izh&ia rak dan zlatral, tadl ob Mda^ah te pnzaDdh. — Uredattvo: ^J^fUSSkTASffieg. ft. 20, Lnadstr. se pofilj.jo iredntftvu. — Nefrankirana plama so ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj ta odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta :"cfir.osti" — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uredništva in uprave Stev. U-57. — Naročnina znaša: Za reta teto K 40— pol leta K 20*-. tri rcesece K 10- .za nedeljsko izdajo za celo lelo K 8— pol leta K 4*—. —■ posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. —' ■ |*tfllk XH|ta Posamezne itevflk« zastarale 30 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; otnirtnlce, zahvale, poslanice, v5uYa, oglasi denarnih zavodov :um po 80 vin; oglasi v tekstu Usta do pet vrst K .20.—; vsaka nadali na vrsta K 2-—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase aprejema Inseratni Oddelek .Edinosti'. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. 5t. J1). PoitnohraniInični račun Št. S41.652. -■--•- Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vina.jcv. — -== mm mmn poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 10. (Kor.) Uradno se Javlja: Na beneški gorski fronti je prišlo včeraj zopet tfo večjih pehotnih bojev. Med Canove in Aslagom so prešle v zgodnjih jutranjih urah ententne čete po velikem topovskem ognju v gostih masah v na*yad. Sovražne Hapadalne kolone so bile povsod odbite s težkimi izgubami. — Kjer se Jon le začas»K> posrečilo, da so se ustafcle v naših črtah, smo jih na- zaj s protisunkora. Istotako so se izlalovili vsi poizkusi sovražnika, da bi se razširi! v ozemlju Asolona, ob hrabrem odporu čet. Na drugih frontnih delih topovski Ogeiij in patruljne praske. Albanija. — Nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 10. (Kor.) Veliki gtavnl stan javlja * Zspadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Živahno deiovasije sovražnika med Ysero in Ancro. Na mnogih ioSkafa te fronte ie izvršil sovražnik sunke In delne napade, ki so bili odbiti pred našimi črtami v bom iz bližine. Angleži in Francozi so včeraj z močnimi t-ezorvaml nadaljevali svoje napade na vsei boj™ fronti med Ancro in Avro. Na obsh straneh Somrae in za cesto Foueau-coli,-t—Viliers Bretoneux smo pognali sovražnika s protisunkom nazaj. Imel je težke izgube. V središču bolne fronte je pridobil sovražnik preko Rozieresa in Kan-gesta na prostoru. Naši protinapadi so ga ustavili zapadno Lihona in vzhodr.o črte Rszieres OrviHers. Ponoči smo ob Avri ia iztoku Donu bojujoče se čete umaknili v »ove črte vzbooiio iVuOatdic^erja. Jugovzhodno Mor*£&«2erfci saio močen delni japad Frssacozov odbili v naših črtah. bojiščem smo sestrelili 32 sovražnih letal. Poročnik Loe\ve*2hardt je izvoievai Udet 48.. stotnik Bertcolu 42., baron [Ocbthofeo 37., poročnik Billik 31.. Boile 29.. Koenneke 28. in Neumann 20. letalsko zmago. Armada nemškega cesarjeviča: Od časa oo časa oživljen topovski boj ob Aisni in Vesli BEROLIN, 10. (Kor.) Večerno poročilo: Razširjenje bojišča od Ancre do Oise. N&^a di sovražnika so se izjalovili preti niž ini bojnimi postojankami. IJrvi generalni kvariirmoister pi. Ludendorlf. BOLGARSKO. SOFIJA. 9. (Kor.) Zapao«o Ohridskega ie zera suh) razpršili laočen francoski poizvedovalni oddelek. Severno Bitolja in na obeh straneh vzhooso Černe obojestransko topovsko streljanje. V ozemlju Meglene smo zažgali neko sovražno municijsko skladišče. Pri Nori tu so razpršUe naše poizvedovalne čete po boju močen grški oddelek. Južno Hume, jugozapadno Dojrana ln ob izlivu Strume ie bilo obojestransko streljanje živahno. SOFIJA, 10. (Kor.) Vzhodno Prespan-skega jezera so naše čete kljub sovražnemu odporu vdrie v francoske Jarke južno Peristerja in pri Crveni steni in ujele več Francozov. Vzhodno Vardarja so močna angiOški oodelki dvakrat poizkušali uničiti i«aše straže pri Makovu. Sovražni monitori so obstreljevali iz Gi!a«skega zaliva jiaše postojanke ob Izlivu Strume. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 9. avgusta. — Na asiaški planoti so včeraj zju-iraj sovražni oddelki dvakrat napadli Coi del Rosso; oba napada sta se izjalovila v našem ognju. V raznih frontnih odsekih smo prizadejali sovražniku s koncentričnim topovskim ognjem in drznimi patruljnimi akciiami več izgub. Zrakoplovi mornarice in armade so bombardirali vojaške naprave v Puli, v beneški nižini in smeri proti Trstu. Dve sovražni letali ste bili sestreljeni Angicč&o uradno poročilo. LONDON, 9. (Kor.) Uradno armadno poročilo z dne 9. t m. zvečer poroča, da so vjeii zavezniki včeraj 14.000 mož. angleško-francoska ofenziva pri AMIENSU. BEROLIN, 9. (Kor.) Wolffov urad poroča: Skupnost raznih ugodnih okoliščin le angleško-franco-skemu napadu med Ancro in Avro pripomogla k začetnemu uspehu. Predvsem ie bila izredno gosta megla zjutraj 8. t m., ki je koristila sovražnemu plsje se energično obrača proti angleško-franco-skemu napada ia zahteva napetie vseh sik da se porazijo Čeho-Slovaki. Po lepakih po ulicah se zahteva uničenje Cehov. Časopis rdeče armade naznanja, d« je vzhodna Sibirija do Bajkalskega jezera očiščena Cehov in obnovljena zopet sovjetska oblast. Vsled protircivolucijonarnih, Cehom megla zjutraj e. t. m., ki je Korisiua suvrd/ncniu ---- ------- --— , - * .. x ... sunku. Megla ie zavila ausleško-francosko ok.op- Wn,h »pe.k ,e bde »vrt«* vre —v njaško brodovje, ki je udarilo po nenadnem velikanskem ognju, tako gosto, da je zamoglo neovirano prodreti mimo nemških obrambnih topov proti tankom ln prispeti deloma notri v topovsko črto. Junaški se je branila nem$ka pehota proti nenadoma iz meglevja z vseh strani prodirajočim cklopnjakom ln napačnim valovom. Zadaj za an-gleško-francoskimi strelskimi črtami so še dolgo pokale strojnice posameznih do zadnje patrone žilavo vztrajajočih odpornih gnezd. Toda neugodno vreme je kljub temu na posameznih tcSkah omogočilo ententnim Četam vdor, tako da so zamogle prispeti do črte, navedene v nemškem armadnem poročilu. Tu pa so zadele na protisunek nemških rezerv, ki so ustavile nadaljno prodiranje napadalcev, severno Somnie pa zopet vrgle sovražnika iz nemških postojank. BEROLIN, 10." (Izv.) sNorddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: Dočim se nam je posrečilo, da smo francosko-angleški napad med Ancro fn Sommo ustavili, se nam to med Sommo in Avro žalibog ni posrečilo. Izguba ozemlja ne igra nobene vloge, obžalovati je le, da nismo mogli sovražnika odbiti. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 9. (Kor.) V Sredozemskem morju so potopili naši podvodniki iz močno zavarovanih skupin 6 parnikov, skupno 22.000 ton, med njimi francoski prevoznik »Djeman« (13.760 ton), na katerem le bilo 21 potnikov in S00 vojakov. Parnik se je potopil v 5 minutah. PODLISTEK. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. XXIII. Sidi paša. Naslednji dan, proti štirim popoldne, je prišel Raphael domov, ponosen, s srcem ljubezni žare-člm. Bil je pri vojvodinji, oelo uro žnjo sam, in je kramljal 2njo o ljubezni. Celo uro je vdihaval čisto, svežo sapo Matlldino. Oh, pustolovec, najdenec, -bivši bandit, se je drznil, tej krasni, tej ponosni vojvodinji govoriti o ljubezni. In namesto da bi bila nesramaeža vrgla po svojih služabnikih iz hiše, ga je vojvodinja poslušala brez jeze, pove-šene glave, z zardelimi lici, s koprnečimi pogledi. Danes ga je poslušala. Jutri ga morda že usliši. Zato je Raphaela to nepričakovano dejstvo naravnost omamilo. Vesti is Ke^sfle. Strašne razmere v Petrogradu. STOGKHOLM, 10. (!zv.) 60 potnikov, ki so prl-speli semkaj z nekim švedskim parnikom, je pripovedovalo, da vladajo v Petrogradu strašne razmere. Na stotine ljudi umre na dan za lakoto. Bivše oficirje spravljajo na ladje in potapljajo nato na odprtem morju. ffelfiench noče več v Moskvo. BET?O LIN, 10. (Iz v.) Nemški posianik v Rusiji, dr. Helfierich, ki se mudi sedaj v Berolrnu, s« noče več vrniti v Moskvo in je zaprosil za mesto poslanika v Kri-stijaniji. Na njegovo mesto bo imenovan najbrže poslanik Rovenbers, ki je bi! Kiihlmarmov sotrudnik pri pogajanjih v Brestu Litovskem in Bukareštu. V političnih krogih propagirajo nasprotno za po-slaniško mesto v Moskvi člana Scheide-mannove skupine dr. Davida in dr. SLide-kuma. Splošna mobilizacija v Rusiji. ŽENEVA, 10. (Izv.) Sovjetska vlada je v očigled nevarnosti, v kateri se nahaja, poklicala pod orožje vse delavce in kmete, meščanstvo pa v vojaško službovanje. Moč Celio-SIovakov. BEROLIN, 10. (Izv.) »Tagblatt« poroča: Število Čeho-Slovakov je znašalo prvotno le 75.000 mož. S prirastkom ko-zakov, Srbov in drugih je narastlo sedaj na 300.000 mož. Cehi imajo razven ozemlja ob Volgi v svoji oblasti tudi vse železniško omrežje, ki vodi iz vzhodne Rusije v Sibirijo. KOPENHAGEN, 10 (Izv.) Položaj bolj-ševikov je ogrožen bolj kakor kdaj^ prej. Moskva je vsled prodiranja Ceho-Siova-kov ogrožena. Te dni so izbruhnili novi nemiri, k4 pa so bili zopet potlačeni. Bnlj-ševiki so poklicali vse za orožje sposobne moške za 6 mesecev pod orožje, da se odstrani češka nevarnost Ceško-kozaška armada, ki prodira proti Moskvi, šieje 80.000 mož. Dve vohri napovedi. BEROLIN, 10. (Izv.) Ruski listi poročajo iz Moskve, da je neposredno pričakovati vojne napovedi boliševiške vlade Japonski. BUDIMPEŠTA, 10. (Izv.) »Pravda« javlja, da bo sibirska vlada v Omsku v par dneh napovedala -sovjetski vladi v Moskvi vojno. Rusi ne zaupajo ententL BEROLIN. 10. (Izv.) »Journal de Ge-neve« poroča: Neki srbski višji vojaški fimkcijonar, ki je ravnokar prisil iz Rusije, ie izjavil, da Rusi že začetkom vojne nrso dosti zaupali ententi, ker so se bali, da jih izrablja za svoje namene. Z razveljavljenem brestovskega miru in obnovitvijo ruske fronte pa bo ententa sploh popolnoma odigrala na Ruskem. Leninov oklic proti Angliji in Franciji. MOSKVA, S. (Kor.) Lenin, Cičerin in Trockij objavljajo dolg oklic, ki ozuačuje angleško in francosko vlado za bandite in izjavlja, da ni zaželjen noben diplomatičui prelom, da pa se bo na vsak udarec odgovorilo z dvojno silo. Oficijozno časo- opazil več skupin ljudi, ki so stali tamkaj. Stopil je tjakaj in je čul, kako je dejal nekdo tožeče: — Moj Bog, moj Bog, kaka nesreča! Gospod vikomt mi ne odpusti nikdar! — Kaj je? — je vprašal Raphael. Toin je stal poleg Sidi paše. Čepico je bil izgubil. Okoli čela je imel zavezan bel robec, ves okrvavljen. Eno dokolenico je imel raztrgano, jopič pa zaprašen in vmazan. — Kaj je? — k vprašal ponovno Raphael. Tom za prvo ni odgovoril ničesar, potem pa je začel počasi, kakor bi mu ne hotele besede čez ustnice: — Sidi paša. _ Ali se je zgodilo morda kaj konju? — je vprašal Raphael. Konj je bil ves penast, zaprašen, in se je tresel po celem životu. Zdelo se je, da komaj stoji po-koncu. Obe koleni plemenite živali ste krvaveli in ste bili znatno ranjeni. Jutri bodo poklicani na nabor vsi bivši oficirji do 60 let starosti. V Moskvi vlada mir. MOSKVA, 8. (Kor.) Izdan je nov oklic Lenina, ki zahteva- uničeni« vseh protirevolucijonarjev brez usmiljenj*. Kmetje bodo v slučaju, da ne iz-roče ali da bi zadrževali žito preko osebne potrebe, izročeni revolucijskemu sodišču. Tihotapstvo bo kaznovano s smrtno kaznijo. •Položaj v AioskvL MOSKVA, 8. (Kor.) Včeraj zvečer je bilo poslopje vseruske kooperativne zveze napadeno od 4 oboroženih avtomobilov, ki so pobili straže, razbili blagajne in ukradli 4 milijone rubljev. Prodiranje Angležev fz ArhangelsUa. MOSKVA. 8. (Kor.) rJzvcstjac konstatirajo, da ie padel Arhanselsk deloma vsled izdaje. Tudi na češko-slovaški fronti so se dogodili slučaji izdajstva, čeprav se sovjetske čete hrabro bojujejo. LONDON, 9. (Kor.) Po izkrcanju v Arhangel-sku so odšli zavezniki v tužni smeri ob progi v Vologdo. Čete, ki so se jim postavile nasproti in so bile podpirane od Nemcev, so se spustile v boj 5 milj južno mesta, a so bile pregnane in so se moraie umakniti. V Vladivostoku. LUG ANO, 9. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Newyorka- da namerava Wi!son poslati v Vlad:-vostok ravno toliko ameriških čet kakor Japonska in da bo z navzočnostjo angleških, francoskih in ameriških kontingentov v Vladivostoku manifestirana enotnost vseh zaveznikov. Aretacija angleškega konzula v Moskvi. LONDON. 9. (Kor.) Angleška vlada je dobila poročilo, da so boljševiške oblast' aretirale angleškega generalnega konzula v Moskvi Lockhardta, Aretacija se utemeljuje z ustreiitviio sovjetskih članov v Ar han gelsku. Angleška vlada je zaprosUa za izpustitev Lockhardta. Kakor se zatrjuje, je bilo aretirano tudi osobje angleškega in francoskega konzulata v Moskvi. Važna pogajanja međ ukrajinsko In donsko vlado. KIJEV, 9. (Kor.) Glasom časopisov se je vršilo včeraj jako važno posvetovanje rned ukrajinsko vlado »n delegacijo donske vlade, ki je bilo za oba dela jako ugodno. Vsebina razprav je za enkrat še tajna. Spopadi med Nemci in Ukrajinci. KIJEV, 8. (Kor.) V zvezi s poročili o spopadih r-ed nemškimi četami in uporniki poroča nemški štab, da gre za dogodke majhnega pomena, ki so bili poravnajM z lahkoto. Sedaj prihajajoče vesti pravijo, da vlada po vsej deželi mir. ŽeiezBičarska stavka v Ukrajini. BEROLIN, 10. (Kor.) Poročilo »Bunda« o že-lezničarski stavki v Ukrajini je popolnoma napačno. Stavka je že dne 1. avgusta bistveno ponehala in jo je smatrati sedaj končano. Ujeti poljski oficirji enoletnikj odpuščeni na Poljsko. DUNAJ, 10. (Kor.) Predsedstvo držav-nozborskega poljskega kluba je dobilo od zunanjega ministrstva naznanilo, da bodo glasom odloka vojnega ministrstva poljski ujeti oficirfi 'in enoletniki do 10. avgusta 1918 izpuščeni iz ujetniškh taborišč in odpravljeni v kraljevino Poljsko. BrazHijanske čete za Mezopotainlk) in Palestino. RIM, 10. (tzv.) Iz Brazilije se poroča, da bo 200.000 brazilrjanskih vojakov izmenjalo angleške armade v Mezopotamiji in Palestini. Clemenceau napoveduje za jesen veliko ofenzivo entente. BEROLIN, 10. (Izv.) Ministrski predsednik Clemenceau napoveduje za jesen generalni napad zavezniških čet na nemške armade. Za sedaj želi, da se končajo sedanji boji. Ameriški vojaški krogi o koncu vojne. KOPENHAGEN, 10. (Izv.) Ameriški vojaški krogi so mnenja, da bo v dveh letih končano zadnje dejanje krvave drame, ki se vrši sedaj^v Evropi. Ob tem času bodo imeli Amerikanci na evropskem bojišču zbrane vse svoje razpoložljive sile :n vrgli ž njimi Nemce na kolena. Imenovanje skupnega poveljnika zavezniških čet v Sibiriji. LONDON, 10. (Kor.) Reuter poroča iz Washingtona: Dosedaj še niso bile izdane nobene odredbe glede imenovanja skupnega vrhovnega poveljnika zaveznikov v Sibiriji. Vojni tajnik Baker je naznanil imenovanje gm. Oravesa za voditelja ameriške ekspedic'je v Sibiriji. AMSTERDAM, 10. (Kor.) Glasom Reu-terjevega poročila iz Washingtona, bo sestavljeno jedro ameriških čet v Sibiriji j iz dveh polkcrv, ki se nahajata sedaj na Filipinih. NEWYORK, 10. (Kor.) Associated Press javlja iz Washmgtona, bo general Kikuzo Otani, eden najodiičnejših japonskih vojskovodij, Činovno najstarejši oficir ekspedicije zaveznikov v Sibiriji. Painleve in Briand na zatožni klopi? 2ENEVA, 10. (Izv.) »Journal de Gene-ve« poroča, da bo Clemenceau meseca septembra pozval zbornico, naj postavi na zatožno klop tudi bivša ministrska predsednika Painleveja in BriarniSL Ameriški mornariški taj-tik v Rhmi. ZUERlCH, 10. (Kor.) Glasom Agenzie Štefani je prispel ameriški mornariški državni tajnik Franklin Roosevelt v Rim. Ustanovitev ministrstva za ljudfko zdravstvo. DUNAJ, 10. (Kor.) >Wiener Zciian^objavlja ustanovitev ministrstva za ljudsko zdravstvo, ki prične uradovati 10. avgusta t. 1. S tem preueha uradovanje ostalih ministrstev v vseh stvareh, ki so odkazans sedaj novemu ministrstvu, ki bo Imelo 4 oddelke in sicer 3 zdravniške in en juridičen. Zopet 2&F11 pripognil m pokazal na svoje čelo, kakor bi hote! reči: >T»di jaz sem ranjen«. Tedaj se je Raphael nehol« začel sramovati zaradi svoje nasilnosti in je dejal: — Odslej oistt v moji službi: Recite Acajouju, da vam izplača, kar vam gre, in povrhu še za štirinajst dni. Toda glelte, da vas He vidim več. V sobi fi Je pričakoval grof Sailuces. — Kaj vam je? — ea je vprašal, ko je videl, kako jezno je vstopH- — Ali ne ve*te, ka} se ie zgodilo z mojim konjem? _ Bil sem na dvorišču, ko so ga pripeljali. — Potem veste, kaj mi je. — Da in ne. VsaJca izguba, ki se da nadomestiti z denarjem. *e mi ne zdi bogve kako pomembna. Sidi paša je bfl Imeniten konj, toda z lahkoto najdete enakega. — Morda; toda imel sem v resnici rad tega __________________________________________konja. Pozna! me le in Je veselo zarersetal, ko S povzdignjeno palico je vikomt skočil proti | sem vstopil v hlev. Bil mi je torej skoraj prija- Ko je prišel aa dvorišče svojega stanovanja, je konjarju, ko |e videl, kaj se le zgodilo. Tom se je j telj ia potem... Optimizem Lloyda Georga. LONDON, 9. (Kor.) Lloyd George je imel o priliki podelitve meščanstva v Ne-athu govor, tekom katerega je izjavil med drugim, da so se pritoževali, da je optimističen v.-smeri, po kateri je krenil. Upam, je rekel, da ni-sem bil preveč optimističen. Vedel sem, da se bojujemo za pravico in pravični Bog nam bo to priznal. Sovražnik je narod, ki je govorii in sanjal le o vojni. Božji blagoslov nam bo zopet zasijal, ko dosežemo resničen mir. Po včerajšnji zmagi zamoremo z za upanjem gledati v bodočnost. Priti zamo-rejo še temni dnevi, vendar pa bomo kljub temu ostali trdni. Duh naroda je, k: aa.«n jamči zmago. Ako bo dosežena ta, ne bo več razkosavanja in nobenega plsm2..a. Pri poznejši pojedini je rekel Lloyd George: Nova ustvaritev sveta zahu,a velike žrtve; toda ta svet bo velik, kakor žrtve, iz katerih bo •izšel. Francija proti odnosa jem KHajske z Vatikaiioni. PEiKJNG, 10. (Kor.) Francija je vložila svoj ugovor proti ustvaritvi diplornatičnih odnošajev med Kitajsko in Vatikanom, ker nasprotuje to francosko-kitajski pogodbi z 1. 1858, s katero je bilo Franciji poverjeno varstvo rimsko-katoliških organizacij na Kita}skem. Imenovanje kakega papeškega nuncija se bo smatralo v poučenih krogih kot Šahovna poteza Nemčije, ki si jo je izmislii državni tajnik Hin-tze, ki je katokk. LETALSKI NAPAD NA DUNAJ. Izpovsdhe u^Uhč.* čBstsIka Sarzija. DUNAJ, 10. (Izv.) Z vojaške strani smo izvedeli: Vodite); itn'nanskega letala, ki je na povratku z Dunaja moralo pristati na Steinfeldu pri Dur.ajskem Novem mestu, se piše Giovanni Srrzi. Po njegovih izpo-vedbah je bilo r»ti.>ansko letaisko brodovje, ki je priphilo včeraj na Dunaj, pod vodstvom Gabriete o Amiunzia, ki je bil v dvokrovrcku; oc sam je vodil enokrovnik. Brodovje se je dvigniio točno ob 6 zjutraj v Padovi in se soustiio takoj v velike višine in odpluk) preko morja proti Grade-žu; odtod visoko nad oblaki proti Sv. Vidu ob Glini na Kornskem, kamor je prispelo ob 7'20 zjutraj in se spustilo nato nekoliko nižje, da se dvigne potem zopet v velike višine s smerjo, naravnost proti Dunaju. Ujeti itauian^ki ietaiski častnik Sarzi bo zaslišan sedaj pred vojaškimi oblastmi in je že včeraj obedoval skupno s častniki avstrijskega letalskega zbora. AMNESTIJ A ZA DRŽAVNE NASTAVI JFiNCE. DUNAJ, 10. (Izv.) >Reichspost« poroča, da bo v kratkem izdana amnestija za vse one državne uradnike, ki so zagrešili kake prestoke in bili potem disciplinarno kaznovani ali pa se še nahajajo v preiskavi. Ce?2r na front!. DUNAJ, 10. (Kor.) Cesar se je dne 7. t. m. popoldne podal z načelnikom generalnega Štaba baronom Arzem m običajnim spremstvom na jugozapadno fronto in se od tamkaj danes zjutraj vrnil v grad V/artholz. — Kaj še? — Hotel sem se udeležiti dirke. — Kaj vas ovira? — Nič. Toda mislil sem sodelovati, in je nekaj, zaradi česar sem želel, da bi zmagal. — No, to, mislim, je 5e vedno mogoče. — Pomislite vendar, da je samo še en dan. Kje naj v tem kratkem času dobim konja, ki bi se mogel primerjati Sidi pasi? — Cul sem predkratkim za angleško kobilico, ki je baje pravi Čudež. — OI _ Oaje je lani v Epsomu dobila dve ali tri nagrade. — Ali le naprodaj? — Gotovo, ker jo je neki konjski mešetar pripeljal z Angleškega v Pariz. — Kako se imenuje? — Bilo je. Če se ne motim, neko židovsko Ime. Cul sem je, pa sem je pozabil. Ce želite, lahko izvem stvar od lorda Arhibalda Sid!ieya. ki dobro pozna moža in konja* V zgodovini narodov in držav so dogodki, ki so j?h njihovi sovrstniki, ali pa vsaj njih del, obsojali ne satno kot grozne zločine n:\ posameznikih, temveč tuth" kakor neodpustljiva grozodejstva na cc-Jih državah, celih narodih. Cas, ki pravijo, da j« veliki maščevalec vsega, pa je obenem tudi brezobziren razkri^alec tainostl, ln njegova zvesta spremljevalka, velika učiteljica narodov, zgodovina je obenem tudi nnineizpro-nejši odkrlvalka resnice in nainepristr^nejša sodnica. Pod zobom Časa, ki je oglodal z dogodkov presojanih v prošlosti kot naistrahovitejša hudodelstva, po sovrstnikih iz najrazličnejših, bodfsi narodno, državno, gospodarsko ali prečesto osebno političnih razlogov nanje nametani omet, in pod neprevarljl-vim drobnogledom ter nezmotljivo sodbo vse vzroke in njih učinke ter vse okolnosti upoštevajoče zgodovine pa taki dozodki, ne vsi, pac pa gotovo njih velik del, ne samo izgublja;o značaj grozodejstva, zločina, temveč se izpreminjajo celo v dobra dela, da, pravcata odre5en]a. Zgodovina vseh narodov in vseh držav pozna take čine, ki so morali priti, ker so bili posledice razvoja, fn so se morali zgoditi, da so morali pasti posamezniki, da je živela celota. Karel 1.. krnil angleški je moral Izgubiti gtavo, da se j« dvignila Angleška pod krepko in odločno roko Cromwel-lovo iz mlakuže ^tuartske miljenške vhdavine; Ludovfk XVI. je moral plačati svoje In svojih prednikov grehe s smrtjo na morlšču, da Je francoski narod vstal izpod Jarma svojih plemiških izmozgovalcev v svobodo; rusk^ igodovina našteva celo vrsto takih ne samo opravičljivih, tem-, več, upravičenih »zločinov«. Kako sodi zgodovina umor srbskega kralja Aleksandra in Drage Ma-šinove, je znano, a kako bo sodila sarajevski umor ln nasilno smrt carja Nikol.^a II., ki pripadata zasedaj še sedanjosti, fzvemo morda žc mi gotovo pa naši zanamci. Nemški narod bi se celo vkljub vsej zgodovini za ves svet ne bi odrekel svojega junaka Telia, Geslerjevega morilca. Ko se je 21. oktob-a leta 1916. po poltretjelctal popolnoma absolutistični vladavini, ki avstrijskim narodom, izvzemši enega, ni dala niti dihati, ko se je po poltretjeletnem najbrezobzirnejšem zadov dvignila r^ka proti predstavitetiu te vladavine in je padel ministrski predsednik grof StQrgkh. je prvi Wp obšla avstrijski svet groza nad tem zločinom !n ga navdala z ogorčenjem proti morilcu. Kmalu pa se je začela preobračati stvar. Splošnost javnost ni gledala več samo čina, temveč je ; ačela tudi iskati vzroke zanj in je tako prišla na sled. kjer Je končno obstala pred človekom, na katerega je pokazala s prstom: glejte ga, orvega ln g'avnega krivca! ln bil Je to tedanji justični minister dr. vit. HochenLurger. Ko js ministrski predsednik grof Badcni Izdal svoje jezikovne naredbe za Češko, v katerih Je priznal češkemu narodu vsaj nekoliko onih pravic, ki mu gredo po državni ustavi, je vsta! tedanH poslanec nemškega Gradca, dr. Hochenburger, \m zaklical ministrskemu predsedniku, M se Je drznil izdati take naredbe, klic pariške revolucionarne drhali: »Na svetUiko!« Komaj petnajst lei pozne!« pa ie že bil Isti Hochanburgcr duša, toda zH duh Sturgkhovega kabineta, katerega ie že leta l<>13. zasledoval isti njegov klic, izražen v dejanju o-nega Nje guša, k! je v žarnici strellal mnl. Zgodovina morda poreče keJaj, da bi ne b"o Adlerja, če bi bil Njeguš dosegel svoj tnmen. Hochenburger je biT in ostal oni z!l duh, ki, prišedfl it ene skrajnosti h drugi, nI bi! samo glavni steber Stflrgkhovoga absolutizma in vseh žnjlm zvezanih preganjanj in zlodejstev, temveč prav! in e-dini njih pobuditelj in pospeševatelj. C-of StOrgkh je bil fe vrle valeč Hochenburgerjevth o-snov, grof Stiirgkh, po razvoju dogodkov neizogibna žrtev, nI bil žrtev zločina, zasnovanega v prenapetih možganih pra\ice iščočega nezado-voljneža, temveč žrtev pravico teptajoče« zlo-dejc^i HodhenburgerJa. Zgodovina, ki ne pozna cenzure In ozirov na vojevanje in zunanjo politiko, bo o teh stvareh imela končno sodbo. In po dogodkih, katerim so bili priča avstrijski narodi v prvih dveh letih svetovne volne, smo prepričani. da ne bo samo sodila, temveč tudi obso-uiia. Hoc^enhiu-gerievo ministrovanje, zlasti po od-goditvi in poznejši zaključitvl parlamenta v leta 1914. nI bilo drugo kakor dolga vrsta nepretrganih kršitev zakona. In mož Je sir! na čeju pravosodnemu ministrstvu! A čc Je zakon spki«n! razlog, iz katerega Je trebab da je ali da naj bi bilo nekaj, potem bi bilo zakonito, da bi bil Hochenburger prejel plačilo za svoja zlodejstva. Dr. vit. Hochenburgerja ni zadela kazen grofa Sturgkha, a ni ga doletela niti ona, ki Jo določa pozitivni državni zakon za ministre, kateri kršijo zakone. Zadela ga je edino le ona, ki Jo določa zakon narave onim, ki greše proti njej. Sel le, odkoder ni več vrnitve, a žnjim Je Izginil iz našega političnega sveta človek, čigar spomina ne bodo blagoslavljali avstrijski narodi, zlasti pa ne slovanski. S Hochenburgeriem je izginil s površja zopet eden največjih oškodovalcev naše države la njenih narodov. Oorje državi, v kateri gospodarijo taki mogotci! Sejal Je zlo in žel prokletstvo! Koliko jih bo Še moralo iti, da bo zdrava in srečna naša država ln njeni narodi?! Bol za Staro Srbilo. Na Dunaju Je izšla brošura pod naslovom »Der Streit um Alt-Serbien (da* so-genante Mazedonlen) iz peresa profesorja I Rađosavljevića-Bodina. ki jo moramo vsekako priznati kot dragocen prispevek za razumevanje starega boin, da. rečemo lahko: sovraštva med srbskim ln bolgar- Stran 1!. .EDINOST« štev. m V Trstu, dne 11. avgusta 1P1S skkn narodom, tore) spora, ki je neiziner-11« važnosti za Južno Slovanstvx>, ker je vedno igral veliko ulogo v reševanju Ju- Soslovanskega problema. Menimo torej, a bo sedaj, v odločilnih urah tega reševanja, zanimalo našo javnost, ako jo se-gnanimo vsaj z glavnimi momenti iz vsebine tega spisa in z argumenti m dokazi, $ katerimi brani spis — srbsko stališče. Ugodno deluje na čitatelja, da piscu — ! da-si je odtočen branitelj ene pravdajočih se strank — služI le mirna, stvarna in vsakega žaijenja izogibajoča se beseda. Naglajsiti Je tudi — ker je znak časov, ki lih preživljamo sedaj — da je na mnogih »mestih posegla piscu v besedo cenzura; pol 24., 25., 26., 27., 7B. !n 29. stran je pa | kar popolnoma črtala. V starem veku se fe zemljepisno ime M&keckxn*ia zek> spreminjalo. Nje meje so ge zopet Širile in zopet krčile. Za vlade Aleksandra Velikega je tflla na višku, potem je polagonra upadala, dokler se ni skrčila v zgolj geograski pojm, kar je Še danes. iVlakedonija m imela torej nikoli določenih inej. V okviru nekdanje 7/iakedoniie fe obstajala Stsra Srbija. Odtod — po propada srbskega carstva — ime Stara Srbija. Na vseh zemljepisu Mi kartah, izdanih v proslem sto4etju — je stala mesto Makedonije označba: Stara Srbija. Makedonija se Je imenoval le najjužneji del. In istotako, kaJcor ni obstajala makedonska država, ni tudi makedonske narodnosti. O Makedoncih kot narodu ne more biti torej govora! In če se vendar govori, .Je razumeti to le v starem, od davnine izročenem geografskem, ne pa v narodnem smislu, fetotako imamo dandanes Bošnjake, Hercegovce, Crnogorce, Ba-.varoe, Vi-rtemberžane, Toskance itd., ali to niso narodnosti. Na to napravlja avtor daljšo ekskurzijo v zgodovino naseljevanja plemen na Balkanu v prvih stoletjih in smatra kot zgodovinsko dejstvo, da Slovani ekzistirajo ea balkanskem polotoku že od drugega stoletja po Kristu. AH so bHi Bolgari? Ne, ker ti so prišli na balkanski poluotok šele proti koncu sedmega stoletja. Bolgari pa niso bili Skrvani. Začetkom sedmega stoletja so prišli Srbi, kot zadnji Člen slovanskih plemen. Tudi so bili najštevilnejl in v ohranjevanju »svoje narodnosti najžilaveji med vsemi Slovaiti, ki so prišli na Balkan. V Makedoniji so se Srbi nastanili v sedmem »toletju, a so se pozneje umaknili ter se naselili na zapadnih ozemltfh balkanskega poltoka. Zna-ten del njih — ki se je že globoko ukorenll — pa je ostal tam. Bolgari so prišli zadnji ter so se namestili na skratnem vzhodu polotoka, kjer so tam nahajajoče Slovane deloma podjarmili, deioma pregnali. Bo!gari niso bi!? s!ovsn3lfo pleme. Razlikovali so se od Slovanov po svojem bistvu, po svoji rasti, po barvi m razcepljenih očeh, dočim so bili Slovani visoke rasti, krepki in svetlorja-ve barve. Zgodovina pripoveduje, da so se morali često bojevati proti Bolgarom v obrsmiTO svoje narodnosti, posebno od 7. stoletja dalje do popolnega propada le z naporom in nasiljem ustanovljene bolgarske države —- v ietu 930. Makedonci se tedai nso imenovali Bolgari in so živeli kot Slovani-. V 13. stoletju so si Bolgari zopet osvojili i Makedonijo, a so jo obdržali le 7 let. Za njimi so jo dobili Bizantinci, potem Srbi, potem Turki in na to aooet Srbi. Makedonija je bila torej pod Bolgari le 95 let v dveh razdobjih, ločenih drug od drugega po dobi 300 let. Kaj je to — vzklika avtor — 95 let, tudi če bi bila nepretrgana, da bi mogli kak slovanski narod bolgarizirati?! S tem še niso' bili bolgariziran;, da se j»n je vsililo bolgarsko ime. Važno pri tem je dejstvo, !da so se Makedonci vedno borili proti ! Bolgarom. Kakor nekdaj, delajo Bolgari tudi sedaj: hočejo vsilit Masedoncem svoje ime. Srbi pa so z Makedonci isti narod, so istega pokolenja, imajo isti jezik, iste običaje, isti zgodovinski razvoj, in iste narodne pesmi. Oporeka se -sicer, da so se neslovanski .Bolgari vtopili v masah podjarmljenih 'Slovanov ter da ne ekzistirajo več. Danes da so istotako dobri Slovani kot Srbi. Ali pa imajo Bolgari radi tega pravico do poljubnega razpolaganja s slovanskimi ple-!n:e-H na balkanskem polotoku? Isto pra-.vlco bi imeli potem — ako strogo logično ^sodimo — tudi napram Srbom. Bolgari o-značajo svoje nezmerne zahteve kot svoje »sveto pravo«. Ali pa bi bilo s tem dokazano, da so Srbi postali Bolgari, da so prenehali biti — Srbi?! Na -srbski strani je razvoj misli logičneji. Če stari neslo-vanski Bolgari ne ekzistirajo več, ne obstoja več tudi pravica njihovega imena. . Dalje se oporeka: zgodovinska dejstva treba vendar pripoznavati. Bolgarsko ,ime ie tu in ga je treba trpeti. Srbi je tudi pripoznavajo, ne morejo pa pripustiti, da '.bi s.e dalje razraščalo ter pogoltalo srb-;skc-slovanska plemena. • Kalvor torej razvidno: proces ustvarjanja slovanskega bolgarskega naroda na {balkanskemu polotoku Še ni dovršen. Za-'čel se !e v sever no-vzhodnem kotu polo-jtc'ea -u se je siril počasi vedno dalje proti tji:sit in zapadu. Kamor so prišli Bolgari, •so z nasiljem zasadili svoje ime. Istotako, kakor dela sedaj bolgarska uprava v oku-p rani Stari Srbiji in v Pomoraviu. Pro-■CC3 ustvarja ia slovanskega bolgarskega •naroda v škodo srbstva se nadaljuje. Z elementarno silo se torej stavi Srbom vprašanje: mari naj gledajo na to s prekriža-'nimi rokam;? Kar je postalo zgodovinsko dejstvo, priznavajo Srbi: Bolgarska idržava in bolgarstvo obstajata v gotovih \m ."ah. Da bi se pa bolgarstVo nadaije ši-Irita na Škodo srbstva, tega Srbi ne more-Jjo in nočejo privoliti pod noben'm pogojem. To mora pripoznati Srbom jasni ra-am vsega sveta! i Italijani In Jugoslovani o Primorju. Dr. Ferforifla v »Demokraciji«. *Na ta isvajanja g. dr. Ferfolje < Jt že reagiral v našem listu z-i dr. Josip Wilian, kolikor tan-i tirajo njegovo izjavo na ma-nifestaciiskem shodu v Trstu \ povodom obletnice majniške deklaracije o razmeriu med ■ Italijani is Slovani v Trstu. Ker pa menimo, da bo koristio za bistrenje in čiščenje poi-: mov, podajemo tH ves članek S dr. Ferfolje. V isto svrho ponatisnemo tu še nekatere sestavke is »Demokracije«, ki se tičejo reševanja narodnega vprašanja v teh pokrajinah. Uredništvo. Kdaj bo Izrečena tista odrešilna beseda, ki bi povedla ob sinji Adriji na pot sporazuma dva naroda, kojima ie usojena iz pradavnine, da se rodita. živita in umirata na isti grudi, ob enakih gospodarskih, kulturnih In političnih prilikah? Poklicani činitelji se boje pričeti spravna podajanja, čakajo fatalistično, da pride re§itev iz tega dušečega vzračja izven in mimo njih, in morda tudi preže, da jim vnanji dogodki prineso ugodno, e-nostransko rešitev na škodo drugih. Kako Je bilo v preteklosti, dob*> venio. Slovanski 2ivelJ je bojeval z italijanskim — gospodarsko, politično in kulturno močnejšim, podpira-nim še od vlade hi Nemcev — boj na življenje in smrt. Izšel je častno Iz tega boja, pokazal je, da ga »i mogoče ukloniti, da je zmožen življenja in razvoja. Olavno zaslugo pri tem imajo jugoslovanske narodne stranke, slovenske in hrvaške, kar moramo jugoslovanski socijalisti lojalno priznati. A tudi mi smo doprinesli svoj dobršen delež m bi bil ta delež še večji, da nas ni ozkosrč-nost in ljubosumnost iz »Narodnih domov« ovirala v našem delu. Italijanske nacijonalne stranke so hotele slovanski živeli potujčiti z nasiljem, italijanska socialistična stranka je bila po eni strani (Pittoni) pri našem kulturnem in političnem boju preveč brezbrižna in pasivna, po drugi strani Je zahtevala od nas celo — mirno asimilacijo — (Puecher). Svetovna vojna je preobrazila duhove tudi pri nas v Primorju. Oba nacijonalna šovinizma, italijanski in slovanski, popuščata. Velika večina slovanskih narodnih strank želi odkritosrčno sporazuma z Italijani, in obratno, med italijanskimi nacionalnimi elementi je dober del razsodnejših že zavrgel svoje samo — in veleilalijanske aspiracije. V celoti pa se italijanski nacijonalizem šc vedno skriva v zapečku (v celem Primorju nima niti enega svojega glasila), kamor ga je bil čez noč potisnil izbruh avstrijsko-italijanske vojne. Iz svoje preplašenosti se je začel vzbuiati še le v zadnjem Času, a neorganizirano, tipajoče. Namesto italijanskega nacijonalizma je stopilo med volno odkrito na plan italijansko petolizništvo, ki je nam Slovanom enako sovražno kakor predvojni italijanski nacijonalizem, a Se tem ogabnejše. ker se očitno samo prostituira v naročju vlade in Nemcev. Italijanska socialistična stranka je ob izbruhu vojne z Italijo zavozila z razpetimi jadri v ocor-tunistične vode, kjer še dandanes veselo pluje in ribari. Socialistični »Lavoratore« ie v gotovem oziru prevzel ulogo umrlega nacionalnega »Pic-cola«-, postal je Izvrstno gospodarsko podjetje na škodo — sociiaf'zma. Vlnda in Nemci imajo nad njim svoje dopadajenie. £ele v najnovejšem času so se začeli kresati duhovi tudi pri »Lavoratoru«. Povod za to so dale praške slovesnosti in jugoslovanska dek!arac!|ska manifestacija v Trstu. Pojavili sta se pri italijanskih socialistih dve struji, Pittonijeva in Puecherjeva. Pittonijeva odklanja jugoslovansko deklaracijsko politiko, drži se avstrijskega Rennerjevega državno-gospodarske-ga načrta, po kojem gospodarski razlogi izključujejo ustvaritev samostojnih narodnih držav v Avstriji, ter Je za rešitev krize potrebno le »moderniziranje uprave lo (nikjer le definirana In pojasnjena) narodna avtonomija. Pittoni Je dalje proglasil načelo, da Je mogoč sporazum preje z Nemci kakor z Jugoslovani, te da ne gre pod Jugoslavijo nikoli m za nobeno ceno. Puecher soglaša z zadnjim Pittoni je vim stavkom, a odklanja Rennerjev štetem in se ogreva za samostojne narodne države. Ne upa si pa precizirati, do kam naj sega italijanska ob Adriii. kako se naj urede odnošaji med Italijani in Jugoslovani. ne upa si ugotoviti, da imata govoriti pri ureditvi državnopravnih odnošajev ob Adriji edino le avtohtona naroda, italijanski m Jugoslovanski. Jugoslovanski socijalisti, na čelu radikalna o-mladina, so se očitno ht brez pridržka izrekli za bistvo jugoslovanske deklaradjske politike. Edino žalostno izjemo de^a dr. Turna, ki se^ je v svoji notorični in kapriciozni nedoslednosti izrekel za Pennerja in Pittonija. Ostal je pa osamljen, tudi starini so se ga otresli. • Glasnik jugoslovanskega nacijonalizma, dr. \ViI-fan, ki predstavlja manjšino, kar vemo vsi, ki poznamo ljudi in razmere tu doli, }e proglasit načelo. ns-trei Trst pod Jugoslavijo, pMsm sporazum z Italijani. To načelo si samo sebi nasprotje in '8 navaČRu. Ravno tako je niprčen Pitte-nijev-Puechcrjev kMc: pod Jugosiav'io za nobeno ceno Pravilno bi tile po mnenju pisca, če b- Italijani t in Jugoslovani sedli k skupni mizi in si dejal:: zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, kulturne in p ilitične vezi so nas tako nerazdruženo zvezali na eno točko za vse večne čase, da se moramo sporazumeti, hočeš nočeš, na tej ali oni podlagi. Oblika ali ime bodi ono, ki skupnim interesom najmanj škoduje. S popustljivostjo, strpnostjo in dobro voljo se ta oblika mora najti, sicer pride tretji, ki se bo okoristil na *£odo obeh. Poklicani iaktorji naj gredo na delo takoj, vsaj \ zdaj ob enajsti uri. da nisu htjeli uvrtjedjati Hrvate Itd. Wekerle Je dapače, vidjev da nije oportuno rušiti sada koaliciju, Izjavijo, da ae stoje lanjske godine po zast Szmrecsanyi-u protiv koaliciji isnesene objede zbog veleizdaje, da su ove doJle te Hrvatske (od Frankovaca naravno) i ia je tom prigodom iznesena Pašićeva listina falzlfikat — Gospoda u Beču I Pešti, tisa svu blamažu t sramotu, koje su im Friedjungovi dokumenti pribavili u cijelom svijetu, ne mogu da 9* ostave politike falzifikata. Ali tfeflmo se: njihova vlast počiva na falzifika-thna l ne može biti trajna. A Čovjek se doista mora diviti narodnim ljudima u koaliciji, koji imaju strpljivosti, da sa ovim falsfikatorima dalje o-staju u vezi. Izmed ju organa koalicije l opozicijqnatnih novina nastavlja se polemika, U* H koalicija trebala da napravi prigodom ponovnog kršenja hrvat-sko-ugarske nagodbe sa strane Madjara. Dok su prigovori opozicije (osim »Obzorakojeg se ne može ozbiljno uzeti dok ae odgovori na tvrdju »Hrvatske Riječi«, da je madjarski pouzdanik) stvarni, dotle je pUsnje koalicionog glasila naduto, žučljivo I uvredljivo, tako da izgleda kao da si ie gospodin Svetozar Pribičević, vodja koalicije I trz Wlldera glavni »maciier« u »Hrv. Riječi« postavio za program odbijanje javnosti od koalicije; valjda si zamišlja, posKje VVekerleovog uzmaka osobito, da mu je vlast u Hrvatskoj doživotno osjegurana, pak ne dozvcJjava nikakove kritike o politici koalicije. Akcija Wekerleovog pouzdanika sarajevskog vladike Letice Izgleda da Je propis, a s njome i za slučaj uspjeha obečana m* stolica karlovačkog patrijarhe. Letica Je naime ove dana sazvao na dogovor 36 svojih naivjernifeh ljudi, od kojih se je samo 8 Izjavilo za priključene Bosne i Hercegovine Ugarskoj, dok se je preostalih 28 najodlučnije usprotivilo. Kad tako a»sle najvjerniji, lako je shvatiti, Sto ie4e neovisni bosajiski Srbi, koji se bez velike galame, skupa sa ouamošniimi Hrvati organizuju. Još danas nije službeno saopćeno, da su odjelni predstojnici KriŠkovič i Rauer odstupili a da su Paleček i Poljak imenovani nasljednicima; o promjenama u hrvatsko! vladi trebao bi da odlučuje samo hrvatski baa, aH Ma4!ari i tu hoće da vode riieC, pak tako sjegurno traže za ova imenovanja koju protuuslugu od strane koalicije. I-nače nema smisla ovo zaitezante. Sa odjelnim predstojnikom Rauerom odstupa i dosadanji šef aprovizacijonog odsjeka hrv. vlade ćr. Bošnjak, onaj koji je u glavnom vodio aiwovizaciiu cijele zemlje, jer se Poljak m siaže sa njime. Izmedju učesnika na poznatom zagrebačkom sastanku od 3. ožujka (grupa oko »Glasa«, Star-čevičancf, grupa Lorković-Surmin i erupa oko klerikalnih »Novina«) vode se već dulje vremena pregovori, da ove stranke, skupa sa socijalistima i Rađlćevcima, osnuju Naroduo Vijeće i provedu u Hrvatskoj i Slavoniji zajednički narodnu o-^anizaciju. Imade fegleda, da će se postignuti sporazum I da 6e se skoro započeti i u Hrvatskoj ozbiljno i složno raditi. Radi poznate uvrede nanesene od strane Intendanta hrv. kazališta g. Ovida p». HreI]2novića društvu hrvatskih književnika, eno fe odlučilo, da prekine sa upravom hrvatskog kazališta svaki doticaj; sve su zagrebačke »ov4«e fosim »Hrvatske Riječi« naravno) priključile se društvu književnika l obvezaie, da neće dows*ti nikakove kazallSne oglase ni kritike tako todi le pozneje nekoHkokrat. sedaj pa zopet. V tem, ko bo Se skoraj minilo celo leto, odkar jo je zapustil sovražnik, le toajo na5e oblasti ne semo prlložpott temvo« Unii dolžnost, da store vse, kar bi bilo v prilog ofc«ovitve, pa moram ial, ugotoviti 9llno žalostno dejstvo, da je Gorica vkHub vsemu »obeovrenju« vedno bolj — porušena! Da, res, uMee so poćiščea* «d južnega kolodvora do državnega že eelo vosi električni tramvaj z elegantnimi voeovi, kakor menda ni takih v vsej Avstriji, odprtih jo tmdi že več trgovin, cel kup takšnih, lci prodaj«*© — razglednice, vrnilo se je v mesto tudi ie već obrtnikov, predvsem gostilničarjev, vrnile so se državne in cerkvene oblasti, nastanila ste se v mestu celo tudi namestništveni oddelek se otmovo in podružnica vcinokreditnega zavoda ia južno ozemlje: marsikaj je prišlo v Gorico, celo tudi marsikaj takega, česar bi ne bilo nikdar treba; prišla pa menda nT v Gorico In menda t»di ie na pride tako kmalu edino le — sposobnost z resnično voljo za ob-% rovijanje, vkljub vsem odlikovanjem, ki si jih pridobivajo nekateri ljudje s tem, da godijo vplivne osebe po tistih krajih, ki Hfe sploh ni bilo treba obnavljati. V Gorid se do danes le al popravila niti ena stavba, ki je bila lo količkaj kolj poškodovana, pa naj bi Mki le tako nujno potrebna za prebivalstvo. Za urade se seveda fkrbi. vojaštvo ima zasedena vsa dobro ohranjena poslopja, popravlja se tudi na vse pretege poslopje, kjer naj bi se že Jeseui otvorila nemSka giranasUa, popravljajo se, izvzemši menda le o«) na Placutt, tudi vse cerkve, dasiravno ste stolna Antona tako sUno poškodovani, da je treba tet. preden se popravite, saj ste popolnoma breo. strehe in stropa — samo zasebnih |tf oe ne lott mlbče. Lastniki ne morejo, ker bo morejo dobil! delavcev ne materijala m največkrat tudi sredstev ne, oblasti pa Jim tudi ne preskrbe ne dolnvoov ee materijala, kvečemu le posojilo vojaokrodltooga zavoda. Z bankovci pa s«, žal, afti se da »»krpati, kaj šele popolnoma pokrttt te poprav** oaknanlSa koča. Tako torej Cm dalje tem ho* prepada skoraj vsa zasebna lastnina. Da bi tonvtti o fet Petru ali Solkanu: bognedaj. Del, woćtes te mraz spravijo v kratkem na tla le eeo flidovte. kar ga stoji. Isto pa velja tedl tt vse »oftodovsne lasebne stavbe v najožjem mostnem okoUiu In mestu samem. Vse se ruSi, vse raspada. Marsikje, kjer bi se bilo letotafo pomlad dalo fte reSfti vse. če bi se bilo poslopje pokrilo, prihodnjo pomlad že ne ko kaj popravHati. Lastnik bo moral poru&ti poslopje do tal in zidati iznova vse, ako bo hotel imeti zopet svoj dom. Pa pravijo, da ni delovnih moči, da ni materijala. Videl sem, kako postopajo po Gorici brez dela cele trume našega vojaštva in vojnih ujetnikov, brez dela. Videl sem vojaški vozič z dvo-uprego, na vozu travo, kolikor jo nakosl kosec, de kosi par minut. In za vse to je bilo treba — osem mož I In pravijo, da primankuje živil, da zato nI mogoče dobiti delovnih močil Bil sem na goriškem trgu: krompirja, kolikor ga hočeš, sicer po 4 krone, ali vendar je, zeleniadi, fižola v »tro-kumar, sadja, kolikor se ti ga poljubi, sirovo maslo se Je prodajalo na trgu po K 54'— itd. itd. V gostilnih dobiš za kosilo juho, meso. pečenko, ■ajmanje dve prikuhl, a vse za vsaj 25% ceneje kot v Trstu, pivo se toči po vseh gostilnah, vina dovolj, seveda vsaj do 4 K ceneje nego v Trstu. Okolica, zlasti tja doli proti Štandrežu in Vrtojbi je obdelana skoraj kakor v rednih časih, celo v Št. Petru, med onimi razvalinami in žičnimi prepleti m zapleti se goji povrtnina, sočivje itd. V mesto vodijo železnice s petih strani, torej bi vend?r ne bilo tako silno težavno dobiti v Gorico še druga živila In tudi materijal. Ali da! Za vse to le treba predvsem trdne volje, odločnosti in pa morda tudi ljubezni do stvari, do ljudstva, do domačega prebivalstva, ae pa politike po tistem kur-zn, ki hoče Čimprej našo Gorico izpremenitl v predzadnji steber mosta od Belta do Adrijel Dosedanji način obnavljanja Gorice mora na vsakega domačega človeka napravllati nsra\ »ost porazen vtisk. Ce pojde tako dalje, razpaci mesto popolnoma, preden se začne resno obnavljati, a v resnici se ne obnovi tako nikdar. AS! Ja! S m jo nam obnovi Gorico njen »kum« — Berolln* Kakor vse kaže, Čakajo naši obnavllalcl Gor .1 res tega čudeža. Uboga Gorica, ubogi Goričanle! —r. Za iMlnlšRs dgRlPHseljo. Jugoslovanskemu klubu so dospele nadalje za majniško deklaracijo sledeče izjave: Gornjesavičanke naknadno že 1314 podpisov, in sicer: i) Šmartno na Paki (&e 436 podp.) 2) Ljubita pri Mozirju (128 podp.); 3) Smihel nad Mozirjem (66); 4) Kokarje (452); 5) Radmfrje-Ksaverij (312). Kat. slov. izobraževalno društvo v Laporju: žene in dekleta, možje in fantje va-Levič, obč. Žabljak; obč. urad 2abljak pri Laporju: žene in dekleia župnije Šmartno v Rožn dolini, okraj Cežje, (766 podp.); Žene in dekleta župnije Prevorje, okraj Kozje; z velikim navdušenjem se pridružijo majn. deklaraciji možje in fantje župnije Novacerkev pri Celju, in sicer občini Novacerkev (543 podp.) in VIŠnjavas (358 podp.), skupno torej 90! podpisov. Občani občine Lepanjivas pri Mozirju (196 podp.); žene In dekleta, možje in fatje občine Trnovski vrli, okraj Ptuj (151 podp.); žene In dekleta, možje in mladeniči te Št. Vida nad Valdekom. skapno 360 podp.; občina Sv. Urban v Slov. Gor. (okraj Ptuj); občina Drstelja. (okraj Ptuj); možje, žene in dekleta občine Drstelja, (okraj Ptuj); krain šolski svet na Dobrni; obč. odbor Slivnica pri Mariboru; možje in fantje, žene in dekleta iz Zup nlje sv. Barbara v Halozah, okraj Ptuj, 428 podn nod geslom: Prost mora biti naš narod, na svoj zemlji svoj gospod. Od teh iz občine iv. Eliza beta 125; obč. odbor Vintarovci; narodna čitalni ca v Hrastniku ob Savi; žene in dekleta, možjt-io fantje Žunnije Št. It J pod Turjakom (229 podn.): žene in dekleta, možje in fantje župn. Malanedel :s uri Llutomiru; dekleta In fantje župnije sv. Jako! v Galiciji, obč. Pirešica, okraj Celje '93 podp): obč. odbor Tepanje, okraj Konjiče; obč. zastop občine Bače okraj Brežice toplo odobruje jugosl delci, ter se H soglasno pridružuje; občina Oglen-lak pri Slov. Bistrici; občina Bukovec okraj Slov. Bistrica; občina Žitnice, okraj Maribor; z največjim veseljem In navdušenjem se pridružujeio zavedni prebivalci trga Vitanje, okraj Celje. — Občinski zastop v Virštanju v Kozjanskem okraju se pridružuje jugoslov. dekl. Slede podpisi: Zupan: Janez Turnšek: odborniki: Martin Aman Jožef Vouk, Franc Kostanjšek,^ Anton Plcvnik. Janez Bah, Alojz Kovačič, Jožef Jug. Krajni šolski svet v Gornji Rečici pri Laškem; čitalnicn pri sv. Jedrti nad Laškim; žene in dekleta, možje In fantje župnije sv. Jedrt nad Laškim: žene In dekleta občine Okolica Slatina (vasi Mc-gorje, Ratanska vas, Gradiškin dol (85 podp.). Gornje Sečovo, Carovcc, Ločendol, Irgje (164 podp.); tv. Križ, Rjavica, Strmec, Tržišče (161).), skupno 410 podp..; žene In dekleta občine Nimno (69): i. in d. obč. Spodnje Sečovo (115); ž. In d. obč. Tok p, č evo (124); možje, žene in dekleta obč. sv. Trojice (133). Obč. odbor Kozje; župani in kmetje Ormoškega okraja. — Duhovniki Kozjanske dekaniie, vedno goreči v pravi, iskreni ljubezni do svojega narod«; navdušeni za njegove rra\ice. neupogljivi v boju za narodne svetinje. prisrčn~ z zadoščenjem pozdravljajo ji:-. : deklaracijo kot prvi korak za uresničenje zaželene prostosti* in svobode jugosl. plemen v okvirju jugosl. države pod žezlom presvltle habsb. dinastije. Pridružujejo se dekl. v polnem ot-~e:ru in žele iz vsega src? da bi se v kratkem oprostili veri k raznarodoval-nega, nam krivičnega in sovražnega sisterr.a in d: bi^se svobodno zamogl? razvijati v narodnem, kulturnem, gospodarskem in socijalnom obziru. Jesensko zasedanje parlamenta. Vlada namerava meseca septembra sklicati parlament na 14dnevTK> zasedanje, da dovo'i nove davke. Vladni časopisi so že pričeli z reklamo m pripravljanjem javnega mnenja. Ako je poprej kak Slovan opisoval položaj v temnih barvah, so ga takoj vrgli v zapor, ali pa proglasili za izdajalca. Sedaj pa Je prevzela to uk)go »Neue Freie Presse« sama, ki nam vsak dan predočuje kritično finančno situacijo države 12 padanja valute In deviz, čeprav očividno le z namenom, da se pripravlja »st:mun-ga« za nove vladne davčaie predloge. Seveda ti davki nikakor ne bodo obremen-jali v prvi vrsti premožnih, ampak, kakor je pri nas pač navada, bo padel glavni del. kakor n. pr. indirektni davek, na široko maso. Ž veliko reklamo in kričanjem je treba prikriti bridko dejstvo, da bodo povišane cene vina, sladkorja in premoga in da bo petična gospoda le neznatno obremenjena. Radi tega se teh-ko domneva, ,da pride v jesenskem zaseJanju parlamenta do hudih spopadov in to tembolj, ker 600 milijonov, oziroma ena milijarda ne more čisto nič izpremeniti položaja, kajti letni primanjkljaj države v vojni dobi znaša celih 24 milijard. Izgledi za to kratko sezijo nikakor niso povoljni. Čehi, brez razlike strank, se pripravljajo na najstrožjo opozicijo proti Hussarekoveinu kabinetu, enako tudi Ukrajinci, stališče jugoslovanske delegacije pa se tudi ni čisto nič izpremenilo. Tudi Hussarekovo ministrstvo bo najbrže le kratka epizoda v zgodovini našega parlamentarizma. Še enkrat o »izdani ofenzivi«. Kakor znano, je takoj, kakor hitro so odšii naši poslanci na zborniške počitnice, riizposial vojni tiskovni stan listom dolgo poročilo o vzrokih ponesrečenja naše zadnje ofenzive na Piavi m na Tirolskem, ki je zatrjevalo. da je bila nesreča posledica izdajstva jugoslovanskih vojakov, katerih imena seveda niso bila navedena, zlasti ra izdajstva strelca Paprskarja in mlado-:eškega poročnika Stinega. O tern Škandaloznem postopanju vojnega tiskovnega stana smo mi, kakor tudi vsi slovanski listi razpravljali že ponovno. Za danes naj citiramo le še časopis »Front«, ki ga izdaja a/rmadno poveljstvo nadvojvode Jožefa, ki je poveljeval napadu na Montello, ki je bil baje izdan. »Front« piše dobesedno: »Čeravno je bilo vse do najmanjše posameznosti skrbno pripravljeno, so izvedeK celo udeleženi poveljniki za čas tapada še'e zadnji večer. V smislu povelja bi morala v noči od 14. na 15. junija b zori, točno ob 3, artiljerija pričeti stre-i.ati na celi fronti, od Tirolske do m^rja, ad na tem mestu. Prve laških postojank, kjer je vladala velikanska zmešanjava, so bile zavzete z nasko-orn in dne 17. t. m. so prodrle naše čete lo črte Nervesa—Volpago, ne da bi se za-mogel sovražnik trstavrti le za trenotek. Na višje povelje so morali naši tu obstati, Ja počakajo, da pride za njimi pripravljena težka artiljerija. To pa ni bilo tako !a-vko. Piava je strašno narastia in odnesla s seboj vse pontonske mostove, šestkrat na novo zgrajene pa so razbile dalekono-sne italijanske baterije, ki so jih umerjali sovražni letalci. Dovažanje streliva, živeža in obvez je bilo zato nemogoče in tako smo biH prisiljeni, da smo v noči od 22. na J3. in 23. na 24. v dveh oddelkih umaknili čete r>azaj čez Piavo.« To so torej vzroki poraza. Vsaka nadaljna beseda bi bila Adveč! Kdor je čital poročilo vojnega tiskovnega stana in primerjal >sto s tem, mu bo takoj vse jasno. Angleški zunami minister Balfonr je rnel te dni v spodnji zbornici govor o iiedru. odnem in vojnem položaju, tt kom katerega je razpravljal tudi o mirovnem vprašanju in izvajal med drugim: Vse zlo >bstaja v nemški neoclkrrtosrčnosti. I Posedaj Še noben nemški državnik, tudi če e je pojavilo močno mirovno gibanje v Nemčiji, ni imel poguma, da bi odkrito in asno izrekel besedo: »Vzeli smo Belgijo !->rez vsa-kega povoda in >0 bomo vrn ii takoj, kakor hitro bo mogoče in sicer z vsem, kar sn>o ji odvzeli.« Prepričan sem Jalje, da nobeden zaveznikov ne bi mogel /dobriti takega miru. ki rve bi upoštevaj razmer na vzhodu. Nemška metoda proti Romuniji je skrajno značilna. Nemčija Ro-rr unijo ni samo prisilila, da prispeva k nemškim vojnim izdatkom, ampak si je zajamčila tudi nadzorstvo nad romunsko .ndustrijo in postala absoluten vojaški in gospodarski vladar v Romuniji. Tudi mi smo znatno povečali lastna ozemlja. Zasedli smo južno Palestino in večji del Mezopotamije in vse nemške kolonije. Ako hoče kdo proučevati razliko med nemško in angleško metodo, naj primerja stanje, ki vlada v ozemljih, ki smo jih zasedli mi z onim, ki vlada v nemških okupiranih pokrajinah. Kamorkoli smo prišli, in o napravih mir in reu. Prepričan' smo, da zraste sedaj v Mezopotamiji več žita, LakoT Palestini naj-se tudi v nerr> > izboljšale. — zastopanje nem-tikov in nrišel # : ni ' je :oie ne poprej stoletja, (i a vi a l večje blagostanje n da o c ških kolonijah ra -;.eie ja! Preštudiral sem n. Unčn >ke vlade in nemških 1 . ao prepričanja, ^.a ni niti n ka, da bi bila kaka posves jvu plodovita. Vrzel, ki loči za\ srednjih vlasti, je tako gio-b* mogoče zamašiti in ta':o Širt komaj mogoče premostiti, i stvari sedaj, afriških kolonij moremo vrniti Nemčiji. Ako Nemč-ia ne izpremeni svojega srca in ako popolna zmaga zaveznikov Nemcev ne prepriča, da je njiliova poHtfka zgrešena, je vsako pogajanje ž njimi izključeno. Arhangelsk. V četrtkovem izdamn smo prinesli brzojavko, ki je sporočila vržen dogodek za sedanje homatije v Rusi:?. — Ententine čete so zasedle Arhangelsk. To je za namere entente silno važna postojanka, ker jc glavno pristanišče Rusije ob Ledenem morju; preko Arhangelska se je vršil izvoz iz Rusije. Je torej trgovsko s la važna točka. Za entento pa je za sedaj neizmerne važnosti, ker bo mo. ' tam r no izkrcavati svoje čete za nada -n e ' a-cije protn jugu. Kjer stoji sedaj Arhangelsk, je stal v 15. stoletju le en samoten samostan. Prvo pobudo za postanek iti povzdigo so dali Angleži pred ka .iM 3r>0 leti, in so se razvili med Argl jo in Ri»sno zelo živahni trgovinski odnosa ji. 1 red vsem pa se je razvil — kakor /e rečeno — izvoz iz Rusije. Sedaj pa pt • ? > < va na točka za vojne dogodki T Trst«, dne 11. avgusta 1918. ■EDINOST« • ait. Stran TtL fl w IS kaj dobimo ta teden? Ta t-eden, od 12. avg. do 17. avgusta (4. razdeljevanje) se bodo mogla proti rščipnjenju Izkaznice za živila na 4 in predložitvi izkaznice za nakup kru-fca dobiti poleg dnevnega odmerka 200 gramov (20 dek) kruha in dodatka 140 g Ti 4 dkg) za delavce pri težkih delih, ki ostaneta nezmanjšana, naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: BELA MOKA ŠT. 0. eno četrtinko kg bele moke št. 0 po K 1*20 kg. — SLADKOR. eno četrtmko kg sladkorja po K 1'60 kot drugi obrok odmerka % kg, dovoljenega za vkuhavanse sadja. JAJCA. . eno jajce po 70 vin., za neimovite -sloje (rdeča Crta) po 50 vin. SUHA ZELENJAD. 10 dkg suhe zeleniadi po K IT— kg. CiKORUA. eno osminko kg cikorije po K 9*6«> KIS. eno osminko litra kisa po 52 vin. Ta teden ne dobe kisa lastniki izkaznic za. kuhinje in ubožnico. SOL. ene osminko kg soli po "28 vin. kg. OLJE. Na vsakih 6 odrezkov uradne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 12. do 18. avgusta se dobi ob predložitvi izkaznice za živila izkaznica št. 11 za nakup 6 cen-tilitrov olja. Na to izkaznico se dobi olje v ob čajnih prodajalnicah do sobote 24. avgusta t L Cena 28 K za kg, za neimovite sloje (z rdečo prečrtano izkaznico) po 14 K kg. MAST. Izkaznice št. 52 za 6 dkg masti veljajo do sobote, 17. avgusta. ____ DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠĆOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko deiO ter imajo zato pravico do dodatne izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamovanimi s £rko S. dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od .\2. avg. do 18. avg., in predložitvi izkaznice za nakup kruha, dodatno izkaznico št. 82 ter morejo nanjo do vštete sobote 24. avg. v običajnih prodajalnicah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice št. 81 veljajo do sobote 17. avgusta. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Tekom tega tedna se razdele izkaznice št. 50 za govedino in za neimovite sloje tudi izkaznice št. 50 k)da z rdečo črto. KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. Ena škatlja kondenziranoga mleka (4Pil td ;)o K 3'30 škatlja. Tekom tega razdelie-\ a lja se preščipne št. V. rumenih izkaznic .za otroke (2 Skatlji) in št. II. sivih izkaznic zu starce in bolnike (ena škatlja), veljavnih ; a mesec juli in avgust. MILO en kos mila, težak približno 10 dkg, -po 40 vin. kos. , * UVNE KUHINJE IN UBOŽNICA. Lastniki izkaznic za javne kuhinje in ubožnico dobe ta teden: osminko sladkorja šminko kg cikorije, osminko kg soii. • • * RIBE. Do sobote, 10. t. m., opojne so se oddale ribe na 35.618 izkaznic, veljavnih lu i117 385 odmerkov. Danes se podaljšuje }vrsta na odrezek II. do št. 7000. Na vrsti ostane tudi še vsa serija odrezka l. — 'Danes, v nedeljo, it ribja tržnica popoldne zaprta. B „ „ Nova prodajalnica kruha. V torek, 14. t. m., se otvori nova pro-dajalnica kruha v ui. Cavana št. 21, za prodajo kruha na Izkaznico za potnike in začasno bivanje v Trstu. _ vsa! 7 do 8 ur na dan! Radovedni smo, ali gospodje pri dunajskih centralah in tndi ie nižje doli žive od 38 dek živil na dan? Prodaja »Edinosti« v Gorici, V Gorici ae prodaja na$ list v naslednjih tobakarnah: M. Bellinger, ul. Cipressi; M. Breziger, tri. Oiardino; L. Za-krajšek, tri. Oiardino; Terezija Roth, uL Municipio ter na državnem in južnem kolodvoru. Lepe stvari. Prejeli smo: Te dni mi Je pravil neki železniški uradnik o stvareh, ki bodo zanimale marsikoga in ki bi morale najti odmeva v višjih krogih tam na Dunaju. Pravil mi je: V Zi-danemmostu posluje še precej časa mala četica vojakov ia orožnikov, na čelu jim neki bradati gospod, baje zastopnik okr. glavarstva. Ta četica, oziroma kontrolni organi čakajo na prihode vlakov, da poberejo ljudem blago, ki bi bilo namenjeno k nam. Da so ti ljudje brezobzirni in sirovi v nastopih, je očividec sam moral občutiti, ko se mu je godilo skoro tako, kot vsem drugim; le njegov energičen nastop mu je ohranil s seboj prineseno blago. Pravil mi je nadalje, kako tržejo z ramen nahrbtnike in z njim vsaj lep del obleke, zraven klofutajo fn s puškinim kopitom udrihajo po ljudeh. Vse to naj bi še bilo. ko bi se vedelo vsaj, kam izgine to blago; toda mi tega ne vemo, in zato zahtevamo pojasnila. Neki dan n. pr. le taka kontrola pobrala potnikom vso prtljago, t. i. živež. Nastalo je splošno ogorčenje, nastopali so organi * revolverji in puškami, prišel je oni bradati zastopnik okr. glavarstva, ki Je tam v rabuki pustil svojo brado ki je sedaj obrit Ta je ukrenil, da se je vihar polegel s tem, da je zaukazal vrniti zaplenjeno blago. Organi so vso prtljago vrgli iz skladišča na tir, tam se je vsakdo prepričal, da mu je polovico živeža izginilo. Kam? V skladnice oekiesena prtljaga se le skrčila za polovico. Kako ie to mogoče? Gospod brez brade, ki jo je izgubil v ^poštenem* boiu s stradajočo množico bi znal dati pojasnila, le vprašati bi ga morali in potem bi -narsikdo ne bil tako okraden s strani javnih organov. Pripomnil mi je še, da se orožniki sami izražajo naoram potnikom, da le prevoz živeža novsod dovoljen in ne sme nobeden ničesar zapleniti. Tak orožnik ima gotovo srce na mestu, al? pa samo s tem ščuje ljudstvo na odpor pri za-nlembi živil. Češ. to ie nepostavno. Vprašamo kom-•^tentne faktorje: Zakaj se ravno v Zidanemmostu zaplenjaio živila? Je 11 to postavno ali nepostavno? Zakaj se ne vrača vsem zaplenjeno blago in v celi množini? Prosimo pa tudi, da se Hkrene vse potrebno da se ne bodo dogajali prizori, da bi nastopala oborožena sila proti neebo-roženi, stradajoči in izmučeni množici. On: gospod brez brade pa naj ostane lepo doma, da mu r.e bo enkrat namesto brade odletela glava. — Revež. Slovenec profesor na zagrebški medicinski fakulteti. Kakor poročajo iz Zagreba, ie imenoval cesar dosedanjega profesorja na turški univerzi v Carigradu našega slovenskega rojaka dr. Borisn Zamika lavnim rednim profesorjem za biologijo in embriologijo na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča. Državni poslanec Fon bo 18. t. m. in naslednje dn: v Gorici. Medsocijalnl odbor trgovinskega tislnžbenstva sklicuje za danes, v nedeljo. 11. t. m., občni zbor. kri se bo vršil ob 11 dop. v dvorani bivše »Societa filarmonico-drammatica« v nI. sv. Karla št. 2. Na zborovanju sc predloži spomenica na delodajalce v svrho zboljšanja življenjskih razmer nameščencev. Tržaški otroci v HerpeHe. Otroci, ki so določeni za odhod na počitnice v Herpelje, se odpeljejo jutri, v ponedeljek, ob 4M popoldne z državnega kolodvora. Priti moraio na kolodvor ob 4 in izkazati z izkaznicami društva prijateljev otrok (pečat). Frineso naj s seboj kako težjo obleko za slabo vreme. Tržaške Jugoslovanke ki se nameravajo udeležiti Krekovega slavja v St. Janžu, se vabijo, da pridejo na pogovor v Glasbeno Matico in sicer v ponedeljek, 12. t. m., ob 7 zvečer. VIII. voino posojilo v Trstu. Zadnji izkaz podpisov VIII. vojnega posojila v Trstu izkazuje skupni znesek 25,056.700 K. Nova domača zavarovalnica. »Wiener Zeihmg« objavlja, da ie ministrstvo za notranje stvari, sporazumno s soudeleženimi ministrstvi, dovolilo Jadranski banki v Trstu ustanovitev delniške družbe nod naslovom »Atlanta, zavarovalna družba v Trstu« io potrdilo pravila nove družbe. Češko Budjevtčka Restavracija (5osa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba ki slovenski jedilni listi. LI OQLHS§ se računaj a P® ® — Debele tiskane besede se 1 ra&nsls dvojno. — Najmanji« J? prtsl9ji»iaa snaia 66 vinarjev. ■ n^r-ffl« fn naslednje potižtvo: 1 umivalnik za rTUuU 56 dve osebi ■ tamnim mramor] em, 2 aoin> omarici, 1 poročno postelj z vameti, 1 posteljo za eao osebo s vzmeti. 1 omara s Štirimi predali, 1 omara s 1 vrati in 1 z dvojnimi vrati. Kranc. ul. tolitar.o 29, I. 2673 S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodu kom, prijateljem In ansaeem pr*ta 00 Test. da je po kratki fcoiesni preminula n&ša preljnbljena soproga, mati, tai£» itd. »ve C pocestnica v Os p u pri DoHnk PegreV seposabne pokoj rdce bo v ponedeljek, U. t. m., ob 10 pcodpoldna. V OfaPU, dae 10. »vgusta 1P18. Josip Slavec« soprog. Easnnetv msmariški strojevodja, Viktor (odsoten) ia 3v«fl, učitelj Ia o. Ia. nadporotnik v rez.: sinovi. Jcsi :ina por Lojk, Merica por. Leonerdls, FsnJ p r. Borrlf Metka pot. trobec, Loizlka vd. «r LojziUa v d. Pelicon in eiga Slavec, hčore. PiSuSl^Jt^O nim stopalom; sa par K 1.30. Predelujejo se tudi nogavice iz starih zapestnic. Česar, ul. Fornace št. 8, V. 2572 PHfirit* mfi čevljarski Šivalni stroj Singer. UL iSSti 58 Manzoni 17, vr. 2. Ambrožič. 2574 monter xr. delavnico 8 strojnim obra-L&m tom ▼ Trstu se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja in pogoji na n-slov: Stavbno podjetje GSbel & Forti, Trst. 2567 f^dpf** a A kuhinjsko pohištvo ia drage reči. FliuU 58 Sitic. nI. Marije Terezije štev. 35 2571 II. nod. -vasSvi en zakonska soba s vzmeti in blažiaa- FSBa 58 mi. Vratar, nI. Piceardi 24 A., 2570 s« vratar in vratarica. Jajac, al. Marije $15 Terezije 25, II. od 4-6. 2567 Josip Lojk. nadpoštar, Gregor Leon^rd-S, učitelj. Fran Borrt, strojevodja, Vinko TrobdC. učitelj, zetje. Joiica Slavec roj. BolG*,sinaba. Vnuki in vnukinje. Bras posebnega obvestila. Fovo p grebno podjetje SlietolocnsKo gospodarsko Urušioo „HSRODHI DOM" vpisana eadruga % omejenim poroitvom vabd na m^ zidarji, kolarji, mizaiji kovači in jT^i^iti ^ težaki ea Tržič (Monfaioone). Zgia-siti se je v pisarni ladjedelnice Adria, lil. Ct-rra- dori 4, IV. takoj v si u i,') o dsklico od liprSjiliSill 18 lefc staro za trgovino 16 do z metani m. blagem. Pi meie ponudbe % dobrimi iapriče-vali do 15 t. m. na naslov Boiidar Ksetelic, Mater j a (Istra). Izvežbane v trgovini imajo prednost. Plača, po dogovoru 2318 <]}vskike vrste kupnjo in plača po najviših cecab Fran Babic v Trstu ul. grande bt. 2v. Mollno 2312 ibrega lovskega psa-frtnača sprejme na rejo, eventuelno kupi Ivan Zelen v SoDOŽeČah. (3212) Anton Jsrkič posluje v svojem atelje!« v Trstu. Via deJlo Posto St 10 40 fg hrana in stanovanje «a poStne/?a prak-Jtrf tikanta za mesec september, oktobe-in november 1918. Cenjene ponudbe pou „Dolo-njeeJ na Ins. odd. Edinosti. ® 23 ki «€ bode vršil dne 14. t. ta. ob S ari zvečer v orestorlh »NARODNEGA DOMA« pri Sv. Ivanu š sledečim dnevnim redom: J. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnik«. 3. Poročilo blagajniku. 4. Poročilo nadzornlštva. K. Dopolnilne volitve nadzornikom. 6. Odborov predlog za popravo društvenega poslopja. f. Razno. _ ODBOR. Priznano na|bol|ši Josip IA^e vdovec z 2 odrastlima otro-V^pUliliU koma. — Prodroet ima vdova ali priletna goapođič-na, vajena vseh hiinili poslov n šivanja na stroj, neoporečnega -vedenja in govoreča čisto sloveč8č no. Cenjene ponudbe z zahtevo piače os insoratni oddelek Edinosti ped „Skrbna in varčna pomočJ. 2559 E*UJ se 25'J nov}h sto lic, lepo izd slanih in poiitiran h. Cena po dogovora. Ravnotam so ^roda 70—80 metrskih stotov lepega bukovega ■ "lja. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod 5tev. 3211. «211 sga se vsakovrstno novo in moder- ___šili no pohištvo, posebno zakonske sofce. Zaloga pohištva Benedetic v Trstu, ulica San Manrizio St. 10, od 4 30 do 6 popoldne. D 47 Prodala kuriva. Oglie. 50 kg na rdeče Izkaznice. — Razdeljevanje 12. avrusta. — Cena 80 vinarjev za kilogram. Sv. Vid: 1—200 (36) ul. Fontanone IS, 201—1000 (36) ul. Lazzasstto vecchio 17. — Staro mesto: 2501—2970 (25) ul. Volto 3. 1—1000 (26) ul. Artisti 4. __ Novo mesto: 2001—3000 (24) ul. Oelsi 1_iooo (25) ul. S. Zaccarla 3. — Stara mitnica: -pf'01_2500 (26) ul. Risorta 17, 2501—3500 (26) uL Pa^uine 13 — Sv. Jakob: 501—1500 (18) u!. Oia 42. — Sv. M. M. Zgor.: 201-300 (12) I vio C, cena 82 vtn za kg. — Greta: 1—150 (11) Greta 172. Koks. ks na rrodre Izksznlce. — Cesa K 2'70 za 10 kilogramov. Sv. Vid: 131—240 (47) ui. Fontanone IS. — S ara mitnica: 1101 — 1450 (51) nt. Risorta 17. — Sv. lakob: 951—1145 (58) ul. Guardia 9. — Sv. M M. Zscor.: 1—180 (3S) BI vio 8, cena K 2' .za 10 kg, 1S1—300 (38) ul. Guardia 48, cena K • 270 za 10 kg. Gorivo za Industrije. O d ponedeljka, 12. avgusta dalje, bodo lastniki rde . i izkaznic I. in II. razreda dobili za 10 dni prsr.-'jsa (do 20. avgusta), oni I., II., III. In IV. raz: Ja za 10 dni koksa in oglja. III. in IV. razred vski nezadostnega dovoza to dekado ne more doi::i premoga. ) DomaČe ves^l. Iz sodne službe. Pisarniška voditelja Alfred de Domini in Širne Vitanović sta premeščena iz Rovinja v Pufo. Od česa naj živimo v Trstu? Vzemimo v roko taudenski :edilni list« aprovizacijske komisije, da vidimo, koliko živil gre v Trstu ta teden osebi na dan. Torej: 20 dek kruha, 3'5 deke bele moke (eno žlico), 3'5 deke sladkorja, sedmi del enega Ja-ca, približno Wt deke suhe zelenjadi, 1'6 deke cikorije, 1*6 ccntilitra kisa, 1'6 deke sofi, 8« grama masti, F6 deke govej-jga mesa; vsega skupaj, seveda bre:: mila. a s prištetjem rednega dnevnega odmerka sladkorja, okoli 38 dsi. In to naj zado-siuic za preživlianje človeka, ki naj ludi Se dela 9sem pcHidcKiicem ovčje volne In ualne za žlmnlce! V smislu naredbe trgovinskega ministrstva * dne 28. maja 1916 d. z. št. 156, se zaplenilo vse zaloge ovčje volne, ter se ta upotrebi v vojne namene. Vse zaloge ovčje volne, posebno pa tudi volne za žiuinice. treba oddati na C. io kr. HnS!ra!nIeo yo!ne v Trsta, Via del Pešce št. 4. Volna se plača po predpisanih najvišjih cenah ter se sprejema v uradnih urah. Za nakupovanje volne so upravičeni tudi legitimirani kupovalci volne, isti pa se morajo legitimirati z izkaznico trgovinskega ministrstva. Zaplemba se razteza tudi na najmanjše zaloge ovčje volne. Patrljotična dolžnost vsakega posameznika je, da odda volno, ki jo tako nujno potrebuje armada na bejišču, pri čemur bodi posebno naglašeno, da se za isto plačajo visoke cene, in ker se vsaka prekršba kaznuje od političnih oblasti na podlagi obstoječih zak. določb z denarno kaznijo do K 5000 ali pa zaporom do 6 mesecev. U (mlečni kreopotov «inap) aaj- boljSi pripom<~>6eic proti kronične nu kataru in bolezni dihalnih organov Izdeluje lekarna Codermaz. Trst, Ul Rlhorgo 17. D 7 Trat vogal tfla Harfa Ttma-S. tfvim Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Velika izbera kožubovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volne nega blaga za bluze, čipto-vih ovratnikov in okraskov- r T^^^n^'Onld krvi s Rod Lefsetsure tsirup končen riranega Sal-apariglia vul. F —MHiMa« II PreSiialn siHffl M11 Marij« Bmer da Cijpelan lil GT . za Tržič C9^i©aaf'3lsoK®>. Dobijo dobro hrano, dobro plačo in stanovanje. PoaudBe sprejema UIKtor Znldaršič. ziđarsKl mojster, Opčine Trstu, ulla liililH. ■■pn^ (S Općine št 200 (zraven openske |f 'I cerkve) hHa Jakoba Hrovatln \m venu Mot ftfSfii vilMi i & sala mrtvaiia bsL ^ T Te dni se ie odprla v Trsta, ul. P©nterosso 4 nova trgovina pod imenom fllla cittž di Qć blo OellKa izUer uscKourstnin prefimetoo o mu) - om in nl?aR Verižice, zapestnice, uhani, zaponke, klobučne igb, vre, že ske torbice, bi s ar) m tmljaati IriS, korale in dntgi biž t rr kf p . meti, najhneie i elegantno iidelanL popust ^epr-tolau—. Stran IV. »EDINOST« Star« *1T. V Trstu, 1L avgusta tttt. Deželna ustava, deželno gospodarstvo In dr. Šu- steršlč. Pod tem naslovom je začel bivSi deželni glavar kraniskl, dvorni svetnik Fran pl. Šuklje objavljati serijo člankov, ki obeta veliko zanimivega. Šuklje poudarja v uvodu, da ga na objavo teh Člankov nikakor ni napotilo osebno sovraštvo do dr. bMisteršiča, ker takega sovraštva ne pozna, ter pravi: »Pišem te članke, vsebujoče ostro oceno sedanjega deželnega glavarja In njegove uprave, zgolj radi tega, ker mi veleva domovinska dolžnost, da dvignem svoj glas pred vso slovensko in avstrijsko javnostjo proti režimu, kateri vodi našo deželo in z njo vred naš narod v gotovo moralno in gmotno propast. In le ker je absolutno nemegoče ločiti režim od njegovega nositelja in provzročitelja, prisiljen sem, baviti se, dasi nerad, neposredno z osebo dr. Šusteršičevo. Očitam mu, kot njegov prednik v deželnem glavarstvu, naravnost in mož proti možu, da Je njegova vlada nepretrgana vrsta očitnih prelomov deželne ustave In drugih pravokrepnih zakonov in predpisov, dalje da se vsled njegovega postopanja deželno gospodarstvo usodno ogroža In kvari, končno da s svojim brutalnim samodrštvom uničuje disciplino med deželnimi uslužbenci ter direktno podkopava moralni čut podrejenega mu deželnega osobja. Naravna dolžnost mi je, do pičice dokazati istinitost nečuvenih mojih očitani. V nastopnih člankih hočem doprinesti dokaz resnice!« Članke bomo posnemali, če ne v celoti, pa vsa} v primernih Izvlečkih. Tržaški trg postaja od dne do dne boli prazen, dasiravno je sedaj vendar čas, ko bi moglo biti na trgu zelenjave in sočivia, da bi bilo dovolj za vse prebivalstvo. Vzrok za to pomankanje je popolnoma irmljiv. Naš okoličan, s katerim aprovi-zacijska komisija ravna, recimo, večinoma, če ne že vedno, naravnost po mačehinsko, je pač toliko pameten, da sadi in seje predvsem tisto, s čimer se preživlja sam, kajti če si ne pomaga na ta način, bi ob živilih, ki jih dobiva od aprovizacijske komisije, sploh ne mogel izhajati. Pridelek torej večinoma porabi sam zase, in prinaša na trg le malenkostni preostanek, ali pa tudi še tega ne, ker ga lahko proda na domu. kamor mu prihajajo Iz mesta preprodajalci, gostilničarji itd. ponujat sami višje cene, kot pa jih nastavlja mestno tržno nadzorništvo za prodajo na trgu. Odzunaj pa na tržaški trg prihaja zelo malo. ker se zopet izgublja drueodl, zlasti pa po skupnih častniških kuhinjah, katerih je v Trstu, sami ne vemo, koliko. Tako se večinoma vse, kar prihaja iz Furlanije, izgubi bog-ve kje. ne da bi prišlo na tržaški trg. In če torej tako pregledujemo cenik zelenjadi sadja in drugih stvari, ki jih čitamo na ceniku, ki nam ga teden za tednom pošilja mestni magistrat, se moramo naravnost čuditi, da ta cenik navaja toliko lepih in dobrih stvari po razmeroma še poštenih cenah, ko vendar vsega tega sploh ni na trgu. Nekaj pa je. česar ta cenik ne navaja nikoli in kar bi bilo za prebivalstvo tako nujno potrebno: krompirja nI na tem ceniku. In vendar se prodaja In kupuje krompir v Trstu, da, celo zaplenja se in se prodajalci. ki ga prodajajo po 4 K, kaznujejo s parme-scčnlm zaporom. Zakaj pa mestni magistrat ne določi tudi cene za krompir? Nočemo podtikati slabega namena nikomur, toda ljudstvo si pač misli svoje, češ, cena se ne določa, da se potem lahko dela, kakor se hoče. In čuetno? V Gorici se krompir sme prodajati javno na trgu po 4 kg. v Trstu pa ga meoda sploh ne puste na trg. a če se prodaja drujrie po enskl ceni, ga pa zaplenjajo. Konstatiramo pa. da tržno nadzorništvo, oziroma dotična Oblast, ki zaplenja tako prodavani krompir, še nikdar nI povedala, koliko krompirja Je zaplenila In kam Je potem Izročila zaplenjen! krompir! Takšne stvari gotovo zelo zanimajo prebivalstvo, in že z ozirotn na to, ker dajejo povod za razna sumni-čenfc, ne vemo, aH upravičena ali neupravičena, bi bilo nujno potrebno, da poklicani činitelji po-skrbe za to, da se tržaški trg »očisti« tudi v tem pogledu I Delovanje c. kr. avstr. sklada za vojaške vdove In sirote. Prejeli smo: Iz poročila dunajske centrale je razvidno, kako uspešno je ta sklad deloval doslej. Vojno zavarovanje obsega že nad en milijon vojaških rodbin in se razširja vedno bolj in bolj. Zavarovalni oddelek je s svojim delovanjem pridobil za vojno posojilo okoli ene milijarde, na čemer je predvsem soudeleženo za podpisujoče očinstvo tako ugodno vojnoposojilno zavarovale, katero sklepa pogodbena zavarovalnica na fivljenje. Avstrijski Feniks na Dunaju. Zavarovalne vojnih sirot kaže v skoraj vseh kronovinah sadepoln razvoj. Pričakovati je..da že leta 1918. !i?o2e vojnih sirot po tem zavarovanju dobi preskrbo In podporo za svoje življenje. Zavarovalni sddelek je vdvam in sirotam po padlih In umrlih /ojakih že Izplačal nad 30 milijonov kron. Za člo-/ekoljubnen amene c. kr. avstr. sklada za vo-aške vdove In sirote ter vojnopomožnega urada i. kr. ministrstva za notranje stvari je prineslo »■omo zavarovanje, vojnoposojilno zavarovanje in . jneposojilno nabiranje čistih dohodkov nad 3 nilijone kron. Za bodoča leta je c. kr. avstr. skla-Ju za vojaške vdove in sirote zagotovljen samo k vojnoposojiinega zavarovanja tekoč dohodek v lajnlžjem znesku 10 milijonov kron in ti dohodki gotovo Še znatno pomnože. Deželno društvo j. kr. avstr. sklada za vojaške vdove in sirote er otroško varstvo in mladinsko preskrbo Je do-,lej od zavarovalnega oddelka v Trstu prejelo ruesek K 12.24218. Zavarovalni oddelek za Trst, stro. Goriško in Gradiščansko obsega doslej za roj no zavarovanje 22 milijonov In za vojnoposo-ilno zavarovanje 30 milijonov, skupaj torej 42 mt-Ijonov kron. Sedmega vojnega posojila je zavarovalni oddelek podpisal 22 milijonov, osmega pa 16 bilijonov, skupaj torej 38 milijonov kron. Zavarovalnemu oddelku je bila poverjena tudi prodaj-ia akcija skladova in prodaja torej splošni vojno-Dreskrbni koledar, letna poročila sklada, slike Njenih Veličanstev itd. Ta organizacija, ki fe izšla Z skromnih začetkov, se je razvila v spoštljivo 3cdjetje. Dokazalo se je z njenimi uspehi, kako se nore s smotrerrm skupnim delovanjem doseči zapljeni visoki cilj- Vojaški pogreb. V tukajšnji garnizijskl bolnišnici -e umrl 10. t. m. trenskl vojak 97. pešpolka Josip veber, pri etapni pekarni 5t. 41, rojen leta 1895. Trstu. Pogreb se bo vršil 12. t. m. ob 5 pop. Iz ;arnizijske bolnišnice št. 9 na tukajšnje vojaško Pokopališče. Tržaška kmetijska družba naznanja, da Ima se-Jaj na razpolago kmetovalcem semena: špinačo, rimsko solato, čebulo belo. in rdečo, zimsko red-kev, repo za jesen In motovileč. Ta semena se Dddajajo ob delavnikih od 8K do 12 predpoldne v njenem uradu ul. Vienna Št. 10 I, desno. Ukradena krava. V Mali Pristavi pri St. Pe-iru na Notranjskem Je bila 3. t. m. dopoldne na paši ukradena osem let stara krava, težka prilično J Naroda po 5r. K obalu K 125, V resni družb! po-500 kg in vredna 6000 K. Krava Je pšenične barve, jboUš^ »Frankovec« daroval po M. Veber K 16, z belimi lisami, ter bi se Imela še v tem meseca oteliti. Tatvine sumljiv je neki moški, ki je dotični dan gnal v smeri od Št Petra proti primorski meji še neko drugo kravo in imel obešeno čez hrbet vrečo za kruh, kakor jih po navadi nosijo vojaki. Verjetno Je, da Je tat odpeljal kravo čez deželno mejo na Primorsko In jo tam prodal. Kdor bi o tatvini kaj vedel, naj javi to najbližji orožniški postaji. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek se bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi nedraglocenl predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Perila Je ukradla neka Amalija Buion, stanujoča v ul. S. Maurizio št. 9., neki Mariji Benko, stanujoči v ul. Carducci št 14, za celih 400 K- Bila Je aretirana. — Josip Germek, star 13 let, stanujoč pri Sv. Alojziju, je ukradel nekemu Alojziju Miniussiju K 1700*—. Denar so našli pri mladem tatu. Deček je bil aretiran, a so ga potem prepustili domači kazni. i — Jakob Kovačič iz Rocola-Molin a vento št. 34. je nekje ukradel vrečo bele moke in jo hotel prodati nekemu Simoncttiju v ul. Cellini. Ker pa je prihajal v bližino stražnik, se mu kupčija ni posrečila. Kovačiča so aretirali. Cegava je moka, se ne ve. Kam bo izginila zaplenjena moka, se ne ve! — Pavel Erschlan, vojak. Je ovadil prostitutko Marjano M., da mu je ukradla 1100 K. Ker ni bilo dokazov — ženska je pač pravočasno skrila denar — so jo izpustili v svobodo. — Pri nekem sedemnajstletnem-lopovu je našla policija — staromestni komisarijat, Orologlo 6 — cel kup raznih štampilij, s katerimi je mogoče ponarejati vse mogoče oblastvene listine. Slavni staromestni magistrat je tako »previden«, da ščiti tega mladostnega lopova tako daleč, da časopisju niti noče povedati njegovega imena. S celo stvarjo je menda v zvezi tudi neki vojak Sregut, pripadajoč 97. pešpolku, katerega so tudi aretirali. Tega staromestni magistrat ni ščitil. PoIzkuŠen samoumor. Roza Krzentowska, rq* jena v Lvovu 1883, je pila v samomorilnem namenu solno kiselino. 2enska je omožena, stanuje v ul. Montuzza št 24. Mož — ime mu je Salomon — ni pustil, da bi žena ostala v bolnišnici, in jo }e dal prepeljati domov. Vzrok samomorilnega poizkusa je neznan. — Dvanastletna Arimoteja Ravallico, stanujoča v ul. Monte 15, je skočila s četrtega nadstropja na ulico in se je močno pobila. Prepeljali so jo v bolnišnico. Dekletce je skočilo z okna, ker ga • so starši pošteno kaznovali zaradi predolgega izostajanja z doma. DAROVI. — Svctoivanski podružnici CMD je darovala ga. Golob iz Sv. Ivana 5 K od veselja, ker je njen sin Vladi bil tako priden v slovenskem vrtcu. — Za Šentvidsko Šolo Je izročila družba, v kateri ni bilo Kraševcev in katera si ne more kupiti »polente«, potom šentjakobske podružnice CMD znesek K 100'—, za šentvidsko podružnico CMD pa K 10*—, skupaj K 110. Nadalje so darovali: Anton Krečič, c. in kr. sap. stotnija 25, vojna pošta 583., 25 K. Biček-Razbomikova 20 K, Mara Va-ličeva 2 K. Josip Voh 3 K, gdč. Cvenkel K T50, Just Mavrič 5 K, upravništvo »Slov. Naroda« izročilo 301 K, Janko Irgolič 10 K, Fric Irgolič 10 K. ga. Antonija R. za en stolček 50 K. Ant. I. za en stolček 50 K. Nabiralna pola Vladka Kravosa 81 K. Miroslav Rusbach nabral med zavednimi Nabrežincl in Križani 69 K. — Za dr. Krekovo ustanovo goriških Slovencev od 26. 4 do 8. 8. 1918: Hudajulna po č. g. Jos. Abram, kuratu K 100, Vikt. Bežek, šolski ravnatelj K 15, Lokev pri Divači K 300, J. Ložan, LJubljana K 10, UrbanČiČ Alojzij, zbirka svatbe K 100, Hranilnica in posojilnica, Cerkno K 50, Uprava SI. Šotfcir Josip izročil dar g. Jak. Bratovž pek v Gorici K 5, Uprava SI. Naroda po dr. Kobalu K 8*20, skupaj K 723*20, prejšnji izkaz 6541*70, skupaj K 7264'90. — Za 1 sedež v novi šentvidski šoli v Trstu. Vesela družba v gostilni g. Katalana dne 6. VIII. K 50'—. Denar hrani »Splošna hranilnica«. — Za Dramatično društvo v Trstu. Nadporočnik Rukovina iz bojišča K 200'—t Franc Svara, Šempo-laj K 20*—, Vesela družba v gostilni g. Katalana dne 6. VIII. K 50'—, skupaj K 270'—. — Denar vložen v »Splošno hranilnico«. — Dne 30. 7. so niabrali v narodni gostilni D. k. D. med posamezniki kot kazen, ker so govorili italijansko kron S'— za moško podružnico pri Sv. Jakobu. Denar je izročen blagajniku. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki j VILJEM TUSCHER konces, zobotehnlk Trst ol nadvoj. Frana Josipa 13, 11. Ordinira od 9 pred do 6 zvečer. '"N Hermangild Trocca TRST, ulica Barrlera veccUo I Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezani z medeno Žico, lz umetnih cvetlic a hakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. Najnižja konkurenčna cena. V. Književnost m ^"met^esst. A. Wenzelides: Književne studije. Nakladom autorovom izašla je u Sarajevu ova knjiga, koja sadrži slijedeće radove: 1. Dubrovački pripovijedali: Mato Vodo-pić, Ivo Vojnović, Kristijana Solvejgs Loi-seau i Mato Lisičar; 2. Dr. Julije Rora-uer; 3. A. G. Matošš; 4. Vladimir Nazor; 5. Dragrgutin Domjanič; 6. Marin Bego; 7. Rikard Nikolić; 8. Hrvatska književnost i hrvatsko pomorstvo; 9. O hrvatskoj prozi. — Knjiga je pretežno kritičke naravi. Prve su dvije radnje preštampane uz neke preinake iz »Savremenika«; treća nije još objavljena; a ostale su izlazile u »Savremeniku« i »Književnom Glasniku«. — Cijena je knjizi 4 K; preporučeno 4 40 K. Pouzećem se mogu služiti jedino knjižare. Narudžbe se imaju slati na adresu: Arsen Wenzelkles, Sarajevo, Apelova o-bala broj 44., Ili na Hrvatskem knjižaru u Šaraj evu. IP mm 5a SS u a ae an aa fiJSS a?« i PRIPOROČLJIVE TURSKE Rokavice in modne potrebščine. IT. VENIER & Comp. Corso i 4. Modne potrebščine in izrtelovanjo rokavic, čiifienje in popravljanje rokavic Cene zmernt. 1310 I J Zlomita ^ G. PIn© v Trstu se Je preselila ra Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. ZercowItz & Figllo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. OgJasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznamla reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek F.dfnostl« —• Umetno-fotoftaflčnl nfeile Trst n!i;a del Rivo št 42 {pritličja) Trst Izrršnja vsako foto^afi^ao dalo kakor tudi razgled«, posaeik* notranjost lobilov, porcelanast« ploSče z; vsako v rat. spomenike. POSEBNOSTI POVfiČANJa tss «fSAK£ F0TO£U£yjJ3 m Kadi nuobnoau gosj^ naroiui-kov sprejema naročbe in jih ia-vršuja na doma, ov tudi zaaaj po r-ijzmeruejiih coah. ♦♦♦♦ Kit Trst m. M Riva 42 uwmi tisska ženske naj člia uslszanimiuo navodila ojife IzKnien nasvet pri oslabelosti ia pomanjkanju RrspkostL Pišite z polnim zaupanjem na ioO MMl Piisiiiiigfltt) mnMm l Mil. Ka stane ri* I N« slano nI? I Trgovina jestvln TVAJf BIDOVEC, Trst, nI, Oaipan-la 13 (Tr« Ponterosso). lina ▼ saiogi: Caj, paradi in o kon" serve, v-enf. kisle knm iree, koc-e za juho. ITonak-ver.210.1Lh, maršala, ir.al novec in vei vrst mine ralnih vol t«r bi igo aproviza,cijske komisije. (414 Mehanična delavnica. ODIJltOVAJJA L1VARNICA OSV ALDEKLA. Via Media 26. Izdelovanje in popr~ra strojev m motorjev. .Troračnni. 991 Knjigoveznic* PIETTlO FTFPAN, Trst. ulicu V-Iiiriv* 13. Artistična vezava Žepni koled.irji In- nega izdeika-— Vpisniki {registri) posebn?»a čutoma. 207 jolične peči in štedilniki M. ZIL1TA.R, nI. B. Giovaijni 8 in 12. NajboljSa Izde-lov*aja in najpopolnejša vrsta. Cena zmerne 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicol& 8t. 26 (blizu Cona). Preno-fcižče ka vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba toča a. I«« Papir. VELIKA. ZALOGA PAPIRJA. ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne — Valili rai iii barv in velikosti. Cod« zmerne. — CrfS.3O0 JJolliu&r, Trst, Via Gelii 16. J6G t Amerikansko duble-zlato v xiat3f7ilel In urarnk! A. Jerman, Trst ul. Mttlm ueccfils 19 Velika zaloga dolgih in ovratn'h verižic, zapestnic^ prstanov, uhanov, obeskov za siike. medaljone i. t. d' Vse stvari so po zmernih cenah, izdeiar e v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Pošilja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo | :. jasessomu:« uiu s ^ $tv. 5 Kapital In rezerva K 23,500.000.— ^ » Kapital in rezerva k aa.SOS.SO!).— FIL1JALKE: Dunaj Tcgetholstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Sbenik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papige, rente, obligacije zastavna pis.na, priioritete, delnice, srečKe itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOS1TS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE o; ^ |2 (o od dneva vloge do dneva vzdiga. Renrni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečfc razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja sredic itd brezplačno. bttv:>n: krediti, rembours-kredi i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bor/ni naročila. Lnkaso. Telefoni: 1453, 1793 in 2673. URADNE U3£: od 9—1 pdp. ESKOMT MEN K C. kr. avstrijski skia^f i- Najvišje pokroviteljstvo: N|. c. in kr. apost. Vel. cesar KAREL L in Nj. Vel. cesarica in kraljica ŽITA. Zavarovalni oddelek za Trst, Istro in Goris^-Cradiliansko v Trstu, Via Lazsarefta vecchlo 3. Pogodbena družba: C. kr. priv. zavarovalnica na življenje AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju. potom za v aro v v starosti od 15 na avstrijsko državno posojilo Ul drž. zakladnice od nom. K 500 naprej do najvišjih zneskov po izredno ugodnih pogojih. Zavarovalni oddelek sprejema podpisovanje na Vil!, avstrijsko vojna posoJ:!o rani a na doživetje in Sinrt na 6, i0, 12, 14, 15, 16, 18 ali 20 letno dobo. Vsaka zdrava oseba — rno^ki ali ženska — zanore skleniu to vojnoposojuno iavarovanjo, 15 do 60 let. (N. pr. 50 letni človek se lahko zavaruje k večjemu za 12 1-tno zavarovalno dobo). Tudi 09ebam pod orožjem jo možno fce zavarovati, oziroma so to lahko zgodi potom kakega družinskega člana, delodajalca ali domovinske občine. najugodnejša naložitev glavnice, — EajceeeJI posoil — Idealna rođ&InsRa preskrba. — ffo R 5000-— brez zdravniške p eiikava. — Takojšnja veljavnost PRIMER: 351eten človek zavaruje za svojega 21etnega otroka za dobo 18 let, torej do 20. leta starosti, doto k lO.rnO'— nommala vojnega posojila ter posmrtnino in letno vzgojevainino 20% t j. K 2000'— v gotovini. Zx to zavarovanje je treba plačevati letno premijo K 401*20. Ce umre podpisnik n. pr* v- 2. zavarovanjskem letu, se izplača a) takoj posmrtnima K 2000-— v gotovini, b) 16 let vigojevalna letnih K 2000-—, t j. K 32-000 —, skupaj torej K 34 000*— v gotovini In poleg tega c)ob poteku l8letne zavarovanjske dobe nominalnih K 10.000'— vojnega posojila. Vojnim zaostalim se je Izplačalo doslej nad 30 milj o no v kron in vojni preskrbi Izročilo nad 4ya m I 1 j o n a kron. Krasna kombinacija „Enkratno plačilo* za kapitaliste. Obligacije vseh prejšnjih posojil se sprejmejo v plaaio po Izdanem kurzu, kar Je velikega pomena za tista izdan,a, kojih kurz je sicer nizek. Deželna poslovalnica c. kr. sklada za vojaške vdove in sirote za Istro, Trst in goriško ter okrajne poslovalnice v: Trstu, Cerknem, Gorici, Oro2njanu, Kopru, Krku, Krminu, Lošinju, Pazinu, Puli, Sežani, Viii VlcentinI, Voloskem, Reki ter po iružnice: Kobarid (g. Devetak), Ajdovščina (g. Plesnlčar), Podira d (g. Remec) ter Buzet (g. Gregorc). HB 20% tistega do&lfha gre vdovam in slrofra ter za m ađlasko osHr&o v roHe c.kr.nanesfniitvavTrsfa, oliosao v ro'« nristolnl!] imtth okr. c. kr. glavarstev.