'Vesele božične prazniKe! noc V vse -strani boj in kri . . . Kdo o miru meni se! To gorje kot morje vzburkajoče, peni se. Z t on glasan, v širno plan oznanjuje sveto noč lz neba v dol solza spo krilatci pevajoč Glej, o Bog zemlje krog, daj, pokaži svojo moč, da bo spet v miru svet praznoval božično noč! t- V sneg in led je odet * v sveti noči svet prostran, . . . Led in mraz slednji čas čuti v srcu vsak zemljan. Manica K. OFFICIAL ORGAN Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah Ufuj* vsjuio sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22*1 Place Cbieag«, VU. ^_S No. 50. Štev. 50. Mir z Vami! Mir z vami, ki ste dobre volje ob zvokih svetovečernega zvona. Kajti skrivnosti poin je večer rojstva Gospodovega in blažena je noč, v kateri se spominjamo neizmerne ljubezni božje. Veselite in radnjte se v Gospodu vsi, ki še hodite čisti in neoma-deževani po kratki poti cvetoče mladosti! Jasen je vaš pogled, ker kraljuje v vaših dušah mir božji, ki ga je prinesel na svet Novorojeni v Betlehemu .. . Radnjte se torej in pazite na svoj zaklad, kajti gorje vam, če ga izgubite po lastni -krivdi. Odpro se vam oči in videli boste, česar si niste želeli videti. Slišali boste s veto večerni zvon, a njegovi glasovi se vam bodo zdeli kot votli udarci na rakev, ki zakriva najdražje, kar ste izgubili na svetu. Čutili boste bližino božjega miru, ki ste ga izgubili in zdelo se vam bo, da ste tako daleč od njega . . . Blagor čistim in neoniadeževa-nim, ker v njih kraljuje mir božji! Mir z vami, trpeče duše, ki udano prenafšate bol ranega trpljenja ! Koliko vaš je, ki ste svojevoljno zakrivile svoje gorje? Ker slab je človek in šibka je mladina. Velike moči in trdne volje je treba v skušnjavah mladostnega življenja, ker ni vse dobro, kar zasnuje vihrava domišljija mladih let ... In zaupanja v moč Najvišjega je treba trpečim! Upanje približuje dušoJtagu, v katerem je vir novega Beljenja, prenovljene sreče .... Mir božji tudi vam, ki ste zgrešili pravo pot in tavate v temi zmote, ne meneč se za svetovečer-ni pozdrav! Pomilovanja in usmiljenja vredne dnše, ki ne čujete vabečega glasu, ki ga iščete k luči; da obnovite prijateljstvo bož-. . .je, v katerem je mir, ki ga iščete zaman s svojim razumom. Ali res ne slišite, kako odmeva glas svetovečernega zvona v vaših nemirnih dušah? Vabi in kliče vam, in vi se ne zmenite zanj? Nesrečne duše, ali ni žal vašega življenja, ki ga zapravljate in grenite z nepotrebnim, nespametnim tavanjem v temi zmote? . . . Vrnite se k Njemu in našli boste mir, po katerem hrepenijo \aše duše! Mir vsem,ki hrepenite po sreči in zadovoljnosti! Ali bodite prepričani, da boste iskali zaman pokoja v zemeljski sreči in trenutni j blaženosti. Prav je, da koprnite po sreči, ker gorje duši, ki ne hrepeni za ciljem! Ne iščite zadovolj-. stva izven sebe, ker ga ne boste našli nikjer! Skrbite, da bo v vaših dnšah mir božji in našli boste, po čemer hrepenite . . . Mir božji tudi z vami, ki ste zapustili ljubljeno domovino ter šli z upanjem v srcu za ciljem! Težko ste se ločili od milih in dragih, ki so vas ljubili in vas še t ljubijo. Tolažili ste jih in ste bili morebiti sami potrebni tolažbe in miru. .Šli ste in z vami je šlo hrepenenje mladih let, nepremagljivo In neizmerno. Ste ohranili mirj prave zadovoljnosti v daljnih krajih? Ste ga pridobili? . . . Jaz ga nisem. Svet večer je bil, ko sem zapustil pred sedmimi leti vse milo in drago ter šel za ciljem, ki sem ga izbral v globoki zaloti nad iz-j gubo najdražjega na svetu . .» . Miru sem šel iskat v tujino, ker nisem vedel, kako blizu sem bil pri njem. Od tedaj je slišala moja duša šestkrat glas svetovečernega zvona, ki jo je vabil tako milo in prijazno, da je zahrepenela v bridkem trpljenju po sreči m ljubezni .dokler se ni rodil v njej mir božji kot plačilo njene zvesto- OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered m Secood-Class Matter January 18, 1915, at the Feet Office at Chicago, miaou, under the Act of Auguit-24; 1912. J------L The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Ptaee Chicago, QL Chicago, 111., 20. decembra (December) 1916 btežkih dneh nemirnega iska nja ... Sedaj je srečna moja duša in hvali C4ospodovo ime, ker velik je On, čegar previdnost kaže naša pota! Torej mir z vami, ki bivate daleč od domovine, ker težko je življenje v tujini, med ljudmi, ki ne čutijo z vami-- Mir vsem, ki ste dobre volje m blaženosti! Vam, ki udano trpite zaslužene in nezaslužene boli, vam. ki tavate v temi zmote in vsem, ki ste na poti v trpljenje! N. S. Bilo je na sv. večer 1. 1915 na i evropskem bojnem polju. Noč je bila jasna in izredno mrzla. Na obsežnih frontah je stražilo svoje postojanke na milijone bojevnikov, ki so z nekim peklenskim veseljem čakali ugodnega trenotka, da bi morili in zopet morili. Proti polnoči je naenkrat prenehalo streljanje. Smrtna pesem granat in topov je začasno utihnila. In zavladal je zopet tajinstven večer božičnega praznika, — večer miru in pokoja. Številne sovražne armade so na vseh straneh gledale in premišljevale s čudom to nenavadno iz-premembo; mnogih se je polastil celo strah. Poglej, poglej tamkaj na nebu veliko svetlobo, ki prihaja iz velikega belkastega oblaka in podaja vedno bolj večja! In ta čarobno svitli oblak se je jel spuščati nižje na zemljo, — nad bojne poljane. Ta oblak ni bil nič druzega, kakor številni kpri nebeških angelov in stanovnikov, ki so ubrali zopet ono prekrasno melodijo: "Slava Bogri na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Iz sredine te krasne nebeške prikazni se je pojavila velika postava obdana s čarobnim svitom. Ta oseba ni bila oblečena v kraljevsko oblačilo s krono na glavi, — temveč ta Mož je imel obleko,kakršno nosijo priprosti zemljani. Ako si Ga bolj natanko opazo-vas, si videl, da ima rane na čelu vsled trnjeve krone. Iz Njegovih oči je odsevala velika srčna žalost Leto II. Volume II. in bol. Tudi njegove roke in noge so kazale vidne rane. In povzdignil je ta duh v višavi svoj glas čarobno in milo, da ga je lahko razumel sleherni bojevnik tako, kakor bi bil stal poleg njega. In nebeška prikazen je pričela govoriti sledeče: "Nesrečno moje ljudstvo, — kaj počenjaš? Prišel sem zopet na zemljo, da te poučim, kaj je ljubezen? — Kaka znamenja in čudeže lahko ljubezen dela. Kdo vas je začaral in pregovoril, da ste zapustili svoja polja, domove, delavnice, žene in ljubljeno deco in da ste se zbrali tukaj za izvrševanje hudičevega dela? Ali niste vstvarjeni po božji podobi, da bi ne siueli vsled tega sovražiti* drug drugega? Ali niso ljudje stvarce božje, ki bi se morale spoznavati in biti drug proti drugemu vedno dobre ? Zal, da vas je oče lažij spravil v svoje mreže. Malo število mogočnih mož vas je spravilo kot neumne ovce v mesnico Človeškega klanja samo-radi tega, da se njih čašt in slava veča. Povedal vam bom zopet sedaj, kako se lahko rešite iz tega pekla. Kdor ima ušesa, naj me torej sedaj pazno posluša: Vrzite in odložite svoje orožje in objemite svojega sovražnika kot brata; saj ste si vsi zemljani bratje med sabo. Vrnite se domov k vašim dragim in se odločno zoprstavit«* da bi se-zopet vračali nazaj semkaj morit svoje brate. Ako bosta storila tako 4amo dva, ali trije izmed vas, bodo seveda ti ustreljeni kot izdajalci. A-ko se pa vsi ravnate v tem trdno in složno, bodo postali vaši vladarji brez moči in potrti. Skušali bodo v prihodnje svoje spore p ravnati na druge načine. In č«* vas samo nekaj uboga Moje besede, da bi prcr.r' ali z vojno in če boste vsled tega usiur-čeni od vaših častnikov, kaj po-, tem? Ali boste morda vi*več pretrpeli, Kakor sem trpel Jaz. Ali je služabnik več, kot njegov Mojster? Ako ;e boste torej tako r;«vna-i, — umrli boste zame; sedaj pa umirate, da še sami ne veste čemu in /.a koga ? Pridite zopet k Meni. Jaz no bivam tukaj. Jaz sem vedno pri vaših dobrih materah, ki tako žalujejo za vami; — jaz sem pri vršili ženah in'otrocih, katerim bodo oči že izkrvavele vsled neprestanega joka in bolesti. Ne bojte se. Narod, ki sledi Meni, ne bo poginil! Ali boste torej poslušni Meni,— Kralju Miru, — ali boste morda šc nadaljevali s prelivanjem nedolžne človeške krvi? O moje nesrečno zapeljano ljudstvo! Kolikokrat sem te mislil spraviti in zbrati varno skupaj, kakor koklja svoja piščeta, — a li me nisi hotelo poslušati. Poglej torej, v kako gorje te je ta neposlušnost sedaj privedla. Kdo hoče slediti Meni?"-- Pri tej besedah je nebeška prikazni zopet izginila. — Iz očes vseli pričujočih bojevnikov so zalesketale solze kesanja in solze veselja. Vrgli so proč svoje orožje in so zaorili glas rad/isti, kakor bi jih kedo izpustil iz temne ječe. Hiteli so .proti svojim sovražnikom, — podajali so mu roke, vse se je v bratskih objemih veselja jokalo in tudi.radovali. S prva je res nekaj častnikov postrelilo malo peščieq svojih bojevnikov; ko so pa generali uvideli, da je pretežna večina cele armade podala roko svojim nasprotnikom, — so morali odnehati in se udati. Že naslednji dan so se armade zadovoljno in vriskaje vračale domov. C'eli svet je vstal zopet iz svojega mrtvaškega sena. Krvo-(Dalje na 2. strani.) GLASILO K. S. K. JEDNOTE. — 20 DKTTGimu a i9i6. ločni kralji in mogotci so bili nato odstavljeni, — na njih mesto se je pa postavilo može iz ljudstva, katerim je v prvi vrsti človeko-ljublje in pravica pri srcu. Vse to se je zgodilo vsled "tega, ker se je zopet oglasil Kralj človeštva in Kralj Miru; zemski bogovi narodov so se pa skrili v svoje temote, odkoder so se preje pojavili. O božja prikazen! O božja Modrost in Pravica! — Kralj Miru! pridi zopet k nam in ostani med nami! * V snegu. Pogorska božična slika. Pogorje je planinsko selo, blizu tisoč metrov nad morjem. Na ozkem podolgastem griču stoji cerkev, znotraj snažna in lepa, zunaj pa je od ene strani ves be-' li nakit odstranjen. Izpostavljena je od te -strani silnim viharjem, ki prše v deževju kakor plohe ob cerkveni zid in ga ližejo in perejo in d robe tako, da se vsako zimo ob tej strani pokažejo kamni iz zidu, ker je ves omet odpljuskan. Vsako poletje se popravlja, a vsaka zima zopet vse razdere. Zraven cerkve je župnišče in cerkve-nikov doni. Sicer pa daleč naokrog ni nobene hiše blizu. Razstrešene so po eno, dve, tudi tri ure daleč vse na okoli po gričih in grapah. — Duhoven sameva na tem hol-C_mu; štiri do pet mesecev po zimi iii k njemu nobenega soseda. Kadar cvili burja okrog voglov in sneži, tedaj tudi ob nedeljah pride komaj dvajset ljudi v cerkev. Kadi bi šli, pa ne morejo. Le kak krepak mladenič, kak utrjen mož se prerije skozi metež do cerkve. Pota duhovnova ob zimskem času so huda in nevarna. Dolgočasno zimsko popoldne je na Pogorji. Težke, debele megle se vlačijo po robeh in mrzla burja piše in se igra s snežinkami. Oglasi se zvon. Trikrat na kratko zapoje. "Obhajilo," zakliče cerkvcnik skozi vrata v župnišče, "na Osojah je Bregariea zbolela." - Kmalu sta na potu duhoven in eerkvenik. Ako bo šlo vse gladko, bosta ob petih zopet doma. Hitela bosta tembolj, ker je takrat že sveti večer. Vesel je bil duhoven, ko je v poldrugi uri prišel do Bregarja in previdel dobro gospodinjo, ki bi težko učakala božičnega dne. Ob petih je res prišel domov v najhujšem mrazu od potu ves premočen. Mrak se je vlegel na vrhove in luč je že gorela v sobi, ko se je duhoven .vrnil. Peč je bila gorka in ves truden se nasloni na klop ob peči. Mati, ki mu je gospodinjila v samotnem župni-šču, prinesla mu je gorkega" čaja, da se ž njim pokrepča. "Huda pert, kaj ne da, dragi Anton?" mu reče, ko postavi čaj na mizo. "Hvala Bogu, huda, pa potrebna," odgovori duhoven, "morda je že Bregarica umrla, lluda pljučnica, zdravnik daleč, smrt skoraj gotova." Duhoven izpije čaj, nasloni se zopet ob ki-»p pri peči, Malo hoče zadremati, da bo okrepčan lažje opravil brevir in polnočnico. Kako lepe so molitve na sveti večer! "Gospod, odpri moje ustnice," šepeta duhoven, "in moja usta bodo oznanjevala Tvojo slavo!" In potem nadaljuje: "Danes vedite, pride Gospod in jutri bote gledali njegovo slavo ..." Burja zacvili okoli voglov, okna zašklepeiajo in bele snežinke se zaletavajo v okna in padajo na tla. "Hvala Bogu, da smo doma," vzdihue duhoven in se zopet zamisli. Gorko mu je, spanec se zopet oglaša pri utrujenem župniku. "Crastina die delebitur iniqui-tas terrae, jutrajšnji dan bo uničena krivica zemlje," šepeta in za-dremlje . . . Nič ne sliši, ko seodpro vrata, in ko vstopi inati z lepimi jaslicami ter jih postavi na klečalnik. Mati pogleda po sinu, razveseliti ga je hotela z jaslicami, pa sedaj vidi, da spi. "Naj počiva." pravi, "truden je; bo pa potem bolj vesel, ko se vzbudi in vidi pred seboj božične jaslice in polno lučic okrog njih." Tiho, kakor je prišla, zopet odide po stopnicah doli v svojo sobo. Ko se vseae, zučuje zunaj težke korake in sneg škriplje pod njimi. "Moj Bog, kaj bo!" vzdihu«, ker sluti zopet novo pot za sina. Ob tem poznem večernem času navadno nikdo ne prihaja h gospodu. Vstane in posluša. Koraki se približajo in obstanejo pred vrat-mi. Nekdo s čevlji buta ob kame-niti prag in si otresa sneg s čevljev. Takoj zapoje hišni zvonec. "Kdo je zunaj!" zakliče mati. "Hitre odprite! Gospod naj takoj pride. Nesreča se je zgodila! Le hitro! Jaz sem, Tone iz mal-na." Mati vsa preplašena odpre vrata in krepak mladenič stopi v vežo. Obraz mu je rdeč, težko diha in ob njegovih brkah mu mole navzdol cofi ledu. 'Gospod je komaj pred dobro u-ro prišel domov od obhajila z O-soj. — Ali je nevarno?" reče mati. "Dva sta se smrtno poškodovala, le hitro! — Saj nebo tako težko, seboj imam sani in namestu po ovinkih bova v dolino zdrdrala kar po drči na saneh." "O moj Bog! Saj jih do polnoči ne bo nazaj," stoka mati in hiti po stopnjicah klicat gospoda. "Anton, čuj, nekdo te kliče." Pa sin je tako trdno spal, da ga je morala prijeti za roko, da se je vzbudil. 44Deus in adiutorium — Gospod, hiti mi pomagat," vzdihue duhoven, se vzdrami, pogleda v razsvetljene jaslice in na mater. "Kaj je?" Mati se skoro ne upa z besedo na dan. 44 Tine iz malna te ,kličc." "Povej mu, da takoj pridem." Maii gre po •stopnjicah in vesela je, ker je sin tako voljan. 44Ali sem res zaspal?" Pogleda na uro in se napravi. 44Tone iz malna. To je dolga pot. Najprej gori, potem pa globoko doli v grapo. Šest je ura. Poldrugo uro doli, če greva po drči, in tri ure in pol nazaj, torej pet ur; če bo šlo vse po sreči, bom do polnoči lahko doma." Duhoven hitro stopi v cerkev po Najsvetejše in hajdi: Tone z lučjo naprej, on pa za njim. Eno ; uro imata navkreber do Razpotja, tam ima Tone pripravljene sani ! in v pol ure sta pri maltiu. Vroče je bilo obema, dasi sta bila oba j odeta v sneženo skorjo, ko dospela do Razpotja. Duhoven se vse-de na sani, bil je vajen takih potov, zavije se v suknjo, Tone. pa zadaj priklene težko verigo, vrže in pritrdi nanjo debelo plahto, da ne bi sani preveč odskakovale in prehudo drvile v dolino. lil šlo je navzdol kakor blisk. Kdor se je kdaj vozil iz Sv. Lu-I šari j, ve, kako hitro gredo sani v grapo, čim večja je strmina, tem hitrejše lete sani, le kjer je kak napet pocobek, ustavijo se za hip j in kmalu zopet zašušte v nižavo, vedno navzdol. Tema je bila in i sne«r je pokril vse pobrežje; tudi drča je bila s snegom zasuta. V tako visokem snegu Tone še ni vozil s sanmi, tako temne noči tudi še zlepa ni bilo in sami še nikoli niso tako odskakovale. Vendar kakor je Tone poznal ta kraj, morala sta biti kmalu doma. Ko se bližajo sani strmemu porobku, zasadi Tone svoje drze v sneg, sani obstanejo, on pogleda nazaj, pa sani so bile prazne, duhovna ni bilo nikjer . . . "Kje je župnik?" vprašuje Tone in zakliče: 44Ho—o—oh!" Odmeval je glas bo belem obrežju, toda odgovora ni bilo nobenega. Težko je bilo Tonetu. Krepak je bil in pogumen, a tukaj ga je prevzel strah, kaj bo. Takoj pusti sani na svojem mestu in gre iskat duhovna po saninem tiru. Noč je še vedno temna in težko mu je gaziti po drči navzgor. Bolj po umu, kakor z očmi si določa smer, kamor hoče iti. Najbolj pazi na porobke, kjer sani najbolj odskakujejo. Ob takem skoku je moral gospod pasti s sani j. Pa kako da ni nič zapazil ? Toda kdo bo slišal v tem drvenju, tudi če je kaj zaklical. Od časa do časa se je Tone oglasil. Na neki ravnici pa zapazi k&ineu in se spomni, s kako silo so ob njem na potu navzdol odletele sani. Tam se vstopi in zopet vpije. Ko gleda po snegu, opazi na njem drobno, črno slvar. Res, bil je klobuk duhovnov. No sedaj on ni daleč odtod, si misli Tone in zopet zavpije. Kot odgovor začuje slab glas: "Pomagajte!" "Tu sem, gospod, kje pa ste?" 44V snegu ležim, a ne morem se ganiti, ker imam zlomljeno nogo. Tone takoj opazi duhovna, skoro vsega v snegu. "Hvala Bogu, da sem Vas !© dobil! Da, nesreča nikoli ne podiva. Moj Bog, kako prideva nazaj," vzdihue Tone in prime duhovna, kolikor Tonetu mogoče, lepo, župnik pa šepeta molitev in objem- lje z rokami Najsvetejše . . . • • • / V malnu doli so že silno težko čakali, m hodili gledat, kdaj da pride Tone z gospodom. Dva smr-'tno ranjena sta ležala v malnu pri peči, vsakemu so za silo posti jali na enem koncu peči. V visokem snegu sta izgubila sled poti, zašla sta na neko pečino in od tam zdrknila v propad, kjer so jih mlinarjevi našli; zlasti so se bali za enega, da jim kar ne ugasne. Mlinar stoji pred vratmi. 4 4 Al i nič ne slišiš zvončka?" ga vpraša mlinarica v veži. 4 4 Nič ne slišim. Pa vendar Tone ni zgrešil pravega pota?" reče mlinar. 44Da bi se jima le kaka nesreča nebila prigodila," dostavi v skrbeh mati. 4 4 Čakaj, sedaj se mi zdi, da ne kaj ropota. — Da, koraki so! Toda zdi se mi, da le en sam gre in še ta silno počasi," pravi mlinar. V tem pa je prišel Tone do vrat, na saneh pa je ležal župnik! 44Kaj se je zgodilo?" vzklikne mlinar. 4kIz sani je gospod padel in si zlomil nogo!'' odgovori Tone na kratko, dvigne župnika in ga ne se v hišo. Z največjo težavo duhoven pre-vidi oba bolnik^, eden je umrl, ko mu je ravno podelil zadnji blagoslov. Ves utrujen se duhoven po dovršenem svetem opravilu zlekne na posteljo in vzdihue: "Hvala Bogu tudi za to!" — Mlinarjevi tako prineso snega in ga devljejo na zlomljeno nogo in hitro pošljejo po zdravnika v me 'sto. • • • Na Pogorji tisto leto ni bilo polnočnice. No, pa saj tudi ljudi ni prišlo veliko, ker jim je branila v cerkev silovita burja. Ljudje so nekaj časa molili v cerkvi ter šli domov, rekoč:44Danes so pa pri lias angelji opravili polnočnico, kakor prvikrat v Betlehemu." Proti jutru/ je prišel sel iz malna materi v župnišče povedat, kaj se je zgodilo gospodu na potu. Mati je ono leto imela žalostni Božič. Tam doli v malnu pa sta ležala dva bolnika in en mrlič. Silvin Sardenko. Božične pesmi. Vsem, ki- so blage volje. I. Čakamo te celo noč, iščemo tc k nebu zroč, tebe od nikoder ni, sveta noč. Vihra vije skoz vsemir, zledenil je zadnji vir, ki ljubo je žuborel božji mir. II. Pre ljubko Dete betlehemsko, rojeno sredi polnoči, Ti vzahajoče božje solncc nad brezdnom naših temnih dni. Za grudo trgajo se ljudstva, in kopljejo si grob neštet; Ti krotko jagnje v bornem hlevu posedlo si vesoljni svet. III. Ti Devica, se nam čudiš . . . Vse stopinje so krvave, — kamorkoli noga stopi, v krvi zarude planjave. Gloria nekje odmeva daleč gori ob prestolu, doli k nam nocoj se sliši kakor tiha pesem v molu. IV. Vi angeli, vi nočete nocoj med nas? Nad nami tiho jočete nocojni čas. Žarijo zvezde na nebesu kot solze v žalotrtnean očesu tako svetlo, tako bridko. Vi angeli, odprite nam nebeški raj, pod tožni krov stopite k nam trenutek vsaj, naj žejna duša naša čuti, kako pod vašimi peruti drhti cefir: nebeški mir. V. Srečni pastirji! Angel vas kliče. Vaša noeoj se radost rodi. Z vami bi radi. Želja priganja, ali srce se priti boji. Nimamo vaših svatovskih plaščev, našli ne bomo radosti tam. Dajte nam svoje plašče pastirske, dajte pastirske palice nam. K jaslicam bomo tja poklenili kot betlehemski zadnji pastir. Srca se žejna vračajo k Tebi, vrni jim, Dete, blažerti mir! Fraujo Neubauer. BOŽIČNI ZVON. Božični zvon zazvoni v svet! Ti glas velike si rešitve, ki čakale so jo molitve drhteče štiritisoč let. Povsod ne bos veselo pel! Ne bo te Soča poslušala! Ah, da bi vsaj mirno šumljala, da nebi v šum grmel ji strel! Božična noč, ti srca slast! Vsa j ti, vsaj ti bi vredna bila, da nebi ti miru motila sovražne sile besna strast! Franjo Neubauer. BOŽIČNA MOLITEV. Z nebeških srečnih dalj se spušča, mladi Kralj, od luči bajne obsijan, od trume angelske obdan, ki svete pesmi peva. Kam hočeš z blaženih višav, ki neugasna jih ljubav obseva in ogreva? Kam hočeš v zemsko zimo, ki v njej drhteč ihtimo? Ni zima leda in snega! Srca je zima in duha! . . . Ljubezni kralj, le pridi! Naj spet oko te vidi, ti blagi, krotki knez miru! Naj čujc sluh nebeške speve v dolini tej krvi in reve, pretresujočega joku! ' Naj srce čuti v tej dobi kruti nebes toplino, miru bližino! ljala jaslice, se Veselila in kramljala brezskrbno. Pred jaalicami v kotu je brlela skromna žmeljka in po kamrici se j« razprostiral prijeten vonj po božičnemu pecivu. Kar naenkrat je zadonel na gričku pri cerkvici \ yeiiki zvon, in mogočen in slovesen je bil njegov glas, ki je vabil vernike k polnočnici. "Ali bomo Sli ;že vabi!" je rekla Ana in priiela oblačiti Anico in Tončka. In pri polnočnici, kako nenav bil razsvetljen božji hram, angeljsko-lepo je bilo petje, kako \o bučale orgije in vbirale krasne božične melodije!« Janez je mislil in se oživel v lep božični večer, kakoršnega je bil obhajal prejšnja leta. Zazdelo se inu je, kakor da se i nocoj veseli v krogu svoje obitelij in pozabil je skoro, da se nahaja na straži v neposredni bližini sovražnika. Kar naenkrat pa se je streznil in predramil. Zdelo se mu je, da sliši nekje v bližini, tam ob prepadu, stopinjo in postal je pozoren. Poslužkoval je in pridrževal sapo. — Tiho in mimo je bilo vse naokrog, samo sneg je naletaval šc vedno in njegovo padanje je bilo podobno nalaihnemu pljuskanju vode. A Janezu ni dala miru njegova duša. Napenjal je oči in "Ne bo ata nocoj, otroka! Tu imam pismo, kjer nam vošči vesele praznike in piše, da ne more priti. — Ne smeta biti zato žalostna, ker ljubi Bog bo že tako ukrenil, da se povrne ata zdrav in nepoškodovan ! Pojdita sedaj k jaslicam in molita za srečno vrnitev dobrega očeta!" j . Otroka sta gledala mamici v oči in ji čitala z obraza njene žc-ista sicer umela, zakaj ata priti, toda bila sta poslušna erinim besedam. f( , Dvakrat po dvoje nedolžnih ročic se je sklenilo k molitvi in dvoje neomadeževanih srčec je pošiljalo prošnjo k nebu . . . Zunaj je zapel glas zvona, lepo kakor še nikoli so doneli njegovi zvoki in nesli od 'hiše do hiše vabilo k polnočnici. Ana se je zdrsnila, kakor bi se prebudila iz orno-, tiče. 44Tako, sedaj pa pojdimo!" je reka in odprla škrinjo, da vzame iz nje praznično oblačilo in opravi otroka. "Ali bo lepo, ali bo tudi tako razsvetljeno, kakor je bilo lani?" je izpraševal Tonček, ki jc žc pozabil, da ata ne bo, in je nerodno lezel v nove hlačice. "Seveda, še lepše bo!" jc od-njegova uu«a. napenja, je oe. ... ja, kra(ko mati hiu., Z.rl „?!*!!" da ne zamudi svetega opravila. Stopili so v temno noč in mrzla Spemin na sv. večer. (Po 4'Slovencu" 1. 1915.) Južno bojišče. Naletaval je droben sneg, pomešan z deževnimi kapljami, in za der so prihajali odmevi dozdev ni'h korakov. Hotel se je pomiriti ih priti na jasno glede svojega domnevanja, in je zakričal v noč: "Stoj! — Kdo tu? — Glas se je odbijat in votlo odmeval iz prepadov in skalnih dupel, in Janeza je bilo skoro groza. Poslušal je za trenotek napeto, in ko ni bilo ničesar čuti ,je mrmral znova polglasno: 44 Nič ni. Samo sneg je in dež. Sovražnika danes pač ne bo, saj je vendar Sveti večer!" Pomiril se je zopet popolnoma, misli pa so mu krenile nazaj v sobico, kjer se je pogovarjal z Ano, kjer sta kramljala pri jaslicah otročica in se je razprostiral prijeten vonj po kadilu m božičnem pecivu. Srečen je bil, da ga ne moti nihče, da je sam v svojem razimišljevanju, in ni mu bilo dolgočasno, ker je praznoval Sveti večer v svojem srcu. In sneg jc belil njegovo obleko in deževne kapljice so mu polzele po licu, ! njemu pa se je zdelo, da se pogovarja z Ano in da ga poljubljata Anica in Tonček . . . sapa je podila mokre snežinke v obraz. Molče so stopali drug za drugim po težavni, z belim snegom posuti poti, po gričku navzgor, proti cerkvici. Ana jc mislila, kako vse drugače je bilo v prejšnjih letih, ko sta korakala z Janezom po ravno tej pftti k polnočnici, otroka pa sta si slikala v živi domišljiji svečanost no razsvetljeno cerkev,jaslice pri stranskem altar ju, lepo petje in zveneče bučanje orgelj na koru. Zatopljenim v raznovrstne misli se jim pot nikakor ni zdel težaven, in z neko lahkoto so dospeli do cerkvice. Vstopili so. — Sveta tišina jc vladala v božjem hramu in pobožno so molili verniki. Anica in Tonček sta gledala in se čudila. Bila sta že mnogokrat pri službi božji. » tako krasno, tako svečano se jima še ni zdelo nikoli. Ravno ko sta zapazila umetno izdelane jaslice na desni strani, je zapel zvonček in pristopil je duhovnik. Na mah se jc^2*zsvetljila cerkev še bolj, orjPSr so zagrmele mogočno, in iz kora je zaodnela na Na koncu vasi, prav ob pa rob debelimi plastmi sivih oblakov soIku Sazda» Je stala sredi leP° za'ibožična pesem: 4'Sveta noč, bla- tiho spavale nebeške zvezdice. Vsa Mjenega vrta, vsa lična in vabi ji- nQ~ „ črna je bila noč, kakor v prav- va» hišiea Janeza Krvine. Ni bila Ana ^ k'ležala v klopi, poleg Ijici, z grozo napolnjena, skriv- sicer bogvekako bogato opremlje- ^ Anica in Tan£ek in vsem trem nostna iri brez življenja. Snežinke na> bila ic Pač lese,la 111 knta.s si čital z obraza, da jih je popol- so se lovile in poljubljale med se-;*la™°> kakor dru^e- t°vsod vladal vzoren zaletel ob skalnate stene, zapiskal red in P™v .ni« ni bilo poznati, da in zaječal, in se porazgubil med prepadi iti po strminah. Noč ga je premagala, plašljivca, ga zajela v temni, mogočni plašč in zakralje-vala med brezdni, po skalovju in duplinah, vsepovsod. In snežec jo je kratkočasil in prši) z oblakov in j>;idal sanjavo, in njegova pesem je bila otročja kakor uspavanka . . . Za mogočno skalo, tik na zava-jočim prepadom, je stal na straži infanterist Janez Krvina. Mirno je stal kakor kip in njegove oči so zrle v temno noč, kakor da hoče jo prodreti in poiskati nekaj popolnoma neznanega in tujega. Niti zganil se ni Janez in v temi je bila njegova postava slična kalnemu izrastku ali pa osamljenemu deblu. Pač, sedaj se je premaknil, zacepetal z nogama, nato pa zopet obstal mimo. Morda je otresel sneg z obuvala, morda ga je stresel mraz, kdo ve! Njegove oči pa so zopet motrile in bulile v noč in sneg ga je obletaval in deževne kapljice so mu pršile v o-braz. Janez je vršil težko nalogo stražarja in njegova duša se je zavedala vzvišene dolžnosti, zajedno pa mu je govorila vsa notranjost, da stoji na straži v slovesnih lirah, na Sveti večer. Skoro odveč, nespametno se mu je zdelo to. Da bi poizkusil sovražnik priti in prodreti nocoj, v tej sveti noči, to se mu je zdelo nemogoče. "Sveti večer praznuje vsakdo in menda tudi sovražnik,' tako je mrmral poltiho in se zamislil nazaj v pretekla leta . . . V krogu svoje družine je preživel običajno v tihi sreči slovesni večer Kristusovega prihoda. Kako je izbilo? — Pri pogrnjeni mizi je se a ne dobi niti toliko, da bi se pošteno preživel . . . Povsod skopost, skopost in nič kot skopost! Zgaga vzemi celi svet. — "Slaba letina, — svinje so nam poginile, — žito nam je šlo pod nič,..." povsodi čujem te piškave izgovore. To lahko vsak reče. A reči želodcu "slaba letina, ne morem te nasititi," ha, vraga, ta se ne zmeni za to . . . Zgaga vzemi vse nezadovoljne in puntarske že-lodec. — In za pijačo se tudi,vrlo malo nabere, — par borih novči- čev. A dajmo pogledati, koliko je v blagajnici." Postane. Mogočno gorjačo zasadi kraj poti v sneg, prime oprezno z obema rokama umazano culico, od veže vozelj ter jo položi na sneg. Iz culice izvleče star, masten mehur, odvije debelo nit, s kojo je bil zavezan ter začne brojiti svoje bogastvo. •eli nale- z otroe' P° svetu. Tedaj si je vre-' zal v Slojakovem "Dolu" to gorjačo in v njo naredil prvo zarezo. Drugo je naredil, ko mu je dala stara Šiborka, ki je slovela za . največjo skopuhinja pod zvonom, dve klobasi.' (No, povod te radodarnosti Šiborkinje je bil, ker ki sapi, dviga v visočino. Ne čuti več opojnega vonja sveč in kadila. Diha proste je. Zvoki zvonov se glase le še iz daljave. Zamirajo bolj in bolj. S trudom odpre oči. Krog in krog polutmina. A v tej polutmini vidi neštevilno lesket ajočih zvezd in od vseh teh milijonov zvezd se širi neka prijetna toplota . . . Daleč, — daleč tam na horieontu pluje velika bli-ščeča krogija hitro, hitro, kakor bi se hotela čim brže oddaljiti od to neštete trume lesketajoči!) v neizmernih, nepreglednih prostorih se ziba jočih in nemirno se premikajočih zvezd. . . Starca prešine neko prijetno čustvo, — gotovo oni čut, ki pre-šinja bolnika, ko ga izvedejo spo- Spomin na Sv. večer leta 1914. (Janko Cegnar, vojni kurat). Sv.večer! S kakim hrepenenjem ga pričakujejo otroci, kako nestr pno ga pričakuje mladina, z dru- ____ žinskim vesel jem mu zreta naspro-1 delavnik ampak praznik. Saj je ti OČA in nmti 1 ti vounl i trt r/o Ial«' n! I Pam ____* ____________1 • niči. AH je Čudno, da so oči naSih junakov zrle v neko neznano daljavo. Le enih smo pogrešali — največih revežev — nalezljivo bolnih — le ti niso smeli iz umljivih vzrokov med nas. A tudi njim se je oznanilo božično veselje. Ob tri četrt na dvanajsto uro smo končali sv. večer, končali pa smo ga s prepričanjem, da se bodo po zmagovitem miru zopet oglasili božični zvonovi, ki so tu utihnili vsled sovražnikove bližine, da bodo tudi nam oznanjali nekoč mir in milost, življenje in ljubezen, da ne bomo na ta večer več culi ječanja, ampak da bomo zapeli božične pesmi, da ne bo za nas ta večer ti oče in mati in veseli in žalotfni Bog nad nami vsem, On nas vodi spomini spremljajo sivolasega in vlada, On—Knez miru. Na bliž-starčka ob njegovem prihodu in njem griču pa so tudi ob polnočni privabijo starčku solzo na uvelo uri sv. večera peli topovi smrtno Rožmarin zaliva upa... in srce si z upom polni, da se vrne ljubi sin . Ko odhajal, mati v solzah naredila mu je križ: Bog te čuvaj, dragi sinko, da se kdaj ne izgubiš! lice. Nekaj nepopisno lepega ima | pesem, v sebi sv. večer v miru. Da, v miru ! Toda v vojski! Kar smo prejšnja leta v hrepe nenju in veselju pričakovali, prir čakovali smo lansko leto v strahu. I Ne odneha; le zaliva Kje ga bomo preživeli? spraševali skrbno rožmarin, so naši vojaki in tudi meni se je vrivala vedno ista misel, ko smo počivali po dnevnem, iziroma nočnem delu, v kaki gališki hišici. In vendar smo ga praznovali lepo,| žel ja se nam je izpolnila, v vojnem času ga lepše sploh nismo mo-[Zate bom noči prečula, gli. V Zakliczynu, ob bojni črti se in raolija zate dni; nam je približal sv. večer. Rusi so rožmarin bom zasadila, bili malo preje tepeni v znani bit- ki naj up mi okrepi, ki pri Limanovy in Tymbarku. U- Lučka bo pred Njo gorela, maknili so se za reko Bialo, kjer ki mi lajša vso bolest, so se utrdili in kjer so bili ravno vse bom srčno prebolela, v božničnih praznikih hudi boji. če bo čista Tvoja vest. Približal se je sv. večer. Celo po- In odšel je sinko zlati poldne so vojaki delali s podvoje- šel junak v krvavi boj, no pridnostjo, da bi zvečer pra- j« s slovenskimi sobrati znovali skupaj z ranjenci. Ko se 86 boril za narod svoj. je približal mrak, so postavili tri Mati pismo je pisala božična drevesa, za ranjence, čast,- Nn prosila je gorko, nike in sani'tejee. Za ranjence sera naj jo s «rko vsaj obišče, smel kot vojni kurat okrasiti bo- ne bo solzno oko. žično drevesce. Nek vojak nam je "Rožmarin ima zelenje, iz bližnjega mesta, Novega Sadza, pi mi ^»či upanje; prinesel potrebnih stvari. Ranjen- skoro čutim v njem življenje. je poginilo sosedi Prelogovei tro- nilatli prvikrat iz zaduhle sobe ter je prešičev, katere je hranila za zimo). Tretje znamenje je naredil, ko je prekanil krčmarja Pe-harka, kojega še baje pred njim ni prekanila krščena duša, za petdeset novcev.-- Ko je zaznamoval naš Mihec ta nenavadni dogodek v tej še bolj nenavadni kroniki, zavpije proti starcu: "Hei stric, stric Matija! Kam pa kam? Ali vas luna trka, dasi je nebo oblačno? Hehehe?" ga krepijo oživljajoče pomladanske sape. Lahno, tiho žvižganje in vrvenje onih neštetih svetov, ki se sučejo krog starca, zazibljejo ga polagoma v polusen. Spet zatisne oči ter plava — plava hitro in brez odmora dalje, — dalje po tem neizmernih prostorih, v tem veličastnem, do tedaj mu neznanem vzdu-hu--- # * • V gozdu je vladala veličastna Starec obrne glavo nekoliko v j tišina. Celi gozd je bil prešinjen stran, zamahne z roko po zraku ter koraka dalje. "Glej ga, raotovilo staro me niti ne vidi, ali pa me noče videti. No, prav? Kaj meni mari tak pijanec, meni poštenemu človeku! Hm!" Rekši ide svojo pot, ne meneč se več za starca. Ta pa je korakal po pešpoti do gozda, ki je bil v bližini ... Ne more dalje. Opre se ob debelo bukev. Noge so mu težke in mrtve. Mora sesti. S hrbtom se nasloni ob deblo drevesa. — Posilil ga je spanec. Začel je sanjati. Sen ga je ponesel v prostrano kmetsko izbo. Dozdevalo se mu je, da je to domača njegova soba. Večer je. Soba je razsvetljena. Vse se pridno giblje. Dekle ka-cili petnajsterih let prireja božično drevo. Krog mize sede otroci ter zvedavo in polni radosti zro pozlačeno sadje in raznoln^ne sve-čice. Oh to bode gorelo m sc lesketalo ! Na peči pa moli stara mati po-1 uglasno neko staro in dolgo molitev "v čast rojstvu Gospodovemu". Na koncu še zmoli vsakikrat molitvico za "srečno smrtno uro vseh krščenih ljudi božjih." Debele kroglje starega moleka se ji polagoma pregibljejo mej tresočimi suhimi preiti. Na steni nika jednakomerno in "Zgaga, malo, vrlo malo. Kaj bo kai bo? Za par požirkov, nič v . ""» J . ; . • počasi dolgo sidro stare ure več. Zgaga, nekdaj je bilo druga- * * če k or sem še jaz gospodaril tam zgoraj na Slemeni. O, tedaj smo era pili, a sedaj so pasji časi. Tako pravim in tako je, kakor "Amen" v očenašu . . Zunaj pa mete s snegom, in zimska burja ječi krog oglov . . . Polagoma izginja ta slika. — Zazre drugo. Božična noč je. in napol jen z mrtvaškim, ledenim dihom trde zime. — Le tu in tam je zaječalo kako drevo, le tu in tam se je raz kako suho vejo zdrsnil sneg; le tu in tam se je čul pok kakega drevesa, ki je pa takoj zamrl. A nakrat pretrese to mrtvaško tišino mogočen šum, — nekje v sredini gozda se je podrlo pod težo snega drevo ter s hruščem palo na s snegom krito zemljo, uničujoč v padu tudi brez-liste, suhe veje sosednih dreves. Nekoliko časa je donelo po gozdu, — sčasoma je postajal,šum tiši in tiši . . . Potem je zavladal zopet krog in krog mir in tišina. --Bilo je, kakor bi plaval nad celim gozdom angel j smrti in otr-pnelosti ter sc dotikal z ledenimi svojimi krili s snegom kritega drevja — in starega prevžitkarja. — Sem od nedaljne cerkvice pa so se glasili mogočni in veličastni zvoki zvonov te r^o se gugali in trepetali v mrzlem zimskem zraku, sedaj zamirjajoč, a takoj na to so zadoneli spet glasneje, močneje. Oznanjevali so, da se je rodil on, ki je prinesel tolažbo vsem nesrečnim, blagost in mir vsem zatiranim. On, po katerem so zdiho-vali stoletja narodi. — Rešitelj vesoljnega stvarstva. Njihovi v vsemiru se razprostirajoči zvoki so se zlivali v mogočen spev nalik onemu veličastnemu, dušo in srce človeško pretresa jočemu slavospevu: "Slava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje."--- Tam daleč — daleč proti jutro- ci sami so prišli pomagat krasit. Med krašenjem smo si pripovedovali dogodke iz prejšnjih sv. večerov. Poljaki legijonaš je v blagoglasni poljščini pripovedoval o poljskih navadah na sv. večer, o-grski o ogrskih, nemški o nemških in jaz o slovenskih. Vsi smo se razumeli, vsaj je iz vseh pogovorov izzvenelo le eno: lepota in ljubkost sv. večera. Božično drevesce je stalo okrašeno, največ je bilo seveda cigaret — pa saj so te najljubša slaščica vojakom po trudapol-nih bojih. Predno smo razsvetili drevesce, sem bil poklican k dvema umirajočima vojakoma. Božični večer in vojak umira, umira, ko se rodi Življenje. Pa saj vojak Ti se vrneš skoraj že.' Toda sinko v dalji umira, pisma, mati ni več bral. Rožmarin že tudi hira: sinko v boju tam je pal. Krije ga že zemlja hladna, med tovarni mimo spi. Kaj žaluješ mati jadna? Saj se gori veseli! Gorenjka M. J. Iveri. (Nabral Fr. K.) umira le zemeljskemu življenju — ključavnica Beseda jc veter; tebi iz ust, meni mimo ušes. Domačega tatu ne drži nobena on ravnokar pokrepčan s sv. zakramenti vstopa v pravo življenje — on ravno na sv. večer združen z Začetnikom življenja vstopa v večno življenje. Stopim k postelji druzega, v hudih bolečinah vzdi-| hujočega vojaka. Vzdihuje — ali Hvala nikomur v nebesa ne pomaga. Delo pridnih rok blagoslovi Bog. Ako hočeš koga poznati, daj mu oblast. Čista »vest je več vredna, nego ne ve, da je nocoj vse polno bo- največje bogastvo žičnega veselja. Tudi njegovo oko konje merijo po pedi, ljudi po se umiri — zadnja solza zastane pameti. — postal je deležen sv. Božiča. Lastna hvala se po blatu va-Med tem ko sem previdel dva hja junaka, se je približala ura,da razsvetlimo našim ranjencem božično drevesce. Ob raznih božičnih dre- raste. Majhen lonček nenadoma skipi. Kar ubogim daš, ti na žlici na- vescih sem že stal. Pred leti ob božičnem drevescu šolske mladine. Pokornih glas ne seka sablja. Meni eden danes več velja, ko Nedojžno veselje je sevalo z njiho-|tebj jutri dva. vega obraza. Tudi jaz sem bil ve-1 sel z njimi, vesel njihove nedolžnosti in njihovega Božiča. Staling, sem ob božičnem drevescu v pH- Stariši nabirajo, sinovi tratijo, jateljski družini. Radost je sevala vnuk i stradajo. S čim režeš, s tem se vrezes. Nad vsako našo stopinjo cuje vsem iz obraza, — tudi jaz sem sej radoval. Sedaj pa sera stal ob božičnem drevescu junakov. Sami možje-junaki, ki so še pred nekaj urami stali na straži za domovino, I junaki, ki se niso bali če treba živ-1 niti. 1 jen je žrtvovati in ga položili na oltar ljubemu domu. Med nami niso vladali ne veselje, ne žalost, ne Tat in lažnik sta rojena brata. Za krta ni treba plotu okoli vrta. Vsak po sebi vatle meri. Iz semnja grede se je lahko me- Jela ni brez dela. Drevo se po sadu poona. Kamor se drevesce nagne. tja radost, ne strah, neko vzvišeno ču- pade drevo, sivo je vladalo med nami ki se ne Gospodje, kakor hočejo; ubož-da popisati. Besede, ki so bile vo- ci, kakor morejo, ščilo junakom na sv. večer so padle v njihovo srce, a njihove oči Huda beseda, dobra roka. Deset brihtnih otrok, jednajst so se zazrle nekam daleč -r- v roj-1 sreč. stni kraj v krog domače družine, Človek si prizadeva, Bog dode-njihov duh fte je zamaknil domov, ha. med svoje ljube domače, ki kleče Dober izgovor je bolji, nego dedoma in molijo za drage očete, vet zagovornikov, brate in sinove. Mislili so na one, I Bog ne da sve dobro samo cne-ki so doma pri jaslicah, a sami sejmu človeku. nahajajo tudi na sv. noč pri topo- Ako sva si brata, mošnji si ni-vih in puškah; mislili so, kako se ste sestri. doma nocoj oznanja mir po niža-vah, a tu se razlega klic, ki po-| Celi svet je oko bo«je. Bog. je dal zobe, pa tudi kra- zivlja na boj; kako doma božični ha. zvonovi done po hribih in dolinah, Kar ne gre iz srca, gre le do u-a tu pojo topovi smrtno pesem. šes. Da, topovi so nas spremljali s svo-f Kar se zgodaj ne ukroti, zdivja vi strani so se polagoma razdelili jim donečim glasom pri naši božič- in zagovedni. Iihaja vsako sredo. Kranj sko-Slovenske Jednote t Zdruienfli državah ameriških. Uredništvo in upravni Stre . 1961 West 2 2nd Plačo, Chicago, DL Telefon: Canal 2487. Naročnin«! Za flat, na lato.............$0.60 " .00 .60 tnOMTCStVO istvo..............$1.1 OFFICIAL ORGAN ot the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMMtICA Issued every Wednesday* Owiid by the Grand CarnieHan tU-rwka Catholic Uniss of United States of Amsrlsa. OFFICE: 10*1 Wost 22nd Plae«, Chlca«* BL Phone: Canal 2487. Subscription rate! For Members, per year........$0.04 For Nonm embers ............ .$1.06 For Foreign Countries........$1.60 Vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbornikom (icam) krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote in čitateljem lista želi zdrave, vesele in zadovoljne božične praznike Uredništvo in upravništvo ''Glasila K. S. K. Jednote". Mir se bliža? Z nepopisnim veseljem smo či-tali dne 13. t. m. velike buletine v posebnih izdajah angleških listov, da so centralni zavezniki pripravljeni stopiti v mirovna pogajanja, ali drugače povedano, da želi Nemčija, Avstrija, Bolgarija in Turška skleniti mir s svojimi sovražniki, to pa le pod gotovimi pogoji. To velevažno vest je dne 11. t. m. nemški kancelar v cesarjevem imenu naznanil v nemški državni zbornici; dalje se je to veselo naznanilo sporočilo tudi sporazumno s centralnimi vladami vsemu vojaštvu na fronti. Centralni zavezniki so pripravljeni skleniti takoj mir pod sledečimi pogoji: 1) Nemci -so pripravljeni dati Belgiji vse okupirano ozemlje nazaj in postaviti to državo na isto stališče, kakoršno je zavzemala pred vojno. 2) Nemci so pri volji odstopiti ves severni zavzeti del Francije zopet Franciji., 3) Poljsko in Litvanijo naj se preustroji v samostojne neodvisne kraljevine. 4) Srbijo naj obdrži Avstro-O-gf^ska in naj se odstopi Bolgariji vse ono ozemlje, katero je ista izgubila v drugi balkanski vojni. 5) Italija mora Avstriji nazaj odstopiti vse ono ozemlje, katero si je v sedanji vojni prisvojila v bližini Jadranskega nmrja, torej tudi Gorico in ostale zavzete vasi ob Soči, ali na Primorskem. 6) Nemčija zahteva nazaj vse svoje v -sedanji vojni izgubljene kolonije v Južni Afriki in drugod. 7) Dobmžo in Valahijo naj dobi Bolgarija in Avstro-Ogrska; — Moldavijo pa Rusija, za kar bo morala dati nekaj drugega ozem-Ija. 8) Carigrad naj ostane v Turških rokah. Te mirovne pogoje ali ponudbe je odposlala nemška vlada uradnim potom svojim poslanikom v Zedinjenih. državah, v Španiji, v Švici istotako tudi v Vatikan sv. očetu. Zaeno je naprosila nemška vlada, da naj te nevtralne države skušajo stopiti v dogovor z entent-nimi zavezniki: Anglijo, Francijo, Rusijo, Belgijo, Portugalsko; Srbsko, Črno Goro, Rumunsko, Italijo in Japonsko,—če so morda ti pripravljeni skleniti mir pod gori označenimi pogoji. Ko je došla ta novica v Washington, D. C., se je iste predsednik "Wilson nepopisno razveselil; saj je čakal vendar tega že več let. Zaeno se je izrazil, da bo skušal ukreniti vse potrebne korake v svrho hitre dosege miru. Tudi Avstro-Ogrska je izdala izjavo na svojo armado in ljudstvo, oziroma proklamacijo glede nameravane sklenitve miru. Ta prokla-macija se je glasila sledeče: "Ker je v poletnem času 1914 Avstro-Ogrsko minilo potrpljenje vsled neprestanih, na njo merjenih groženj in provokacij, je bila ta monarhija prisiljena pograbiti za orožje, dasiravno je živela skoraj 50 let v lepem miru. Do tega kora- ka je bila prisiljena ne iz kakih slabih namenov, temveč edinole zato, da je branila samo seberda se j« branila za svoj obstoj, čast in bodočnost pri tako Številnih izdajalskih nakanah naših sovražnih sosedov. To je bil edina načrt in korak, ki ga je naša monarhija v tem vpogledu ukrenila v sedanji vojni. S pomočjo naših zvestih in junaških zaveznikov in naše armade in mornarice smo se borili in krvaveli za domovino, zaeno smo pa dosegli pri tem tudi tako sijajne zmage, da smo vse načrte sovražnikov razbili. Centralni zavezniki so si pridobili neštevilno slavnih zmag in so pri tem svojo moč razširili tudi daleč tja v sovražna ozemlja. Naša skupna moč je torej nepremagljiva. Zamorejo li sploh naši sovražniki upati, da bodo armado in moč centralnih zaveznikov uničili? Ne bodo nas uničili ne z orožjem, ne z blokadami, lakoto in ne drugače. Čeravno se borijo že tretje leto, ne morejo ti upati na kake končne us pehe. Velesile našega četverospo-razuma so se vedno držale svojih ciljev, da so odbijale napade s protinapadom, kajti le na ta način se je zaAoglo ohraniti čast in u gled naše domovine. Vlade centralnih zaveznikov so prišle pri tem sedaj do spoznanja, da je povsem nepotrebno še na-daljno prelivanje človeške krvi in pustošenje premoženja, če bi naš sovražnik še naprej tako neuspe šno nadaljeval z vojno. To njegovo delo je nečloveško in ni v nika-ki zvezi s civilizacijo. Z ozirom na ta dejstva je prišla naša vlada sporazumno z via dami naših zaveznikov do prepri čanja, da bi bilo umestno skušati na prijazen način dovesti naše so vražnike na zopetno pot premirja. Zaeno so nastopile ta korak tudi: nemška, bolgarska in turška vlada in so odposlale po svojih diplomatih mirovne ponudbe in pogoje nevtralnim velesilam s prošnjo, da jih naznanijo našim sovražnim vladam". Avstrijski cesar Karel I. je izdal dne 12. t. m. na svoje ljudstvo glede sklenitve miru sledečo proklamacijo: "Z Božjo milostno pomočjo in r:-ših zvestih zavezi ikov vztrajnostjo smo ustvarili položaj, v katerim. naša končna zmag-i ni več clvomna. V prizadevi. d«*\ povrnemo našim ljudstvom, ki so resne čase prestala junaško, blagodare tiiru, samo jaz in moji presvetli zavezniki poskusili utV.niti časten mir. Jaz molim, da bi Vsemogočni bigoslovil ta korak, ni i prepričan «em, da boste nadaljevali borbo z ir.rr: junaštvom, dokler ni mir ?k!ei jen, ali sovr&z:;*V< raztreš-een". Sedaj nastane glavno vprašanje, kako se bodo izrazili entetni zavezniki glede tega. — Kakor se poroča, Anglija, Francija ir. Rusija nočejo ničesar slišati o kakem premirju. Anglija je te dni sprejela v parlamentu predlog, da naj se armado poveča še za 1 milijon mož in se je zopet dovolilo 2 milijarde dolarjev novega vojnega posojila. Uplivni in večji nemški listi poročajoča se prične z mirovno konferenco že okrog 15. januarja prihod. leta in da se bodo vojne operacije med časom te konference še vedno nadaljevale na vseh frontah. Ravnatelj znane nemyorške banke Zimmerman and Forshay se je dne 17. t. m. tudi izrazil, da se bo pričelo z mirovnimi pogajanji že tekom 90 dni; označena banka zastopa finančne interese centralnih zaveznikov v Ameriki. Če se bo pa od strani ententnih zaveznikov morda zavrglo sedanjo lepo priliko, za sklepanje miru, bo pa evropska vojna trajala še dalje do nedoločenega časa, ali do tedaj, dokler ne bo moč zaveznikov docela izčrpana. V tem slučaju jim bo vsakdo rekel in privoščil rekoč: "Kar ste iskali, — to ste s porazom dosegli!" Dal Bog, — Kralj miru, da bi res dospelo zaslepljeno evropsko ljudstvo zopet kmalu svojega zgrešenega cilja, da bi si kmalu vsi narodi podali spravne roke in bi naj hodili za vedno po edino o-srečevalni poti in ta pot je, pot miru in človekoljubja! je zvončkala od daleč skozi mesece ta tolikanj pomenljiva beseda, nam častnikom in vojakom 97. peŠ-polka. Že tedne, da mesece pred Božičem je vse nekako skrivnostno posepetavalo: kje bodemo, kako bodemo prebili — božično noč t Sveta noč se je bližala ne oziraje se na nas bojevnike, oznanjali je pa nam niso mirovni glasovi nebeških duhov, ampak mo-rilni grom in pok iz topov in pušk. Nikdo se ni drznil več šepniti:,o mirna, blagodejna — sveta^ noč! Vsakteremu je zabijal v ušesa in mozeg grom topov ne — sveta noč, noč pokoja in miru, ampak noč boja, krvi in — smrti. Le spomini, — in se preselil za vedno v oni tdlikanj zasluženi kraj nekaljene, vedno trajajoče — svete noči-- Naš polk se je po srditem boju in z velikimi izgubami moral umakniti sovražni premoči in prepustiti mesto z božičnim drevescem in trenotnim rajem sovragu. Minula je sveta noč v boju stoka in smrti. Vzhajajoče solnce božičnega jutra je z motnimi žarki posvetilo na svetonočno bojno polje, ki se ni bleščelo v praznično svitli obl ampak ovito v žalno haljo krvi," stoka in smrti. Mesto prazničnega odpočitka in veselja se je naselil v naša srca srd in nam tiščal v roke morilno orožje kot os veto srečni, a žalibog že minuli spominV za skaljeno božično noč. — Naš tolikanj mirno prebitih svetih noči so nam rosili kapljice tolažbe v sicer pogumna, a ravno za božične praznike tako varana in potrta srca. Glava, ki je utrujena vsled več nočnega bdenja klonila vsakemu bojevniku na prsa, se je hvaležno, ponosno dvignila; noga, ki je doslej le nekako mehanično drsala po poti, da je ubrala vojaški korak ; vse je trenutno na novo oživelo, da, se vzradostilo, ker obljubljena nam je bila sveta noč pod — streho. — Okoli poldne na dan pred Božičem je zasedel* polk od-kazana bivališča. Vendar počitka potrebni vojak tega dne ni porabil za spanje, ampak je vsak po svojih močeh skušal prispeti in pomoči, da se praznje sveta noč ob gorkem ognjišču, prLčaju in v prijateljskem razgovori "S tovariši. Pripravljeno je bilo za božično noč pod streho in legal je že mrak, te doma tolikrat res bajne noči, na zemljo. A mesto zvonov, ki ravno to noč tako mirovno oznanjajo: Ave Marija! so zagromeli pred mestom zakopani naši topovi v resen opomin: trudni, vsled upa miru zopet poživljeni vojak, še sveto noč ti bode motil sovražnik, kateremu ni sveta niti :— božična noč. Vkljub gromečim oznanjeval-cem boja in smrti, smo se zbrali častniki polkovnega štaba krog skromno pogrnjene mize in v nekakem neprestanem nemiru še polk je skozi celo dobo božičnih praznikov branil in gradil z ob čudo van j a vredno hrabrostjo pot prodirajočemu sovražniku in bil tolikrat edini, ki je s slovensko krvjo ukazoval sovražniku do tod ropar svetonočnega miru in ne dalje! Letošnje strašne božične noči pa ne bodemo pomnili samo mi, ki smo jo prebili na bojnem polju, ampak ta sveta noč bode tudi tebi, marsikatera slovenska mati, iz-žemala leta in leta solze bridkih spominov na ravno to noč padlega — junaškega sina. Januš Goleč, c. kr. kurat. Sveti večtr. Dr. F,r. Kulovec. Na bojišču, 24. dec. 1915 Sveti večer je nocoj. Spomini vstajajo iz davnine in se razblinjajo v daljavo, in noben ni močan dovolj, da bi razgrel in vzpa-lil čustva v srcu kakor so jih prejšnji sveti večeri. Srce, zakaj si tako pusto in tužno nocoj? Ali ne čutiš, da se obnavlja nocoj največje dejstvo človeške zgodovine, da prihaja tudi ta večer na zemljo kralj miru in sprave? Pa ko se Lani ko še skupaj praznovali božični večer. Spomini vstajajo in z njimi dolga vrsta mož in mladeniče v, ki so pili' slast in veselje lanske svete noči. Spomini vstajajo in z njimi dolga Vrsta mož in mladeničev, ki smo veselo z njimi lani skupaj praznovali božično noč. Nocoj so prišli . vsi ti k meni v vas ... Doma je že minila polnočnica, a še vedno se pogovarjajo z menoj . . '. Oko je trudno, a uh se noče ukloniti postavi mere in se mudi pri dragih znancih in prijateljih. Vsi so prišli in vsakdo ima toliko povedati. Srce, zak^j si tako pusto in žalostno nocoj? Vsi prihajajo in se opravičujejo, da mi ne morejo delati družbe nocojšnjo sveto noč. Le njih duh je pri meni, njih telesa so posejana sirom sveta . . . Pomenkujejo se z menoj o svojih upih in vzorih. O novi spomladi, ki je vzklila po naših poljanah, govore tako lepo in prepričevalno, da občutim pomlad v naši deželi. Vsem je razsvetljevala življenje tvoja Luč, ki ima svoj izvor v sveti noči . . . Sedaj se pokaže up in cvet . . . Srce, ali veš, zakaj si žalostno in tako prazno nocoj? In roka mi zopet poseže po listku, ki sem ga zadnje dni prččital že neštetokrat. Ko sem ga dobil v roke, mi je napravil največje veselje. Malo besed je bilo, a v njih zagotovilo, da bom v kratkem segel v roko možu, s katerim biti prijatelj je moralo biti vsakemu v ponos. Na poti v dolino sem se ustavil oni dan in se zagledal v čudovito lepo pokrajino, ki se je razprostirala okoli mene in pod menoj. Kakor srebrn pas se je vila pod menoj Soča po rodovitni ravnini. Tam doli na jugu je žarela sinja Adrija v žarku južnega solnfca. Tako vabljivo lepa je širna vodna ravan, da bi človek šel, sedel na ladjo in se odpeljal bogve kam. obnavlja, kje je tisti tajnosti polni mir, ki zbuja v človeku hrepene-j Proti severu je vstajala rano Gonje po neizmernem in neizreklji- j rica in krasen venec vasi okoli nje vem, kje ona blaženost, ki opaja si iz megle in se jela kopati v gorkih skrivnostnim opojcin vedno upali, da prebijemo vsaj ^a, da v hipu pozabijo težave in par uric ob kramljanju v — božični noči. Sedeli smo že pri mizi; dim cigaret in smodk, ki se je ko-lobaril gosteje kot navadno protj. stropu je pričal, da nameravamo ta večer praznovati nekaj svečanega . Običajno svetonočno kramljanje pa le ni hotelo zakrožiti, odganjal ga je gotovo iz srca in jezika potres topov. Vsi smo sedeli molče, upiraje pogled le v kolobarje dima. Nikdo ni hotel za človeška žarkih prvega južnega zimskega dne. Tam proti zahodu same zna-nadloge in še očiščena dvigajo hke zadnjih mesecev. Kako lepe se kvišku in pevajo pesem o sreči in vidite od daleč, pa koliko ste po-veselju? na*e k™ • • • mimo lovcev in Podgora! Zopet ime, ki ne bo Nocoj sem šel sem jih pozdravil: "Sveti večer je nocoj." ^ "Ah, sveti večer je nocoj," so ponavljali drug za drugim, in trudni in zamišljeni sedeli po umazanem kamenju. In sedaj drdra voz za vozom mimo, konji pekeče- nikdar izginilo iz spomina ftaših ljudi. Kako nedolžna in prijaapa se zdiš s svojimi polagoma padajočimi polsni, pa si bila pred kratkim še kakor vulkansko žrelo, ki si bljuvala iz sebe ogenj in žveplo in požirala hekatombe. Ob pogledu nate sem se spomnil na ge- "Kje je gospod nadporOčnik Modic,' ponovjm vprašanje. Neodločno in tiho, kakor da ne bi sam sebi veroval, mi odgovori: "Nema ga više." "Kaj?"-ga začudeno vprašam. "Kaj naj to pomeni?" In zle slutnje so mi napolnile dušo. Ali nisem včeraj slišal, da se je nekemu nad-poročniku pripetila velika nesreča? Kdo je bil to? "Gospodine! nema ga više," ponovi znova in debela solza mu zdrkne po koščenem obrazu. "To Vam je bio čovjek, da ga je ne-možno opisati," in druga solza se mu prikaže na obrazu. "Sedemnajst mesecev sva skupaj živela in trpela, stradala in se veselila in — molila. To Vam je bio čovjek, da ga je nemožno opisati." In mož se je obrnil in se razjokal kakor otrok. t Oddelek je videl ta prizor in je čutil, kaj govoriva. Vedno več jih je bilo okoli naju. Vsak je ponavljal: "To Vam je bio čovjek, da ga je nemožno opisati" in se je obrnil v stran, kakor bi hotel sam zase potočiti solzo hvaležnosti in spoštovanja do Tebe, dragi Izidor, ki mu je privrela na koščeni obraz. Danes sva bila zopet s prijateljem v dolini. "Hočeš zvedeti sodbo o ranjkem nadporočniku" mu pravim. "Tam je četovodja, ki je bil pri nesreči zraven." In zopet ni govoril, ampak je rekel: *'To Vam je bil čovjek, da ga je nemožno opisati." In zopet mu je solza zaiskrila v poštenih očeh ^ In nocoj vasuješ pri meni. Moj duh se ne more ločiti od Tebe. Dolga leta prijateljstva so naju družila. Tvoje življenje leži odkrito pred menoj in ne opazim na njem madeža, krepostni mož. In srce si stavija zagonetno vprašanje: "Zakaj si moral od nas, Ti najboljši med najboljšimi?" Srce ali .sedaj veš, zakaj si žalostno in i tako prazno nocoj ? L Jutri ali pojutrišnjem poromam na Tvoj sveži grob. In oko, ki ne pozna več solza, ker jih je neizmerno gorje, ki ga je že gledalo, vse posušilo, naj porosi zadnjo solzo za Teboj, dragi prijatelj, v imenu prijateljev, ki ne morejo do t Tebe.* ► i A Have, anima pia! BOŽIČNI VEČER SLOVENSKIH TOPNIČARJEV NA FRANCOSKEM BOJIŠČU. početi razgovora; manjkal nam jč jo po opolzkem kamenju, težko ob- ioeške gore, kjer je padel cvet iz rvnn u/\ nnti Vi>a nol « nom 1 n IaIi lnvnn! nntn Irnrulrn in 111 rftlinti) 1 1 1 ' 1 . • 1 • v___ ».1 • H pač še naš Franci, ki nam je toli krat s svojim mladostnim smehom loženi, čete korakajo, in robata raelskega ljudstva, in slična želja beseda se izgublja v temno noč . . . j se mi je tluJi sk0raj dvignila v pregnal čemernost in pobitost. In I Ali je to sveta noč ? Pozno je že, in srcu. m rosa naj ne padeta ravno Francel je bil tudi ta večer, uho pazno posluša, kdaj se ogla- ve£ nate ^a tvojih obronkih ki je s trenutnim žarkom domače sijo svetonoČni zvonovi in pova-, gpj naših ljudi. Skorej pozab-sreče posvetil v nemirno utripajo- bi jo vernike v božji hrani, pozdra- ijeni so, malokdo se jih spominja, ča srca molče zbranega omizja. — vit kralja miru. Posluša in posluj onj Sq sfcozj trpljenje, kakrš-Roka je pokljukala na vrata m od nikoder ne prihajajo pri- skozi duri je vstopil vojak pionir jetnj valovi, ki so nekoč sladko Krvava božična noč. (Po "Slovencu" iz 1. 1915.) Sveta noč---pri spominu nate zarosi oko starca, zaiskri oko otroka in nekako bajno tajno nam z običajnim pozdravom : "Pokorno javim, da vam pošil ja božično drevesce pionirski nadporočnik, ki je trenutno zaposlen pri grajenju mosta, pa se vam pridruži kmalu." Veliko veselih uric sva preživela s Francelnom, pa zagotovim te prijatelj, da me nisi nikoli tako vzradostil kot oni večer, ko si nas z božičnim drevescem preselil v duhu v presrečno hišico očetovo. Nič ni na bojnem polju bolj nestanovitnega kot Veselje. In to nestanovitnost raja je dokaj bridko dokazala naša božična noč. Komaj se nam je pridružil France in smo hotel okrasiti božično drevesce, se nemirno odpahnejo duri in v sobo plane brigadni častnik s poveljem: 97. polk takoj izpod strehe! Rusi so potisnili polk, kateri je imel nalog varovati grič pred mestom do glavnega trga in so že v mestu." Vsakdo je sklonil glavo, odstranil čašo komaj oku-šenega božičnega veselja in opasal kleto morilno orožje. Božično drevesce se je skrilo v kot in 97. polk je dobil povelje takoj izvršiti proti napad in zabraniti Rusom uhod v mesto. Trenutno je bilo vse na nogah in vsak je molče in s klonjeno glavo korakal proti odkazanemu mestu v žalostnem prepričanju v zasluženi snanec nebeški glasovi miru, amnak dražil in podžigal žvižor jeklenk v srdu do sovražnika. ki mu ni sveta niti — božična noč. Koraki odhajajočih vojakov «?o se oddaljevali vedno boli in bolj. Pok pušk je razblinil in pregnal komaj vzklite občutke svete noči; angel srda in smrti ie zakrilatil nad še pred tr^mitki srečnim mestom in okolico. Marsikateri slovenski iunak ie ravno to noč poljubil hladno krsto — miru so kot nebeška godba božali Človeško srce. ^nega ne*bi mogla približno izmisli Jj niti Dantejeva fantazija. Vsa Čast Dalmatincem, a dejstvo je in ostane, da so stali na Podgori, v Ali, tam doli menda pa vendar-j odločilnem trenutku, tedaj ko so vladale tukaj prave peklenske sile, naši ljudje. Ko se je vse umirilo, so izročili svojim naslednikom prvotne postojanke, ki so bile preje že izgubljene . . . ilimo mene je prišel oddelek naših ljudi. Vsi so gledali tja proti Podgori in Oslavju. Vsi ti so bili tam. "Vidite, tam je Podgora in Oslavje," jih nagovorim. "Bil je pravi pekel tam, so odgovorili Vsi. Dali smo jim pa le popra, da jih bo še dolgo peklo." In šli so dalje, eni zamišljeni, drugi prešerno veseli. Četovodja se vrne in mi pomoli listek. "Prav, da sem se domislil. Neki nadporočnik, ki Vas pozna, Vas pozdravlja in pošilja ta listek." Zadovoljno sem pospešil pot v dolino. Vesel sem bil, da Ti po sedemnjastih mesecih zopet šežem v roko, dragi Izidore. Kolikokrat sem že korakal tam doli po cesti in nisem vedel, da si Ti tukaj, dragi prijatelj. Ogoljufan sem bil za uro veselja, ki bi jo bil vžil v prijateljskem razgovoru s Teboj, plemenita duša. "Kje je g. nadporočnik," nagovorim četovodjo Bošnjaka, stoječega v dolini pri oddelku Bošnjakov, ki je delal. Zamišljeno je gledal predse, kakor bi mu kaj težkega ležalo na duši. Koščeni obraz je razodeval rezkost in odločnost, da bi človek kar stopil korak nazaj. Le ko si mu pogledal v oči, si videl v njih toliko udanost in prijateljsko odkritosrčnost, da bi mu segel v roke in rekel: "Ostaniva prija- 4 „1 • „ i„ J! » . Ti. .. prihajajo verniki z gora v nižavo k polnočnemu opravilu.^ Vsa pokrajina je posejana z lučmi kakor doma, ko sem stal na pragu in gledal množico lučic, ki so hitele vse k istemu cilju, k župni cerkvi. Mogočno -se nocoj dvigajo proti nebu tja doli do Adrije, se vzpenjajo vedno više, ožarjajo z mogočno svetlobo nebo in zemljo, polagoma zopet padejo in izginjajo v temno noč . . . Tam izza gore se bližajo svetilke, kakor bi rezki bliski naznanjali bližajočo se nevihto. Tu-intam zažari v zraku in silen grom odmeva v razoranem skalovju ... V razbiti bajti, ki nas je sprejela na sveti večer gostoljubno pod streho; zadrsajo težki koraki po tleh, spremlja jih bolesten krik ranjenca, ki leži onemogel na nosilnicah. "Celo na sveti večer ..." "Ah, nocoj je sveti večer," se mu bolestno izvije iz prsi. "^ocoj je sveti večer," ponavljamo vsi, kakor bi mu hoteli vliti hladilnega balzama v trpeče srce. In zopet vzdihne in trudni obraz se mu za hip razjasni in poživi, kakor bi v trenutku še enkrat preživel vso srečo in veselje vseh prejšnjih svetih večerov . . . Ali bo še kdaj z onim svetim hrepenenjem in globokim čuvstvom v srcu, ki se ne da izraziti s človeškimi besedami, stal na domačem pragu in čakal trenotka, da gre v razsvetljeno domačo cerkev in ob zvokih svetonočnih pesmi uživa vso srečo svetonočnega večera? Obcaz mu blesti in pot mu stopi na bledo čelo ... telja tudi še nadalje." Neki topničar avstro-ogrskega trdnjavsko-topniškega Langerje-vega oddelka je pisal 1. 1915 svoji materi s francoskega bojišča naslednje pismo: "Draga mati! Naznanjam Vam, kako smo preživeli božični večer. Stanujemo posamezno v kočah v napol razstreljeni vasi blizu naše baterije. Ob štirih popoldne je bila v cerkvi v bližnjem trgu, ki je tudi močno poškodovan, služba božja za one, ki niso bili pri bateriji. Ko smo prišli iz cerkve — bilo je ob 7. zvečer — smo se zbrali v neki večji izbi, v kateri je bilo prižgano božično drevesce. Gospod stotnik G. je imel ginljiv nagovor, da so nam vsem prišle solze v oči. Nato je sledila razdelitev daril, ob čemer je dobil vsak mož dva zavitka. Vsebina je bila: srajca, spodnje hlače, sploh gor-ko perilo, potem pipa, 20 smotk, 1 viržinka 100 cigaret, vžigalo, uži-galice, pecivo, tobak, pisemski papir, milo itd. Po razdelitvi je šel vsak v svoje stanovanje kjer je tudi v vsaki sobi gorelo božično drevesce; ysak je odrpl svoja zavitka, nato smo pa prijetno skupaj sedeli. Naenkrat smo bili alarmirani in smo morali k topovom. U-pali smo, da bodo Francozi poizkusili prodreti našo črto kakor leta 1870.; na tak poizkus smo bili na vse strani dobro pripravljeni in smo že hrepeneče pričakovali pri topovih, da dobimo povelje za streljanje. Toda oni tam so si bili žal dobro premislili, ali bi ali ne, vsled česar smo bili naslednji dan tako razsrjeni, da bi zmleli Francoze, ko bi jih bili dobili; tako nam je božično praznovanje splavalo po vodi. Toda kaj sem še hotel omeniti: ko smo čepeli pri topovih, smo zaslišali trombin glas in ko smo dalje poslušali, smo čisto jasno čuli najeve "Tiha noč, sveta noč." To je bilo tako lepo, da so človeku stopile solze v oči. Vse je bilo tako mirno, jasna zvezdnata noč, le tuintam se je v dalji sliašl kak strel.Tako sem preživel sv. večer, ki ga svoj živ dan ne pozabim." L 1 K. S. K. | ^ffl | Jednota I Catanovljena v Jolietu, 111. dne 2. aprila 189* Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048 Od ustanovitve do 1. oktobra 1916 skupna izplačana podpora $1485.824.62. --m Dopisi in društvene vestL g GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 1; Podpredsednik: Joaeph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 S^ Clair Ave., Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. ^ uwwui ( Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. dovolienia Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Prank Petkovsefc 720 Market St., Waukegan, III. Prank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mopt. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. N. E. Cleveland, Ohio. f Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo •la glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. NAZNANILO. Vsem cenjenim faranom župnije sv. Jurija v South Chicagu naznanjam, da sem prejel od nadškofijskega kanclerja sledeče pismo v zadevi letošnje polnočnice na Sv. večer: Chicago, 10. nov. 1916. Častiti in dragi Father : — Svoječasno so imelo nekatere župnije udobnost in navado, da se je v njih cerkvah na Sv. večer obhajala polnočna sv. maša. Vse dosedanje pravice do obhajanja te polnočnice se s tem zanaprej pre- L klicujejo tako, da se v bodoče ne da nobeni cerkvi več tozadevnega Vdani Vam v Kristusu E. F. Hoban, kancelar. Dostavek: To naznanilo naj blagovolijo u-poštevati vsi člani gorioznačene župnije, zlasti pa oni, ki zaradi dela ob nedeljah niso slišali dotič-nega oznanila v naši cerkvi. S tem je povedano vse, kedo je ta dom. Premisli! Premisli in presodi katoliški mož, žena, mladenič in dekle! Torej proč s takimi dopisi o tenj domu v našem katoliškem Glasilu. Vam gosp. urednik "Glasila" pa vljudno naznanje, da si zapomnite, kedo je ta dom in kedo je naše "Glasilo K. S. K. Jednote". Člani društva sv. Družine št. 5 K. S. K. J. v La Salle, 111. John Tomše, predsednik. John Prazen, tajnik. Josip Gende, zastopnik. I Društveni pečat.] Opomba uredništva: —Evala za za poduk tn pojasnilo glede N. D. v Vaši naselbini! Kakor znano, je nam dotični dopis doposlal sedanji -tajnik društva Vit. sv. Martina art. 75 K. S. K. J. Dopis vsebuje več novic iz vaše naselbine, med temi je- tudi kratka vest o vzi-davi vogelnega kamna N. D. To vest smo smatrali, kot kako dru- Sv, maše na Božič se bodo brale go vsakdanjo novico in nismo na-ob 5. 8. in 10. uri. meravali stem žaliti ne tega, ali Rev. A. M. Krashowitz, župnik, onega. Sodbo o N. D. smo pa pri----i občili v istem dopisu vsled tega, Vodja pri obhodih Martin Tau-cher. Društveni zdravnik: Dr. H. H. Rittenhouse. Tem potom se še enkrat opominja Člane zgoroj imenovanega društva, da naj nikar ne zaostajajo z mesečnimi asesmenti. Naše društvo je namreč na seji dne 10. decembra tega leta -sklenilo, da se ne plača nič več za nobenega iz društvene blagajne, to pa zato, ker smo v to primorani, ker je nam nekaj čla^ nov na ta način že prikrajšalo blagajno za par desetakov. Iz tega je torej razvidno, da kdor ne plača asesmerita vsqjki mesec sproti, bo suspendovan. Kdor je pa su-spendovan naj pomni, da v slučaju nesreče ali bolezni ni opravičen do društvene bolniške podpore in ravno to velja za K. S. K. Jednoto. Glej člen 14, točka, 110, stran 43. Jednotne pravila. Doneski ali asesmenti se plačujejo za naprej vsak mesec. Član, ki je dolžan Jednoti na asesmentu„ ni opravičen do ni-Rake podpore v slučaju smrti, poškodbe, operacije, ali onemoglosti in društvo lahko prvi mesec su-spenda takega člana. Opozarjam tudi one člane, ki so na potnih listih, da naj večkrat vzamejo potni list v roke in naj prečitajo ono točko na potnem listu in ako se bode vsak član, ki je na potnem listu ravnal po tej točki, bode za njega bolje in meni točno in vsak član mora kupiti za $1.00 tiketo, to je za pijačo. Ta veselica bode v prid druStvene blagajne; kdor ne pride, bode moral vseeno plačati $1.00; torej je boljše, da pridete v polnem številu. Tudi naznanjam vsem tistim, ki še niso oddali starih certifikatov tajniku, da to naredijo kar prej mogoče, da se odpošljejo na glavni urad, ker to glavni tajnik zahteva. Pri zaključku mojega pisanja lepo pozdravljam vse člane in članice društva Vit. sv. Florijana in Vam želim vesele božične praznike in srečno novo leto! Jakob Smrekar, tajnik. NAZNANILO. Društv.o sv. Petra in Pavla št. 51 K. S. K. J. v Iron Mountain, Mich., je imelo svoje letno glavno zborovanje dne 3. decembra t. 1. Za prihodnje leto 1917 so bili izvoljeni odborniki: Predsednik Frank Sta-niša; podpredsednik Valentin Pet-schar; tajnik Nicholas Paljuk; II. tajnik Anton Podgornik; blagajnik Još. Groznik; zastopnik Louis Berce; nadzorniki: Josip Kottnig, John Schwei in John Kovačič; redar Louis Berce ml.; bolniški odbor: Matija Gregorič, Martin Sta-niša, Anton Kassin; zastavonoše Peter Merzlak, Josip Kassin; vra- Iz urada tajnika društva sv. Cirila ker iste ni napisal kak "rdečkar", in Metoda št. 4, Soudan, Minn, j — temveč tajnik krajevnega dru- Vsem članom gori omenjenega štva naše Jednote, ki šteje okrog , . društva se tem potom uradno na- 100 članov. Če bi bili onih 8 vrst bod« pnhraml nepotrebno pisanje tar ^ter Lamprecht. znanja, da je imelo naše društvo j črtali, ali izpustili, bi se bili morda 111 se 1)0 °£ni1 morebitnih nepnlik. z bratskim pozdravom svojo glavno sejo dne 10. dec. t. 1.1 zamerili temu društvu! Vsako i Torai ^bratje nikar ne za- Na tej -seji se je vršila volitev uradnikov za leto 1917 s sledečim izidom: društvo je pri našem enakopravno, nobenemu nočemo delati kake izjeme ali predpra- urcdništvu j °^ajte s plačevanjem doneskov! Pomnite, da dopise* društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: Predsednik Frank Schweiger;| vice. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22i>d P!.. Chicago. Tli. podpreds. Mihael Muehich; prvi Sedaj se je oglasilo še vaše dru- tajnik Josip Erchull; pod^ajnik j štvo, — torej smo culi plat zvona mesečnih 1 ako bolj redno, oziroma ako plačati vse pri-j spevke vsaki mesec, bo tudi meni i lažje poslovati. Morda bode kte-j ri sobratov, ko bode čital ta moj Nicholas Paljuk, tajnik. «I Marko Težak; blagajnik Matija ji i Vesel; zastopnik Geo Nemanich; Vsem gg. uradnikom krajevnih dtuštev, cenjenim £ predsednik gospodarskega odboVa fe Paul Vrban, II. nadz. Tom Erchull i članom m članicam nase Jednote in čitateljem tega lista želim tem potom vesele in zadovoljne božične praznike, ter srečno in uspešno novo leto 1917. PAUL SCHNELLER gl. predsednik K. S. K. J. ml., III. nadz. John Miklich. Pred-jjjsednik bolniškega odbora Josip od obeh strani in i • , dopis kaj vžaljen? Zato jaz s "temi sedai naj bo L ^ . . . . u , ^ x-u i u besedami ali pisanjem nemorem mirna Bosna! O vaših domih ne1 r * bomo pisali več, pa če si z ^racjjte j žaliti nikogar, to mi naj vsak so- tudi vsak teden enega novega!— Samo nekaj bi še radi omenili glede doposlane resolucije. Ta re-Erchull; II.* boln. odbornik John i solucija je izšla bojda izpod peresa Prav vesele in zadovoljne božične praz- a nike, ter srečno in uspešno novo leto 1917 g želim tem potom vsem odbornikom (icam) krajevnih društev, celemu članstvu nase Jednote in prijateljem ter znancem! JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. tf ki se nem Letno zborovanje uradnikov K. S. K. Jednote se prične dne 15. januarja 1917, ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu. Zborovanja se vdeležijo sledeči odborniki: Predsednik, gl. tajnik in pet nadzornikov. Nameravalo se je poklicati vse uradnike Jednote k letnemu zborovanju ,toda ker bi se s tem povzročilo precej stroškov Jednotini blagajni,'da tega se je zborovanje : skupnega odbora odložilo. Prosi se, tla gg. odborniki to blagovolijo vpoštevati in oni, 1-imajo vdeležiti seje, se poživljajo, da se pravočasno snidejo v glav uradu 15. januarja 1917. Krajevna društva, ki imajo kako pritožbo, prošnjo, navodilo ali nasvet za predložitev glavnemu odboru, naj isto dopošljejo na glavni urad do 15. jan. prihodnjega leta. Pripomniti moram, da se glavni odbor Jednote navadno oziroma le na take prošnje, pritožbe, navodila ,ili nasvete,ki so poslani na glavni urad uradnim ali oficijelnim potom. Osebnih pisanj se ne vpošteva in ne rešuje. Naj se to blagovoli uva-ževati. , Glavni urad, dne 15. decembra 1916. j Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. ; brat oprosti. Kar sem tukaj pisal, je gola resnica, to mora vsak član zgoraj omenjenega društva pripo-; znati. Toraj člani, ako boste gori-navedeno naznanilo blagovoljno NAZNANILO. Članom društva sv. Alojzija št. 52 v Indianapolisti, Ind., naznanjam, da je bil na naši letni seji za 1. 1917 izvoljen sledeči odbor: Predsednik John llribernik, podpreds. Frank Stanič, 1. tajnik Frank Sobotin, II. tajnik John Radež, zapisnikar John Smrdelj, I blagajnik Anton Sekula, delegat Jakob Strgar. Nadzorniki: Filip Loviaček, Valent. Strgar in Alojz Strgar. Malenšek; III. boln. odb. John Zo- take osebe, ki ni niti naročnik na- " ^ j "'j} (, j] p" j y^ 0 S t r ga r. Vratar Martin Urajncr, bee ml. Redarja John Pahula iu.šega lista, in ki je baje nasprot- 'v 1,1(*%te\a '' po eiV .)0 e, s.° poslanec John Radež, reditelj • r, . .i fm . - , » v ir o rr t m - boli redno naprej pri vseh stvaren\ \ „ ,r . J. Zavodnik. Zastavonose: John nik nase 1\. S. K. J. To je nasa ' * •' 1 , John Matelic, zastavonose: val. kar se tiee društvenega pošlova-1 ' Brula, pomočnik odkrita sodba in naše pojasnilo! Muehich, John John 2£pbec. • -- Sobratski pozdrav , Iz urada društva sv. Jožefa št. 12 Josip Erchull, tajnik, j K. S. K, J. v Forest City, Pa. --Na redni mesečni, ozir. glavni La Salle, HI. seji dne 10. decembra so bili iz-Cenjeno uredništvo! voljeni sledeči uradniki za leto Prosim, da priobčite sledečo re-l 1917: solucijo, ki jo je naše društvo Predsednik Jos. Komin; pod- , ,vu. -- i.™ u,u0t,ullBU iStrgar |n Fi] Lov išče k. j Redna mesečna seja se vrši S sobra-iskim pozdravom do vgako pry0 nedelj0 v mesecu v vseh cenjenih članov in članic JoR Ga6nikovi dvorani, 903 Ket- naše slavne K. S. K. J. voščim, eliam St Društvo šteje 60 članov, 16 članic in 36 otrok. V blagajni vsem članom in članicam vesele Božične praznike in zdravo, srečno Novo leto 1917. John Krek, Rajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva imamo sedaj 467.28 Aaesment se mora plačati najkasneje do 10. dne v mesecu. Z bratskim pozdravom Frank Sobotin, tajnik. sv. odobrilo na redni mesečni seji due preds. Louis Pajk; I. tajnik Frank 3. dec. 1916: Telban, box 300 Forest City, Pa.;® Iz urada društva sv. Družine št. j ]| vajnik Frank Susman; tajnik 5 K. S. K. J. Člani dr. sv. Družine | otroškega oddelka Louis Vidovec; Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, jz urada društva sv. Genovefe št. štev. 5 K. S. K. J zbrani na redni blagajnik CJ. Blatnik; pomožni j Ohio, se naznanja članstvu tega i08 K. S. K. J., Joliet, HI. mesečni in glavni letni seji dne j blagajnik Ig. Planinšek; zastop- društva, da se udeleži naše dru- Naznanjam, da je imelo naše 3 dee. 1916 smo sprejeli sledečo j j0hn Telban. Gospodarski od- štvo korporativno sv. maše na bo- društvo svojo glayno sejo dne 3. resolucijo: bor: Martin Muhič, John Dečman,| žični dan, ali na dan Rojstva na- decembra in si je izvolilo sledeče 1. Naši nasprotniki so prignali j Andro Orazen in Louis Omahen. šega Gospoda. Zbirali se bomo v uradnice: celo stvar do skrajnosti, zato mo- Sprejemni odbor: Anton Zalar, Ig. ramo tudi mi biti skrajni. Danes' spec in Frank Vavtar; redarja: niso več časi med nami, da bi sejGagper Kovačič, Anton Prudič; polovičarilo. 2. Na vse dopise iz La Salle, 111., maršala: John Drašler, Ig. Pan-car; zastavonoša John Lever; priobeene v našem "Glasilu K. S. j banderonosa Ig. Groznik; poslan- Rozina, Komin; K. Jednote", tikajoče se samohvale tukajšnega tako zvanega ci: Jernej Intihar, John Frank Omahen in Frank (zlorabljenega) imena "Slov. Na- travniki, Dr. C. B. Knapp, W. E. rodni Dom", odločno protestira- Lloyd, M. J. Costello, J. M. Goaer. Tem potom se opozarja vse one člane in članice našega društva bivajoče izven Forevrt City, Pa., ki imajo izdane potne liste, da naj pazijo, da bodo ti listi pravočasno ponovljeni in da naj torej svoje mesečne prispevke zanaprej po- mo. 3. Vsem dopisnikom članom K. S. K. J. posebno v La Salle, 111., naj bo enkrat zavselej povedano, da je naše Glasilo katoliško. Vse za vero, dom in narod! je naše geslo. * 4. Protestiramo odločno na do- j -j -aj0 llA novo izvoljenega društv • ___.. <oroeilo za g- nadzornike. Društva, ki ne bodo pravočasno poslala |tudi y -prosv^ti", v kateri j poročilu označiti na dolgu Jednoti, kar bi Knausovi dvorani od pol 10. uri Predsednica Marija Setina; dopoldne in ob 10. odkorakamo v j podpredsednica Marija Dunda; cerkev sv. Vida k sv. maši. tajnica Marija Flajuik; zapisni- Cenjeni mi sobratje! Dolžnost karica Antonia Stukel; blagajui- bi bila vsacega člana našega dru- čarka Marija Golobitsh; zastop- štva, da se na ta praznik korpo- nica p]HZabeta Grahek; nadzorni- rativno, ali z društvom udeleži ce. Johana Težak, Marija Golobič sv. maše. Ob enem so naprošeni }n Katarina Vidmar. Bolniški od- člani, da naj prinesejo vsi svojo b0r: Antonia Struna in Ana regalijo s sabo. Nikar se ne sra- Musich; rediteljica Frances Kal- mujte pripeti društv. regalije na svoja prsa in stopiti v vrsto. Stopite torej v vrsto in se pokažite, da ste katoličani in da hočete taki vedno ostati kot člani društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Prav vesele božične praznike, srečno, zdravo in uspešno novo leto želim vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Z bratskim pozdravom Joseph Russ, tajnik. denarja, bodem moral v ^--------------^v. nerad storil, kajti s tem se ne dela nobene posebne reklame ttdrart^-Želel bi torej, da imajo vsa društva pravočasno vplačane a segmente kar bode vsakteremu posameznemu društvu v čast m ponos, skupno pa fiodemo pokazali točno poslovanje. Z bratskim pozdravom sem vdani Vam sobrat . ^ * Josip Zalar, gl. tajnik K. b. K. J. v Kateri javno In domišljavo mogočno naštevajo imena Slovencev in" med njimi sko-ro v prvi vrsti, našega velečastite-ga in spoštovanega gosp. župnika Frank Šalovena, kateremu za vedno prepovedujejo vstop pod streho istega doma. Ignac bor jo bili izvoljeni sledeči: John Vertačnik predsednik nadzornega odbora, I. nadzornik Alojz Der-novšek, II. nadzornik Jos. Knaflič, Odborniki so sledeči: Florijan Kopač, Martin Dolenc, Martin Tau-cher, Anton Papič; vratar Frank NAZNANILO. Članom društva Vt. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J. v So. Chicagu se naznanja, da smo imeli redno letno sejo dne 3. decembra 1916. Pri tej seji so bili izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje leto 1917: Predsednik Martin Golobič; tajnik Jakob Smrekar; zapisnikar J. Benkovič; blagajnik John Kučič; zastopnik Rudolf Kompare; nadzorniki: Martin Vukšinič, Frank Raušel in Louis Mrgole; pobiralec denarja: Joe Laknar; vratar Fr. Videč; vodja Frank Gorenc; zastavonoše Anton Anžur, Frank Videč; porotni odbor: R. F. Kom- cich; duhovni vodja Rev. John Plcvnik; društv. zdravnik Dr. M. Ivec. Ob enem opominjam vse one članice, ki še kaj dolgujejo društvu, da blagohotno poravnajo svoj dolg najkasneje do 26. dec. t. 1., da bom lahko sestavila celoletni račun. H koncu še želim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele božične praznike, ter srečno Novo leto! S pozdravom Marija Flajnik, tajnica. NAZNANILO. Članicam društva sv. Srca Marijinega št. 111., Barberton, Ohio, naznanjam, da so bile na zadnji glavni seji izvoljene sledeče članice v odbor za 1. 1917: Predsednica Fannie Beitoncel; podpreds. Ivana Okoliš; I. tajnica Antonia Ra-taj ; II. tajnica Marija Žnidaršič ; blagajničarka Jera Lekšan; zastopnica Jera Podpečnik. Prosim tem potom vse. članice goriomenjenega društva, da se pare, Martin Sifrer, Lovrenc Pod- blagovolijo udeleževati v polnem lipec' Tudi je bilo sklenjeno, da številu društvenih sej, ker na vsa-vsak člati, ki dolguje čez fri mesc-' ki seji je več važnih stvari na ce bode suspendovan, to bode brez dnevnem redu. Nadalje pnporo- izieme za stare, ali nove člane, to- čam našim članicam, da agitiraj-J - mo in glejmo na to, da za gotovo je me rej za vse enako, da se enkrat za vselej uredi kakor pravila zahtevajo. Nadalje se Vam naznanja, da bode društvena veselica ali "bal'' to je 1. jan. cner, Anion jrapiu, ------------. . j čebela- Zastavonoše: Jos. Knafhc,- Jo^U dan Peter Mihalič, Alojz Dernovsek.' 1917, pričete* od vsaka pridobi po eno novo članico v prih. le'iu, da se .bo na ta način število podvojilo. S sosesterskim pozdravom Antonia Rataj, tajnica. (Dalje na 6. strani). NAZNANILO. Društvo sv. Družin« št. 136 K. S. K. J., Willard, Wia., je imelo svoje letno zborovanje in volitev odbornikov za leto 1917. dne 3. dee. Izvoljeni v§© bili sledeči : Predsednik-John Bajuk; podpredsednik Frank Francel; tajnik Frank Perovšek; zapisnikar John Kutz-ler; blagajnik Anton Zupančič; zastopnik Josip Pekolj; nadzorniki: Anton Toleni,'Anion Sain, Mike Artač; redar in zastavonoša Math. Zupančič. Želeč vsem Članom in članicam naše slavne K. S. K. J. vesele božične praznike in srečno novo leto, ostajem s pozdravom in to ja vleče mlade fairie in dekleta. Pokažite ta dan tudi Vi, da ljubite svoje cerkev ter ji pomagajte tudi Vi s polnoštevilno navzočnostjo. Pa si napravite prav po starokrajskem škorne "na bika", da bo šlo vse bolj gladko potem, ko se igre končajo. Pokažimo vsi člani in članice naše. cerkve ta dan, da smo zmožni 'tudi mi v slogi delovati za napredek župnije in ponos naselbine. Več nas bo, tem lepši bode uspeh in tem večje znamenje bo, da je nepotrebna nesloga v našej naselbini izdahnila in da so jo hudi prepiri zakopali Za vedno/ Naj bo le za ' kopana, saj je že dosti škode na-Prank Perovšek, tajnik.; pravila v verskem pa tudi v na- *--r rodnem oziru. Potrudimo se po zgledu našega ljubljenega g. župnika vsi, da si utrdimo novo porojeno slogo, da jo okrepčamo s složnim, skupnim delovanjem na cerkvenem kakor tudi narodnem polju . . . Mi Slovenci dobro znamo iz K. JBDNOTE. —20 ssae a decembra t. 1. ob 1. uri pop. v na-vadnih prostorih. Na zadnji redni mesečni seji je bilo sklenjeno* da se mora tega zborovanja udeležiti vsak član. Sklenjeno jp bilo tudi da priredi dr. "Triglav" žaloigro v 3 dej. "Mati" in sicer dne 7. januarja 1917 v Sternovi dvorani na North Chicago St. Prva pred-stdva bo ob 2. uri popoldne, druga pa ob 8. uri zvečer. Omenjeno igro je spisal znani -slovenski pisatelj K saver Meško; uloge so razdelje-ii« v najboljše roke, tako da je *t prežene vse take bojazni. To vino čisti in preganja nabirajoče nečiste snovi v črevesju, to kar tvori pri oloveku vročino, ali mrzlico. To vino izči&ča želodec, utrjuje čreva, živce, z eno be*edo: ves telesni ustroj in po vrača človeku zopetno moč. Ako rte torej zabasani, ako vas boli glava, ako imate migreno, nervoznost, ali kake druge notranje telesne nepri-like, vam bo dalo to vino hitro od-pomoč. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Dosti ljudi je nepreata da Pirca, v Šeut-Jožefu pa očeta poStar opravičen pobirati ases-uli patra Otona Škola, frančiška-1 mente za starostno pokojnino, na, rojenega v Novem mestu, ka- vsled cesar je ta način zavarova-terega Baraga v svojih poročilih | nja ondi zelo razširjen ali udoma, hvali kot izvrstnega in obče močno priljubljenega indijanskega misijonarja. Razne stvari. čen. Sheboygan, Wis. V naši naselbini smo imeli sv. j misijon od 3—10. decembra. Vodil ga je č. g. P. Vencel Šolar O. S. B., profesor v St. Bede College Pern, 111., z velikim vspehom, tako M. Rakar, tajnik dr. "Triglav da so se naši ljudje čudili, odkod J ^^^^^ je naš župnik dobil tako izvan- ■ tužne zgodovine, koliko hu-redno dobrega misijonarja. Ide«a rodi nesloga, vemo pa tudi, Vse njegove besede in opomini da je v slogi moč. Zato pa se po-so prišli iz dna srca, iz ljubezni do trudimo vsi, da bomo složni, kar pričakovati vsestranskega uspeha. J no v strahu zaradi revmatizma ali Več o priliki. pa nevralgije. Imejte doma Tri- Pozdrav ! nerjev Liniment in uvideli boste, da vam bo ta strah kmalu prešel. lstd1 na mah pomaga pri izpahkih, oteklinah, mrazenju i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60c. Josip Triner, izdelujoči kemist, 1333—1339 So. Ashland AvfL, Chicago, III. Ako hočete imeti krasni Trinerjev zlati koledar za leto 1917, pošljite nam 10c v pokritje stroškov poštnine. Močni odganjalci skrbi. Bolezni uničujejo družinsko /rre-čo, vsled tega se morale bolezni vedno, s strahom bati. Vendar je pa pri tem oclpomoček in varna pot, da se lahko olajša te skrbi in se zadobi mirne in zadovoljne občutke. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino je ono zdravilo, Proti ozeblinam. Naberi v jeseni lisle prave vinske trte ter jih posuši na zraku. Potem jih spravi v vrečice in jih hrani na suhem prostoru. Kadar začutiš v jeseni ali pozimi neprijetno rezanje in srbenje v- rokah ali nogah, kuhaj 10 minut »jfest Pijavke, vremenski preroki. Da so pijavke vremenski pro- roki so naravoslovci že večkrat povdarjali. - Ako deneš pijavko v kozarec vode, se boš o tem lahko (udi sam prepričal. Kadar se pripravlja k lepemu vremenu, bode pijavka ležala mirno skupaj zvita na dnu kozarea, ali posode vode. Pred dežjem, bodisi dopoldne ali popoldne, zleze pijavka k vrhu steklenice in ostane tam toliko časa, dokler ne preneha deževati. Kadar imamo viharno vreme z ve- posušenih listov vinske trte v pol litra vode ter kopaj roke v tem j m~~ skače pijavka naglo v vodi čaju, dokler je še tako vroč, da gor[ jn dolj. pijavka bo ^komore s\rpeti roka. Roke drži ta- kedflj mipm) ])0^va\a v takem ko dolgo v čaju, da se skoraj o-: vremenu. Ako se pa pripravlja k hladi; potem jih nalahno P<*u*ijhndi nPVihti, se pijavka potiska in namazi z lanolinom, ki ga dobiš j yrhu kozarra in si|| Ven; po zi- v lekarni, Sredstvo je zares iz vrst- mi in v lepem poletnem vremenu no; seveda treba je to kopelj več-j]pžj pijavka inirBO na (lnn koMP. (Advertis.) j krat ponoviti. Jezusa in do svojega naroda. \je. bomo najlepše pokazali s polno I udeležbo na veselici dne 14. jan. prihodnjega leta. Kadar se pa kaj napravi za korist narodnega napredka, pa tudi ne držimo rok križem, ampak se složno združimo in tako se bodo kmalu pokazali do-; bri sadovi sloge v naselbini, kar gotovo vsak faran tukaj želi. Pa naj bo konec mojega dopisa, povabim tudi Vas, g. urednik na za-! bavo, če Vam ni pot predolga in, če se Vam ne "feržmafa". Pa z Bogom za danes! Član slovenske cerkve. go ve lepe pridige bodo osfale nam vsem v trajnem spominu. Prišel je k nani č. g. misijonar z namenom reševat neumrjoče duše! Njegovo delo je bilo delo blagoslova božjega za našo lepo naselbino. Pri tem sv. misijonu se je pokazalo, da so naši Slovenci vkljub vsemu zapeljanju satana in njegovih hlapcev še vedno dobri, verni, katoliški narod. K sv. zakramentom jih je pristopilo nad K00 in v marsikaterem srcu je zopet zavladal mir po dolgem času. Dal Bog, da bi po njigovi milosti vsi zvesti ostali veri svojih očetov! Nad vse ganljiv je bil prizor, ko smo v slovesni procesiji prine- FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in ikof med Indijanci v Ameriki. Spisal Dr. LEON VONČ1NA. profesor bogoslovja v Ljubljani. (Nadaljevanje). Doletelo me je pa v iacu tudi neko drugo Fond du i mesece tifckaj. Ves ta čas so se Iji-dijani ob nedeljah in praznikih duhovno !v cerkvi zbirali dopoludne in po- Starostna pokojnina v Kanadi. Kanadska, vlada je že leta 1908 uvedla zakon za starostno pokojnino onih ose'by ki so prekoračile že 55. leto. Sprva je bila ta uprava v rokah trgovinskega depart-menta, sedaj je pa pod nadzorstvom poštne oblasti. Sistem starostnega zavarovanja v Kanadi je popolnoma prostovo- ca, če pa sneži, alt dežuje se. pa dviga na površje vode. veselje. Bilo jih je namreč 13 za j poludne, so skupno molili in Pfli | ljen in neprisiljen; vsaka oseba, prvo sveto obhajilo, katero sem, j W tako opravljali službo božjo, j živeča v Kanadi, neoziraje se na spol, starost, stan in zdravje se lahko zavaruje za stara leta, da kolikor se je dalo, z največjo slo-1 kakor sem jim bil priporočil, vesnostjo delil tem dobrim dušam,: Moj misijon v Lanzu dobro na- ki so prvikrat imele srečo, svoje-1 prednje in se množi po malem. Iz- j dobiva po 55. letu pokojnino. Brockway, Minn... On jeni sobr. urednik: — Prosim vas, da priobčite teh •sli iz dvorane v našo cerkev misi- par vrstic iz naše znane, stare far-jonski spomin, — znamenje sv. I merske naselbine. križa, — ki so ga nosili naši verni fantje. C. g. misijonar je blagoslo- ga odrešenika sprejeti. Potem, ko sem nekoliko potolažil te tako dolgo zapuščene duše v Fond du Lacu, v veri jih poučil in potrdil, vrinil sem se v Lanz. Ta vrnitev je bila zelo težavna, zlasti od Fond du Laca do I Lapointa. Veliko težavnih potov sem že storil v svojem misijonar- preobrnjenei stanovitno in zvesto Premije se plačuje na leto ali sku-spolnjujejo vse svoje krščanske i paj, ali v manjših obrokih. Kdor dolžnosti; zlasti pa se čudim njih i morda ne more plačevati svojih Letos na Zahvalni dan smo ime-i \lukaj kot po navadi cerkveni vil to znamenje ob navzočnosti j 'fair", ki se je prav dobro obire-1 skem življenju, pa nikoli še ne ta-osmih č. gospodov ter ga je v svo- sel; čistega prebitka se je pri temi kf> težavnega kakor takrat. Pred naredilo nekaj čez $500. Zato se je treba zahvaliti vsem stanovitnosti, s katero ob vsaki priliki premagujejo skušnjave, da se zopet ne vrnejo v pregreho pi- zavarovalninskih prispevkov do konca, ali 55. leta, se mu že vplačano svoto povrne nazaj z obrest- janostii kateri so bili tako močno mi. Zavarovalninskega starost-udani pred svojim izpreobrnje- nega certifikata se ne sme in ne njem Tudi beli ljudje, katerim je more prodati, zarubiti, ali sploh dvema letoma sem prehodil to pot v štirih dnevih, zdaj pa po silnem jem zadnjem govoru izročil nam v spomin in spodbudo na vse obljube, ki smo jih glasno ponavljali v hiši božji po narekovanju našega č. g. misijonarja. Pri izpos^avlje-nju sv. Režnjega Telesa so prišli spevale z dobro kurjo pečenko. varno zbolel, ko sva bila ravno nedolžni otroci k altarju ter so s j Naš mil. škof «v pok. Ht. Rev. i sredi poti v divji pustinji. Bolezen se ga je lotila zvečer, in celo noč ni mogel očesa zatisniti, ter tistim, ki so kaj k temu pripomo- f trtt^u v sedmih. Vzrok temu je bil gli, posebno našim vrlim gospodi- ta> ker je bil moj spremljevalec, njam, ki so /.a okusen obed pri-jki IU] jP pot kazal, nanagloma ne- povzdignjenimi rokami prosili Je-I Trobec so dali za tu "fair" lepo; zusa za nas grešnike: "Gospod, uro v sro:kanje za kar jim g/e tudi usmili se nas!" Tu smo posvetili posebna zahvala. Uro je zadel ro-j pravi, da mu ne bo mogoče, ne ene celo našo župnijo sv. Cirila in Metoda Presvetemu Srcu Jezusovemu. Dolžnost me veže, da se kot župnik zahvalim možem in ženam, jak rojak St. Legat, gostilničar, — bivši trgovec, poštar in Town Clerk v Willardu, Wis. Tukajšni farmerji so lahko ponosni da imajo v svoji sredini svo- fantom in dekletam, sploh vsem jega rojaka škofa in jim ni treba za obilno udeležb) med-sv. misi jo- i vsled tega drugje skrbeti za bir- me veze. noin; dolžnost hvalim našim pevcem, ki so stvom svojega povovodja g. Frank j sredini čilega in zdravega! Mikek-a z lepim popevanjem naših neprenosljivih slovenskih pesmi milje dalje iti. — Ta noč je bila strašna. Daleč krog in krog nobene žive duše, midva pa na silno debelem snegu in v hudem mrazu sredi gozda v hribih "brez pota in le pičlo založena z živežem. Večkrat se mi je tisto noč vrivala misel, če moj spremljevalec umrje. to znano, se jim sploh čudijo. Mnogim Indijanom so se ponujali I obilni darovi, da bi se dali v pi- i zastaviti. Ves sistem pri upravi tega varovanja je določen na 4 za-od- janost zapeljati; toda raje so se stotno abrestovanje; upravne tacim darovom odpovedali, kakor stroške in druge postranske izda- Za obrambo ameriškega obrežja. V "Popular Mechanics" mesečniku čitamo, da je nek newyorski izumitelj sestavil novo vrsto obrežnih topov, katere je mogoče na ! posebnih železniških vozovih premikati ob morskih ouulih iz kraja v kraj. Za to iznajdbo se posebno zanima vojni department v Washing-tonu. Te obrežne obrambne topove se bo postavilo na posebne o-klopne železniške vozove, ki bodo tekli po progah narejenih iz samega cementa. Za atlantsko obrežje bo vlada Zedinjenih držav naročila 300 takih oklopnih vozov, vsak tak voz bo veljal $150,000; posebni cementni podstavki bodo pa veljali okrog $4000. za vsak tak voz. Teh novovrstnih obrežnih o-klopnih voz bo tehtal vsak do 170.000 funtov; v vojnem času bo i operiralo na takem vozu 30 izurjenih topničarjev in inženirjev. da se za- movanje njih otrok. Zato pa pro-vriim i>?vkam in!simo Boga, da bi nam našega mil. morda je to konec tudi mojega ze-vmI sp-etnim vod- škofa obranil se mnogo let v naši | meljskega potovanja. — Pa to ni bila volja dobrega Pastirja, ki se kakor s vs- divak* s j0}l Pred kratkem sta se podala tu- hoče po svojem neskončnem usmi- » or So ( UJa 1 SP 0 1 kaj dva slovenska para v sladki? Ijenju še dalje poslužiti tega sla- poviševali službo božjo. Tebi č. g. zakonski jarem. Želimo jima mnogo sreče in blagoslova božjega! O lede porok je nastala tudi pri nas kriza, ker se menda naši fantje in dekleta preveč boje tega jarma. Jaz sem vsled tega že skoraj obupal, ker bodo vsi glasovi v moji harmoniki polagoma zarjovel i in popokali vsled počivanja. Od tukaj so se podali v Minne-soto, ali v železno okrožje za nekaj časa rojaki Frank Vouk, Josip Torkar in Tomaž Petemel; slednji je šel baje tjakaj trgat le- Vencel pa kličem iz dna srca: "Bog Ti povrni za vse, kar si dobrega storil med nami!" Le tako naprej, moji dragi fa-rani! Še šolo postavimo'in naša naselbina bo nosila ime kot ena najbol j naprednih -slovenskih naselbin v Ameriki. J. Černe, župnik. Eleveth, Minn. Pa bo nekaj, bo! Pa kaj? Zabave ali po našem dobre volje tukaj v Evelethu-u. Veste, g. urednik, prav po ovinkih sem izvedel* da se pripravlja tukajšno c društvo Krščanskih mater prav skrbno na veliko veselico, katero namerava napraviti dne 14. jan. 1917 v ko-rist tukajšne cerkve sv. Družine. Kaj vse bodo napravile, še prav nič ne vem, ker se bolj na tihem pripravljajo, da nas bodo potem tem bolj iznenadile. Pa toliko sem izvedel, da mislijo napraviti eno šaljivo igro, pa naprositi raznih rečij med farani, katere bodo potem na dan veselice razproda-jale. Pa še nekaj sem slišal, kar bo gotovo nekaj posebnega. Naši mali palčeki se učijo neke igre, ne vem kake, pa nekaj bo že, ker zastonj se ne bodo pripravljali in trudili otroci. Morebiti nam pa i cel > v slovenskem jeziku kaj zaigrajo, kar bi bilo pa res za to naselbino nekaj posebnega. Ako bi pa to bilo, potem pa pojde gotovo vsaki oče in .mati tisto5nedeljo v pe zimske cvetke za predpust? (pa brez zamere!). Sedaj se je tudi pri nas pojavila znana starka Mrs. Zima; gotovo tudi letos ne bo zaostala s svojimi stopinjami pod ničlo. — Razni naši marljivi farmerji so napovedali te dni vojno ščetinarjem, ker je treba nadomestiti stare klobase z novimi, nekateri so si samo začasno preskrbelo s srnaki iz Northhome. bega starega orodja, da pripeljem v njegov hlev še nekoliko o-vac, katere sem ter tjc tavajo po potih pogubljenja. Mojemu bolne-mn spremljevalcu je toliko odle-i glo, da je mogel drugi dan zjutraj vstati in počasi naprej hoditi; ne-sti pa ni mogel ničesar. Moral sem! tedaj sam vso robo oprt it i na svoja pleča, in ne samo tisti dan, am-j pak tudi več dni zaporedoma nositi po debelem snegu čez hribe in doline, kar se mi dosihdob še ni pripetilo Ob vsem tem pa sem bil zadovoljen, da je le moj spremljevalec mogel dalje. Ze po dnevu so bile težave hude, še hujše so pa nastajale zvečer; moral sem namreč tam, kjer sva ostala, sam. drva sekati (česa tudi še nikoli nisem delal) in celo noč kuriti, ker je prav hudo zeblo mojega bolnega spremljevalca, in vedno sem se bal, da ne bi obležal, ko bi se preveč prehladil. Pa ob vseh teh težavah me je neizmerno raz- Vesele božične praznike in src- veseljeval spomin na milosti' pol- čno Novo leto želim vsem članom (icam) K. S. K. J. in čitateljem tega lista! S sobratskim pozdravom • John Eoutar, član dr.sv.Družine v Willard, Wis. Joliet, 111. Cenjeni g. urednik! Prosim, priobčite ta moj skromni dopis. Z delom gre tu dobro, kakor menda tudi povsod drugod? Naša društva imajo osobito sedaj polne Auditorium dvorano, da se nekaj! roke, ker se vršijo društvene letne razveseli, užije nekaj neprisiljene, | se je in volitve novih uradnikov, nedolžne zabave, ob jednem pa ! ne svete krste v Fond du Lacu. Na poti od Lapointa do semkaj ! nisem imel toliko težav, dasiravno sem štiri dni sam nosil svojo robo. ; — Posebna težava za duhovnika : na takih potih po zimi je opravljanje brevirja (vsakdanjih du-I hovskih molitev). Po dnevi ga ni moč opravljati, ker mora človek skrbeti, da po dnevi, ki je tolikanj kratek, kolikor mogoče naprej pride; zatorej ga mora zjutraj ob zori in zvečer pri ognju opravljati. kar je večkrat škodljivo za oči. Pa hvaležnost do Boga, ki blagovoli misijonarja se poslužiti v Ker so skoraj vsi člani društva i ?(lreSenje neumrljivih duš, poslaj-tem pomaga naši slovenski cerkvi, j "Triglav" tudi člani K. S. K. J. si *a mn to sveto dolzntfst. Ko sem nazaj prišel Fantje in dekleta pa tudi ne bodo usojam naznanjati potom tega li-ostali doma za pečjo, saj bo tudi sta, ali glasila, da se bo vršila let-nekaj za poskočiti in se zavrteti, na seja društva "Triglav" dne 24. v ta svoj misijon, našel sem vse v najlepšem redu, dasiravno me ni bilo tri da hi bili le en sam kozarec take pijanljive pijače vzeli. Drugim so (brezvestni beli ljudje) pretili, da jih'.bodo tepli, ako ne bi hoteli piti^ pa so bili raje v nevarnosti, da bi jih bili pretepali ti malopridneži, kakor pa da bi se bili podali v nevarnost s časoma zopet navaditi se pijančevanja. Kakor so radi pijančevali pred svojim iz-preobrnjenjem, ravno tako zdaj sovražijo pijančevanje. Tudi zastran delavnosti se je pri teh priprostih divjakih vse na bolje obrnilo, odkar so sprejeli sv. vero Jezivsovo, katera nam zapoveduje moliti in delati. Pred svojim izprerthrnjenjem so bili leni, Uboge ženske so morale drva sekati in donašati, krompir saditi in ga spravljati, in sploh vsa dela opravljati. Moški so se le z lovom pečali, sicer pa brez dela večinoma cele dni ležali v bornih svojih kočah. Zdaj pa so ti moški pridni delavci; svoje njive, ki jih je čedalje več, pridno obdelujejo, stanujejo v dobrih kočah, imajo kureti-no, sem ter tja tudi že krave in vole, ter čedalje bolj napredujejo v obrtništvu in kmetijstvu. — Kako resnično je pač, da more le krščanska vera divjake dikati, časno in večno srečne jih storiti. — Več-krat že si je tukajšnja vlada z vso priljudnostjo prizadevala, te lndijane olikati in osrečiti; pa vse njene naredbe so ostale brez uspeha, ker niso bile prave (niso imele v podlago sv. vere). Začeli so zidati, pa ker so zidali brez Gospoda, delali so zastonj. (Ps. 126). Komaj pa pridejo misijonarji med te lndijane, in uklonijo vrat teh prostih divjakov v sladki jarem Gospoda Jezusa, spreminja se vse samo po sebi na bolje. Kakor povsod, tako tudi tukaj izvira vsa čanma in večna sreča le iz blago-vite sv. krščanske vere." Bolj srečne, kakor zapuščena čreda v postaji Fond du Lac, bile so druge misijonske postaje, katere so tudi .Baraga imenovale svojega očeta; zakaj oskrbovali so jih pastirji s tisto gorečo ljubeznijo, katero so podedovali od Baraga. Nahajamo namreč t a čas. ko Baraga divjakom okoli Lanza s tolikim uspehom oznanuje re snice sv. vere, v njegovi nekdanji postaji ob Veliki vodi misijonarja g. Visockega, Nemea (?) po roil u, v Krivem drevesu (L' Arbrc Croche) in v Šent-Jožefu pa dva Slovenca, Kranjca, rojaka Bara gova, in sicer v Krivem drevesu že imenovanega slovečega gospo- tke trpi kanadska vlada sama. Za vsebino oglasov ni odgovor-Dandanes je v Kanadi sleherni| no »e uredništvo, ne upravništvo! $$$$$$$$$$$$$$$$$$$S ? Pošiljatelji denarja pozor! £ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless). Vsaka beseda ali štev. pri naslovu stane 65c Denar kurzu. svojcem v stari do-sedaj se Vam nudi Cene kroncam so Jako nizke, pošiljam po najnižjem dnevnem Vse pošiljatve so Jamčene. Rojaki, ki želite movini pomagati, najlepša prilika. 100 Kron samo $16.00 Pišite po nadaljna pojasnila. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, - — a«a4. » Joliet, 111 $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, rabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnit« se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2141-50 Blue Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, Izdelane v malem iepnem formats in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakasnlce za bla gajnike za izplačevanjabolniike podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi BoiniSke liste, večje in manjie in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedne »• tančen pregled itevila članov no skladih, ali razredih. cr Ka zahtevo pošljemo vsakemu dru&tvu vzorec (orinavedealh tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska '4 Glasilo K. B. K. Jednote" Izvrstno domače vino. Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna, domača vina. Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav ne manj kot 15 galon. Pošiljam denarje v staro domovino 8 posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakeer, New York, in •prejemam naročnino luta „Gla» Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Svoji k svojim I FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St^Ckicac«, 1». GLASILO K. S. K. JKDNOTO'— 20 DECEMBRA 1916 Poslfttc sedal vaš denar v stari kraj brzo|av*fn potom Brzojavne poiiljatva m slede i«: —8 tem »o vsi etroiki plaiani.— za K100 $16.50 K 400 $ 56.50 K200 30.50 K 500 70.00 K300 43.50 KI000 137.00 Denar bode isplažan v 5 dneh. Poštna potrdila doipejo ie 6. nedeljo. Za Vai Vam jamčimo. PRODAJEMO PABOBBODNE LISTKE ZA VSE KBAJE. Pišite ali cglaaite ae pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 305 So. La S.1U St. CHICAGO, ILLINOIS (Mednarodaa m—ilaitoa bask a) Vrhovni zdravnik K. S. K. J, 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Ura« zraven »lov. cerkva. Uradna ura: 10—12; 1—4; T—8. Chicago telefon: 4S95. Dom 2192 L. Stavbinsko in posojHno društvo 'SLOVENSKI DOM' Ohiotffo, DL Domače podjetja. Ustanovljeno in j inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne nloge in po sojnje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačnjejo po 26c na teden in vred- j nost vsaka delnice naraste v teku 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. , Rojaki! Poslužite se tega izbor nega načina pri hranjevanju! Rojaki izven Chicaga t — Pilit« za pojasnila I Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, v o 1840 W. 23. St Martin Nem&nich, blagajnik. zaboj najboljše pive OLD LAGER katero izdelaj« • i Citizens Brewing Co v Joliet, 111. Norih Collins Street. Both Ph«B«M: 272. ELSTON & CO 39 So. La Salle St., Chicago, III. Omenjena tvrdka jc občeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka, ampak tudi'davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporacije, Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dobro obrestoval Priporočamo se vam s spoštovanjem • ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, III. denar v staro domovino pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta. Pošljemo tudi brzojavnim potom kolikorkoli kdo želi poslati, od najmanjše (5 kron) vsote do tisočev kron. Brezžično-brzojavne pošiljatve dospejo naravnost v Avstrijo in se izplačajo v 5. do 10. dneh. Vse tozadevne izvirne pobotnice bomo prejeli, ko bo pošta zopet poslovala. Vsaka beseda pri naslovu za brzojav stane 65c, polegtega se računa tudi za številke, namreč: 200 kron sta dve besedi posebej. Tako stane brzojav, ki bi bil za: Uredništvu Slovenca, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija, 200 kron, — kar obsega 7 besed po 65c, je $4.55. Za tisoče kron stane brzojav isto-toliko, kot za samih 5 kron. Poleg spodaj navedenih cen se mora poslati še za brzojav, kolikor pride od besed in števil. Danes pošljemo: VINO! VINO! VINO! 10 K za. .$1.50 25 K za.. 3.75 50 K za.. 6.75 100 K za. .$ 13.00 1000 K za.. 129.00 5000 K za.. 645.00 Vsako pošiljatev garantiramo. AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. CENJ. ČLANI »IN ČLANICE TER ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu! MOHORJEVIH KNJIG ZA LETO 1917 letos ne bo mogoče dobiti semkaj, vsled angleške blokade. Udje, ki so meni plačali udnino, dobe-Jcfljige doposlane naravnost od Monorjeve družbe, kakor hitro bo mogoče, ako ne prej, po končani vojni gotovo. Iraafei še nekoliko iztisov Mohorjevih knjig za leto 1916, kedor jih še nima, si jih lahko naroči; cena $1.30 za iztis (7 knjig) s poštnino vred. » ALOIS 6KULJ, 323 Epsilon Place, / Brooklyn, N. T. ■■■■■»■■■■■■■■■■■■■I Denar naložen pri nas • je varno shranjen. 0 Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence __ se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Ždrui. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. J68. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo ▼ najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto aa »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. Slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici naznanjam, da imam precejšno zalogo letošnjega vina, prodajam ga galon in več. Vina so različne barve, kakor tudi cena je različna; pri večjem naroČilu je popust. Pošiljam ga na vse strani Združenih držav in ne manj kot 15 galonov. Za ceno se pismeno dogovorimo. Rojakom se priporočam za obilna naročila za božične praznike. JOHN ZVEZICH, 2226 Blue Island Avenue Chicago, 111. (Adv. No. 49-50) , Frank Petkovsek 720 Market Street *aUMuAJU, IWttots. Zastopnik raznih parohrodnih družb. Po&ilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. 8e toplo priporoča Sloveneem v Wau-kegan in okoliei. Pošiljateljem denarja! Vsled selo slabe poštne sveže svetujemo rojakom pošiljati zdaj denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu. ^ Natančno smo poizvedeli, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, odtam na Dunaj, odkoder jih odpošljejo na določeni naslov. Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje poŠte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet vrejena. Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in še naprej do 10.000 kron. , Za take pošiljatve se naj nam pošilja le poštne Money Ordere in denar v gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogoče sprejemati. • Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj se brzojavno, dir Ker se cene avstr. kron sedaj vedno menjajo, je najboljše, da frledate za iste v listu "GLAS NARODA". _ tvrdka FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ČITAJTE IN ŠIRITE GLASILO K. S. K. JEDNOTE! MARIJA SLUCA 1828 W. 22nd SL Chicago, IU. Telephone C«m1 473» izkušena in z držaV-dovoljenjem potrjena BABICA Za zastave, re&alije in vse društvene potrebščine. Prva in najstarejša domača tvrdka .F. Kerže Co. 2tll So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Ne igraj se z zdravjem! Zdravje je ve* vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne grenčice, ki *ie oslahe samo krvi; iimrveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je' ta ko rekoč reka! ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se p se oljadne priporoča tn HrvaŠkim ■la- venskim i *ensm. TEL.: CANAL SOT. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY 13/a W. 2 2nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, pII kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je preje natančno pre-sku&eno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej Sarantiram ali jamčim, da je naravno, [leko take rrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporočam: ; rHAMK CHILL. •Joveatko-hrvatski mleka Ne naročajte več kranjskega importiranega brinjevca, slivovko in tropinovca in tudi denarja ne pošiljajte več za to blago, ker mi je te vrste pijače zmanjkalo. Ko enkrat vojna preneha bom spet dosti te pijače i/, starega kraja importiral, ker moja tvrdka je edina in tudi samostojna, ki importira gorinavedeno žganje naravnost -te Kranjskega. 8edaj imam pač v zalogi le vsakovrstne amerikanske žgane pijače: fino visko ("Whiskey") L dr. kar prodajam boljše in cenejše, kaker katera druga tvrdka in to zato, ker ne plačujem dragih agpntov, managerjev in knjigovodje'; vse te posle opravljamo večinoma sami. V-> ^ ^ v . ■ ANTON HORWAT, importer in trgovec z žganjem na debelo. Telefon: Canal 2974. 1827 W. 22nd St., Chicago, 111 J^llllllllllllirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII 1 Za glažak vinca rujnega, pošten kristjan življenje da. | £ Dasiravno je že 24 držav suhih v Ameriki, — v naši slavnoznani S 5 Chicagi pa še ne poznamo suše. ^ S ^ Jaz sem ga letos naprešal zopet par tisoš ''galouc", da nam ne bo E E treba trpeti žeje, najsi, bo že V petek, ali "svetek''. E 5 Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna S z: domača kapljiea. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rude- E E čega in belega. Pokusite samo eno '4 jjaloneo'— pa se boste prepri- E E čali, kako kapljieo imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega ~ — gesla se držim jaz. E 1 JOSIP PERKO, i E Slovenski gostilničar, 2236 So. Wood Str. Chicago, III. i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiT V LEKARNAH cente« XVII jc ■ vw»i m. a. umjv -«■ — ---j*«j—. —— — pretaka po arterijah iu žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabijevalo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati, čisto naravno vino jim nikakor ne škoduje.. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene'', pravi dr. Armand Gauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu. > TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENEROUE SPLOSNI SLABOSTI hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki ppmaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUGISTIH. CENA $1.00 bde 1333-39 S* ASHLAND AVENUE ltc Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatizein in nevralgijo. Ali veš, kako jih sprejeti t Najboljši način je, da rabiš TRINERJEV OBLI2. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60c. Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER'S COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. CHICAGO, ILLINOIS = POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena leta 1857 Nacifonalizlrana leta 1864 PRVA-DRUGA NARODNA BANKA USTANOVLJENA L. 1852. Božične denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potrebno, da se lahko z našim posredovanjem odpremlja božične denarne pošiljatve po radiogramu, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike in časa še pred Božičem za odpremo denarnih pošiljatev. Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar ocfpremlja tudi čez "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu. - v , Obrnite se že sedaj na nas in boste po strežen i točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. — ''Baaka, katero je točna postrežba povzdignila." Skupno premoženje nad $7,000,040.00 FIRST NATIONAL BANK of JOLIET. V PITTSBURGU pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Brzojavne pošiljatve dospo sedaj v kraj približno tekom 5 do 7 dni. 100 Kron velja $13.- 'Brzojavka stane sedaj le £2.50 za naslov). Pošiljajte okrogle vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd. Brž ko dospe brzojavka i kraj, obvestimo in pozne« je pošljemo tudi potrdilo iz starega kraja. v FIRST-SECOND NATIONAL BANK Corner Flltt Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. . ■ - v _ Lastno poslopje-