Griša Koritnik
Sirota na materinem grobu
O mamica moja, počivaj lahno pod rušo mi trudna in vela, na svetu ni ve6 kot je svoj čas bilo, ko ti si pri meni živela.
SaJ ti si učila me pofna skrbi /e vzorov, Ijubezni, krepost/, a danes ne vemo za take reči, yse to so zgolj knjižne modrosti...
/n kaj si tni pravila t/ste dni o svetu roi, pesmi, toplote? Na zemlji srečujem le mrke oči, obraze brez srčne dobrote.
Ljud/e so brezdušni In mrzel je svet, hladnejši ko črna gomila: Ijubezen je bičana, Bog še razpet — tako me tl nisi učila.