263997 LETNIK 2 naša skupnost DECEMBER 1976 številka 12 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE, IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE, SKUPŠČINE IN IZVRŠNI ODBORI SIS, KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS, OBČINSKA KONFERENCA SZDL, OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV, OBČINSKI ODBOR ZZB NOV, OBČINSKA KONFERENCA ZSMS IN UREDNIŠKI ODBOR "NAŠE SKUPNOSTI" žel i j o vsem delegatom, vodjem delegacij, predsednikom zborov delegatov 'in predsednikom svetov KS, predsednikom delavskih svetov in direktorjem delovnih organizacij, sekretarjem osnovnih organizacij ZK, predsednikom krajevnih konferenc SZDL, predsednikom osnovnih organizacij sindikata, predsednikom krajevnih organizacij ZZB NOV, predsednikom osnovnih organizacij ZSMS, dopisnikom "Naše skupnosti" ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Grosuplje umili«, »•■i SREcno m uspesdo nouo leto «»**##*»«****#**tt#* PRAZNIK NAŠE ARMADE ««**«*##**«**#««*** Letošnje praznovanje jugoslovanske ljudske armade je potekalo v znamenju jubileja in 35. letnice, ko je bila ustanovljena 1. proletarska brigada. Dolga in naporna pot, polna zmag je to hrabro brigado spremljala skoraj po vsej Jugoslaviji. Osvoboditev domovine je zahtevala številne žrtve, dala pa je tudi mnogo herojev, kateri svetlo tradicijo in borbo za neodvisnost prenašajo na mla jšo generacijo. Današnja armada je številna, danes smo armada vsi, vsi, ki poznamo in vemo, kaj pomeni biti hlapec tujca, kaj pomeni svoboda. S temi besedami so izvenele številne letošnje proslave ob Dnevu JLA, ki so bile skoraj v vseh krajevnih skupnostih širom naše občine; kakor tudi v kasarni Grosuplje. Slovesnosti so bile še toliko večje, ker so na njih sodelovali tudi prostovoljne enote mladinci in mladinke, teritorialne obrambe, rezervni o-ficirji in šolska mladina. Podeljevanje nagrad, pohval, napredovanja v višji čin in najrazličnejše druge nagrade so bile za vse posebno doživetje. Učenci osnovnih šol so pisali spise na temo: Dan JLA. Najboljše naloge so bile nagrajene s posebnimi knjižnimi nagradami, katere so dobili: Matjaž Čampa, 8 b. Osnovna šola Stična Olga štrukelj, 8 a. Osnovna šola I. SPUB T.Tomšič Dobrepolje Marta Kramar, 7 b. Osnovna šola Ferdo Vesel, Šentvid pri Stični Suzana Cizelj, 6 r.. Osnovna šola Šmarje Tatjana Bevc, 8 d. Osnovna šola Louis Adamič Grosuplje Mojca Jevnikar, 8 r.. Osnovna šola Edo T. Višnja gora Tako praznovanje je dokaz sodelovanja nas vseh z vojaki, ki stoje kot branilci našega samoupravljanja in družbene ureditve. To je še enkrat dokaz naše zmožnosti, naše pripravijenosti, naše enotnosti in moči obrambnega sistema. MLADINKE IN MLADINCI PROSTOVOLJNO V ENOTE TERITORIALNE OBRAMBE Mladina občine Grosuplje na nadvse svečano proslavila 35-letnico JLA in pokazala tesno povezanost z vojaki in enotami teritorialne obrambe. Najsvečanej ši trenutek je bila zaprisega skoraj 60 mladincev-prostovoljcev enote teritorialne obrambe pred komandantom občinskega štaba za teritorialno obrambo. Mladi so od vse povsod. Dijaki, študentje, delavci, vsi so se prostovoljno povezali v mladinsko enoto teritorialne obrambe, da bodo, če bo treba, prijeli za orožje in branili pridobitve naše revolucije in naš samoupravni socialistični družbeni red. Svečano so obljubili, da bodo varovali vse te svetle pridobitve in se tudi sami aktivno vključevali v razvoj našega samoupravnega sistema in se borili za ohranitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Največja vrednota je v tem, da so se mladi javili kot prostovoljci v enote teritorialne obrambe, kar jih spominja na čas ljudske vstaje, ko je KP pozvala kmete in delavce v o-borožen upor proti okupatorju. Tudi tedaj se je oboroženemu uporu pridružila napredno misleča mladina. Pripravljenost mladih kaže, da bi enako ravnala tudi današnja mlada generacija. NOVI ZAKON O LJUDSKI OBRAMBI // n n n n ti n n n n n n ti n n n u n n n n n // n n n n n V oktobru letošnjega leta je skupščina SR Slovenije sprejela novi zakon o ljudski obrambi in zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Priprave na zakon so bile dokaj dolge, razgovori pa so tekli v vseh smereh. Kaj lahko ugotovimo ob novem zakonu? Prva ugotovitev je, da je izšel tako kot doslej še noben zakon. Objavljen je v U-radnem listu in v reviji NAŠA OBRAMBA. To pa iz čisto preprostega razloga. Področje ljudske obrambe je naše skupno področje in prav je, da je s tem zakonskim predpisom spoznana sleherna družina in posameznik. Novi zakon je sistemski in celovit, saj ureja vse zadeve tega področja in daje možnosti nadaljnjega podružbljanja ljudske obrambe. Med družbeno političnimi skupnostmi zavzema ključni položaj občina, kot temeljna družbeno politična skupnost. Tudi financiranja je postavljeno na drugačno podlago, ki temelji na konkretnih načrtih. To so najpomembnejše značilnosti novega zakona. Dolžnost nas vseh pa je, da se na vseh nivojih seznanimo z omenjenim predpisom ter ga do podrobnosti realiziramo v praksi. •M-*#****#*********##****#.## IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE ##******#tt**«#*#**«««#*«#« OSNUTEK RESOLUCIJE 0 IZVAJANJU SREDNJEROČNEGA PLANA V LETU 1977 Svednj er o Sni planski dokumenti, ki usmerjajo razvoj občine na vseh področjih, so sprejeti. Kljub temu pa planiranje v letu 1977 še ne bo popolno, ker bodo šele v sredini leta dokončno potrjeni samoupravni sporazumi o temeljih planov za celotno področje družbenih dejavnosti. Z resolucijo o izvajanju srednjeročnega družbenega načrta v letu 1977, katere osnutek so zbori občinske skupščine dali v javno razpravo do 15. januarja 1977, so opredeljene naloge iz srednjeročnega načrta razvoja občine, ki jih je treba uresničiti v letu 1977. Družbenoekonomski razvoj Občine bo v letu 1977 v veliki meri pogojeval nekatere značilnosti tekočega leta. Z nadaljevanjem aktivnosti in prizadevanj za stabilizacijo in ob pravočasnem sprejemanju vseh ukrepov tekoče gospodarske politike bo možno doseči v občini okrog 6 % rast družbenega proizvoda. Rast kmetijske proizvodnje bo občutno zaostajala za rastjo industrijske proizvodnje. Predvidena je približno Z % rast zaposlenosti^ kar predstavlja 130 delovnih mest v občini. Za enak % se bo povečala tudi produktivnost. Porasla bo investicijska dejavnost. Realizirane bodo investicije Komunalnega podjetja Grosu-plje3 Tabora Grosuplje^ Irsbalacij Grosuplje in IMF Livarne Ivančna gorica in tovarne Motvoz in platno Grosuplje. Realni OD se bodo v letu 1977 povečali za 2 %. Programska, naloga na področju kmetijstva je razvoj dohodkovnih odnosov v kooperaciji. V letu 1977 bo treba zaključiti integracijske procese na tem področju in za ta namen usposobiti novo delovno organizacijo. V letu 1977 bo zaživela SIS za komunalno dejavnost, kar zagotavlja, da se bodo problemi na področju komunale reševali s skupnimi prizadevanji delovnih ljudi. Sprejeta bo tudi novelacija urbanističnega programa. Plansko leto 1977 pomeni za občino Grosuplje nadaljevanje modernizacije republiških in občinskih cest ter krajevnih poti, gradnja začetih in novih vodovodov, kanalizacije, elektrifikacije, razvoj kmečkega turizma in uslužno-stne obrti. Ra področju družbenih dejavnosti bo osnovni cilj in naloga nadaljevanje uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uresničevanje prioritetnih nalog posameznih družbenih dejavnosti. ZDRAVSTVENO VARSTVO OBČANOV Splošna umrljivost prebivalstva v občini je od leta 1970 dalje rahlo padala, v letih 197^ in 1975 pa se je zopet zvišala na stopnjo 17,3 %o (v letu 1970 je bila 11,2 %o). V letu 1975 je v občini umrlo 291 oseb. Tudi umrljivost dojenčkov se je dvignila od 16,9 %o v letu 197^ na 21,95 %o. V letu 1975 je umrlo 9 dojenčkov. Rodnost v občini vsa leta pada, v letu 1975 pa se je nekoliko zvišala in znaša 17,3 %o. Rodilo se je 410 otrok. V zvezi s tem se je zvišal tudi naravni prirastek, ki je bil v 1975 letu 5,02 %o. Vrstni red bolezni se ni spremenil in so še vedno v ospredju bolezni dihal, obolenja kosti in mišic - v glavnem revmatična obolenja, bolezni srca in ožilja, poškodbe izven dela ter bolezni kože in podkožja. Število prihodov v zdravstvene ambulante splošne medicine se je v letu 1975 nekoliko povečalo od 67.422 v letu 1974 na 69.131, zmanjšalo pa se je število ponovnih pregledov. V zadnjih dveh letih se zmanjšuje število obiskov na domu, ker dobršen del obiskov na domu bolnika prevzema dežurna služba. število pregledov predšolskih otrok v ambulantah in v posvetovalnicah se je napram letu 1974 povečalo. Število pregledov šolskih otrok v letu 1975 je ostalo na ravni iz leta 1974. Prav tako se je povečalo število ambulantnih in posvetovalnih pregledov žena. Število patronažnih obiskov je bilo isto kot v letu 1974, zvišalo pa se je število obiskov babic. Obseg zobozdravstvenega varstva prebivalstva občine od leta 1968 stalno narašča, v letu 1975 se je bistveno povečal zlasti za odrasle osebe. Služba laične kontrole izostankov z dela je začela delovati. V devetih mesecih leta v primerjavi z nenakim obdobjem lani se je bolniški stalež znižal od 5,2 % na 4,2 X, kar je rezultat skupnih prizadevanj. BODO KAZNI PREVZGOJILE KRŠITELJE ? *****#*#**###*#***##**###*#######* Do 31. januarja 1977 je v javni razpravi osnutek odloka o prekrških zoper javni red in mir. Ta ureja področje varstva družbene discipline, javno moralo, čistočo, splošno varnost ljudi in premoženja ter druge zadeve s področja javnega reda in miru. Odlok predvideva za manjše kršitve javnega reda in miru denarno kazen 100 din, ki jo bo lahko na mestu izterjal delavec milice ali drug pooblaščen delavec. Za hujše kršitve pa je zagrožena denarna kazen od 100 do 5-000 din. Za prekrške, ki jih bo po tem odloku storila delovna organizacija, bo za denarno kaznijo 20 do 2.000 din moč kaznovati tudi njeno odgovorno osebo. Za prekrške mladoletnikov so odgovorni roditelji ali skrbnik, če je prekršek mladoletnika posledica opustitve skrbi za mladoletnika. Za vzdrževanje reda v gostinskih in drugih javnih lokalih je odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala, na prireditvenih prostorih pa prireditelj. Oba sta dolžna skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa. Že na seji zborov občinske skupščine so imeli delegati na osnutek tega odloka precej dopolnitev, ki pa v glavnem niso sprejemljive, ker predlagane dopolnitve urejajo nekateri drugi predpisi. // // // // // // n // // n n n n ii n n ii n n n n n n n n n n NOVA POPREČNA GRADBENA CENA n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n n Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sprejela odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Grosuplje. Od uveljavitve tega odloka do 30.9.1977 bo poprečna gradbena cena za m2 uporabne stanovanjske površine 4.200 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča pa znašajo 30 % gradbene vrednosti zgradbe. Osnova za izračun dohodka od stavbnega zemljišča je enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 4 % od vrednosti zgradbe, če ni s predpisi drugače določeno. TUDI DELEGATI ZAKLJUČUJEJO LETO 1976 Zadnjikrat v letu 1976 se bodo zbori skupščine občine sestali na skupnem zasedanju 29. decembra. Obravnavali bodo uresničevanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini, izvajanje samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti, samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine in predloge odločb o prenosu pravice upravljanja nad gozdovi družbene lastnine na GG Ljubljana, GG Kočevje in GG Novo mesto. **tt****tt«*****tt«#«***#******#*tttt*******tt*#***«tt*««*tt****#**# USTANOVNA SKUPŠČINA KLUBA SAMOUPRAVLJALCEV OBČINE GROSUPLJE ****##«****««**«*#*#***«****#***#*tt«**tt###*««*****tttt**W«**W* Uresničujoč sklepe 8. kongresa Zveze sindika-tov Slovenije in 7. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije je občinski svet Zveze sindikatov imenoval iniciativni odbor za ustanovitev in delovanje kluba samoupravijalcev občine Grosuplje, ki je izvedel postopek za podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravijalcev. Naloga kluba samoupravijalcev je, da omogoči in organizira neposredno izmenjavo izkušenj pri razvijanju vsebine, organizacije in metod samoupravijalske prakse, sprejema skupen program družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravijalcev, omogoči in skrbi za svetovalno in drugo strokovno pomoč samoupravijalcem in njihovim organom pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja, organizira dokumentacijsko službo samoupravnih aktov in drugega gradiva s področja samoupravljanja, daje pobude in predloge organom zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij ter organom samoupravljanja za napredek samoupravljanja in za reševanje vprašanj in problemov s tega področja ter omogoči uresničevanje drugih nalog izobraževalne, informativne ali kulturne narave,ki jih z letnim programom ali drugimi sklepi določijo ustanovitelji kluba. Delegatom ustanoviteljev bo na ustanovni skupščini dne 10. januarja 1976 ob 13. uri predlagan naslednji dnevni red: 1. Izvolitev organov ustanovne skupščine; 2. Poročilo o delu iniciativnega odbora; 3. Zagotovitev prostorov za delovanje kluba samoupravljalcev; 4. Osnutek programa družbenopolitičnega izobraževanja v okviru kluba samoupravljalcev občine Grosuplje za leto 1977; 5. Volitve: a) predsednika skupščine kluba samoupravljalcev b) izvršnega odbora. *««***«*«**«**#*****«««*««# IZ DELA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ŽELJE IN HOTENJA VAŠČANOV MEKINJ Zbor delegatov krajevne skupnosti Metnaj je podprl prizadevanja vaščanov Mekinj, da bi z združevanjem sredstev asfaltirali cesto Stična-Mekinje Mekinjčani so že imenovali odbor za zbiranje sredstev. Z enkratnimi prispevki vaščanov nameravajo zbrati 180.000 dinarjev. Del sredstev pa bo prav gotovo prispevala tudi krajevna skupnost. ZAKAJ TAKO ? Na območju krajevne skupnosti Metnaj ima lovska družina Ivančna go rica tudi svoje strelišče. V njegovi neposredni bližini je postopoma, a vztra j no rasla počitniška hišica. Lovci so potrpežljivo, kot se za lovce spodobi, čakali do dograditve hišice. Šele tedaj so ugotovili, da jim je počitniška hi šica v napoto. Obvestili so krajevno skupnost Metnaj in jo zaprosili, naj ukrepa. Seveda se je krajevna skupnost odločila to pristojnost prepustiti kar lovski družini Ivančna gorica. OBETAVNO LETO ZA KS ŠMARJE V letu 1977 nameravajo v KS Šmarje nadaljevati z gradnjo pokopališča z mrliško vežico v Šmarju. Pri osnovni šoli pa bodo uredili športni center. Za boljšo oskrbo z električno energijo bodo zgradili tudi 2 transformatorski postaji. Redna sredstva krajevne skupnosti bodo uporabili za preureditev pisarne in sejne sobe KS. V 1astni režiji bodo s prispevkom KS 30.000 din uredili zunanjo okolico novega otroškega vrtca. Za javno razsvetljavo so namenili 20.000 din, za modernizacije cest in popravilo poti pa 30.000 din. V okviru razpoložljivih sredstev bo KS za asfaltiranje cest prispevala 20 % od predračunske vrednosti posamezne investicije. S PROSTOVOLJNIM DELOM JE V GROSUPLJEM USPELA AKCIJA OZELENITVE Akcijo ozelenitve Grosupljega je vodila posebna komisija pod predsedstvom ing. Miklavčič Toneta. Program in načrt je pripravil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Projektant ozelenitve je bil Žonta Ivan, dipl. ing. skupaj z našim predsednikom komisije. Predmet načrta in izvedbenih del so bili naslednji objekti: - ureditve ob Grosupelj-ščici (načrt drevored-nega nasada) - ureditve ob šoli Louisa Adamiča (načrt drevoreda in vrtnoarhitektonske rešitve) - ureditve na Taboru (ozelenitev parkirišča v sklopu s projektom parka) - ureditve ob blokovski aglomeraciji (načrt stanovanjskega zelenja z upoštevanjem predvidene lokacije vzgojno varstvene ustanove) - ureditve parkovne enote pod stanovanjsko aglomeracijo individualnih hiš “Pod gozdom" (načrt funkcionalne parkovne rešitve). Za vsak posamezni predel je bila imenovana podkomisija, ki je neposredno z občani izvedla celotna pred-videna dela. Tako smo v oktobru izvršili vsa pripravljalna dela, v mesecu novembru pa posadili 900 raznih sadik. Pri tem smo že začeli oblikovati drevored ob Grosupeljščici s posaditvijo 100 lip, po načrtu je v tem drevoredu predvidenih 700 lip. Krajevna skupnost je prispevala za načrte 15.000.- din in za nakup sadik s hlevskim gnojem ter raznimi uslugami 86.210.- din. Vsa dela so občani in mladinci opravili prostovoljno. Vrednost opravljenih del je okoli 600.000.- din, če jih vrednotimo po podjetniškem načelu. Poleg občanov v posameznih naseljih, kjer se je izvajala ozelenitev, so organizrano sodelovali: mladina, čebelarji in ribiči. V KS PONIKVE - PREDNOST MODERNIZACIJ CEST Z materialno pomočjo KGP Kočevje nameravajo v KS Ponikve v letu 1977 prenoviti gozdno cesto Ponikve - Videmski hrib - Vrh, v dolžini 300 metrov. V svojem planu so si zastavili popravilo tudi ostalih vaških poti. Prvenstveno bo popravilo in modernizacije deležna vaška cesta v Ponikvah, ki bo kot odcep republiške ceste kasneje povezala “Rimsko cesto". To cesto KGP Kočevje že pripravlja za tovorni promet. Za leto 1977 planirano asfaltiranje ceste od DVZ do trgovine so že zaključili in v ta namen porabili tudi sredstva, namenjena za preureditev pisarne KS. Tudi v KS Ponikve potrebe narekujejo preureditev mrliške vežice in nabavo mrliškega vozička. O PLANU KS ŠENTVID PRI STIČNI V KS Šentvid pri Stični so ugotovili, da bodo odmerjena sredstva za redno dejavnost v letu 1977 komajda zadoščala za vzdrževanje pokopališča. Pri ureditvi javne razsvetljave računajo na pomoč Kulturnega tedna in občinske skupščine. Kljub temu pa so si zastavili pomembne in zahtevne naloge. Začeli bodo z gradnjo kanalizacije, katere predračunska vrednost znaša A0,000.000 din. Za prvo etapo potrebujejo 600.000 din, ki jih nameravajo zbra ti po samoupravnem sporazumu o financiranju KS, z dogovarjanjem z delovnimi organizacijami, s prispevkom komunalnega sklada, s sredstvi samoprispevka, do tacijo občine in prostovoljnim delom. Za gradnjo vodovoda v šentpavlu bodo vaščani zbrali 250.000 din, 300.000 pa s prostovoljnim delom in brezplačnimi prevozi. V letu 1977 nameravajo modernizirati tudi cesto Glogovica - Velike Pece, Velike Pece - Petrušnja vas in krajevno pot v novem predelu Šentvida pri Stični. Dne 26. 12. 1976 so se občani krajevne skupnosti Grosuplje odločili, da s samoprispevkom sofinancirajo nov otroški vrtec, dograditev kulturnega doma in začetek gradnje športno-rekreacijskega centra. O (D > O — i/> C 03 ro o O) 0) c 03 > —» O .— in d) 03 > — d) cn c cn o z Q3Z CNI vO O OO 00 -d- csi oj oj oj -d" 1 1 04 OO CO OO CO 04 CT\ r- Os) r— o CT\ ro cn Q> 0) _Q 03 +-* (D *—1 C “O 03 C N C N 03 O in 03 OJ > < O M en 03 Z co (Tv CT\ 03 O O OJ C > o. O 3 in 03 in p— o; -4- vO O -C 00 LA OO OO O" CA LA CA |\ vD -d- eri LA O O O vD 04 en cx> d^> OO 00 c > 03 > o • in > 03 0) — +-» 03 >in vO vO CA O OJ -d* 04 oj ■O N O O +-» c in p- d) 03 E > O in 03 C3 ■M C d) o LU — —I C o_ d) Z3 -O 1/3 >N O 3 Cd L-<3 “D i LU “O CL. C Z5 — 1/3 — O in OC OJ O 03 04 LU O < > Od CQ O > O a: LU o. o h- < CQ < Z CL < CO C3 CA -d- LA vO Iz tabele je razvidno, da se je udeležilo glasovanja 91 % vseh glasovalcev. Za uvedbo samoprispevka pa je glasovalo 81,8 % vseh glasovalcev. To je izreden uspeh vseh dejavnikov, ki so sodelovali v krajevni skupnosti pri pripravah in izvedbi referenduma. Samoprispevek je razpisan za obdobje k let in ga bodo plačevali zaposleni po 1,5 % od neto osebnega dohodka. «*««****# ŠPORT **#*««*** NOGOMETNI KLUB IVANČNA GORICA Športno življenje, ki se je v zadnjih letih razširilo v občini Grosuplje, je našlo svoje mesto tudi v manjših krajih izven centra. Priča smo najrazličnejšim panogam, ki skušajo zaživeti in delati, čeprav imamo skoraj povsod iste težave. Največkrat je pomanjkanje prostorov ali pa ustrezni vaditeljski kader, ki bi načrtno skrbel za razvoj in usmerjanje mladega športnika. Res je tudi, da se s skromnostjo in požrtvovalnostjo marsikaj doseže, še posebno pa, če je organizacija in delovanje postorjeno v širok okvir, kjer ima sleherni možnost, da aktivno sodeluje. Tak primer je tudi nogometni klub Ivančna gorica, ustanovljen leta 1973- Obstoječi klub šteje 60 aktivnih članov, 11 članski odbor in lepo število privržencev, ki vidijo v tej športni panogi ne samo rezultate tekem, ampak tudi pomen športne aktivnosti, ki je za slehernega izmed nas pomembna in potrebna. Poleg 20 članske vrste ima klub 15 člansko mladinsko in 35 člansko pionirsko ekipo. To pa je tudi najpomembnejše, saj klubu daje možnosti nadaljnjega življenja in uspehov. Igralci imajo na razpolago igrišče ob progi, veliko pa pričakujejo od novega predvidenega športnega centra. Rezultati so sicer začetni, skromni, vendar kaže, da ob tako postavljenih ciljih je treba samo še nadaljevati. Tako tudi športni uspehi ne bodo izostali. Klub ima tudi svoj 7 članski odbor ZK. Ko že govorimo o športu je prav, da imamo v mislih množičnost, da zainteresiramo čim širšo okolico. Pomembno je, da vzgajamo mladi rod v duhu športnika, ki bo znal tovarištvo, pridobljeno na igrišču, vnesti v naše družbeno življenje in ne nazadnje dal pomemben prispevek k naši pripravljenosti v splošni 1jud-ski obrambi. ŠAHOVSKI TURNIR OB DNEVU JLA Šahovsko društvo Grosuplje, ki je bilo ustanovljeno spomladi letos, iz dneva v dan uspešneje deluje, čeprav se v sedanjem času še srečuje z administrativnimi in finančnimi težavami. Člani društva bodo v kratkem prevzeli delo s šolsko mladino pri vodenju šahovskega krožka, v okviru društva pa pripravljamo IV. kategorniški turnir. Društvo stremi za popularizacijo te igre tudi na druge načine, saj je bilo iniciator in organizator šahovskega turnirja ob dnevu JLA. Turnirja se je v soboto 18. t.m. udeležilo 5 šest-članskih ekip, ki so se po zagrizenih bojih za vsake pol točke uvrstile takole: 1. mesto in prehodni pokal je osvojilo šahovsko društvo Grosuplje, 2. mesto Šahovsko društvo pri DVZ Ponikve, 3. mesto JLA - Grosuplje, 4. mesto Osnovna šola "Tone Tomšič" Videm Dobrepolje in 5. mesto Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Šahovsko društvo Grosuplje ima v svojem načrtu še več nalog, ki jih lahko izpelje z množičnostjo svojih članov, zato vabi vse ljubitelje šahovske i-gre, da se nam pridružijo ob četrtkih po 17- uri v novi Osnovni šoli "Louisa Adamiča" Grosuplje. Predsednik Lužar Janez #**•»**#*■«•*******•»***«•■»#*# AKTIVNOST KLUBA ŠTUDENTOV •»•i*#**#****#*#***#**#*#*** 18. decembra smo se člani Kluba študentov naše občine zbrali na redni letni skupščini in spoznavnem večeru. Kritizirali in ocenjevali smo delo v letu, ki je za nami in načrtovali program za prihodnje mesece. Posebno aktivni smo bili na kulturnem področju. Ogledali smo si eno operno in dve dramski predstavi. Nepozabno je tudi prijateljsko srečanje, ki smo ga imeli po predstavi Živite kakor svinje s celotnim dramskim ansamblom. Glavna tema naših 26 sestankov, kolikor smo jih imeli v preteklem letu, so bile štipendije. V začetku januarja smo se v Grosupljem sestali s predstavniki skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju z namenom, da nam razjasnijo probleme v zvezi s štipendiranjem. Klub študentov je aktivno sodeloval pri oblikovanju štipendijske politike v naši občini, v bo doče pa bo dajal tudi mnenje o aktivnosti posameznega študenta. Ob pripravah na že tradicionalno brucovanje, katerega pokrovitelj je bila OK ZSMS Grosuplje, smo zaprosili za skromno materialno pomoč delovne organizacije, toda te niso pokazale razumevanja. V okviru sodelovanja našega kluba z drugimi 00 ZSMS smo pripravili srečanje s stiškimi maturanti. Pogovarjali smo se o problemih, s katerimi se bruc srečuje ob prihodu v Ljubljano. Precej kritik je bilo izrečenih na račun naše nezainteresiranosti za mladinske delovne brigade. Letos je bil izbran neprimeren datum, saj je cel junij za nas še čas izpitov. Med našimi študenti je tudi precej članov ZK, ki bi morali ravno v tej svoji organizaciji najbolj aktivno sodelovati, vendar se do sedaj njihova prisotnost sploh ne čuti. In naši načrti? Razširiti moramo sodelovanje v akcijah OK ZSMS, navezati stike z drugimi pokrajinskimi klubi, predvsem pa pritegniti k sodelovanju študente grosupeljskega, šmarskega in dobrepoljskega področja. Še posebej smo bili veseli, da so se naše skupščine udeležili tudi predstavniki družbeno-političnega življenja naše občine, saj so nas s svojimi idejami in predlogi vspodbudili k večji aktivnosti v okviru možnosti delovanja in vplivanja na razna področja družbenega življenja. Za klub študentov Jelka Lavrih USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA »•»■»hhhhhhhmuhhhhmmhhumhhhhj. Delovni ljudje in občani občine Grosuplje vedno znova dokazujejo svoj human odnos do soljudi v nesreči. V začetku decembra se je krvodajalski akciji odzvalo 642 darovalcev krvi. Odvzema krvi v Šentvidu pri Stični se je udeležilo 124 darovalcev, v Ivančni gorici 187, v Ljubljani pa 331 darovalcev krvi. Letos je bilo za večkrat darovano kri podeljenih 112 značk. Za 20 krat darovano kri je prejelo značko 7 krvodajalcev, za 15 krat 10, za 10 krat 29 in za 5 krat darovano kri 66 krvodajalcev. Občinski odbor RK Grosuplje vsem krvodajalcem zahvaljuje za darovano kri. ★★★★★★★★ 'Hauatetite vožčilttCcc »DO ABC» trgovsko podjetje TABOR GROSUPLJE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNJI OBISK ! IZVAJAMO INSTALACIJEi CENTRALNIH KURJAV, VODOVODA, PLINA, PREZRAČEVANJA, STAVBNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE I * * * 3EL0VNE ORGANIZACIJE IN USTANOVE m HOTEL POLŽEVO T JE IZREDNO PRIME REN ZA POSLOVNE SESTANKE. SIMPOZIJE. PRIJATELJSKA SREČANJA IN PODOBNO BLIZU LJUBLJANE LEPA OKOLICA SVEŽ ZRAK ■ obratii NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU 784-008 TUDI ZA □ROČNE SLOVESNO STA PRIMERNA HOTEL POLŽEVO IN PRENOVLJENO GOSTIŠČE NA TURJAKU ..TURJAŠKI HRAM' . TELEFON 781 037. hotal *NA POLlBVBl* Vltnja »or« »oatllna ‘GNOSUFCUjeAll* Groaupl )a »o«tlina •ADAMlCev Croauplja »oatllna 'PRI mostu* Croauplja 9o«tlina ■NA.TOLJUl* Aa>arja-tap »oatllna *RA KUJIČItU* lantvld goatllna •RRDAVS* vida^Dobrapolja goatllna 'PDIS10N* ivanCna gorica goatlkCa "PRI ČRPALKI* Ivančna gorica goatllfia 'Rim-K»6LJlKK* Oroauplja goatllna *POO LIPO* ItlCna goatllča ‘TURJAŠKI KRAM* Turjak