UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 'tiskarna I nadstr.). Uradno ure za stranke so od 10. do 11. ioDoldne in od 5. do 6. t?oj oldne vsak dan razen nedelj in traznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne j-?:;	sprejemajo	: : :
lAROfNlNA : celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ob reko in Bosno K 21-60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40 mesečna K 1'80; za Nemčijo ccloletno K 26-40; za ::	'ostalo	inozemstvo	in	Ameriko	celoletno	K	36-—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	\
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od do 7. zvečei Inserali: enostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, poslana
:::	in icl lamc 4C vin. — lr.sciiile fjrejena upjavništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo
— "	"	KeUlamacije	tista	so poštnine proste.  ....——
Stev. 668.
V Ljubljani, v sredo dne 27. avgusta 1913
Leto 111.
Delavstvo in politika.
Polagoma priznavajo tudi nasprotniki, da je delavstvu potrebna organizacija. Kar je tako očitno,, da se ne more skriti nobenemu količkaj normalnemu očesu, se je dalo zatajevati nekaj časa, ne pa za večnost: Med življenjem posedujočih slojev in delavstva je kričeča razlika. Včasi ni bilo treba govoriti o tem, ker sc delavci sami kolikor mogoče skrivali svojo bedo. Bilo jih je sram lakote, raztrganosti, smradnega stanovanja in nesnage. Če ni bilo drugače, so v topili svoje gorje v žganju, ne misleči in ne vedoči, da ga s tem le povečavajo. Da bi bila zoper njih trpljenje mogoča kakšna pomoč, jim ni bilo znano. Kajti videli so razmere, kakršne so bile, pa se jim je zdelo, da mora’ biti tako in da ne more biti drugače. Iz tega se je porodilo nekaj, kar je bilo podobno zadovoljnosti: resnična zadovoljnost pa to ni bila in ni mogla biti. Topa vdanost y navidezno neizpremenljivo usodo, izvirajoča iz nepoznavanja razmer in nezaupanja v svojo moč je oklepala proletariat močneje kakor železne verige. Gospodujoči sloji pa so bili s tem popolnoma zadovoljni.
To se je izpremenilo, ko je socialna demokracija zdramila delavstvo in mu pokazala, da niso razmere, v katerih živi, predpisane od nobenega božanstva, ampak da ima človek moč do njih in da jih lehko nadomesti z drugimi. To delo prebujenja se ni dalo izvršiti igraje; ra eni strani ie bila otopelost ljudstva prevelika. na drugi pa je bil cilj. ki ga je kazal novi tunik presijaien. prebleščeč. Vladajoči sloji so pogreznili množice v tako nevednost, da so se zdele njih zanemarjenemu razumu najenostavnejše resnice pretežke. Ali socialna demokracija je premagala tudi te ovire, in polagoma so začeli moderni sužnji spoznavati, da imajo pravice do življenja, katerih pa ne morejo pričakovati od nobene milosti in nobene dobrote. Začeli so se organizirati, da si ustvarijo moč in sposobnost za boj.
Odgovor vladajočih .ie bilo kruto prega-n'anje Delavsko gibanje se je smatralo za puntarsko. Kakor na vojni se je zdelo mogotcem v,sal<o nasilstvo dovoljeno. Vsaka stavka ie veli nla za rebelstvo. Delavci so postali »notranji .■sovražnik«. Vsa sredstva, s katerimi razpo-
|fan;talisti?ria.držaVa- so morala pomagati
zatiranje »družabne nevarnosti«. In ko ni mdsrla najkrutejša uporaba zakona ugonobiti (TiriŠčaiočega gibanja, so postavili socialiste izven' zakona V Nemčiji so napravili posebno postavo proti socialistom, v Avstriji so razglasili izjemno stanje.	...
Ali tudi to ni dovoli zaleglo. Skoraj bi se tehko trdilo, da je preganjanje socialni demokraciji tem več koristilo, čim okrutnejše je bilo. In ko je fiasko vsega uničevanja pokazal brežuspešnost sile. so vladajoči sloji oznanili novo vero: Delavci imajo pravico, da iščejo pomoči, imajo prav, če se organizirajo, ali svoje organizacije morajo postaviti na podlago obstoječe družbe in ne smejo pridigati razrednega boja. Kajti da se delavcem v primeri z drugimi sloji slabo godi. je resnica; zato se jim ne sme prepovedati stremljenje po zboljšanju.
Tedaj je bilo treba le še enega koraka: Da ustanove gospodujoči sami organizacije za delavce. Tudi ta korak se je storil. Nastale so »delavske« organizacije na verski in narodni
podlagi.
Ali »vera« in »narodnost« sta le pretvezi za nekaj druzega, kar se ne sme glasno povedati; braniti imata kapitalistični družabni red in odvračati delavstvo od razrednega boja, brez katerega je vsaka resnična rešitev delavstva nemogoča. Take organizacije hočejo biti strokovne; od politike pa imajo biti ločene, ali pa se imajo uvrstiti v obstojajoče meščanske stranke.
Za kratkovidne ljudi je taka vaba mikavna. Čemu naj bi delavec tratil čas s politiko, če si brez nje lahko pomaga? Naj-se z njo ukvarjajo drugi, ki imajo zanjo časa dovolj; saj so delavci zadovoljni, če dosežejo gospodarske uspehe, in za to bodo menda zadostovale tiste »strokovne« organizacije?
Zavednemu delavcu, ki se ne zadovoljuje z zavestjo, da ima premalo plače in preveč napora, ampak ki pozna tudi vzroke svojega položaja, se seveda ne bo moglo s takimi sladkimi besedami dopovedati, da je pametno, prepuščati izkoriščevalcem skrb za izkoriščane. Zaveden delavec bo ravno na političnem polju iskal neodvisnost, ker ve, da se gospodarska vprašanja ne dajo ločiti od političnih in da si je kapitalizem ravno s politiko utrdil svojo moč.
Politika ni nič druzega kakor zastopanje interesov. In če so interesi delavstva različni od kapitalističnih interesov, tedaj ni mogoče zastopati obojih po enem kopitu. Vse meščanske stranke, pa naj slone na narodni ali cerkveni ali pa kakšni drugi podlagi, hočejo ohraniti in obraniti sedanji družabni red. V njem pa ni rešitve za delavstvo. Kajti to ie razumnim delavcem že davno znano, da si morejo v družbi, ki je zgrajena na kapitalizmu, v najboljšem slučaju nekoliko olajšati bremena, nikakor pa ne morejo uiti izkoriščanju. Tudi če bi mogle narodne ali verske »strokovne« organizacije v posameznih slučajih pridobiti svojim članom kakšno zboljšanje, n. pr. kakšno povišanje mezde, bi bil ta uspeh nezadosten, dokler je zakonodajstvo v rokah delavskih nasprotnikov. Zakaj to kar si je delavec v tovarni pridobil, mu zakonodajstvo s politiko dvakrat in trikrat lehko vzame.
Za dclavce je samostojna politika najvažnejša potreba že v sedanji družbi, še bolj pa za premaganje te družbe. Ako pripada delavec stranki, v kateri sede agrarci, tedaj ne more pričakovati, da bodo njemu na ljubo opustili visoke agrarne carine, ki mu podražujejo kruh in meso. Gospodje ga vabijo v svojo stranko le zato. da jih ne bi motil, kadar delajo zakone za svoje profite na njegov račun. Enako je, če je v stranki, v kateri odločajo industrijski delodajalci. Tudi oni ne bodo sami sebi rezali v živo; če bo treba sklepati recimo o skrajšanju delovnega časa ali o odpravi nočnega dela, bodo gotovo bolj mislili na svoj žep kakor na potrebe delavcev.
Fraze o skupni politiki so limanice. V stranki, ki ni njegova, ne bo mogel delavec nikdar uveljaviti svojih zahtev. Zato potrebuje lastno stranko, in če je to egoizem, je zdrav egoizem. Tudi kapitalisti ne snujejo svojih strank za to, da bi v njih zastopali interese drugih in izdajali svoje koristi. Vsako strankarstvo je egoistično, in ravno zato, ker zastopajo vsi drugi politično svoje interese, jih mora tudi delavstvo politično zastopati, in sicer kot delavstvo, torej v delavski politični stranki.
Izza mirovne pogodbe.
B e 1 g r a d, 23. avgusta.
Vojna na Balkanu je končana. V Bukareštu so napravili vsakovrstne črte po zemljevidu in rekli da so to nove meje balkanskih držav. Razdelili so si Balkan in mislijo, da so opravili imenitno delo. Razun Bolgarske so vsi zadovoljni in veseli; v Sofiji pa so danes potrti in jutri bodo nemara besni. Vojni ukaz, ki ga je izdal car Ferdinand takoj po sklenjenem miru, je zelo značilen dokument. Ako bi bil to samo izliv Ferdinandove jeze, bi se lahko potolažili s tem. da srd posameznika, tudi če je vladar, ne dela zgodovine. Ali to, kar pravi omenjeni ukaz. je brez dvoma mišljenje vseh takozvanih odločujočih krogov na Bolgarskem. To, kar smo prerokovali ves čas, se izpolnjuje; razdelitev Balkana kaže nove nevarnosti, ki danes le zaradi tega niso akutne, ker je Bolgarska tako oslabljena, da se ne more geniti. Ali če poziva Ferdinand svoje vojake, da naj zavijejo svoje zastave do boljših časov, ko se bodo mogli izpolniti sedaj nedoseženi cilji, izreka gotovo to, kar misli na Bolgarskem militarizem, birokracija in buržvazija. Kakor smo rekli, preden so šli delegati v Bukarešt na konferenco. tako je; mir na Balkanu bi zagotovilo zedinjenje, razdelitev pa pomeni novo vojno nevarnost. Na tem nič ne izpremeni današnja bolgarska slabost in sedanja koalicija vseh balkanskih držav proti Bolgarski. Zakaj prejalislej se Bolgarska l^hko z^pet ok-ep^a. koaHc^e se p**
lehko menjajo, če se izpremene interesi burž-vazij, vlad in kapitalistov.
V	Bukareštu sklenjeni mir je moral Bolgarski vcepiti idejo revanše. V življenju razrednih držav ni važno. Če je to. kar se je sklenilo in podpisalo, pravično ali krivično. V tem oziru bi se o razdelitvi Macedonije lehko veliko govorilo. Taka. kakršna je, ni pravična, drugačna pa tudi ne bi bila veliko pravičnejša, kajti pravzaprav je bila vsaka pravična razdelitev nemogoča. Ali kakor smo dejali — za to ne gre. Bolgarska ima občutek, da se ji je zgodila velika krivica, da se ji je vzelo, kar bi moralo biti njeno, da je ponižana. Podpisala je mir, ker je morala; ali tisti hip se je porodila v njej misel na maščevanje. In tej misli bo poslej posvečeno vse njeno državno delo. Zaradi te ideje bo povečavala svojo vojsko, bo kupovala orožje, da se bo utrjevala, bo uredila svoj proračun in svoj davčni sistem po militarističnih zahtevah in bo povzročila, da se bodo tudi ostale balkanske države ravnale po njej. Iz Aten že prihajajo vesti, da se pripravljajo tam na izredno povečanje vojske, zlasti pa na veliko pomnožitev mornarice. Kdor količkaj razume oficialno politiko, pa ve, da bo »morala« Srbija slediti njenemu zgledu in da se bo v Rumuniji »moralo« goditi ravno tako.
Militarizacija Balkana je prva posledica tega miru. V militarizaciji pa je večna vojna nevarnost Vzooredno z oboroževanjem pa
pojdejo diplomatične intrige. Dokler stoje proti Bolgarski vse ostale balkanske države združene, je izključena misel, da bi mogla zmagati na bojišču in si z orožjem vzeti, kar misli, da bi ji moralo pripasti. Zato bo gledala, da najde zaslombe pri kakšnih velesilah, obenem pa da razdruži sedanje balkanske zaveznike. Da je to mogoče, je pokazala zadnja preteklost z razpadom balkanske zveze, kateri je Bolgarska sama pripadala. Diplomatično spletkarstvo se bo potem razvilo po vseh balkanskih državah, in tedaj ne bodo balkanski narodi nikdar sigurni, da se ne skali vnovič mir.
Na vsak način je bukareška pogodba nesrečno delo, ki ni bilo izvršeno v interesu balkanskih narodov. Mi smo kazali smer, v kateri bi se morala iskati rešitev, od začetka vojne. Balkanskim narodom je treba združitve in demokratizma. Srbska socialna demokracija je to naglašala v neštetih izjavah, ali trobila je gluhim ušesom. Dinastičarjem, militaristom in kapitalistom je šla le Velika Srbija po glavi. Sedaj jo imajo, in ta uspeh slave s pijanimi orgijami, ki imajo premotiti narod, da se ne bi zavedal strašnih izgub, ki mu jih je prizadela vojna in da ne bi spozna! težkih posledic, ki jih bo plačeval. Krvoloki so zadovoljni, ker imajo od vojne same koristi. Vso škodo imajo ljudski sloji.
Ali narod bo spoznal, kako je bil zapeljan.
Zgradil je Veliko Srbijo s svojo krvjo in plačeval jo bo s svojimi sragami. Mastili pa sel bodo v njej tisti, ki se že danes v svojem zma-i goslavju odmikajo od ljudstva in razmišljajo, kako bi uničili demokratizem. Srbija je velika, ali delavsko ljudstvo bo imelo v nje! še bolj sužensko življenje kakor doslej. Za kapitali-stično buržvazijo so se prilike zboljšale; to pat pomeni, da se bo izkoriščanje delavstva še povečalo. In da si utrdijo svojo moč, bodo izkušali ljudstvo tudi politično spraviti v čim večjo 'odvsinost. Kajti če hočejo gospodarsko vladati* morajo vladati politično.
To je dobro, zakaj razredno nasprotje, ki ga sedaj pokrivajo s pijanimi patriotičnimi frazami, bo postajalo ljudstvu jasno in razvil se bo prepotrebni boj med izkoriščevalci in izkoriščanimi, dokler ne iztrga narod svojim tiranom moči iz krempljev. Tako bo v Srbiji, tako bol v ostalih balkanskih državah. Kadar pridejo narodi do moči, tedaj bodo sami sklepali mir na Balkanu. Ta pa ne bo tak. kakršen je bu-kareški. Narodi ne bodo risali novih mej, da bi reševali vprašanje, če naj dobi Ferdinand vefi podanikov ali Petar, če naj dobe bolgarski ali srbski izkoriščevalci več objektov za izkoriščanje. Narodi bodo napravili konec mejam, pa tudi konec tistim, ki potrebujejo meje. Od svojih zatiralcev osvobojeni narodi bodo zedinili Balkan. In to bo šele balkanski mir.
Dnevne beležke.
— Princ, vojvoda in zvodnica. Iz Londona objavlja »Arbeiter-Zeitung« sledeče značilno poročilo: Škandal, v katerega so zapleteni nekateri veljaki fine družbe in katerega hoče angleška justica po sili zamolčati, razburja duhove na Angleškem. V stvari gre za neko zvodnico po imenu Oueenie fierald, ki je bila dne 10. julija t. I. pred londonsko poroto obsojena na dva meseca zapora v drugem oddelku, ker je živela od zaslužka prostitutk. V njenem razkošno opremljenem stanovanju so našii naj-dragocenejše cvetlice, vroče aromatične kope-lji, biče in šibe, ki se rabiio pri orientalskih orgijah. Policija je našla nekoliko deklet, dve ali tri so bile noseče in pred porodom. Več pisem brez podpisa je pričalo, da je zvodnica na zahtevo svojih žlahtnih klientov poskrbovala device. O svojih čednih poslih je natančno vodila knjigo, in sicer je imela glavno knjigo, blagajniške knjige in žurnale, v katerih so vpisana popolna imena njenih »odjemalcev«. Namesto da bi bili obtožili to žensko zaradi zvodstva, so jo postavili, pred sodišče le zato. ker je živela od zaslužka prostitutk. Policija bi bila imela lahek posel, da bi bila Oueenie Oeraldovi dokazala zvodstvo in s primerjanjem pisem z najdenimi imeni dognala identičnost trgovcev z dekleti. Prav tisti čas je zboroval v Londonu mednarodni kongres proti trgovini z dekleti. Kakšen senzacionalen uspeh bi to bil, če bi bila londonska policija, katere zastopnik je na kongresu tako modro čebljal, mogla zbranim faj-moštrom izročiti kite bande trgovcev s človeškim mesom? Ali na tej točki so se jasnogledi gospej Justici nenadoma skalile oči. Kakor se jc namreč pozneje izkazalo, sta med imeni onih, ki jih ima zvodnica v svojih knjigah vpisane kot kupovalce devic, najmanje en princ in en vojvoda; princ je baje iz dežele pobožnih šeg, ki ima jako znaten eksport princev. Če bi bili Oueenie Oeraldovo obtožili kot zvodnico, bi bila prišla imena teh visokih čuvajev ljudske morale, ki hočejo na vsak način ohraniti ljudstvu vero, na dan. Keir Hardie je v parlamentu že večkrat pozival ministra za notranje zadeve v imenu delavske stranke, da naj postavi žensko zaradi zvodstva pred sodišče* Toda minister nahaja venomer nove izgovore. Tako trdi. da ne gre izpostavljati oseb, le zato ker so njih imena s pisavo zvodnice vpisana v trgovske knjige te osebe. Medtem krožijo po Londonu najčudnejše govorice. Tako pravijo. da so videli zvodnico svobodno takoj po njeni aretaciji. Tudi pravijo, da so glavni svinja rji. ki so spravljali mlada, nedolžna dekleta v propad, že zapustili deželo. Pozneje poseže potem justica morda enkrat vmes — kadar bo prepozno. In morala te povesti? Princ, vojvoda in zvodnica lehko dalje žive v sreči in miru.
— Mednarodni zadružni kongres. V ponedeljek se je pričel v Olasgowu na Škotskem mednarodni zadružni kongres, ki se shaja na tri leta. Zastopniki konsumnih zadrug iz vseh dežel se zbirajo pri teh kongresih, da se posvetujejo kako povzdigniti zadružno gibanje. Lepo število avstr, konsurrm. zadrugarjev se udeleži tega kongresa. Kongres bo razpravljal o direktnem izmenjavami! blaga med zadrugami različnih dežel, o ojačenju mednarodne skupne organizacije zadrug, o zadružnem časopisju in o zadružni vzgoji. Avstrijski delegatje bodo ogledali ob tej priliki vzorne ureditve velikih škotskih in angleških zadrug.
— Junak Tisza se skriva. Poslanec Zoltan Desy, znan iz panamistovskega procesa bivšega ministrskega predsednika Lukacsa, ki je moral vsled razkritij v tem procesu demisioni-rati, je vložil kazensko ovadbo zoper sedanjega ogrskega ministrskega predsednika Štefana
Tiszo. Dolži ga. da je Tisza lagal v Lukacse-vem procesu. Seveda je še zelo dvomljivo, če bo ogrski parlament toliko možat in izročil svojega »dičnega« člana Tiszo sodišču. Zakaj ti poslanci, katerih večina je izvoljena z denarjem 4,800.000 K. ki ga je bil poneveril Lukacs državni blagajni, najbrže ne bodo imeli toliko poguma, da bi izročili svojega poglavarja, ker so vsi več ali mani odvisni od njega. Tiszi io seveda vsa zadeva silno neprijetna, zakaj ogrsko opozicionalno časopisje je povzročalo pravo gonjo proti njemu; in zato ie raje pobegnil na svoje posestvo, nego da bi sodnijsko postopal proti svojim napadalcem in razglaša, da bo ostal na posestvu do srede septembra. Če Tisza sam ne bo zahteval, da se ga odveže poslanske imunitete, tedaj je to le nov dokaz, da ima pre-cej Črno vest. Miru ne bo v tej zadevi prej, dokler ne pojde Tisza ono pot, ki jo je šel že Lukacs.
— Primeren kraj za mirovno konferenco.
V	Magu na Holandskem so se zbrali pretečni te-don meščanski apostoli miru in imeli tam svoja posvetovanja, ki jih ponosno nazjvijajo mirovna konferenca. Malo protestirajo proti vojni, proti oboroževanju, nekoliko se pojakajo nad žrtvami, ki jih zahtevajo vojne, pa si mirno odpeljejo domu. V soboto je bila zaključena ta konferenca in ,^b sklepu so se delegatje zedinili, da bo prihodnja mirovna konferenca na Dunaju. Res, primeren kraj! Škoda, da ne bo več Berchtold naš zunanji minister — vsaj upamo, da bo do prihodnjega leta odšel v »zasluženi« pokoj —; in ne bo irr.el prilike povedati nekaj lepih fraz
o	različnih »ravnovesjih«. Sicer se pa bojimo, da bo avstrijska vlada vse delegate »konfis-cirala« in iztirala kot nadležne tujce, ker je celo državni pravdnik v Salcburgu pred kratkim zaplenil oklic avstrijskih mirovnih prijateljev.
—	Pozivajo se vsi, ki imajo kakšne zahteve z ozirom na izlet draždanskih kovinarjev, odj nosno glede prenočišč, da zanesljivo predložei svoje račune čimprei v pisarni Zveze zq, tujski promet (Tourist-Office), Miklošičeva cesta fij ali pa podpisanemu. — I. Kocmur.
— Mestni stavbni urad in tudi kanalizacijski oddelek ima sedaj svoj lastni uradni telefon. katerega se naj stranke zaradi neposrednega občevanja pod št. 99 poslužujejo.
— Izplačevanje prenočišč za častnike, moštvo in konje se prične v četrtek, dne 28. t. m. ob navadnih uradnih urah in od 4 do 6 popoldne v mestnem nastanjevalnem uradu (pisarna mestega ekspedita.)
— Nesreča pri delu. Steklarju tvrdke Agnola v Ljubljani Pavlu Mazetiču se je udrla! včeraj popoldne med delom na stekleni strehi dvoriščnega trakta »Narodne tiskarne« velika strešna šipa. Mazetič je padel na koridor 7 do 8 metrov globoko. Med padcem je zadel tudi v rob koridorja v prvem nadstropju. Poškodoval se je težko na glavi, po rokah in na levi nogi. Odpeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Detomorilka. (Izpred porotnega sodišča.) Frančiška Erjavec, 25 let stara, vdova in gostija na Vojskem je znana, da se rada z raznimi moškimi peča, kar je imelo za posledico, da ie minulo leto porodila mrtvega otroka, in ker je kot neomožena ženska ta porod zatajila, je bila pri c. kr. okr. sodišču obsojena na en teden zapora. Koncem 1. 1912. je portala zopet noseča, znala pa je to svoje stanje tako prikriti, da o tem sploh nihče ni vedel. Dne 7. julija t. 1. je čutila, da se bliža porod. Zaklenila Se je Vi sobo, ter porodila živo dete ženskega spola. Obdolženka pravi, da je sklenila, vsled sramu in strahu, iznebiti se otroka. Povila ie no porodu otroka tako močno v cunie. da se je otrok zadušil ter ga je v cunje zavitega zaklenila v skrinjo, drugi dan pa je prosila Frančiško Gro-
šelj. da je truplo zakopala v gozdu. Ko so ljudje prišli temu na sled, je prinesla Grošelj otrokovo truplo k obdolženki, ki ga je zopet zaklenila v skrinjo, kjer so ga tudi našli. To dejanje obdolženka odkrito priznava in pristavi, (Ja je to storila za to, ker se je sramovala ljudi. Porotniki so soglasno zanikali vprašanje glede detomora, nasprotno pa so pritrdili vprašanju glede opustitve porodniške pomoči ter je bila obsojena Frančiška Erjavec po § -339. kaz. zakona na dva meseca strogega zapora.
— Požigalec, (Izpred ljubljanskega porotnega -sodišča.) France Friškovec, posestnikov sin v Mengšu, že večkrat kaznovan zaradi raznih deliktov in že večkrat v preiskovalnem zaporu kot osumljen požigalec, je tako nevaren človek, da se ga vse boji. V Mengšu je v začetku letošnjega leta že večkrat gorelo. Čudno se je zdelo ljudem, da je gorelo vedno takrat, ko ]e bil on doma. mir pa Je bil v soseščini, če je bil on pod ključem. Dne 22. aprila ponoči je v Mengšu zopet gorelo. Ogenj je izbruhnil pri posestniku Žnidarju, po domače pri Ocvirku. Takoj, ko je izbruhnil ogenj, so sumili obtoženca. Orožnik je šel nato na obtoženčev dom, aretiral ga^ v postelji, kjer je hlinil Friškovec napol oblečen spanje in obenem zaslišal mater in brata obtoženca, ki sta oba izpovedala vpričo dveh prič, da je sin, odnosno brat požigalec, ki je že večkrat zanetil ogenj in to celo doma. Nadaljna preiskava je dognala — to izpovedo tudi priče, da je obtoženec dan preje grozil s požigom, samo tega ni povedal, kje se bo posvetilo. Obtoženec nastopa nesramno predrzno in taji vse ter stavi na laž dosledno vse zaprisežene priče. Mati in brat sta se odpovedala pričevanju, toda njihovo usodno pričevanje v kritični noči so potrdile druge priče. Ostale priče so v bistvu izpovedale v zmislu obtožnice. Vsi so potrdili, da je Friškovec nevaren, nasilen in hinavski človek, katerega se boji vsa soseska in katerega bi se sosedje radi iznebili, ker se neprestano boje njegove hudobne roke.. Obtoženec je zanikal vse njihove trditve^ in poudarjal, da ga vsi sovražijo in da ga hočejo uničiti. Tudi svojih groženj, da bo požgal, katere je izrekel opetovano in v pričo vec piič, ni priznal. Po daljšem posvetovanju so porotniki krivdo glede požiga zanikali s sed-J*1™' Klasovi, potrdili pa so krivdo glede ,s. 312. Sodišče je obsodilo Friškovca 'na tri tedne zapora. Vštevši preiskovalni zapor so rriskovca izpustili.
— V mestni klavnici so zaklali od 10. do
*• r“; volov, 5 bikov, 10 krav, 114 prašičev. 166 telet 93 koštrunov in 4 kozliče. Vpeljati so.556 kg mesa, 1 prešiča. 11 telet in 1 ko-zltča.
v T, Kranjsltit Gora. 15. t. m. se je vršil v Kranjski Gori cvetlični dan v prid podpornim društvom za slov. visokšolce na Dunaju. Gradcu :n Pragi. Tein potom se osrednji vsedijaški poapormški odbor v Ljubljani kar najvljudneje zahvaljuje slavnemu občinstvu, ki je poznava-ioc bedo slov. akademika v tujini, pripomoglo s svojo radodarnostjo, da je prireditev uspela tako lepo. Čistega dobička je 177 K 51 v. Dalje se zahvaljujemo cenjenim gospodičnam: Pinci Kobicevi Mici Cernilcovi, Ivanki Mrakovi, Neži in . rančiški .lakeljevi, Pavli Budinekovi, Anici Zemljakov; in Malči Videnšekovi, za njihovo požrtvovalnost, slavni C. M. podružnici m, planinskemu društvu, da sti radevoljno odstopih za ta dan svoje nabiralnike in ysem. Ki so sodelovali pri naši velepomembni prireditvi. — o. V. V. O. V Ljubljani,
i	NezSoda v šentjanškem rudniku. Rudar JanKo^ Gorenjec je 18. avg. dopoldne zažgal v temi dve mini. od katerih je pa dobil le malo materiala. Hotel je nabasati zato še dve drugi ze izvrtani mini na vrhu navpičnega rova. Naenkrat zasliši rudar Borštnar, da kliče Gorenjec z vsega grla na pomoč. Pogledal je kviško m videl, kako se drži Gorenjec z obema ro-kama za klin lestve, život pa mu visi nad ne-izmernim prepadom. V tem trenotku je padel na dno rova Gorenjčev klobuk in trije kakor srednje buče veliki kosi premoga. Borštnar se je komaj umaknil v stranski rov, da ni bil zadet. Ker m več padalo, je šel pogledat, kaj je z Gorenjcem. Videl je. da visi še vedno nad pre-padorn m da z nogami nikakor ne more na lestev. Gorenjec ga je tudi prosil, naj mu gre za Dozjo voljo hitro djati noge na lestvo, ker jih
sam ne more in ga moči v rokah zapuščajo. ““T"1- Tir n— r.._ ;------;	-	-.........._	.
Borštnar je splezal po lestvi navzgor in mu potegnil noge na klin lestve, toda Gorenjcu so noge popolnoma odpovedale: nič se ni mogel upreti nanje. Borštnar ga je moral po lestvi dol do dna rova skoraj nesti. Od tam so odpeljali Gorenjca na dom in poklicali zdravnika, ki je konštatiral, da ima Gorenjec zlomljen križ (vretinico) in da je ves spodnji život od pasu navzdol popolnoma mrtev in neobčuten. Oddali so Gorenjca v bolnišnico. Če Gorenjec okreva, tedaj bo ostal spodnji del života najbrže popolnoma mrtev in ne bo mogel nikdar več hoditi.
— Kinematograf »Ideal«. »Punčike male Hildice« ta sijajna komedija je dosegla včeraj popolen uspeh. Istotako je ugajala drama v barvah »Zadnja pot«. Max Linder je zabaval občinstvo najbolje. V petek »Stara klop« z Ksyiandrom v glavni vlogi.
Idrija.
— Zensko društvo »Veda« je priredilo v soboto, 23. t. m., ob 9. zvečer predavanje »O razvoju človeštva«. Zelo dober obisk tega predavanja, živo zanimanje in napeta pozornost navzočih, katerih je bilo najmanj štiristo — med njimi zelo častno število žen in deklet — dokazuje, da se naše drijsko delavstvo duševno probuja in lepo razvija. Predavala je sodr. Ada Kristanova iz Ljubljane ter v svojih petčetrt-urnih izvajanjih pokazala, kako se je človeško delo iz malega, neznatnega začetka korakoma razvijalo, da je dospelo do današnje višine. Od človeka, ki ni poznal niti ognja, ter živel v skalnatih votlinah in jedel surovo hrano, pa do velike industrije s svojimi stroji in brezštevilnimi iznajdbami nas je predavateljica peljala skozi tisočletja, kažoč rodove na njihovih različnih kulturnih stopnjah. Razložila je, kako je nastal in naraščal moderni kapitalizem, iz katerega se je moral roditi socializem, ki se upira vsaki krivici in ki ima nalogo, da ublaži krutosti kapitalizma do trenotka. ko ga bo popolnoma premagal. Šele socialna demokracija je dvignila delavstvo iz duševne in telesne zanemarjenosti, mu izvojevala boljše mezde, delavsko varstvo in znatno skrajšanje delovnega časa. Poudarjala je potrebo organizacije, važnost discipline in koristi samoizobrazbe ter nujnost delavskega časopisja.
— V nedeljo, 24., ob 9. dopoldne je bil ljudski shod. Na dnevnem redu je bilo: »Ljudstvo in politika«, poročala je sodr, Ada Kristanova. Naslanjaje se na predavanje prejšnjega večera je pokazala, kako je ravno politična brezbrižnost delavstva omogočila, da so si bogataši prilastili tudi vso politično moč in si ustvarjali predpravice, katere naj ščitijo njihovo roparstvo, ki ga izvršujejo kar na debelo. Razmotrivala je žalostne posledice slabe ljudske politike, s katero so pa privilegiranci zelo zadovoljni. Iz tega sledi: ljudstvo samo mora delati svojo politiko. Pot mu je odprta. Splošna volilna pravica za državni zbor je podlaga, na kateri si bo delavstvo izvojevalo vedno ve£je pravice. Da so žene v isti meri prizadete od slabe politike, je govornica pokazala ob mnogih slučajih. Tudi temu poročilu so mnogoštevilni navzoči sledili z napeto pozornostjo, pritrjevali in koncem enournega govora živahno odobravali izvajanja govornice, nakar je so-drug Štraus, ki je bil izvoljen za predsednika, z lepimi, krepko vzpodbujajočimi besedami in zahvalo sodružicj predavateljici zaključi zborovanje.
Narodnjaki v parlamentu in železničarji.
(Dalje.)
Čitatelji bodo vprašali: Kaj je na tem slabega, če narodni železničarji nalagajo slovenskim poslancem, naj pazijo na državljanske pravice železničarjev?
Slabo znamenje za politično izobrazbo članov' »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« in njihove zmožnosti braniti koristi železničarjev je dejstvo, da postavljajo zajce v zelnik. Kako so se pregrešili jugoslovanski poslanci, proti državljanskim pravicam državnih nastav-ijoncev, hočemo dokazati na podlagi steno-grafičnih zapisnikov državnozborskih sej, na primer pri razpavi o službeni pragmatiki.
Za resnico.
Roman. *
Spisal Jožef Laichter.
(Dalie.)
Pr'iatelji,« je izpregovoril, »ta, katerega pokopavamo, je umrl brez matere, brez Sa’ brez sester, in ako kdo potoči nekoliko SbJJ *niegovo smrt)°’ bode to le kdo izmed Sm lf ie Ka spremi!i sem do groba. Jaz mu Vegovem življenju nikoli ob strani, finega 'm mrtvega in nič dru-
7nfn	^Čem tu. g°voriti. Prijatelji,
. , ,n govoriti, da pri odprtem njegovem giobu lahko porečem, da sem tudi slab človek, katen bi lehko čestokrat klical: sursum — sur-f!a' Prijatelji, kar se je zgodilo, se je zgodilo^ Umor je bil to, toda v življenju ubijamo
nSl’ in !Sam ne vem’ ako nisem že ubil. f riteteJJj' bratje, še ko je živel ta. Kvapil in sem laz slišal o njem, ter ga videl v bolezni, sem nasprotoval sramotnemu kamnu, in nasprotujem
cf r Sf	smrt	Je veMa beseda. Ko
°J|m tu ob njegovi rakvi In vidim vas vse, moram govoriti resnico, a ne laži. Mi vsi, bo-aisi ti ah oni. kličimo: sursum! Položimo svojo mizernost na to rakev in Jo pokopljimo v grob No5em- da bf *a 'dušilo i
SUKSL £ Se41r)restra§i'o njegovo srce na če odložimo mizernost, nas ven-
dar nekaj spoji z njegovim izgubljenim življenjem in popravi, s čimer se je kdo pregrešil nad njim.
Tovariši, mislim, da smo se pregrešili vsi.
Glejte, tam-le je Praga in kdo v nji je brez
greha? Da, ako je bil morda preveč sanjarski, kakor so mi povedali, iščoč na neeteriški zemlji nekaj eteriškega ga je smrt vzela o
pravem Času iz življenja. Sedaj ie stopil do gležnjev v blato, bil bi pa zabredel do kolena, in vse eteriško bi se bilo razpadlo v puščobno grmado človeške sebičnosti. On pa je bil dober  sem čul o njem.
Pa baš zato, ker je bil tako dober — dasi Je dokončal, vendar le ni dokončal! Marsikdo izmed nas, prijatelji, morda več izmed nas, morda vsi smo stali že nad brezdnom. Pa hoj. iz brezdna je na nas nekaj vzkriknilo, nekaj strašnega in mi vsi smo zbežali od brezdna. Glejte: sam Je poginil, druge je rešil — in v tem ostane živ. Ali ni to krasen čin? Torej, lahka mu bodi zemljica!«
»Mikyška, Mikyška«, je Ivan poiskal govornika, »kako dobro in krasno ste povedal. Vi znate vedno tako povzdigniti do zvezd.« Navdušenje se je Ivanu lesketalo v očeh.
Mikyška se je mehko, zamišljeno nasmehnil in gorko, vzpodbujajoče stisnil Ivanu roko.
»Samo, Hruby, ko bi zvezde ne bile tako daleč I«
To Je zaslišal i Kačerovsky in dejal:
Vlada je porabila razprave o službeni pragmatiki drž. nastavljencev, da bi kršila državnim nastavljencem njihove državljanske pravice. To je nameravala s sledečimi paragrafi:
§ 31.: I. Uradnik mora varovati v svojem zadržanju v službi in izven službe stanovski ugled in se mora ogibati vsega, s čimer bi se zmanjšalo spoštovanje in zaupanje, ki ju zahteva služba.
II. Opuščati mora vse. kar se ne strinja z disciplino, to je z razmerjem nadredbe in podredbe v državni službi.
§ 32.: I. Uradniku je prepovedano sodelovati v društvu, katerega stremljenje ali pa način društvenega delovanja nasprotujeta splošnim dolžnostim (§ 21.) ali določbam o zadržanju (§ 31.) uradnika.
II. Noben uradnik ne sme biti član tujega društva, ki zasleduje političen namen.
Splošne dolžnosti državnega uradnika (§ 21.) in uslužbencev (§ 158.) so navedene v II. odstavku teh paragrafov:
Uradnik (uslužbenec) mora vedno paziti na splošno korist in mora vse opuščati oziroma po možnosti preprečevati, kar bi škodovalo splošnim interesom ali rednemu poteku uprave. (Pasivna resistenca!)
V	teh paragrafih so določbe, ki so očitno namerjene proti državljanskim pravicam državnih uradnikov in uslužbencev, to se pravi: proti pravici zborovanja, proti pravici do organizacije. proti pravici do političnega in gospodarskega boja. do mezdnega gibanja.
Socialni demokratje pa so seveda nasprotovali taki nameri. Njih stališče v tej zadevi je bilo:
§ 31.: I. Uradnik se mora obnašati v svojem uradnem poslovanju dostojno in primerno in varovati svoj osebni ugled.
II. Uradnika se ne sme ovirati, s sklicevanjem na službeno razmerje, v izvrševanju državljanskih pravic. (Predlog posh s. Glockla.)
In res je sprejel odsek za državne nastav-Ijence 2. decembra 1911 predlog Glockla s 17. proti 16 glasovi, 27. marca 1912 je pa odsek glasoval o § 31. kakor ga je bil predlagal sodrug G18ckel in večina odseka je glasovala proti; odklonjen je bil z 18 proti 14 glasovi. Socialni demokratje so glasovali za Glocklov predlog in sicer: Forstner, Glockel, Hillebrand, Stej-skal, Šmcral, Tomschvk. Proti so glasovali: Gali. Rauch (poljski demokratje). Guggenberg, Jeržabek (krščanski socialci), Heine (nemški radikalec). Hofftnann. Kofler, Markhl, Waber (nemška ljudska stranka). Kalina tčeška^ napredna stranka), Čech, Lukavsky (miadočehi), Vojta (češki agrarec), Spies (nemški agrarec), Tonelli (laški klerikalec) Gostičnar, Grafenauer, dr. Korošec (slovenski klerikalci).
§ 31. ie bil sprejet v sledeči obliki:
I. Uradnik se mora obnašati v službi in izven službe dostojno in svojemu stanu primerno. njegovo ravnanje mora biti v soglasju z zahtevami discipline, izogibati se mora vsakemu škodovanju tistega zaupanja, ki ga zahteva njegov stan.
II. Uradnika se ne sme ovirati pri izvrševanju državljanskih pravic, v kolikor ne nasprotujejo določbam tega zakona (b 31. prvi odstavek, § 27. II. odstavek).
Kar zajamčuje prvi del drugega odstavka § 31. državnim nastavljencem državljanskih pravic, odreka zopet z besedami »v kolikor (državljanske pravice seveda)_ne nasprotujejo določbam tega zakona«. (§ 27. Pasivna resistenca, zborovanja v tem slučaju, sodelovanje v taki organizaciji, katera bi se zavzemala za
pasivno resistenco.)
Dne 4. junija 1912 je bilo glasovanje o prvem delu službene pragmatike do vstevsega
§ 26. ,
K § 1. je predlagal poslanec s. dr. Smeral kot predlog manjšine: »Politični, konfesionelni in nacionalni vzroki ne smejo vplivali pri na-stavlienju uradnikov..«
Proti predlogu bmerala je predlagal slovenski klerikalec dr. Korošec, da sicer: »pripadnost h kaki konfesiji ali narodnosti ne sme vplivati pri nastavljenju; politični vzroki pa v toliko, kolikor vežejo uradnika njegove službene dolžnosti.« (§ 27., 31., 32.)
Za Šmeralov predlog so glasoval trije (8%) Jugoslovani in sicer: Gregorin, Ravnihar, RybaF; štirintrideset (92%) ni glasovalo za predlog, šestnajst (43%) ie glasovalo proti in sicer* dr. Benkovič, Demšar, Fon, Gostinčar, Hladnik, Jaklič, Jankovič, Jarc. Korošec, Krek,
Perič, Pišek, Pogačnik, Povše, Verstovšek Žitnik. Ostalih 18 jugoslov. poslancev (49fo) pri glasovanju ni bilo navzočih In sicerf Brečki čič, Duliblč, Grafenauer, Gregorčič, Proda*,1 Roškar, Lesardič, Šušteršič, Baljak, Bianklnt^ Člngrija, Jočevlč, Smodlaka, Tržič, VukoHČ,' Laginja, Mandič, Spinčič.
(Stenografični zapisnik 87. seje XXI. sesija dne 4. junija 1912. stran 4121.)
Jugoslovanski železničarji in sploh vsi Slovenci (torej tudi slovenski državni uslužbenci in uradniki) bi morali torej protestirati proti pristranskemu početju \Vieserja, ker izpodriva ta mož delavce iz slovenskih krajev iz železniške službe, ker pri njemu odločujejo nacionalni in politični nagibi pri nastavljanju delavcev in uslužbencev.
Ko pa je bila prilika uzakoniti vsaj za državne uradnike in uslužbence določbo, (k § 0 »da pri nastavljenju uradnikov (velja tudi za uslužbence) politični, konfesionelni in nacionalni vzroki ne smejo odločevati,« se od 37 jugo-slovaških poslancev 34 (92%) ni izreklo za 11 pravični princip.
Doma pri volilcih zagovarjajo jugoslovat* ski poslanci ta princip, v parlamentu pa so večinoma deloma proti njemu in deloma se ne brigajo zanj. Če hočejo železničarji, da ne bodo vplivali pri njihovem nastavljenju politični in nacionalni nagibi, se ne smejo zanašati na Jugoslovanske poslance.	(Dalje	prih.)
Štajersko.
-- Pozdrav draždanskih sodrugov v Zida* nm mostu. Zelo dostojno in ljubeznivo smo pozdravili zidanmoški železničarji sodruge iz Draždan na potu z Dunaja v Ljubljano. Lepo število se nas je zbralo, okrasili smo se z rdečimi klinčki in tudi naša vrlo izvežbana godba je bila na postaji. Ko se je približaval vlak postaji, je zaigrala godba in že so opazili izletniki, da velja pozdrav njim in navdušeno so natn od-zdravljali. Komaj se je vstavil vlak, je na stotine nemških sodrugov poskakalo iz vozov in prisrčno so nam stiskali roke. Ginjeni so bili od iskrenega pozdrava tako, da je marsikateremu zablestela soiza v očeh. V imenu organiziranih zidanmoških železničarjev ter hrastniških. trboveljskih in zagorskih rudarjev je pozdravil drage brate s. Čobal. Kmalu nato Je odrdral vlak proti Ljubljani, poslavljali smo se z živahnimi klici, mahali z lobci, dokler nam ni izginil vJa^ izpred oči. Slovenski zavedni železničarji v Zidanem mostu so pokazali pri sprejemu nemških sodrugov. da nas ne loči nič drugega ne*0 jezik, da nas pa spajajo vezi, ki so najmočneje vezi skupnih potov in ciljev in pokazali smo naše iskreno veselje nad tem, da so si zaželeli ogledati nemški sodrugi našo lepo slovensko zemljo. Od gotove strani so delovali na to. da bi preprečili nastop godbe; namera se je izjalovila. ker sta nam gg. postajenačelnik in sek-cijski predstojnik brez vsakega pomisleka do-volila nadomeščenje godcev, ki so bili v službi.
Koroško.
, - Posrečen Planinec. K nesreči prof. Rudolfa Mittermanna iz Beljaka poročajo: Pr0* fesor Mittermann je nameraval v spremstvu treh drugih planincev prekoračiti Posneker-jevo sedlo in priti v Bambergerjevo kočo. P°f je sicer zavarovana, vendar pa zelo nevarna in le za dobre planince. Ko je hotel profesor Mittermann splezati po lestvi čez neko steno, ie opešal in se vrnil z lestve, da si nekoliko odpočije. Nosil je zelo težak nahrbtnik Ko si ie zbSa[ "°.v.eu moči. je poskusil zopet plezati. V višini kakih 150 metrov se je nenadoma izPuStl1 z obema rokama in padel v prepad Pri P^cU je zadel enega tovarišev v nahrbtnik in ^ je manjkalo, da ga ni potegnil za sabo. Tovariši so ga našli v globokem jarku v grmovju-Ležal Je na obrazu in ni imel nobene rane. S početka so mislili, da Je v globoki omedlevici-toda kmalu^so se prepričali, da je mrtev. Zdrav-nikje konštatiral, da je umrl vsled pretresa rnožgan. Truplo so prepeljali najprej v VVolken-dorf m odtod v Pottendorf na Ni?ie-Avstrij-skem.	1
W Pošljite naročnino. W « če ie še niste! «
de
»Daleč? Meni se zdi, Mikyška. da znate tuje grehe prav tako opravičevati kakor svoje lastne.«
Še preden je Mikyška dovršil, je prišel duhovnik, pa je počakal, da je bil govor končan; potem šele je opravil poslednje obrede |n rakev je bila izpuščena v zemljo. Hanuš je prvi vrgel na njo prsti. »V obljubljeno deželo
sem te pošiljal, dragi Ladislave in kje si
sedaj?« Je govoril sam sebi.
Ivan je žalostno in resno gledal Hamiša. Vedel je, da Hanuš živi sprt s starši, in nekaj silnega se je oglašalo v tem hipu v njegovem srcu.
Otokar je stal nepremakljivo. Bil je bled kakor stena, jokal se pa ni. Jenšovsky sam je hotel sedaj izpregovoriti nekoliko besedi, pa je prihitel Soumar in ga zadržal o pravem času.
»Boš frazaril,« je zinil. »Ne kvari takega
trenotka!«	..	T	_	,
»No, ne bodem.« je odgovoril Jenšovsky.
»Toda fraze bi ne bile.« je dostavil in lista so se mu skrčila.
Potem se je nekdo spomnil, naj se pri grobu zapoje. »Hitel je v domovino Pa je našel domovino na Olšanih. Zapojmo mu ,Kde
domov muj!’«	...
In so zapeli skupaj z ubranimi glasovi »Kde domov muj, kde vlast je ma«. Po mrtvem pokopališču ie zvenela pesem, izginjajoč pod nizkim, vlažnim, žalostnim nebesom.
Izpeli ^so in se napravljali na odhod. Ha-nus se je se enkrat pripognil nad gomilo in za-šepetal i
»I namesto mamice ti kličem z Bogom'-«
Znova so se mu solze usilile v oči in hitro je korakal, da ne bi zaplakal.
Samo Otokar je zaostal iz cele skupine in se se vrnil. Rakve že ni bilo videti, izginjala j‘e pod prstjo, s katero so jo pogrebci zasipali-Otokar je pritekel, obstal kakor soha, zrl tja doli.
»Jaz sem tvoj morilec,« je šepetal, »Jaz sem tvoj morilec! Ali mi odpuščaš?« Potem J« šel v stran, da bi ga pogrebci ne videli, naslonil se na bližnji spomenik in gledaje na grob, je bridko, neprestano plakal.
Ko so dijaki odhajali s pokopališča, je prodrlo na zahodnem nebu skozi vlažne oblake bledo, mrtvaško solnce. Njegovi žarki so padali na zemljo in nekaj jih je tudi zadelo v grob, kateri je postal bivališče koprnečega Kvapila.
XXXVII.
Za dva dni je Hanuš zopet odhajal na Dunaj. Ivan ga je spremljal do postaje, ko si je preje doma izprosil še pred odhodom od njega obljubo, da Jih pride poleti o počitnicah v Ro* kytko obiskat. Nekaj časa sta oba šla molče. Hanuš je v tem hipu znova premišljal Kvapi-k)vo smrt. in Ivan ga ni hotel motiti v njegovi zamišljenosti.
(Dalie orih.)
Mrež konknrence! ============3
C1 Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do» U* macega izdelka. Za naročila po meri n a] veti s izbira tu- in inozemskega blaga.
= Solidna postrežba.	ISaJnižfe	cen«*.
UJETNIKI.	I	Iščemo
Belgrad, 27. V petek se izmenjajo na °b-	-m	1	O
mejni postaji Sukovo pod vojaško kontrolo	I	■«
vojni ujetniki izmed Srbije in Bolgarske.	■	■ III m/ B | H | |
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8
• KOLERA.
Sarajevo, 27. Novti slučaji kolere so se primerili v Bjelini in trije v Brčki. V Vidovicah sta obolela neki oče in sin. V okrožju Tuzle ni bilo od 25. t. m. nobenega novega slučaja.
Na Rumtinskem.
Bukarešt, 27. Kolera se v Rumuniji silno širi. Oficielno naznajo 1000 mrtvih hi 3000 bolnih. Resnica pa je še veliko hujša. »Adeverul« pravi, da je le pri 6. diviziji drugega zbora nad 1000 mrtvih. Boj zoper epidemijo je popolnoma nezadosten, in uradne odredbe se ne izpolnjujejo.
KITAJSKE HOMATIJE.
Šangaj, 26. Pri Nankingu so bili zadnjih deset dni hudi boji. Po zadnjih vesteh obkrožajo severne čete mesto.
Šanga), 26. Danes zjutraj se je mesto vdalo vladnim četam. Zadnji boji so bili izredno krvavi.
MEHIKO.
Mehiko, 26. Poslanec Wilson-Lind se vrne v Wasliington. Zadnje pogajanje ni splodilo nobenega znamenja, da bi mehikanska vlada opustila svoje prvotno stališče.
FINANČNI BOJKOT.
Peterburg, 27. »Rječ« poroča: Francoska vlada je obvestila rusko, da je pripravljena, kolikor je od nje odvisno, preprečiti turško posojilo na Francoskem, dokler se ne izpolnijo vse točke londonske pogodbe.
TURŠKA MOBILIZACIJA.
Dunaj, 27. »Jugoslov. koresp.« poroča iz Carigrada: Slišati je, da je ministrski svet, katerega se je udeležil tudi vrhovni poveljnik Izet paša, sklenil, da se imajo odposlati večje vojaške množice na rusko-armensko mejo.
POGAJANJA.
Carigrad, 27. Vsi časopisi mislijo, da so se pričela med Turčijo in Bolgarsko neposredna oficielna ali pa oficiozna pogajanja in pravijo, 'da je to edino sredstvo, s katerim se dS doseči primerna poravnava.
MACEDONSKA VPRAŠANJA.
Dunaj, 27. »Albanska koresp.« objavlja izjavo zastopnika notranje macedonske organizacije profesorja Mihaljčeva, ki pravi:	Prvo
pereče vprašanje v Macedoniji se tiče 2500 bolgarskih ljudskih šol, gimnazij in učiteljišč z več kakor 3000 učitelji, ki so jih Srbi in Grki izgnali iz Macedonije, zaradi česar se te šole v jeseni ne morejo odpreti. Podobne so razmere za Albance v Macedoniji. Tukaj pride do obupnega silobrana in morda do skupne akcije Bolgarov in Albancev v Macedoniji proti Srbom in Grkom, vsled česar lehko nastanejo resni konflikti.
TURKI NA BOLGARSKEM.
Bukarešt, 27. Vsled odhoda rumunskih čet je začelo turško prebivalstvo iz severne Bolgarske trumoma bežati na rumu n sk a tla. Dne 22. t. m. je prišlo 750 turških obitelji v Silistrijo, v pondeljek pa 1500 turških beguncev. Ker prihajajo vsi iz krajev, ki so sumljivi zaradi kolere, so podvrženi strogi zdravniški kontroli.
BEGUNCI IZ TRACIJE.
Atene, 27. Število beguncev iz Tracije, in sicer Bolgarov, Grkov in Turkov, ki so pribežali na grško ozemlje, znaša doslej 129.000.
SRBIJA IN ČRNA GORA.
Belgrad, 27. Med srbsko in črnogorsko vlado je dosežen sporazum v mejnih vprašanjih. Zdaj se izdeluje v ministrstvu za zunanje zadeve natančna meja. Črna gora dobi Dja-kovico, Pfevlje in Peč.
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. TM<a "Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
za zgradbena dela na železnici s primernimi študijami in temeljito, daljšo prakso pri železniških gradnjah, Vstop takoj. Ing. J. SKOBERNE & Ing. D. GUSTINČIČ, Trst, ria Nuova št. 2.
i ki ga potrjujejo na t tisoče priznanj.
Želodčna = = tinktura
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, na Glincah štev. 87.
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
G. PfCCOli, Ljubljana
Samo! K 410.
Samo! K 410.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah.
Lastna protokolirana tovarna ur v Sviei.
ITZAi Tovarniška TV/^4 )11VV znamka
Zastopstvo tovarne urZENITH.
Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
Št. 410. Nikel anker Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti,
Sps1£,Kr Ana Goreč, L|ubljana
Marije Terezije cesta 14, (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte cenik. - Rabljena kolesa od 25 K naprej. - Izposojevanje koles
= Prednaznanilo. =
Meseca septembra otvori
Peter Kozina & Ko.
(tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem)
Ljubljana, Breg št. 20 v Cojzovi hiši lastno prodagalno čevljev.
Varstvena znamka
zlati nauki
za zdravje želodca!
Kdor s „FLORIAN-om se krepča, Zmeraj dober tek Ima 1
Ce Želodec godrnja.
Pij „FLOR!AN-a“, pa nehat
NI otožen, ni bolan,
drobno
Postavno varovano.
Potniki
v severno In južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA
Trst-\ewyork, Buenos Aires-Rio de Janelro
MjnoveJUad brzopareOd x dvema vrdoicaraa, električno rutntljiv«, brezllčnlm brzojavom, u katerih j« za vsakega p#tn)ka preckrbHeoo, da dobi dovolj domač« kras« z vino«, ml krtih, postelje, kop«] itd.
fig	
m	
E	
m	
	
	B
	ES
	E
	S
	H
ftatUBEBBm SUP/ife 9
Odhod parnikov:
? ser. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto, Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesee.
Vsakovrstna pojasnila dstfe drage volje brezplačno pri glavni . agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
—-----------Kolodvorska	ulica	štev.	26.	-------
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 80 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 80 dni naprej.	sz
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do IX. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri dni&tvu najprimernejši te varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednoat. Vsak član najlažje zanpa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
I Družinski kruh i
m
■
■
■
H
H
■
■
■
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico"
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
3
■
■
B 1
IS
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
ID
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani.
••
••
••
••
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.
Delo {e vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajšem času/
IB ST: Bi E 83 23 53 i'
Konsumno društvo za Ljubljano |
i
s,
43n
m
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej	Q
C
1
0
od dne vloge
0 dne dviga.
Q
hranilne vloge članov po _
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. y Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. ||
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
ua Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Nadzorstvo.
ate