Maserati) 96, 9. Mcafee (Porsche) 94, 10. Norman Scott (Porsche) 92. žal tud; tokrat ni šlo brez smrtnih rezgod. Kmalu v začetku je avto «Arno!d - Bri-stol« z vozačem Bobom Goldi-chem na nekem ovinku zletel s proge, pri čemer se je vozač ubil. Nogomet v Jugoslaviji BEOGRAD, 23. — Program jugoslovanskega nogometnega prvenstva bo jutri popoln. V 17. kolu A-lige se bodo srečale naslednje enajstorice: Partizan - Sarajevo, BSK Vardar, Velež - Budučnost, Hajduik - Dinamo, Vojvodina -Radnički, Zagreb - Lokomotiva. Spartak - Crvena zvezda. V I. conski ligi bodo jutri odigrali 3 kolo. Srečala se bodo naslednja moštva: Ljubljana - Šibenik, Trešnjevka Odred, Reka - Grafičar, Turbina - Spht, Tekstilac - Meta-lac, Jadran - Uljaniik. ne zvezde je prefdsinočnjim v Bordeauxu premagala izbrano mestno ekipo 67:41. TENIS CANNES. 23. — V finala mednarodnega teniškega turnirja v Cannesu sta v igri dvojic Spanca Andres Cimeno in Antonio Martines premagala Italijana Orlanda Sirolo in Madžara Antona Janczo s 6:1, 6:0, 6:2. SMUČANJE LAHKA ATLETIKA Odličen čas Lincolna v teku na 1 MELBOURNE, 23. — Av- stralec Merv Lincoln je dosegel v teku t}g eno miljo čas izpod 4’, kar je doslej u-spelo le redkim tekačem na svetu. Za progo je porabil točno 3’59”, kar je le za sekundo slabše od svetovnega rekorda, ki ga je postavil njegov rojak John Landy 1. 1954 v Turku na Finskem s časom 3’58". Tekmovanje je bilo na univerzitetnem stadionu v Melbournu, ki so ga med olim-piado uporabljali za treninge-Za Lincolna menijo strokovnjaki, da bo dosegel še znatno boljše čase. Na olimpiadi je bil v finalu na 1500 metrov sedmi. Trening jugoslovanskih atletov - metalcev SPLIT, 23. — V Splitu je včeraj začela poslovati letošnja šola za trening v organizaciji Atletske zveze Jugoslavije. To šolo bo obiskovalo precejšnje število atletov. V prvi skupini so metalci Rado-ševič, Pavlovič, Račič, Bezjak in drugi. To šolo bodo naidzi-rali najboljši domači atletski trenerji, lažen nijh pa se zoa-ni poljski trener Szelest, ki je treniral bivšega svetovnega rekorderja Sidla in ki ie sedaj kot gost v Jugoslaviji. Bruno Burrini zmagal v smuku za pokal «Nebrun» ABETONE, 23. — Na progi Stucchi, dolgi 2600 m s 610 m višinske razlike, je danes v smuku za pokal »Nebrun«, veljavnim za kombinacijo, zmagal Bru;;o Burrini. Vrstni red tekmovalcev je bil naslednji: 1. Bruno Burrini 1'34”7, 2. Giovanni Marciandi 1’36”6. 3. Otto Gluck 1’37’T, 4. Bruno Petroncelli in Dino Pompa-nin 1’37”3, 6. Fritz Rupper, 1’39”, 7. Innocente Lacedelli 1’39”2, 8. Helmut Gardner 'n Franco Pianelli 1’39'’5, 10. Gaetano Coppi 1’40”. PLAVANJA Ženski evropski rekord v štafeti 4 x 100 prosto HILVERSUM, 23. — Holandska ženska plavalna ekipa v sestavi Greetje Kraan - Lenič de Nys - Atie Voorbij - Jutih 'de Nys je včeraj zvečer v 25-metrskem bazenu v Hilversu-mu postavila nov evropski rekord v ženski štafeti 4x100 prosto s časom 4’23”. Prejšnji rekord je pripadal Madžar-ikam, ki so ga dosegle na olimpiadi v Helsinki 1. 1952 s časom 4’24”4. Na posameznih odsekih so holandske plavalke dosegle naslednje čase: 1’03’’, 1’06”5, 1’06”8, 1’06”4. KOLESARSTVO S A H Še ena zmaga vodečega Gligoriča SOMBOR, 23. — V 22. kolu šahovskega prvenstva Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: Milič - Tot remi, Rakič -Braidvarevič prek., Gligorič -Bogdanovič 1:0, Udovčič - Vukčevič 1:0, Vukovič - Trifunovič remi. Janoševič - Puc remi, Ivkov - Rabar prek., Smail-begovič - Nedeljkovič prek.. Pirc - Cuderman remi, Matu-lovič - Marič 1:0, Kozomara -KaraklajiČ 0:1. Stanje po 22. kolu: Gligorič 14, Kar»k'ajič 14, Ivkov 13.6 (1), Matulovič, Trifunovič 13, Udovčič 12,5, Pirc 12 itd. Odiovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk' zavod ZTT • Trst AVTOPREVOZN1SKO PODJETJE FRANC LIPOVEC naznanja vsem svojim cenj. klientom da se je s. i. marcem t. i. preselilo iz Ulice Timeus 4 v Rojan Ul. Moreri % • telefon 35608 AUTORIMESSA ROIANO ŽENEVA, 23. — Kolesarska dirka po Romuniji, ki bo od 9. do 12. maja, bo obsegala štiri cestne etape in eno na kronometer na 45. km ZUERICH, 23. — Avstrijski diletantski kolesar Simič je postavil nov svetovni rekord na pokritem dirkališču v vožnji na deset kilometrov s časom 12’52”2. Dosedanji rekord je imel Italijan Mosone s časom 13*23”4. NOGOMET ZUERICH, 23. — Bivši igralec Crvene zvezde Bane Vu-kosavljevič ki sedaj igra pri Grasshoppersu (Zuerich) in ga imajo za najboljšega švicarskega nogometaša, se je na zadnji prvenstveni tekmi poškodoval. Nalomil si je ključnico. KINO SKEDENJ predvaja danes 24. t. m-ob 16. uri barvni film: «ATILA» Igra SOFIA LOREN KINO PROSEK-KONTOVEt predvaja danes 24. t. m. ob 16. uri barvni film: «Cesarske vijolice* Igrajo: Luis Manano, Carmen Sevilla in Simone Valere predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 15. uri CINEMASCOfE barvni film: «Zeleni (aFuoco verde«) :: iz- igrajo: STEWART G RAN GE R in GRACE KElLY Film je imel velik uspeh. Oglejte si ga, ne bo vam žal! V ponedeljek 25. t. m. ob 1*. uri ponovitev istega filma. Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP Simič Marij OPČINE • Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov „Cimatli“ in „IVassettl“ S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele KOŠARKA BORDEAUX. 23. — Košarkarska tk.pa beograjske Črve- V s za hišo: F BRISAČE . RJUHE BLAZINE SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE i.t.d. V s E za šport-ribiča, morsko rtbarfenie s AVTOMA SKl APARATI PODVODNE PUŠK E RIBARSKE PALICE MUHAR1CE UMETNE VABE TRNKI i.t.d. Na drobno in debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELI A SCH1AVA — TRST, Ul Grppa 2 — lel. 23-489 30000(j0oOOOOaOOOCGOOGOOOOOOOOOnOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOoOOCOOOOOOOOOOOOOOCr>OOCOOOOOOOOOOC»OOOOOOOOOOOOnOOOOOOjC.Č5.JOiOGOOOOCOGOOOCICOGCGOOGO { LUIGI PIKANDKLLO J Zažgi Simone Lampo ni imel nikogar več, ki bi mu ukazoval. Zato se je navačil ukazovati samemu sebi. Dvignil je palico in komandiral: — Simone, pojdi sem, Simone. pojci tja! — Cesto si je nalašč zadajal najbolj nehvaležna povelja, nato pa se je delal, kot da se upira in tako igral dve vlogi hkrati. Ves divji je rekel na primer; — Tega ne bom storil! — In takoj nato: — Simone, pretepel te bom! Rekel sem ti, da skidaj ta gnoj! Nočeš? — Cof! In primazal si je krepko zaušnico, nato pa skidal gnoj. Nekega dne je obiskal svoje posestvece, se pravi tistih nekaj njivic, ki so mu še ostale od prejšnjega bogastva in ki jih je obdeloval čisto sam, brez pomoči so-aečov. Nato si je ukazal, naj osedla staro oslico, s kate- ro se je ves čas po malem razgovarjal. Oslica je pomigala zdaj s tem, zdaj z drugim oguljenim ušesom in zdelo se mu je, da ga potrpežljivo poelu-ia, čeprav je bila nazadnje že vsega sita. Posebno jo je dražilo nekaj, kar jo je tolklo zadaj pod repom. Tisto nekaj je bil iz vrbja spleten košek brez roča, obešen zadaj živali pod rep, da bi se vanj lovile lepe, tople in kadeče se fige, ki bi jih sicer oslica trosila brez haska po cesti. Vsi so se smejali, ko so gledali to pripravo pod repom. Vsem je bilo dobro znano, kako razsipno je živel nekoč Simone Lampo! No, sedaj pa poglejte, loviti mora fige, da lahko pognoji tisto krpo zemlje, ki mu je še o-stala. Da, gospoda moja, tako se svet vrti! — Daj, Nina, daj! — je priganjal oslico. Naj ti c- besim to lepoto, da se nama bo smejala vsa vas! Kaj pa si ti in kaj sem jaz? Nič, prav nič! Pa nič ne ma-raj, draga moja, saj imava doma še par sto ptičkov, čiv, čiv! Res, ne bi jih smel jesti, pa jih vendar jem in vsi se mi smejejo! Pred meseci si je izmislil, da bi mogoče »pet obogatel, če bi gojil ptiče. Iz petih sob v svoji hiši je naredil eno samo ogromno kletko (v vasi so ji rekli kletka norcev!), sam pa je stanoval v sobicah v gornjem nadstropju, kamor je znosil revne ostanke nekdanjega dragocenega pohištva. Vsa okna je zabil in zamrežil, da bi mu ptički ne ušli. V vseh sobah v pritličju pa je od jutra do večera žvrgolelo, žvižgalo in ščebetalo na stotine kosov, škorcev, ščinkav-cev, čižkov in liščkov. Nekaj dni sem pa je Simone Lampo obupal, da bi kaj prida zaslužil s ptiči. Zato jih je jedel zjutraj, za kosilo in za večerjo in razdrl vse mreže in limanice, ki jih je imel nastavljene na svojem posestvu. Osedlal je oslico in odjezdil po stezi, ki je peljala proti vasi. Nina je hodila poča- si in ne bi pospešila korakov, tudi če bi jo gospodar pretepel z bičem. Hodila je počasi, da je gospodar laže mislil svoje žalostne misli. Kakor se je zibala žival, tako je tudi njemu omahovala glava na levo in desno. Ko je tako z vrha sedla ogledoval brezupno zapuščenost pokrajine, je postajal vedno bolj mračen. Na nebu je ugašala zadnja svetloba dneva. Simone Lampo je začel spet misliti na svoj propad. Uničile so ga «zolfare», žveplčni rudniki. Koliko hribov je preluknjal, ko je u-pal, da bo odkril neznane, ogromne zaklade! Mislil je, da bo našel v vsaki oc’ teh gora novo Kalifornijo. Vrtali so rove do dve sto in tri sto metrov globoko, vrtali so rove za zračenje! Koliko je šlo denarja za stroje in vodne naprave in vse za prazen nič! A ni ga izučilo! Najmanj stokrat se je zarekel, da ne bo nikdar več začel, pa ga je spet premotilo in nazadnje je bilo vsega konec. Prišel je na psa! Zena ga je zapustila in šla živet g bogatemu bratu. E-dina hči pa se je iz samega obupa zaprla v samostan. Sedaj je bil sam, v hiši ni bilo niti enega služabnika več. Bil je sam in žrl ga je večen nemir, kar je bilo tudi vzrok vseh njegovih pri-smodarij. Dobro se je zavedal svojih norosti, delal je to nalašč zaračt ljudi, ki so se mu klanjali, ko je bil še bogat, sedaj pa so se mu posmehovali in mu obračali hrbet. Vsi, prav vsi so se mu smejali in nikogar ni bilo, ki bi stopil g njemu in mu rekel: — Kaj vendar delate, boter Pridite sem! Vedno ste bili dober delavec, pridite, bova skupaj začela! Nikar ne počenjajte neumnosti! — Toda — nihče ni prišel. Vsa ta zapuščenost, notranja neuravnovešenost in prazno, pusto življenje, vse ga je vedno bolj tiralo v obup. Neprestano ga je mučilo vprašanje, kaj j« pravzaprav. Ni bil ne bogataš, ne siromak. Med bogate se ni mogel več prištevati, reveži pa ga niso hoteli priznati za svojega zaradi te hiše in tistih par njiv, ki so mu še ostale. In kaj »u je prinašala hiša? Nič, prav nič! In posestvo? Namlatil je ravno toliko, da je zmogel davke. Za hrano pa mu ni delam! Z vami se pa sploh ostalo ničesar in moral je ne menim! — jesti uboge ptičke, če ni ho- Zopet je legel s trebuhom tel poginiti oc' lakote. Kako proti nebu in čakal na zve- ga je bolelo srce, ko jih je zde. lovil, pobijal in jedel! Kadar je Nazzaro zaslužil — Daj, Nina, daj! Kaj je štiri solde s tem, da je čo- s teboj, ai spiš? — Prekle- hal konje ali kaj podobne- ta bodi hiša in prekleto po- ga, je bil ves svet njegov, sestvo. ker ne more biti za- Kupil »i je za dva solda kru- radi njih pravi siromak, re- ha in za dva solda sadja, — Zaradi — ptičev? — vam je treba! In to ne samo — Kaj nimate duše, kaj vam, ampak vsem tatovom nimate srca? Vse te uboge in sleparjem tam doli v va- stvarce, vi pa jih jeste! Smr- si. Torej hočete res izpustiti ten greh! - — Hi-i! — je priganjal Simone Lampo oslico. Po nekaj korakih se je ustavil, se obrnil in zaklical; — Nazzaro! — ptičke? — — Ce sem ti rekel! — — In zažgati slamo? — — In zažgati slamo! — — Dobro! Prijel vas bom vež in norec sredi ceste, norec kot toliko drugih, ki jim je v tem trenutku zavidal. Nenadoma je Nina napela ušesa. — Kdo je, — je zavpil Simone Lampo. Zdelo se mu je, da leži nekdo na nasipu poleg mostička. Tisti, ki je ležal, je malo privzdignil glavo in nekaj zakrulil. — A, ti si, Nazzaro! — Kaj pa delaš? — — Na zveze'e čakam. — — Kaj jih boš jedel? — — Ne, štel jih bom! — — In potem? — Nazzaru je pošlo potrpljenje. Sedel je na nasip in zakričal besno skozi svojo raz-mršeno brado; več ni potreboval. Ce mu je kdo ponudil, da lahko zasluži liro alj celo pet lir, ga je zavrnil zasmehljivo, kot je znal samo on; — Danes ne delam več! — Blodil je po poljih ali po morski obali. Srečal si ga povsod, kjer si ga najmanj pričavoval, bosonogega, ti-ga, z rokami na hrbtu, svetlih, smejočih, blodnih oči. — Greste ali ne! — je zakričal znova in cedel na nasip, ker se je don Simone ustavil in ga gledal. —Torej — tudi ti me ne maraš! — je izdavil Simone Lampo in žalostno jmajal z glavo. — Pa vendar bi bila midva imeniten par! — — Don Simo, hudič vzemi Vagabund mu ni odgovo- *a beseco. Pojdite naprej. jaz bom prišel za vami. Moram še šteti zvezde. Simone Lampo je pognal oslico in smehljaje še enkrat rekel Nazzaru; — Čakal te bom! — Od daleč so se že videle lučke iz vasi. z visoke planote, po kateri je jezdil, je opazoval skrivnostno prostranost morja in mežikajoče luči, ki so se mu zdele revne in izgubljene. Vzdihnil je in zamižal. Spet se j* treba vrniti v to — vas in vaš par! — je zago-Don simo, pojdite in ni- drnjal Nazzaro in zopet le- kar me ne dražite. Dobro gel. — Saj veste, da ob tej uri več ne greh! — imate smrten ril. — Nazzaro! — je ponovil Simone Lampo. — Hočeš iti z menoj, da Izpustiva ptičke? — Nazzari se je bliskovito dvignil; — Mislite zares — — Zares! — — Hočete rešiti dušo? Ni dovolj! Morate zažgati tudi slamo! Vso slamo. — — Kakšno slamo? — — Vso slamo! — je rekel Nazzaro in se mu približal, uren in lahek kot senca. Položil je eno roko oslici oko-il vratu, z drugo pa se je naslonil Simonu na koleno. Pogledal mu je naravnost v oči in vprabal ze ertkrat; — Hočete res rešiti dušo? — Res! — — Prav zares? Prisezite! Pazite, natanko vem, česa Za te ljudi, ki so stanovali v vasi, sta bila on in Nazzaro patentirana norca. No, sedaj bosta oba skupaj poskrbela za novo zabavo. Svobodo ptičkom m ognja slami! Stavek mu je bil všeč in ponavljal ga je z naraščajočim zadovoljstvom, ko se je bližal domu. (Nadaljevanje prihodnjič!