------    156   ------
Politične  stvari.
Češka opozicija.
¦v
Čeravno se ne skladamo v vsem, kar je v zadnjem svojem listu pod naslovom „Die bohmische Opposition" objavil Slovanom pravični časnik konservativne stranke „Polit. Fragm.", in tudi na besede ministra TaaffVa tako dolgo nič ne damo, dokler ne vidimo dejanj, ima vendar omenjeni časnik marsikatero resnično zrno v sebi, in zarad tega naj ga objavimo svojim bralcem. Glasi se blizo takole:
Cehi so zmirom bili velevažen faktor v zgodovini avstrijski in so tem več zdaj, ko gre za to, da bi tudi oni stopili v državni zbor, ki se še le tedaj more imenovati državni zbor, to je, zbor dežel cele države avstrijske, če tudi Cehi v njem sodelujejo. Al častitljiva češka stranka, katero ves svet pripoznava za mogočno stranko, zarinila se je , kakor po časnikih beremo, dandanes v neko stališče, ki škoduje njeni veljavi. O domačem prepiru med staro- in mladočehi, ki ga imajo zdaj med seboj, ne govorimo, ker je ni nikjer politične stranke, da bi med njo ne prišlo kaj navskriž; isto tako ne maramo razpravljati tega, kar se poskusa uže nekaj časa z boljo voljo kakor ugodnim vspehom, namreč sprave med Cehi in Nemci, katero mislijo nekateri napraviti brez ministerstva le s Herbstom, ki za tako spravo celo nima srca ne. Kar se nam ne zdi prav, je le postopanje nekaterih mož češke stranke proti sedanjemu načelniku ministerstva grofu Taaffe-u. Mi smo radostni pozdravljali Taaffe a, ko je v sedanjem ministerstvu prevzel mesto ministra notranjih zadev — toraj za notranjo politiko avstrijsko najvažnejše mesto; to smo smatrali za velik korak na poti sprave avstrijskih narodov med seboj, in še danes smo tega prepričanja, da je in da mora biti ta sprava glavni namen delovanja grofa Taaffe-a. Čemu li bi se bilo staro ministerstvo ponovilo, čemu bi bil grof Taaffe stopil vd nj , Če ne bi bil namen njegov ta, da na razvalinah propadle ^ustavoverne^ stranke, privzemši novih moči, osnuje si novo merodajno stranko? Ako bi bilo drugače , pač staremu ministerstvu ni bilo treba odstopiti. Ali mar kdo misli, da je grofu Taaffe-u namen, tako^ zvano „ustavoverno" stranko ukrepiti, na novo inštali rati ter vladati ž njo? Do tega po tej stranki tolikokrat žaljeni nekdanji tirolski dež. predsednik (Taaffe) pač ne more imeti veselja, in če bi ga tudi imel, so dandanes ,,ustavoverci" med sabo tako razdjani, da jih ne bo nihče več spravil do tako trdne celote, kakor so bili prej. V ostanke prejšnjega ministerstva pa je stopil grof Taaffe še le potem, ko je videl, da mu ni mogoče o sedanjih razmerah sestaviti druzega ministerstva.
Povsem tem ni bilo nič naravnejšega, nego to, da bi bili Cehi, ki so se do zdaj odtezali državnemu zboru, čakali vsaj še tako dolgo, da bi bili videli, na katero stran bo stopila vlada o novih volitvah za državni zbor. To bi bili imeli storiti uže zato, ker mora tudi v Pragi znano biti, v kako sitnem stanu je grof Taaffe zdaj, ko še zboruje stari državni zbor, čegar ^večina je nasprotna vsaki koncesiji narodni opoziciji na Ceskem;   zato  in  iz  ozira do svojih mini-
strskih tovarišev ne more grof Taaffe spustiti se 9 Cehi v nobene odločilne pogovore. Namesto tega, namreč da bi potrpeli in čakali vsaj še par tednov, ae zakade nekateri v ministra notranjih zadev in zahtevajo kar naprej uže takih koncesij, kakoršnih jim zdaj še obljubiti, o katerih zdaj še ziniti ne sme! In kako se to godi! Ne prijemajo ga po navadni javni poti, da bi mu dovolili časa za precnišljenje, kako bi se lotil svojega dela o spravi političnih strank, tudi ga ne pritiska ona stranka, za katero stoji 3l/i2 milijona prebivalcev češkega kraljestva, marveč lotih so se ga posamezni, poklicani in nepoklicani, resnobni politikarji pa tudi taki pritaknjenci, ki 3e soauČejo povsod okoli veljakov in bi radi tudi za se posebej kaj vjeli; taki si podajajo kljuke po ministerskih sobah in se ponujajo — ta za to, drugi za ono koncesijco — spraviti češko opozicijo v državni zbor! „Politische Correspondenz" pravi, da je iz gotovega vira zvedela, da je zadnje dni, ko se je obhajala cesarjeva slovesnost, pri grofu Taaffe-u bilo nič manj ko devet čeških prvakov. Je li to politično zrelo za može, ki hočejo biti velika politična stranka? Se li more minister spustiti v pogajanje z vsakim posebej? Je li prav to, da se zdaj v Pragi hudo jeze , da jim minister ni vedel druzega povedati nego to, da jim nič gotovega obetati ne more zdaj, ko še ne ve, kakošen bo jeseni državni zbor.
Naj bi se ti gospodje vendar postavili na Taaffaovo mesto. Pred sabo je imel in ima stari državni zbor, ki bi bil v zadnjem trenutku še v stanu vladi odreči dovoljenje proračuna, ako bi le slutil, da minister napravlja spravo s Cehi na škodo decemberski usfavi, katero si je „U8tavoverna" stranka skovala za „sv. pismo"; — zraven sebe ima Taaffe ministerske tovariše, ki so vkljub vsemu, kar se je do zdaj zgodilo, še zdaj naj-zvestejši prijatelji vladajoče ^ustavoverske*' stranke, toraj hudi nasprotniki češke opozicije; — za hrbtom mu pa stoji stranka, podobna armadi, v kateri hoče biti vsak poveljnik, nobeden pa ne vojak. Na take stebre se ne more nobena vlada, najmanj pak še en sam minister opirati.
Dalje nastane^ še vprašanje: kaj si mora trezen politikar misliti o Cehih glede vstopa v državni odbor? Ali ne bi tistim , ki bistva državopravne opozicije ne poznajo, toraj tudi ne ved6, kako pogumno se zna češki narod boriti za svoje pravo, se vrinilo prepričanje, da češki poslanci komaj čakajo trenutka, da bi leteli po vsaki ceni^v državni zbor?
Zato Cehom prijazni dunajski listi zelo obžalujejo vse ono, kar se je zadnji čas med češko opozicijo godilo. Ce vkljub vsemu temu napačnemu ravnanju vendar pride do sprave avstrijskih narodnih strank, se bo zgodilo to le zato, ker je politično potrebno, zaslug o tem ne bo imel nihče.