PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2034. fcat«f«d m (Um DK. C. IMV. »I tk* •« Chk—m, IU. Hm Act ml Cmm d March >. UVB. nfICAGO, 23, ILL., 25. SEPTEMBA (September 25), 1940. p„bli*hed Weekly »t 2301 8. Uwndml« LETO—VOL. XLI. Ji NEMŠKI JETNIKI. Ki so bili poslani na otok Ciprus Politični odbori unij v stiski, Ker nimajo programa, ne stranke Ako bi Roosevelt in pa Sidney Hillman mogla vstati iz groba, bi se silno začudila, ko bi uvidela, kaj se je zgodilo z njuno zmago v predsedniških volitvah leta 1944. In posebno Hillmanu bi bilo žal za potrošene stotisočake delavskega denarja. Takrat—namreč po volitvah, je sicer poudarjal da je delavstvo zmagalo, a sedaj bi brez težav spoznal, da je demokratska stranka prav tako posest reakcije in kapitalizma kakor je republikanska. Pravzaprav je že od zmeraj tako. Le v strašni ekonomski krizi, ki je trajala od leta 1929 pa do pričetka vojne, se je pojavil na iniciativo pokojnega predsednika takozvani "new deal", ne zato da si zgradi nov socialni red — temveč da starega reši. To se je vladajočemu sloju posrečilo in tako smo spet tam kakor pred letom 1929 in spet pred novo "depresijo", kakor smo bili takrat. Sedaj je političnemu odboru unij CIO, raznim politikom AFL ter železničarskih ter drugih unij znano, da so bili v zveznem kongresu, ki mu s to jesenjo poteče termin, tepeni in da imajo v zvezni administraciji manj veljave kot pa še kdaj v zadnjih dvanajstih letih. Toliko bolj na konju pa so lobisti velekorporacij. Kaj sedaj, se vprašujejo v političnem odboru unij CIO? Odgovarjajo si da naj se boj za izvolitev "delavskih prijateljev" na demokratski in republikanski listi nadaljuje. Kar se tiče prihodnjih predsedniških volitev, pa so jako v skrbeh. Harry Truman jih je "razočaral". Mnogim se zdi, da ni bilo prav, ker so na konvenciji demokratske stranke leta 1944 zavrgli Wal-lacea, ki je priznan naprednjak, in pristali agitirati za Trumana, o katerem so dobro vedeli kaj in kdo je —namreč da za napredno stvar ne bo mogel storiti nikoli kaj prida. Ako bi bil Roosevelt hotel, bi bil ob nastopu v svojo službo lahko podržavil banke in uvedel razne druge dalekosežne TRAJNE socialne reforme namesto da je bil le za skromni relif brezposelnim in za mili-jardno posojila bankrotiranemu kapitalizmu A zgodilo se je. Sedaj se trakovi na newyorški borzi spet nervozno premikajo, špekulanti se prepehava-jo in takozvani ekonomski veščaki pa ugibajo, kdaj se na nas plaz depresije znova usuje. Ali je za unije vredno utikati se v politiko take sorte, ki je oslonjena na "naše stare tradicije", ali po domače, na profitarstvo? Kako da ni med njimi še vedno nikogar, ki bi zavrgel to zmotno taktiko in se izrekel za socializem, ker sedaj je še čas. V polomih se bo kaj lahko dogodilo, da dobimo fašizem. Unije bi še posebno morale razumeti to dejstvo in skrbeti, da se ne bi uresničilo. PROLETAREC LIST ZA INTERCSK Dl^AVSKEOA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUJ* J^Uvtub Dtlavika TUkttto DrtiU, CkiMft, III. CLASlLO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZI S'A HO f NIN A v Zadinjanih drlavan u Ml« teto $8.0«; ta pel lttt 11.11; u Četrt leta $1.0«. Inozematvo: M cel« leto $S.$0j i« pol Utt $8.00. v »i roko p:.m m oglasi morajo biti v naiem uradu najpotnejt do pondeljka popoldn« ta prioMita* t številki tekoče ga Udna. PROLETAREC Kuoli*h«d trery Wedne«da nad nami visi meč kapitalizma, ki mu je izkoriščanje v prid pri-vilegirancev vse, in briga za ljudstvo ntČ. V zadnjih 40 letih smo doživeli vbjne, gospodarske polome, silovite zamahe na polju znanosti, a ob enem smo bolj v negotovosti kot še kdaj. Le kje je mednarodno delavsko gibanje? Kaj, če se bi nekega dne to spustilo na dan in proglasilo nov red neoziraje se na diplomate? Saj brez delavstva svet nikamor ne more. Cemu torej prepuščati usodo človeštva takim, ki nič ne delajo temveč le spletkarijo vsemu svetu v škodo! J0SK0 OVEN: RAZGOVORI KATKA ZUPANČIČ: IVERI Poleg pomanjkanja mesa. žaj-fe. svilenih nogavic, mirovne konference v Parizu, stavke pristaniških delavcev itd. je bila vseeno najpomembnejša novica v zadnjem tednu govor našega bivšega trgovskega tajnika Hen-ryja VVallacea. VVallace ji v svojem govoru, katerega mu je prvotno, kot je predsednik Truman sam priznal, on odobril — ožigosal sedanje zunanjo politiko državnega taj nika, takozvane "get t o u g h vvith Russia" taktike, katera pc njegovehi mnenju pelje naravnost v vojno. Njegov govor, ka teri je razburil politikaše nc samo v Zed. državah, ampak jc | napravil silen odmev po vsorr svetu, kaže, da ni bilo vse mirnr in v redu v Trumanovem kabi netu. Rožljanje s sabljo sega od takrat, ko je stari Churchill napravil svoj bojni govor v Ful-tonu, Mo. Razvilo se je v pravo tekmo kdo bo bolj v ospredju. John Stelle, poveljnik Ameriške legije, je za "takojšnjo akcijo". V Nevv Orleansu je dejal: "We ought to aim an atomic rocket right at Moscovv — and save one for Tito, too." Neki kongresnik. kateri se je pred , J . I - v _ _ , kratkem vrnil iz Japonske, jc kdaj so se od brega gor. oglašal. | dejal. ..y ra2govoru z admira. vojno in predlo po vojni. Slej .^ami"o^c Emehtle°in '°m "me °"afen0' * "JE PREPOVEDANO!" Gornja slika predstavlja, kako policija sili ienske, ki so pobirale sadese is pre-vrnjenega tovornega avta. naj jih dajo nazaj, češ, to ni vase! Saj je bilo tedaj že jasno ko beli I dan, da bije starinski noši že ] plat zvona. Redkokje so še v naših vaseh terice trle lan, redko- / # ' • , . ko prej je bilo povoda dovolj".. menem* .n dcjal da v vojni> katera pride. Saj bi moj rojstni dan sel i to "da so se marsikatera usta gren- IIpflrale. f™6 ^"Tf P bodo Japonci borili na naši leto neopazen« m,mo, da ni bito ^ nasmihavala> kaj & se I^njale so iz his stative. Tu- gtrani y ameriik|h uniformah;< k nam nekega družinskega oce- to,jko mučih in M in si ^ d. nase so morale nekega dne na Kaj ada v vojni , Rusijo ta, ki je potožil, da ga mesec ? - . ,tnalo in nato razzagane in raz- . . . . . . • ' ' ' i zadevah - Bog bo ze dal, da | seRane y A malokdo, ^diiskl kontentator senzacio- najmanj pa dvajset let pozneje naln' Drew F**™" ^ V * rojeni, je vedel in izkusil, kako ovojih prerokbah, katere pa ni- nazarensko lepo se je bilo vo- iso vedno resnične, da so Rusi žiti. oziroma vrteti na garniku. Ponovno odprli nemška koncen-ko so oče in mati pozno v noč i trac,Jska taborišča kamor me-snovali prejo, in so velikanske cfJO s?cl®hst1e in Igralno mi- september vsako leto do golega oskube "Pomislite, trije, in za nameček še neka moja sitna so-rodnica. torej vsega Skupaj štirje bodo v tem mesecu obhajali svoj rojstni dan ..." Ne da bi mignila z glavo sem se od strani ozrla na Japeta in nc bomo nič imeli Imam pa iz tistih let še vec nabranega. So spomini, ki se mi zde neprecenljive vrednosti. Vsaj zame. Reeimo naša belo-krajinska narodna noša. ki jo je dandanes videti le še po muze- zdelo se mi je, da je kar vidno l^11 ?V na k*k*ni umctno postrigel z ušesi. Oglasil pa sc slavnosti. je v tonu, kakor da bi to misel Menda mi ie bil° le nekaJ nad sence kakor ponorele plesale sleče ljudi, kateri so se borili križem in kražen po tleh in ste-1 ?roti nacizmu alj kateri se čejo ukloniti boljševizmu. Po Da bi jaz vse te drobce in še nie«ovem mnenJu Je voJna ne nosil na srcu že leto in dan "Tu- Poldrugi P^denj od tal, ko sva j nešteto drugih hotela zamenjati *ZO*ib"a. ^ leJkondno ven/ senci atomske ^ . laK," je omenil. da je to leto se ne bo. Pearson di pri nas." je dejal, "bomo ob-, ^ z bratom držala materine be- vrševali tak praznik..." in mi ,e robace ,knlal in na nckem pomembno pomežiknil, če^. ni- obronku čakala procesije, k sv. kar ne misli, da me je spomnil'Vidu namenjene. Ugledali smo Šele ta onga ie Kakor živ bel trak Kar se mene tiče, bi bila prej- Je vi,a in med vin°-kone i jaz prezrla slavni ta dan «radi °d dragatuške strani so Tudi ne bi bilo ako bi se ga Jape cejkrat v najinem skupnem za dvajset let v bombe? — Nak! piše za Hearstove liste in njegove takozvane demokratične tira-de so razumljive. Izgledalo je že res zadnje čase. da so pro-vojni septembra bo redna seja kluba džingoisti mobilizirali v svojo Seja kluba št 1 JSZ Chicago. III. — V petek 27 prav nič narobe i PrihaJa,i tl 1iudJe in zato *e vsi 1 JSZ Vrilla Se 60 v Centru ! kamPanJ° tudi že tiste U^di. ka->e kakor že pre- !^11 KaJU "i^ovih vasi se še n: Pričetek ob 8. zvečer. tere smo časih smatrali za libe- m skupnem živ 1 prijemala pošast fabriških cunj. Po izčrpanju dnevnega reda ralne. Zato je bil žc zadnji čas. Pokoniavanje dinastij. i. Mladi bolgarski kralj, devetletni Simeon, je po plebiscitu v Bolgariji, ki mu je pravico do prestola odrekel, odpotoval ves začuden — tako so poročali — k svojemu dedu, bivftemu Italijan ckemu kralju v Egipt. Fantek pač ne ve, kaj Je bilo med vojno. Sploh mu je vse, kar se okrog njega godi, španska vas. Streglo mu je na dvoru v Sofiji nad 40 oseb in še celo potem, ko so naciji odšli, si je lahko obdržal 18 stalno uposlenfh strežnic in ittežajev Bolgarija se je tako s sovjetsko pomočjo, In s sodelovanjem nove Jugoslavije rešila dinastije, kl ji J« bila usiljen* od zapad-hih fil. In bila bi še tam — vzlic vsem svojim zločinom — ako bi bilo pO ChurchillovO. Namreč, da naj se bi tfnglo-ameriika ofenziva v minuli vojni pričela na Balkan namesto v Francijo. Takozvana zapadna demokracija — sicer se je v proilosti vse drugače označevala — Je posilila monarhe GrčiJt, Bolgariji, Albaniji. Rumuniji Itd Nikdar ne z vidika, da M koristila ljudstvu, temveč vedno le s posebnih svojih impeftflltolčnth Interesov. Sedaj je te komedije saj navidezno konec. Navidezno namreč zato, ker so zmagovite "zapadne demo- ljnju. "spomnil" šele štirinajst dni kasneje, to je na dan njegovega rojstva. Tega zadnjega on namreč prav nikoli ne prezre, kajti vajen ga je bil praznovati že izza mlada. Oče njegov — star Amerikanec — se je poleg domačih šeg zvesto držal tudi ameriških šeg in navad. Zame pa niso moji rojstni dnevi nikoli nič posebnega po-menjali. Najmanj pa zadnja leta, ko se mi vse bolj jasno kaže, da se je to moje rojstnikovanje začelo vsaj za dvajset let prezgodaj . .. Ali če pomislim, če dobro premislim. bi tistih svojih ' prezgodnjih" let vendarle nikakor ne marala zamuditi. Namesto da bi na primer opise predvojnih življenskih razmer morala iskati šele po knjigah, sem jih pa doživljala, saj sem doraščala v njih. Zato me vsaj ne more noben "oh, kako je bilo takrat še lepo!" potegniti za nos. Res je življenje tistih dob teklo bolj enakomerno, ker so se razmere utegnile ustaliti, toda ustalile so se za kmete in delavce preveč v slabem, da bi jih kazalo hvaliti. Dobrega je bilo za ljudi naše vrste premalo pred kakor je že zajemala naš konec i1)0 predavala Mrs Mary Cela- da so spregovorili ljudje kot se Jaz in bratec sva bila namreč že rec 17 Waukeg«na o vtisih, ki nator Pepper iz Floride ter llen-"moderna" — on je s svojo scel j Je dobila na svojem nedav- ry Wallace. Mogoče je res, da sešito obleko "prodajal platno". ncm obisku v stari domovini ~ jaz sem se šopil4la v svoji novi Vstop prost vsem. zeleni kikelci. Toda ko je napo-sle*d dospela procesija do nas. prva v se nisem nič več šopirila. pridobivanju premoga Beli "strici" in njihovi dečki ' Po tej vojni je postala Polj-so me lc malo zanimali. Niso ska v pridobivanju premoga prše mi zdele mikavne njih široke va v Evropi. Produkcijo si je povečala z okupiranjem Slezije, loma pa z odvzemom Teši na Ce-hoslovaški. V tem letu bo premogovna produkcija na Poljskem znašala okrog 50 milijonov ton. platnene brgeše (hlače) in roba-ča (srajca) vrh njih. «Ta obleka ni pristojala prav vsakteremu moškemu. V prvi vrsti je zahtevala nalik sveči ravno telo od peta do temena in potem še lepo. ponosito držo in hojo. V tem pogledu je bila temna obleka veliko milostnejša.) Moje oči so visele namreč le na belih, od sonca ožarjenih deklicah. kl so bile vse natančno tako oblečene, kakor njihove bele mame, ki so jih pripeljale Poročilo sa 4 tedne od avgusta je osemdeset odstotkov vsega tega govorjenja samo politična kampanja, kajti volitve so pred durmi in stoprocentneži se ob takih prilikah radi ogrinjajo v ameriško zastavo in njih govori ob takih časih so polni ognja in žvepla. Ali govoriti o vojni z Rusijo (katera je v zadnji vojni ki so jo prej Nemci imeli, in de^ PretrP«la tolikov strahote) kot da viji "ftatlon" Tisti ras je Bil šef novinarstva v Fotiče*vi ambasadi v VVashingtonu. Človeka je težko soditi, ali eno je. fant se je spreobrnil, pustil Fotiča na cedilu ter napisal par zelo na-/dušenih pro-Titovih člankov. Kot sam pravi: "Nič vtfč nisem mogel prenašati tujine. V novembru leta 1944 sem odšel iz /Nevv Yorka. Žena in otroci so Tie spremili na pomol. Vsi srečni smo sanjali o Jugoslaviji ivobodnih mož in žen." Kajpa-la, da ie bil razočaran kot je vsak idealni sanjač, kateri mi--li, da je mogoče po tako straš-um konfliktu čez noč napraviti ^ebesa na zemlji ter da je mo-joče' ustvariti popolno svobodo n demokracijo v deželi, kjer so oar mesecev prej še vladali jprode okupatorja. Knjiga bo cot nalašč prišla ravno ob pravem času ko se vodi propaganda »a "svobodno" Hrvatsko, proti Husiji in proti Jugoslaviji. On objavlja članke o Jugoslaviji, ampak malo bolj v liberalnem tonu tudi v reviji "Nevv Republic" pod imenom "Yugo-davia Todav'\ Kot so svoječasno Rusiji, škodujejo tudi Jugoslaviji razni liberalni sanjači in takozvani humanisti. katerim ni znan ne boj in ne pionirsko delo. Posebno tisti, kateri so ves čas udano služili staremu režimu in so kar čez noč spoznali resnico in skušajo udinjati njih literarno moč revolucionarnemu režimu — za take ljudi je boljše, da ostanejo tam kjer so prvotno služili — pri kralju. Na Grškem koljejo v imenu kralja in demokracije prave demokrate in klavci so v večini tisti. kateri so prej služili okupatorju. Ali ker so se pridružili demokraciji so danes "demokrati". Tisti pa, kateri so se borili jroti okupatorju za demokracijo. jih danes nazivajo za bandi-te in komunistično sodrgo . . . Churchill jih je imenoval "troc-kiste". Pač težko umljivo. Naše gibanje Kot vidim iz Proletarca bo v petek 27. septembra po klubovi seji predavala Mrs. Mary Cela-rec o Jugoslaviji, od kjer se je nedavno vrnila. Zato bo njeno predavanje res zanimivo. Prav ie Ha napolnimo dvorano. Kot poroča naša upravnica Anne Beniger. ima naš list še vedno dovolj prijateljev. Ali vsled vedno večjih stroškov in dviganja cen v tiskarni bo treba v bodočem letu napeti vse sile ne samo za dobivanje novih naročnikov, ampak tudi raznih drugih finančnih virov. In ker je Proletarec še vedno imel dovolj prijateljev se tudi danes ne bojimo bodočnosti. AGITATORJI NA DELU je to sveta dolžnost stoprocent-nega Amerikanca, je nekaj, kar ti ljudje menda ne razumejo. Oziroma ne vedo kaj delajo.. Kadar poslušam klepetanje, ..... - M nadutega komentatorja, katero! mu v Pr"*°t»vanju naročnikov prihaja iz radia, ali pa takozva- ,n lbirajtc prispevke v njegov nega izvedenca, kateri blebeta tiskovni sklad! Ako verujete v poslanstvo, kl ga vrši "Proletarec", pomagajte s seboj. Kako lepe* in prikuplji- do 20. septembra ve so se mi zdele te majcene John Krebel. Čleveland. O. "ženice"! In kako sem si želela. Anton Zo™ik. "P da bi bila njim enaka! In kako' sem še dolgo potem sitnarila, da hočem tudi jaz imeti rokavcc in robačico ... Frank Cvetan, Johnstovvn, Pa John Hak, Chicago, III. Mat Videgar, Chieago, 111. Frank Zaitz, Chicago. 111. John Marolt, W. Mineral, Kans. To je ostala ena izmed mno- ( Louis Barborlch , Milwaukee, gih mojih neizpolnjenih želja. kratične velesile" dale Grčiji njenega notoričnega fašističnega kralja nazaj. Kajpada, pod pretvezo, da se je ljudstvo samo "izreklo" zanj. To je humbug. kakršnega si more zamišljati le reakcija, ki jo podpira multikapital. Na Japonskem bi tudi ne bilo več cesarja, ako bi jI ga mi ne rešili... Habsburški Oto — kaj neki je z njim? Se še spominjate, kako ga je naš state department silil v ospredje? Proletarcu je v ponos, da je takrat skupno z naprednimi Cehi, Hrvati in z raznimi drugimi organizacijami pomagal razkrinkati nakano Vatikana za obnovitev "katolike Avstrije". Habsburžanom je izpodletelo. In sinovom pokojnega špan- Luka Oroser, Chicago, III. akega kralja, pretendentom za portugalski prestol, francoskim Frank Groser, Chicago. 111. tekmecem za obnovitev monarhije, belgijskemu Leopoldu itd. Donald J. Lotrich, Chicago, IU. Skoda le, da smo mi — namreč naša vlada — še vedno toliko u i . x 1 . ,, .* * . . . John Zornik, Detroit. Mich. ognjeviti za vzdrževanje monarhij, proti katerim smo se ob po- john Kosin Olrnrd O Stanku naše republike toliko borili! Frances Bartol, Strabane. Pa Ampak, ako gibanjam za ljudovlade sedaj mi nič ne poma- John Pechnik. Fontana, Calif. Wis. Louis Malensek, Pueblo, Colo. Joseph Korsic, Detroit, Mich. (nove) Martin Judnich, VVaukegan, IU. (2 novi) Angela Zaitz, Chieago, IU. Frank Bizjak. Chicago. 111. Frank Remltz. Kock Springs. Wyoming Anton Jankovich, Čleveland, O. (nove) Frank Novak. Los Angeles, Calif Jacob Kunstelj Ely, Minn. Anton Shular, Arma. Kans. 30 gamo, kakor smo jim takrat, -r- svet se vendarle giblje. In ker se giblje, Karadžoržev ni več nazaj v Beograd, o ru-munskem kralju se Čezdalje manj sliši, bolgarska kraljeva hiša je razpuščena in ne bo dolgo, ko bo osial na prestolu samo še angleški kralj in pa razni arabski ter indijski potentati. Frank Bfegar. Avella. Pa Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa. John Kobi, Duluth, Minn. J. H. Krzlsnik, Kemmerer, Wyo. Skupaj 1«t Itkas (4 tedne) o neizogibni vojni, ter katerega vsaka beseda je oholo, cinično natolcevanje ruskih grehov, dočim smo mi demokratični angeli — ter kolone za kolono naših tujinskih ekspertov, kateri z ma-23 lo častno izjemo rfe poznajo ne 18 razmer in ne ljudi o katerih piti šejo — se mi zdi, da je tukaj neka zarota, da je tukaj nekaj drugega kot pa samo nesporazum glede Trsta Ali ti ljudje ne vedo kaj je vojna? Seve. taki besedniki ne gredo na fronto. Ali ta vojna, če pride po blaznosti ljudi, kateri jo hočejo, ne bo samo na fronti. In žrtev bo na milijone. 4 Ker že govorimo o tem, je 4 treba omeniti celo vrsto knjig. i katere so se pojavile o tej temi ^ zadnje čase. Ena teh je knjiga katero je spisal sin pokojnega 4 : predsednika Roosevelta. Elliott Roosevelt. Izide v kratkem. Iz-črpki iz nje so v reviji "Look". Omenil sem jo že v prejšnji številki So silno zanimivi. Knjiga Louisa Adamiča, "Din-ner at the White House", katera je dobila pohvalno kritiko, se tudi peča s to temo. AH treba je bilo Bogdana Raditsa, da je na-z | pisal knjigo, katere izčrpek je ^ prinesla oktoberska številka re-\ vije ' Reader's Gigest", pod ime-2 nom:: "Yugoslavia's Tragic I^es-2 son to the VVorld." Leta 1943 Tole mi ne gre v glavo ? mornnnce. ne haz, in ne sredstev *a agresivno Vojno! Zato m. tudi to ne gre v glavo, če-mu toliko vpitja proti nji. Ali ker imIVm°rdn U "'H^elj, naročnin Prejšnji prvič spoznal Raditso po I ski sfifet^kakor^ ml" v^ul"1" 182 naročnin. njegovem članku v liberalni re-| je, da je le slednje sporna^očkT Kako to, da se naj hi baš ml tolika hali vojne z Rusijo in di gradimo proti nji svoje baze kri- žem v m a m sveta, to mi nikakor ne gre glavo! Saj vendar Rusija ni- SIROMAŠTVO Iz spominov - France Bevk V naših gorah sem pogosto srečal siromaštvo, a nikoli tako kričeče kot tega januarskega dne. V prvih popoldanskih urah se je naša četica spopadla z močno sovražno kolono. Streli so se usipali nagosto, vžgalo se je listje in suhljad. beli stebriči dima so se dvigali iznad golih dreves strmega pobočja Sonce je počasi zdrknilo za goro, v prvem mraku smo se umaknili brez žrtev. Utihnil je metalec min, nato strojnice, prasketanje pušk in brzostrelk je pojemalo v dnevno svetlobo. Iz gluhe tiho-te. ki je nastala, se je oglasila stara pesem o angelcu varuhu. Pel jo je vesel plavolasec in med borci vzbudil smeh. Ustavili smo se med grmovjem položnega brežuljka in se za nekaj minut oddahnili. Tri-desetorica se jih je spustila po stezi v dolino, do dremajoče vasi ob potoku. Kmalu so izginile njihove tenje, nekaj časa je bilo slišati le še pokanje suhljadi. Trije, ki smo imeli posebno pot, smo z desetorico spremstva stremeli proti poraslim vrhovom, da v kaki samotni hiši najdemo zavetje in večerje. Zdaj navkreber, zdaj niz br-do smo hodili po razčlenjenem grebenu, nad prepadi globoke, ozke soteske. Ugasnila je bila rdeča zarja, vijoličasta senca gozdov v snegu se je zgostila v mrak V njem so tonile samotne kmetije na obronkih, od katerih ni posijala niti najmanjša lučka. Noge so škrtale na snegu, vsak zase je potiho podoživljal dogodek tistega popoldneva. Potapljali smo se v slast doživetja, pletli venec besed za treno-tek, ko se bodo razvezali jeziki * Pri samotni koči smo se na-pili vode, bosopet deček nam je pokazal stezo skozi grmovje in res je kopnega pobočja Pot je šla v ostrih vinkalicah zdaj skozi pustOte zdaj skozi pasove go-zdičev. Skozi meglice so trepetale zvezde, obzorje je bilo ko venec poraslih vrhov, med njimi so se odražale bele. zasnežene jase. Oglasil se je top. zalajala je težka strojnica in zopet je bilo slišati »um vetra, ki je zibal gole krošnje dreves. Dospeli smo do rupe. ki je ležala med brežuljki vrhu gore. Med skupinami krivenčastega drevja se je prikazala hiša. Njuni široki temelji so pričevali o nekdanji bahatosti, a zdaj so bila mala okna prvega nadstropja mrtva, brez oknic, zadelana s slamo. Do polovice jih je zakrivala nizka streha, ki je bila. kakor da se je izmučena sesedla na gole gozdove. "Stoj!" Pred hišo je stala partizanska straža. Nismo smeli dalje. V bližini je bila bolnišnica za ranjence. Iz mraka med drevjem sta prišli dve bolničarki s prazni- mi nosili in izginili v zasneženi rupi. Iz visoke, obokane, sajaste veže se je valil gost, dušeč dim in uhajal pod nizko nebo. Prameni ognja so se leno poigravali na kamnitem, razdejanem tlaku. Izba je bila temna, brez luči. Petero malih oken ni prepuščalo toliko svetlobe, da bi ločil človeka. Prižgali smo lojenko in jo postavili na mizo. Trepetajoča svetloba se je razlila po oluščenih stenah, po vegastih klopeh, črvojedni mizi, struž-niku, visoki omari ob peči, starinski skrinji in kolovratu. Iz kota je strmela sveta podoba, počrnela od vlage. Tram, ki je nosil leseni strop, je bil zlomljen; podpiral ga je močan drog, vendar se je zdelo., da se bo zdaj pa zdaj zrušil v izbo. Na peči je čepelo osemletno dekletce, zavito v rjavo odejo. Drugo dekletce, ki je kazalo deset le^, je stalo ob mizi in nas drzno vprašujoče motrilo Na klopi ob peči je sedela gospodinja; bila je visoke postave, suhljata, roke je držala prekrižane v naročju. Stali smo in se ozirali, kakor da smo nenadoma zašli v čisto tuj svet, ki nam vzbuja grozo in hkratu sočutje "Ali je tu še kaka druga hiša?" 4 Še ena je." je odgovorila gospodinja in vstala od peči. "Štiri so bile. a dve sta do tal po-žgani. Se ena je razen naše, a tam vas ne bodo sprejeli. Ne sprejmejo nikogar." . "Ali so mar nasprotni?" "Ne bi rekla. Tega bi ne mogla trditi. Taki so pač — čudaški. Saj dajo. nikoli ne odrečejo, a le proč od hiše. Bojijo se, da jim bi Svabi ne požgali ... Če se vam ne zdi preslabo, ostanite pri nas! Jaz in otroka spimo na peči. Saj je skoraj ni noči. da ne bi imeli tu partizanov . . ." "In vi se ne bojite, da bi vam požgali?" 2enska se je z rahlim posmehom ozrla po siromašnih stenah. "Enkrat je že gorelo", je rekla "Pa naj še drugič do tal Krompir je globoko v hramu, do njega ogenj ne more. To je pa tudi vse, kar premoremo." In si je v svojem siromaštvu še utrgala košaro krompirja in se zanj pobranila plačila Osemletno dekletce se je med tem zvilo v klopčič na peč in zaspalo. Starejša deklica je legla na trebuh po mizi in s svinčnikom na kos rjavega papirja prepisovala neko partizansko pesem. Z jezičkom med ustnicami je brez posebnega truda nizala črko h črki in besedo k besedi. Kako ti je ime0'' Moral sem ugibati cele lita-nije imen, a pravega nisem zadel. Povedala je, da jo kličejo za •••••••••••••••••••••••••••••••a •••••••••••••••••••• -r- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina ta idruiene države (Izvzemši Chicafa) In Kanado $6.00 S na leto; $3.00 xa pol leta; $1.50 ca četrt leta; xa Chicago in Cicero ! $7.50 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; sa Inozemstvo $9.00. Z Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS Zofko, a njeno mater za Magdo. "Kje pa je oče?" "Pri partizanih." Kazgovarjala se je med prepisovanjem, prostodušno in brez zadrege, zmeraj z rahlim nasmeškom porogljivosti na ustnicah. Svetli lasje so ji kakor prozorni sijali v svetlobi drhtečega plamena. Bilo mi je nekam tuje, da jo srečam v tem oko-lju. Partizani so lupili krompir in v gostih besedah obnavljali doživljaj spopada. Vsak je dodal nekaj iz svoje domišljije. Nastala so protislovja, iz katerih so zaman poizkušali sestaviti neizkaženo podobo dogodka Cr-nolasec, ki so mu močne obrvi ♦ kot strešice visele na oči, je raz -I stavil strojnico in srdito brisal in mazal njene dele. "Sedem jih je teklo naravnost proti meni. Nameril sem cev... brrr ... vsi bi bili popadali. Pa mi ta vrag odpove" Že petič je ponovil eno in isto. Bil je vnet borec, neuspeh ga je grizel v dno duše. Z bliskovitimi očmi je pogledoval po , tovariših, če se mu morda po-smehujejo. Veža se je bila razkadila, dim se je sukljal le pod visokim obokom. Na nizkem ognjišču je gorelo pod dvema trinožnikoma. v loncih je vrel krompir. Sedeli smo na klopicah, se greli in nakladali novih veja. Gospodinja je držala Zofko med koleni in ji božala skuštrane lase. Pogled je upirala v prasketajoče plamene in poltiho pripovedovala o svojem možu. "Dve leti bo kmalu, kar je odšel. Zdaj leži že dva meseca v ( neki bolnišnici. Ne vem. kje, a biti mora zelo daleč Pred tednom dni mi je po nekem tovarišu poslal pošto. Vse je na mojih ramenih Pa ne bo dosti bolje, ko se mož vrne. Pokvarilo mu he desnico — a kaj more kmet | z eno samo roko°" Govorila je brez sledu grenkobe v glasu, kakor da je samoumevno. da jo tepe usoda. Od strani sem opazoval njen obraz. Izpod potez prezgodnje ostare-j losti, se je narahlo odražala sve-j ža podoba njene hčerke. Bilo je. i kakor da med koleni drži in boža svojo mladost. Na dnu oči so ji ždela zatirana, a nikoli docela zatrta čustva. Iz nje so se kakor iz napol zasutega proba kljub navideznemu malodušju še vedno porajali plahi upi v boljše življenje. "Vi niste od tod?" "Ne. iz doline sem." Po njeni govorici in uglaje-nem vedenju sem to zaslutil. Dolinska dekleta se le redko mo-žijo v tiste hribe. Ujela je moj vprašujoči pogled. "Omožila sem se v dolini," je dejala s troho zadrege in značilnim nasmehom, s katerim zrel človek spremlja zavoženo življenje. "Pavle, moj mož. je takrat delal pri železnici. Dober, priden, nikoli nikomur zle besede. Imela sva se rada; nisva vedela, kaj imava, ko je Pavie-tu iznenada umrl oče. Odšel je na pogreb, a doma so ga pregovorili. naj se vrne na posestvo. Da je prej vprašal mene, nikoli bi ne bila privolila Nisem se bala samote in tekega dela, bala sem se pekla na zemlji. Se Pavle, edinec, ni mogel prestajati pri lastnih starših, zato je pobegnil . .. Tedaj, ko je dal besedo, ga nisem hotela zadrževati. Posestvo ni bilo tako za nič, da se ne bi dalo rediti šest glav živine. ne le eno kravico kot danes. A ta svet je bil najin le na tretjino, ostali dve sta si pridržali Pavletova mati in sestra. Bili smo kot tri vprege, ki vsaka vleče na svojo stran, a vse delo je ležalo na najinih ramah. Pri hiši smo lajali drug na drugega, tudi s Pavletom sva se začela ujedati. Pa sva se ovedela, kam to pelje, neke noči pobrala svoje cunje, vse ostalo pa pustila in odšla v dolino." Premolknila je. Zofka je bila počenila in s krepelcem grebila Načelnik Sovjetske unije velika osebnost PKEDSKDNIK TRUMAN Je sedaj veliko kritiziran, bodisi vsled svoje notranje kot vnanje politike. Mno^i sploh trdijo, da se ne razume dosti ne na eno ne na drugo in da mu obe vodijo svetovalci, ki so po trditvah republikancev le "malovaški politišni". Gornje je predsednik Truman. ko je bil nedavno na pocitnicah, tajnik Mattheu (onncllv, gen. Ilurr> Chas. II. Vaughan, in Trumanov tajnik za časopisje Charles Koss. v žerjavico. Pred hišo je zavpita straža. "V dolini sva morala začeti znova, a to pot je bilo težje kot prvič", je Magda znova povzela. "Pa sem vsaj v miru použila skorjico kruha. Umrla je Pavletova sestra, ki je bila kriva vseh svaj, tedaj naju je mati na kolenih prosila, naj se vrneva Pavleta je srce zmeraj vleklo sem gor, tedaj se tudi jaz nisem branila. Doma. ljudem v zobeh in v posmeh, težje prenašaš pomanjkanje. Posestvo sva našla zanemarjeno, odprodana je bila najlepša njiva in največji kos gozda/Vendar sva upala, da bova v nekaj letih iz najhujšega . . ." Nepremično je zastrmela preko ognja v sajasto steno. V male okno nad ognjiščem je udaril veter, da so zapele šipe "In hišo so vam zažgali?" "Da. A še pred vojno. Iz starega sovraštva, ki se naju ni tikalo. je nekdo podtaknil ogenj, potem ga je vzela noč*. Pavletova mati je izdihnila za opeklinami. ostala sva sama. nato pa jaz sama ž otrokoma, ko je nastala vojna, in je moral Pavle k vojakom. Toliko, da sva utegnila za silo pokriti podrtijo, ki je ostala." Govorila je vedno počasneje tn tise, kakor da s srčno muko niza besedo na besedo. Pogledovala me je s kratkimi, bežnimi pogledi. Bilo ji je očitno žal, da mi je odkrila zgodbo svojega življenja. Hitela je do konca. "Pavle jes prišel na vojaški dopust, že čez tri dni je odšel v partizane Nič mu nisem hranila. Preveč sem prestala ta leta. da bi si ne želela česa boljšega. Potem so prišli — oni. da bi me odpeljali. Nisem se dala odvesti, na pod sem se vrgla in se jih otepala, otroka pa sta vpila. Posrečilo se nam je uteči skozi zadnja vrata. Naj zažgejo. sem si mislila, naj zgori! Pa niso zažgali, kakor da se jim ni zdelo vredno. Vrnila sem se. a živine nisem več našla. Bridko sem se razjokala, bolj iz jeze kot iz žalosti . . ." Ob tem spominu sta ji dve solzi zdrknili na lice. Na skrivaj si jih je obrisala. Gledal sem jo v žarki luči njene zgodbe Svetla, notrenje lepa na temnem ozadju siromaštva je bila bližja mojemu srcu kot rodna sestra. Izjecljal sem nekaj besed cenene tolažbe, začrtal nekaj potez svetlih upov. Ne iz dnevne literature, poizkušal sem biti človeški, domač, neposreden. In bilo mi je, kakor da si s slednjo besedo nalagam dolg za bodočnost. Ni mi bilo Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, 1j60 kilocycles. Vodi jo George Marchan. Dr, John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. Crauford «1* OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except Wed , Sat and Sun.) 6:30 to 11:30 P. M. (Except Wed . Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Rldgewa* Ave. Tel. Crawford «446 If na an*wer — Call Auatin 5700 žal Magda mi je verjela. Do vratu pogreznjena v trdo preteklost in sedanjost kot v blato, se je oklepala še tako medlega žarka bodočnosti. Zatrjevala mi je. da ji ni zanjo, ampak samo za otroka Vem. da ni lagala, da je res tako mislila Prav na dnu duše pa je tudi zase občutila slast svetlih obetov Oči so se ji zvedrile. tudi obraz ji je bil mladostnejši. Povečerjali smo. Na mizi je dogorevala že druga sveča. Gospodinja se je stisnila k hčerkama na peč. partizani so polegli po klopeh in po podu, se zavijali v odeje in plašče. Zleknil sem se »a mizo, pod začrnelo poti.»hi. svetega Jurija -Ostanek stenja je utonil v raztopljenem loju. Izba se je zavila v nepro-dirno temo. Otroka na peči sta sopla globoko, zatcglo. le Magda se je nemirno prekladala. Ali so njene misli iskale iz siromaštva in nesreč v pisane obete mojih besed'' V mislih sem prebiral vse bogastvo vtisov tistega dne. Iz daljave se jc oglasil top, kakor da se je noč s poKom preklala na dvoje. Sum vetra v drevju je zdaj pa zdaj spremljalo zamolklo rcgljanje strojnic. Ti glasovi so mi vsakikrat dražili živce, zdaj sem jih mirno sprejemal. Usoda ljudi med temi golimi stenami je vpila po boju. Boj! Boj! Skozi vegasti pod. skozi špranje ob vratih in oknih »je prihajal hlad v izbo. Treslo me je še v dremavici. Nekdo je tiho pristopil in me pogrnil z odejo Hvala, tovariš! Mimo oken je hodila partizanska straža. čemu podpirati Kitajsko pod Chiang Kaišekom V pomoč Kitajski pod njenim diktatorjem Ciang Kai-šekom smo izdali med vojno na stotine milijonov dolarjev in v vojni z Japonci na kitajskem ozemlju smo dali tudi precej življenj naših fantov. Ko je vojna minula, se jc Ciang Kai-šek pripravil rajše na civilno vojno kot pa da se bi bil prej boril proti mikadovi armadi. V napotje so mu kitajski komunisti. Nasproti njim je mobiliziral par milijonov mož močno armado, ki je opremljena z ameriško municijo, obleko in orožjem. Koncem avgusta je naša vlada prepustila Kitajski takozva-nega odvišnega materijala, ki je ostalo izzza vojnih dni, vreden $800,000.000, za borih $175.000,-000. Ampak v resnici ni Kitajska plačala zanj nič, ker to je le transakcija na papirju. Če bo s tem provijantom Ciang Kai-še-kova armada komuniste nabila, bo lahko tista vsota smatrana za dobro investicijo, ker na Kltaj- O Josipu Stalinu se veliko piše, razmeroma, precej več kot na n. pr. o našem predsedniku Trumanu. Toda tisk v zapadnih državah navadno predstavlja Stalina kot brezobzirnega diktatorja in pa kot za zagonetko. Ceš, nihče ne ve, kaj se kuje v njegovi glavi za njegove sedanje in bodoče namene Angleški delavski politik Harold Laski je za časniško agencijo ONA napisal o njem sledeči članek. (Laski je bil načelnik angleške delavske deputacije, ki je bila nedavno za delavsko stranko na uradnem obisku v Rusiji i: Ger.eralissimo Stalin je velika osebnost, o tem ne more biti nobenega dvoma. Najbolj neposredni vtis je ta, da se nahajaš pred izredno bistroumnim človekom, ki zna biti presenetljivo potrpežljiv in ima mnogo navihanega humorja in šaljivo-sti. V razgovoru stavi mnogo vprašanj, kadar pa sam odgovarja, dobro premisli, kaj bo rekel. O tem, o čemer smo se raz-govarjali. seveda ne morem mnogo povedati Kar pa bom dejal, je iskreno — prepričan sem. so moji zaključki pošteni in tudi pravilni. Mislim, da Se bodo moji tovariši strinjali z menoj, da sta dve najbolj jasno značilni črti njegovega nastopa ti. da se loti vsake zadeve naravnost in neposredno, ter na preprost način. 1. Po mojem mnenju ne velja imenovati Stalina diktatorja po običajno sprejetem pojmu v ni dvoma, da je mogočen, jako vpliven, in da bo vsakdo z največjo vnemo razmišljal o vsaki stvari, katero predlaga- V tem pogledu ne more z njim nihče tekmovati Toda obenem je tudi res. da je le prvak v skupini ljudi, ter da mora svoje tovariše v Politbiroju šele prepričati o pravilnosti svojega naziranja. Najmanj trije člani tega Polit-biroja v pogledu oblasti, katero izvajajo, niso daleč- od njega. 2. Izredno velika jc njegova vnema, da bi preprečil novo vojno. Dobro namreč pozna veličino ruskega problema. Znano mu je. da bo rešen le, ako ohranimo mir. Kot mnogo drugih Rusov je tudi on prepričan, da jc ogromno sovraštva nagrmadenega v svetu proti komunističnim idealom, toda neoporečno je, da je njegova težnja, da bi našel možnost sožitja z zahodnim svetom. 3. Njegovo zanimanje pa je vendar v še večji meri posvečeno notranjim kot zunanjim zadevam 4. Njegova vpogljivost v pogledu izvedbe socialističnih idealov je mnogo večja kot si misli zahodni svet. Nikakor nima v mislih, da je ruska metoda edina pravilna. Ve. da obstojajo tudi druge metode, ter da so nekatere izmed njih mnogo manj drage — četudi bolj počasne. Toda jako težko bi bilo prepričati ga o trm, da je klasična demokracija v svoji zahodni parlamentarni obliki boljša kot sredstvo, ki naj povode svet v novo smer brez prevelikega odpora. 5. V debati je izredno hiter in na mah razloči vse kar je postransko od bistvenega. Svoje naziranje pove počasi, toda s tako globokim prepričanjem, da napravi na slušalca globok vtis. V njegovih stavkih ni najti nobene retorike. Kadar želi posebno poudariti svojo misel, navede staro rusko prislovico. ki je v skladu z njegovim largu-mentom. ko da je s tem podal končnoveljavni dokaz 6. Angleško zgodovino dobro pozna. Njegovo zanimanje za Ameriko je veliko — mislim. skem si naša dežela obeta velikega trga. Vrh tega so tam rudniki, surovine in pa razne druge stvari, ki donašajo dobiček da je predsednik Roosevelt napravil nanj zelo globok vtis. Bogastvo in tehnična sila Amerike mu je znana v vsem njenem obsegu. 7. Njegova vljudnost je re^ sna, njegovo obnašanje preprosto. Kadar govorite vi, vas paz* ljivo posluša, in prevajalcu če-sto stavi vprašanja, da bi se prepričal, ali je res pravilno razumel. 8. Duhovitost ga zanima mnogo manj kot stvarnost. Toda obenem ima največje spoštovanje do znanosti Misli, da bo ona vlada, ki bo znala najbolje izkoristiti znanost, tudi najbolje služila interesom "svojega ljudstva. 9. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da mu je jasna potreba, da mora braniti ruski eksperiment, in da v tem pogledu ne misli le na Rusijo samo. Prepričan je, da je socializem mednarodna ideja, katere rešitev leži v tem, da najde svoj mednarodni izraz. 10. Civilna vojna in medvojna leta, ko je svet z zaničevanjem gledal na Rusijo, so mu živo v spominu. 11. Njegovo spoštovanje do oblasti kot take je veliko. Ostrih napadov se ne boji. in se od srca zasmeje, ako ga bodica zadene. Toda udaril bo nazaj z isto silo in vas gledal s hudomušnim očesom, da vidi učinek svojega odgovora. Razgovor poteka lahko in nekako elastično, četudi so pojmi zgrajeni okrog nepremičnih načel. Mislim, da je realističen in da upošteva toke javnega mnenja, katere pozna. Poljska armada v Italiji zelo sporna točka Dasi je angleška vlada pred nekaj tedni obljubila, da bo poljska armada v Italiji, ki je pod poveljstvom generala Ande rsa. razpuščena. je še vedno tam in poljski viri, ki zajemajo svoje podatke iz Varšave, trdijo. da se veča namesto demobilizira. Vlada v Varšavi dolži Anglijo in Zeti. države, da Andersa namenoma vzdržujeta, češ, da se to jima zdi potrebno za vsak slučaj. Angleška vlada trdi, da se bi rada tega problema iznebila in jc res predlagala poljskim vojakom. katere ona vzdržuje, da naj se vrnejo domov. Ob enem jih je zagotovila, da jim bo šla sedanja poljska vlada pri po-vratku na roko. Toda reakcionarni poljski častniki so po višjem navodilu moštvo poljske armade v Italiji hujskali. naj se nikar ne vrne v "sužnost". Ob enem so mu ob-ljubili, da bo šla plača vojakom naprej in pa da bodo imeli (poljski vojaki) s svojimi družinami vred priliko naseliti se v bližnji bodočnosti v Zed. države, kamor bi vsi radi prišli, v Avstralijo, Mehiko. Argentino in Kanado. Kakih 25,000 jih je ba-I je že odšlo v Argentino. V Varšavi in Moskvi smatrajo. da Angleži in Američani to poljsko armado s pomočjo Vatikana namenoma vzdržujejo, namreč za "vsak slučaj". To se pravi, ako pride med zapadnimi silami in vzhodom do resnega spora, bi taka armada pod poveljstvom klerofašista Andersa in drugih poljskih reakcionarnih poveljnikov zelo prav prišla. S tega stališča vzdržuje Amerika tudi bivše jugoslovanske vojne ujetnike v Nemčiji. Predvsem so to Srbi, ki izdajajo — nedvomno z zunanjim financiranjem. propagandne liste za obnovitev jugoslovanske monarhije, prisegajo zvestobo Petru in se dušajo nad sedanjo Jugoslavijo. , Brez anglo - ameriške odobritve in pomoči bi tega ne mogli počenjati. | BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD TM. 20-3C1 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. j Tif MOHAWK 4707 I 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS #MH j TONE SEUSKAR: « ^■■» 0 sovražniku bratstva in enotnosti Kadarkoli danes govorimo o j "Eh, naši slovenski partizani ska ljubezen, ki jamči zmago in naši zmagi, vedno trdimo, da pa so vse nekaj drugega kakor zgraditev nove, lepše, srečnejše smo to zmago dosegli samo z od-1 tile!" je spet pričel nergati po- Jugoslavije. Za časa štiriletne tuhnjenec, ki je v nič dajal ju- osvobodilne borbe smo šele v goslovanski dinar. Kmetica pa skupni vsedomovinski misli za se je z ljubeznijo o*rla po voja- jeli pravi čut narodnosti tako kih in rekla: "Sram te bodi, ko Slovenci kakor Hrvati in Srbi tako govoriš. Tako smo mi go- in Makedonci. Sele to bratstvo vorili, kadar sta tvoja fanta v in enotnost sta nam omogočila nemških capah tod mimo hodi- da smo prvič v zgodovini pono-la. Ce ti niso všeč, pa pojdi za sno in samozavestno občutili njimi na Koroško, kjer se skri- svojo narodnost, ker smo zajeli vata pred zasluženo kaznijo!" to samozavest prav iz te nujne Kaj počenja ta človek, ta po- krvne povezanosti z ostalimi na-tuhnjenec? Vsako priložnost iz- Jugoslavije. Vse spore, ki rabi, vsako začetno težavo naše so jih s prav posebnim name-mlade države izkoristi, da se "im zasekali med posamezne obregne ob naše bratstvo in narode naši prejšnji režimi, smo enotnost. Taki ljudje dobro ve- zakopali, kajti "resnični patrio-do, da bi ne bilo brez tega naše tizem kot del ljubezni do člove-zmage, in da je prav naša enot- štva ne pozna mržnje do drugih nost poglavitni vzrok njihovega narodov . . " pravi Dobroljubov. poraza. Zato hočejo to našo naj- To resnico smo narodi Jugosla-večjo pridobitev na vse mogoče vije zajeli v tej borbi prav tako načine omajati, ker se zavedajo, kakor narodi Sovjetske zveze da naša enotnost ni prazno na- Kaj bi bilo, če bi se številni navdušenje, temveč da je trden rodi Sovjetske zveze ne spojili temelj, na katerem je zgrajena na življenje in smrt v svojo ve-nova Jugoslavija. liko državo. Fašizem bi danes Takle nergač kakor tisti na j triumfiral na Uralu!" Patrioti-Dolenjskem, nergač, ki noče rešilno in mogočno osrednjo mislijo — z bratstvom in enotnostjo jugoslovanskih narodov. To je tako resnično, kakor je resnična zmaga našega uporniškega orožja. Ti dve besedi sta postali srce vse naše štiriletne borbe. To srce je bilo močno, bilo pa je in je občutljivo kakor je srce v človeku Ce bi bilo to srce naše nadčloveške borbe zadeto, bi bilo naše borbe konec in število naših žrtev še strašnejše. Okupa tor je vedel za to veliko, ognjeno, borbeno srce, saj so se mu jugoslovanski narodi prvi izmed vseh zasužnjenih evropskih narodov drznili upreti, in s svojimi uspehi so dokazali vsem drugim narodom, da je fašizem ranljiv, da se ga da tolči in tudi pobiti. Zato je fašizem uporabil vsa sredstva, da bi nas razdvojil s silo in zvijačo; hujskal je narod proti narodu; postavljal je vsem jugoslovanskim narodom "lastne" vodnike — toda niti Pavelič, niti NediČ, niti Mihajlovič in ne Hupnik niso mogli teh narodov preslepiti, se pravi razdružiti jih. Toda komaj smo se malce oddahnili in umirili, zamenjali puške in strojnice z lopatami in krampi ter se mnogi vrnili že na svoje domove, že se plazijo mtd ljudstvo potuhnjenci in šepetajo nakar jim naročajo tisti, ki so vsa zadnja leta razbijali našo enotnost. Takole govorijo: "Mar smo Slovenci ali nismo? Spet nam Beograd vlada!" pogledati preko svojega ozkega plota, nergač, ki se ne zanima za svojega soseda, da bi mu pomagal v nesreči, temveč se samo veseli njegovih težav, takle nergač ruši enotnost ljudstva, hkratu pa tudi samemu sebi koplje jamo, ker samo v slogi je moč Takim rodoljubom rečemo s tujo besedo šovinisti. Šovinizem je strup za sleherni narod. Najlepši primer šovinizma nam dajejo naši veliki sosedi. Fašistična Nemčija in fašistična Ita- zem, ki je tako vseljudski in tako svetal, kot ga vidimo pri sovjetskih ljudeh, je dejansko mogoč le tedaj, če ne izvira iz rasne ali narodnostne mržnje. marveč iz najgloblje domovinske ljubezni," pravi Kolesni-kova. Naše bratstvo in enotnost bomo čuvali in branili z vsemi silami, zato stran s šovinizmom, ki se začenja v narodni domišljavosti, nadutosti, samoljubju, pretirani zaverovanosti vase. kurji slepoti, napuhu — v vsem. V neki vasi na Dolenjskem lija, ki sta obedve morali pro- kar Je kot predstavnik nemške- mi je nekdo pomolil novi jugo- pasti; kam pa pripelje šovini- £a naroda pri nas predstavljal slovanski dinar pod nos in mi zem tudi male narode, smo vi- nemški Fric ... dejal vpričo zbranih vaščanov: deli pri Fincih, Rumunih in SamoN pomislimo: Kaj pa bi "Včasih nam je dinar kri pil, Madžarih. če bi se leta 1941. zaradi davke odmerjal in nas poganjal Zgoraj smo navedli dva pri_ na boben. Zdaj smo se pa štiri mer* kiJ bl lahko vodila v ™gn.1^na upor?^^ Slovenci zase. leta tepli - pa spet za dinar! nizem Naš narod jc zdrav< p.. Srbi zase Hrvati ase, Make- Zakaj nimamo svojega denar- šten^ je ^enj štinle^ s^S^nci bret^v^ nH <*vobodll"e ^b« in vatov- Vsak otrok ti bo pove- Posteno od" ponosno, ker je spoznal vse uso- dal da b| nas y takem pri£eru ja r- Ze sem mu govoriti kmetica riti, pa je pristopila stara dne napake minulih stoletij. Za- okuuat()r r^^A^i ž ica, ki je imela štiri sinove vedal se je, da je z diktaturo in •tizanih, vzela je prvi novi dekretom postavljeno "brat- ? ® ... v partizanih, vzela je prvi novi | dekretom postavljeno dinar, ki so ga prinesli v vas, v stvo" in "edinstvo" Jugoslavije roke, ga obračala na obe strani z dne 3. septembra 1931., ki nam in njene svetle, bistre oči so se ga je z žandarji. ječami in fl*v-1 zapičile v obraz moža. ki je tako njaeami hotel vsiliti kralj A le- govoril; nato je pogledala na- ksander in njegovi vladni reži-1 okoli, pogledala sliko partizana mi, lažnjivo bratstvo. Prav za že v začet-danes ne bilo ne nas ne naših mest ne vasi. Ko je poleti leta 1943 pričel ustašev in slovenskih domobrancev svojo veliko ofenzivo na Belo Krajino od vseh strani z ne- na dinarju in dejala: "Ne vem, | radi takšnega "bratstva" je pro- . . diiiziiami s tanki lODQV| kje so delali te dinarje, ampak padla bivša Jugoslavija L 1941, | ^ o£h prave so napravili, kajti na njih ko so ga vsi, ki so vlada!:, sra je naslikan partizan — partiza- motno zapustili, se je ljudstvo ni pa so se borili po vsej Jugo- oklenilo resničnega bratstva in slaviji za isto stvar, zato je de- j enotnosti, ki je na dnu srca ve-nar nas vseh. Tvoja dva fanta dno gorela v narodih Jugoslavi-sta zašla med domobrance in sta se tepla, kakor pravijo, za "domobransko" stvar. Zato pa sta tudi propadla. Moji štirje fantje pa so se tepli za vso Jugoslavijo — in zato so zmagali. To je denar zmage, to je denar nas konjenico, letali, so nam prihi tele na pomoč hrvaške brigade ... Naša osemnajsta divizija je pozimi leta 1944 prešla Kolpo in pričela osvobajati Gorski Kotar Dalmatinske brigade so se niškega bandita Ace lliča, ki je stanoval v Via Rugieno Mapa Dne 12. februarja sta dva bandita napadla Katarino Babič v Via Panorama st. 26, ji oropala 30,000 lir, nato pa še vdrla v hišo Giuseppa Ivančiča in tudi temu odnesua 20,000 lir. Ivan-čičeva hčerka se je oboroženima banditoma postavila v bran in je enega zadržala, dočim je drugi pobegnil. Ta zločinec je neki Dušan Petrič, begunec iz Jugoslavije, ena izmed žrtev "Titovega terorja", kakor jih naziva nazadnjaški tisk v Trstu, ki objokuje njihovo usodo. Desa Lazarevič, prej v štabu E)raže Mihajloviča na Ravni gori, je pribežal v Trst z Nediče-vimi četami. Sedaj je zaposlena v zasedbenem uradu "Patriotic Office". Bivši ustaški kapetan Krželj je danes nadzornik avto-parka civilne zasedbene policije, belogardist Kogoj pa je njegov pomočnik. Tako se danes povsem svobodno sprehajajo po Trstu jugoslovanski in italijanski vojni zločinci. Tisti, ki so protestirali proti vrnitvi slovenskih emigrantov, rojenih v Trstu, ki so morali pobegniti pred terorjem italijanskega fašizma, jemljejo danes te fašiste v zaščito. "La Voce Libera", organ tržaške relacije, je 15. februarja pisal, da jugoslovanskim vojnim zločin-cen "ne smejo odreči pravice HH^^^^H H HH I | I I zatočišča, ki ne pozna ne meje, Vsi, ki smo takrat v tisti zimi belogardista Rudolf Žitnik in ne rase •• Tako se zbirajo v enot-leta 1943 pokopavali slovenske dr. Pavle Pestotnik. | no fronto in svobodno razvijajo jartizane, ki so padli pred Vr- Stopimo na trg Guidonerri. p« Trstu svojo delavnost sovra-bovskem na pokopališču v Srp- blizu Corsa. Tu je 11. februarja ! iniki italijanskih in jugoslovan-ikih Moravicah, ne bomo nikdar 1930 mladinec Bidovec s svo-: skih množic v Trstu, priznani in pozabili srbskih žena, ki so v jimi tovariši izvršil atentat na dokazani vojni zločinci, grozotno lepi žalosti ganjenosti fašistični list "Popolo dTrie-in hvaležnosti padale na grobo- ste". Trg nosi še danes ime ubi-ve naših junakov ter vzklikale: tega fašističnega gangsterja Pe-"Bratje Slovenci, za nas Srbe resa. Na tem trgu je kavarna, ite dali svoja življenja. Za našo ki bi si upravičeno lahko nadela svobodo, za našo skupno svobo- ime "Pri vojnem zločincu". do. Novo zgodovino nam pišete. Lastnika te kavarne sta Milan jq VVORK IN LOOSE LEAF Do zemlje se klanjamo vašim K. Pašič in Dušan Lukič iz Mi- Evo, kdo vse se svobodno sprehaja po Trstu! Tu je nave-leno le neznatno število tafrih primerov Tržačani se vpraiu-fejo, kaj bi šele nastalo iz njihovega mesta, če bi bilo "interna-uonalizirano", če Trst ne bi bil oriključen Jugoslaviji. To, kar ie dogaja danes, jim dokazuje, ia bi "internacionalna rešitev" napravila Trst za središče vojnih zločincev, špijonov, mednarodnih pustolovcev in izzivačev, razbojnikov in roparjev, vir bogastva za peščico ljudi, a mesto trpljenja za široke ljudske množice. (Po "Borbi".) SKUPINA BREZ DOMOVINSKI H ŽIDOV, ki to poskuiali priti tajno v Palestino, pa ao jih Angleži sajeli in internirali na otoku Cipruau (Cyprus >. Skupina je bila slikana, ko je dospela v pristanišče Haifa v Palestini, od kjer je bila deportirana v taborišče na omenjenem otoku. Srči/a v vretju Dasi je bil nedavni plebiscit na Grškem zmaga za kralja in monarhizem, so razmere v tej deželi tako napete, da se v nji vrše oboroženi spopadi neprestano, posebno na severu. Ne ameriške, ne angleške bojne ladje ne morejo na republikansko maso "pomirjevalno" vplivati. Baš nasprotno, kajti liberalni krogi na Grškem, kot drugi v Evropi, angleško in ameriško vlado dolže podpiranja reakcije, monarhizma in pa najhujših izžemalcev. To ni za našo deželo in za Anglijo noben kompliment. Ivan Salii proti Stepinacu nevarna priča Ena glavnih prič proti zagrebškemu nadškofu Alojziju Stepinacu je njegov bivši tajnik Ivan Salič. On je vladi izpovedal vse zavratnosti, ki jih je Stepinac koval proti sedanji Jugoslaviji in prej v prid Paveliču. ; 1IELP \VANTED Y0UNG MEN materam!" loševca Prvi je bil določen za Ta kri se še ni posušila in kri, četniškega namestnika poveljniki nam je rodila bratstvo in ka Beograda, drugi pa je bil čet-enotnost jugoslovanskih naro- niški poveljnik Miloševca. V dov — ni voda! Sprehodi po Trstu Z zapada. iz Italije prihajajo v Trst vsaki dan "novi Tržača- je Jasno namje. da smo sc Slo- ^^ y ^^ srbgke bri de venci po eni plat. prvič po tisoč SQ sc ^^ na Hrvaškem . . dvesto letih pričeli iz lastnih sil umed lh e„jstih srbskl(1 boriti za svojo lastno stvar, da oficirjev ki jih je leta 1{M2 pa po drug. strani uspeh nase s)a, maria| Tito v Slovenijo, žT narodnoosvobodilne borbe sploh vjta danes samQ dva J Za ne bi bil mogoc.ee bi ne bilo ~ •__• T ..._ _ vseh in zato bo imel večjo ve-I istočasnega narodno osvobodil- . Ljubljano so se L-i™ \ri T j ... , ! borili poleg slovenskih fantov kakor katenko1' denar' k' ne«a b°Ja drugih jugoslovanskih H £ Hercegovci, Bosanci. narodov Prav zato ker nam je Srbj in Makedo*ci in če bi ne Slovencem oboje tako nazorno ^ braUtva jn enotnosti v jasno, prav zato je v nas rasla vQjski ■ w danes i rt n rt i i 4 «• i rt« t n I n trt i »/trt rv nr/tHm • ljavo smo ga do sedaj imeli!" In čimveč bomo delali, več bo vreden " Mimo je prikorakala četa partizanov strumno in peli so bosansko pesem o partizanu. Bili so sami novomobiliziranci iz Bosne in Hercegovine. Nekateri so bili slabo oblečeni, toda bili so veseli; kar goreli so od ponosa, kajti danes so prvikrat korakali s puškami na vežbo. inse utrjevala zavest o usodni povezanosti in skupnosti jugoslovanskih narodov. Isto—prav isto—velja reči o zavesti drugih narodov Jugoslavije!" — pravi tovariš Kidrič. V narodih Jugoslavije je pognala nova, resnična domovin- NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam toien naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. PROLETAREC, 2301 So. Lonwdole Ave. CHICAGO 23, ILL. som in samozavestjo trditi, da je bila Jugoslovanska armada prva v teh naših od nas, samo od nas osvobojenih krajih! Zato je bratstvo in enotnost največja pridobitev naše štiriletne borbe. To je veliko srce vseh narodov nove Jugoslavije. To bratstvo je bilo porojeno iz trpljenja in prelite krvi čez poldrugi milijon žrtev. Kdor bi se 11 danes trkal na svoja narodna ' prša in poskušal v svoji kratkovidni nadutosti povzdigovati svojo narodnost na škodo drugih narodnosti v Jugoslaviji — ni zaslužil tega bratstva, je sovražnik bratske in enotne Jugoslavije in prav tako zagrizen sovražnik nove federalne Slovenije, ki bi je brez bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov ne bi bili in ki bi brez tega ne mogla živeti! Prijatelji, pojdite v naše gozdove! Pojdite v slovenske gozdove! Tam počivajo v samotnih grobovih poleg slovenskih partizaniv tihi partizanski junaški junaki iz Srbije, Črne gore, Dalmacije, Vojvodine ... Prija-telji, pojdite pred Vrbovsko! Tam počivajo poleg hrvaških partizanov slovenski junaki v tihem in nemem objemu belih kosti! V teh samotnih grobovih posejanih vzdolž in počez od Trsta do Ohridskega jezera je deset in deset tisočev temeljnih kamnov bratstva in enakosti. Trst sta pribežala spomladi 1. 1945. Jovo Marčetič, pop pravoslavne cerkve v Trstu, je stalni gost te kavarne V tej kavami zbira svoje agente, da jih pošlje v Jugoslavijo. Ce se ti njegovi .„ w ^ , , varovanci zaradi svojega krimi- ni Mnogi izmed njih govore nainega delovanja zapletejo v italijanščino s sieilijanskim. be- mreže policijei je on takoj pri neškim in napolitanskim nagla- roki da zanje intervenira Z som. Mnogi govore naš jezik s j legitimacijo "pradavnega Trža-šumadinskim. beograjskim, za- dana- se sprehaja po mestu kot grebškim in ljubljanskim nagla- gost te kavarne Djrdje Popovič. som. Prihajajo s kamioni, z vla- bivši major jugoslovanske voj-ki, nekateri v elegantnih limu- ske ki so Nemd izpustili iz zinah z značkami Rim* in Mila-; ujetništva in ki je bil nato po-na Med njimi so tudi tisti, ki so veljnik organizacije Tot v Ljub-konec aprila pobegnili iz Trsta ljani Prod našo armado je ^ pred oboroženo ljudsko vstajo ^ni] v Italijo, sedaj pa se je in napredujočimi četami IV. Ju- Vrnil v Trst goslovanske armade. Eden iz- BINDERT With or Without Experience Meehanical Experience Hand Loose Leaf Binding Machine Loose Leaf Binding Checkers and Packers WILL TRAIN VETERANS ANDover 1180 NATIONAL BLANK BOOK CO. • 209 S. JEFFERSON ST. med teh je tudi Michele Risolo, V bližini trga Ponte Rosso je • i t - Va 4 i j i * h|sl« Je last tržaške pravo-clan fasistične stranke od leta , . . .v mon j- i.* š i- ii * i slavne občine kavarna, ki nosi 1920, direktor fasisticnega lista 7Vcne6e ime „St n , „ "Popolo dTtalia" in intimni pri- ^ ' . ♦ poiare . jate« Mussoiinija. Michele PRi. S|>°m,nJal,na "prasen°4in J J J 'umazano kremo Nekoč- so v njej igrali biljard trgovci in pa razni poslovni ljudje. Danes ima goste drugačne sorte. Nedavno si lahko vsak dan srečal v tej kavarni Stonojla Gajiča, ki je bil pred vojno agent beograjske policije, v dobi nemške okupacije pa član komisarijata železniške policije. Prodajalec časopisov v tej kavarni je Cešljanovič, čet-nik iz 1. 1941. Oktobra lanskega leta je prišel v Trst. Gestapovec Menardi iz Ljubljane je, kakor tudi nekateri drugi slični tipi, stalni gost kavarne Tomasona na Rivi 3. novembre. Od česa žive ti zločinci? Eni od "svobodne trgovine" — to je črne borze, drugi od tatvin in ropov, nekateri pa so nameščenci zasedbenih oblasti. Nekatere izmed njih — predvsem "najvažnejše" — financira Dimitrije Kubat. Lani ga je ljudsko sodišče v Beogradu obsodilo zaradi sodelovanja z okupatorjem. Po kurirju Nikoli Nivako-viču, agentu specialne policije, vzdržuje stalne zveze s četni-škim nedičevskim generalom in vojnim zločincem Damjanovi-čem, ki je v Italiji. Te "najbolj zaslužne" pa lahko vidite v elegantnem baru "Cinetta" na Plazza Goldoni, kako razmetavajo debele sveinje bankovcev. Prodaja kokaina in opija, tatvine avtomobilov, ropi in uboji — to je "vsakdanji kruh" nekaterih izmed teh "novih Tržača-nov". Dne 18, januarja je bil na Opčinah smrtno ranjen in iiro-pan trgovec Salvatore Jacone. Pred svojo smrtjo je spoznal svojega napadalca v osebi čet- solo se je vrnil v Trst skupno z "novimi tržačani", da sodeluje pri organiziranju "italijanskih" manifestacij pred mednarodno komisijo. Italijanske in slovenske množice žele, da se Trst priključi Federativni ljudski repu bliki Jugoslaviji. Reakcija v Trstu zahteva ojačenja. Zato prihajajo z vseh strani "novi Tržačani". Mudi se jim, da pridejo še pred prihodom mednarodne komisije. Njihov prjliv v Trst ni ostal neopažen. Kriminalne rubrike listov so polne poročil o ropih, razbojništvih, napadih na mirne prebivalce in o kokainskih aferah. Izložbe restavracij in luksuznih obratov so polne šunk, salam, kolačev, luksuznih tkanin, oblek itd. Vse to skupno z "novimi Tržačani" prihaja iz Italije — ki 'ne more plačati reparacij". Pred izložbami se zbirajo lačni otroci tržaških delavcev. Njihovim očetom so zasedbene oblasti pred nekaj dnevi znižale dejanski zaslužek. Kdo se hrani po teh dragih restavracijah, kdo kupuje obleke in tkanine po cenah, katerih oovprečni Tržačan ne more plačati niti v sanjah? Na vogalu Piazza Venezia in Riva Grumula je restavracija "Pepi Grar\co". Cene na jedilnem listu so visoke, črnoborzi-janske. To je priljubljeno zbirališče četnikov, ustašev in slovenskih belogardistov. Italijanski natakarji so se že tudi naučili jezika svojih gostov, ki ne štedijo t napitnino. Ko smo šli mimo .teka lokala, sta prišla Iz nJega slovenska STEADY JOBS FOR DEPENDABLE LAB0RERS VARNISIl UTILITT MEN GOOD H AGES 5 DAV WEEK CAFETERIA ON PREMISES MARTIN-SENOUR 2525 S. Ql'ARRY ST. YOUNG MAN Here is an Opportunity for steady work. We need a young man for general trucking. Night work. No experience necessary. Croun Metal Coating Co. 2300 S. Springfield Ave. CRAwford 2525 P O R T E R Middle aged, aH around handyman. Steady, good working conditions and good pay. No experience neces-«ary. , , , , t AVIATION SCRFAV PRODUCTS 210 N. Carpenter St. WE NEED GIRLS To Work in Loose Leaf Binderj as Hand Loose Leaf Binders Machine Loose Leaf Binders , t - - • , V * 1 Inspectors, Stock Sellers For Details Call ANDover 1180 NATIONAL BIANK BOOK CO. Z»» S. JEFFERSON ST. GIRLS & VVOMEN NEEDED Inspectors Assemblers EASV, CLEAN WORK 5 Vi DAVS N O W A K MILLS 1031 N. THROOP ST. (Experienced) F0UNTAIN and C0UNTER GIRLS GOOD PAY No Work on Sunday and Klolidays CHARLES HARRISON RESTAURANT 19 N. La Salle DEArborn 2997 STENOGRAPHERS EXPERIENCEP, willing to assist at switehboard, good salary. permanent. excellent working condi- Hod Carriers For Pirk and Shovel Work UNION WAGES - STEADY WORK tion,• v : v f . 365 E. SUPERIOR STREET St Perior 5868 Chicago ANCHOR POST PRODUCTS. Inc. 3223 W. Brvn Mawr Avenue KEYstone 6833 KEVstone 6872 TODAY S BEST JOB OFFER EXPERIENCED MOLDERS STEADY WORK GOOD WORKING CONDITIONS $1.45 Per Hour T. L. ARZT FOUNDRY CO. 2040 W. Schubert Ave. BELmont 2278 CABINET MAKERS Full or part time; little shop; ex-cellent working conditions. Telephone IRVing 3050 P O R T E R A good reliable man — one who does not drink. Good Job for right person. GOOD PAY. Swiss Club of Chicago 637 We*t Webster WOMEN WANTED FOR CLEANING WORK In Private School. Good VVorkinf Conditions and Pleasant Surround-ings, 5 Hours Per Week. Starting at 4 P M. Permanent Poaition. 59 E. SCOTT ST. Call After 9 A M. WHIUhall 7651 STENOGRAPHER BEGINNF.R 37-Hour Week—^10 Girl Office) s GOOD STARTING SALARY > NKW YORK BLOWER COMPANY 3155 S. Shlelds Contact Mr. Bird CALumet 6650 STENOGRAPHER (.1 n i ol ( Medium size printing office; printing or advertising experience desir-able but not essential. Congental environment, 5 day week; Good salary. ?0®t HtROVITS CO, 127 S. Aberdeen St. CHE. 3M2 BUS BO Y S CELTIC ROOM Hotel Continental 505 N. MICHIGAN AVE. Apply 3 to 5 P.M. Chicago Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Obnovljena Jugoslavija bo moderna država... (V naslednjem objavljamo zolo informativno pismi ii; LJubljane, ki ga je 19. avgusta napisal France Adamič, brat našega pisatelja, Louisa Adamiča. F. Adamič se je že od mlacksti buvil z modernim sadjurttvom in je vslc 1 .^vaje spodobnosti v tem pjkticu dobil pozicijo .izvršnega direktorja pri slovenski dr2avr.i tvrtki za izvoz svežega sadja iz Jugoslavije. Kot je bilo pričakovati, je sodeloval v osvobodilni borbi. Važnejšo odstavke, ki kažejo sedanja sliko o položaju v Sloveniji, smo podčrtali; ker bo vsebina zanimala marsikaterega, piiobčamo pismo v celoti. , Mirko G. KuhH, tajnik SANS.) Dragi brat— Tekom poletja sem Ti samo enkrat pisal daljše pismo. Upi: m, da si ga medtem prejel. Bil sem dalj časa na potovanju pa ni bilo niti časa niti posebno važnih stvari za pisanje. Pred nekaj dnevi sem prejel dva kovčka z darili za družino, Zupančiča, Juša, Albrehta. Klopčica (vsi omenjeni so slovenski književniki ) in Tineta. Imenovanim sem stvari izročil. V imenu družine se Ti prav lepo zahvaljujem, ostali bodo prejem že sami potrdili. Mama pravi, da imaš preveč izdatkov s paketi za dom in zaenkrat ni potrebno, da še naprej pošiljaš stvari. Ce bo kaj rabila, bomo že sporočili. Razmere v domovini so se namreč že precej uredile in počasi prihajamo v mirnodobne razmere — skoro bi rekel v blagostanje. Letina je prilično dobra, tako, da imamo dovolj hrane in tudi surovin za predelavo. Industrija seveda še ni obnovljena tako, da teh proizvodov še vednoaori-manjkuje, zlasti .čevljev, tndi obleke in tehničnega ma la. Tovarniški proizvodi so prilično dragi, kljub temu sem pa prepričan, da so razmere v Ju goslaviji izmed vseh držav, ki so bile v vojni razdejane — najbolj urejene. To zatrjujejo potniki, ki prihajajo iz Cehoslovaške republike. Francije, Belgije. itd. Ve*iko zaslugo ima seveda UNRRA in naša ljudska oMast, ki je vse svoje delovanje usmerila za zboljšanje življenskih prilik delovnega ljudstva. Prehrana je zadostna in vsesplošno urejena. Ni več onih strašnih razlik med produktivnimi in pasivnimi predeli, kot je to bilo običajno v stari Jugoslaviji. — Tudi Lika in Črna gora in Hercegovina imajo dovolj kruha ter vseh ostalih potrebščin, ker se pravično razdeljujejo razpoložljive dobrine. Obnova razdejanih naselij je na najboljši poti in v polnem razmahu. Obnavljajo se železnice, gradijo se moderne ceste, elektrifikacija napreduje, skratka opaža se polna aktivnost na vseh področjih. V nekaj letih bo Jugoslavija obnovljena in moderno organizirana država z ljudsko demokraci- jo in blagostanjem, ker se stvari prav razvijajo. Težjo situacijo čutimo v vnanji politiki. Odkrito moramo priznati, d& z ofieijclno politiko naših bivših zaveznikov nismo zadovoljni. Zamerimo zlasti Ameriki, še bolj pu Franciji, da vodita ne-ohjektivno politiko na mirovni konferenci. So par po sredi težki milijoni, ki so zapadnjakom bolj pri srcu kot prelita kri za nacionalne ideale! Kdo nam more odrekati pravice do Primorske. Trsta in Koroške, ki objektivno presoja položaj? Kdo more zastopati interese sovražnih držav? Samo oni, ki jim j? mcdnarod.ii kapital pri srcu bolj kot resnična pravica, miroljubni odnosi med narodi. Izgleda, da po tej vojni šc ne bodo urejeni pravični odnosi med narodi. Tvoje pismo Bvrnesu je vzbudilo veliko zadovoljstvo in mnogo upanja na zboljšanje našega mednarodnega položaja. Prepričani smo. da bo končna zmaga le naša. Doma je v redu. Mama je bila meseca julija precej slaba. Zdaj se je že znatno popravila in zopet dobro izgleda. Ostali doma vsi pridno delajo. Prvi pridelek žita je bil odličen, tudi krompirja je prilično. Večina jesenskih pridelkov pa je prizadetih od suše, ki že dve leti traja. Poškodovan je zlasti pridelek živinske krme. zelenjave in ajdo. Vsled tega so prisiljeni nekaj živine odprodati, toda kljub temu bo dovolj živeža za vso družino, katera se je na domu precei zmanjšala in razkropila. Tvoji paketi pa še zamašijo marsikatero vrzel. — Sredi avgusta je padla močna toča, ki je zbila vse kar je ostalo po suši. Toča je zajela samo par vasi — najbolj prizadete so Praproče in Gatni-ca. Krive so seveda coprnice. partizani, duhovni in drugi — vsak po svoje tolmači ta priro-dni pojav, ki se menda že več desetletij ni pojavil tako močno kot je letos oškodoval Slovenijo. Dolarje, katere si poslal, je mafna razdelila med otroke. Upam, da Ti je Tončka pisala o tem. Dolar ima trenutno nizko ceno i50 Din.) po uradni zamenjavi. V Ameriki ima gotovo večjo kupno moč. (!) Dr. Neubauerja še nisem videl, ker se je spotoma zadržal v Beogradu. Zdaj se pripravljati zopet dve delegaciji za Ameriko: Trgovska in kulturna. Za prvo delegacijo sem določen tudi jaz kot ekspert za nabavo kmetijskih strojev, gnojil in laboratorijskega materijala. Pogoj je bil, da sem odhod no premeščen k zveznemu Ministru za zunanjo trgovino v Beograd in doslej še nisem pristal na to; zato se je zadeva odložila za nekaj časa. Trenutno mi tudi važno delo ne dopušča odsotnosti. Vršim namreč posle direktorja slovenske repu- sadja v čSR, Poljsko, Trst iti | Letina jabolk je namreč od(ifcna (pri nas doma je toča vse zbila) ter bo okrog 4.000 vagonov pre- • sežka za izvoz. Amerike letos I torej še ne bom videl; po vsej verjetnosti drugo leto, ako 5f bodo stvari tako sukale. Med tem tudi Tebe pričakujemo v domovino, ako bodo mednarodne zadeve urejene. Za drugo skupino je bil določen Juš Kozak. Potuje V teh dneh v Ameriko. Poleg bo mladinska delegacija in zastopniki kulturnih organizacij, kateri Ti bodo prinesli darilo v obliki umetniških slik z domačije, por^ tret mame itd. Slike so izdelali pred nekaj dnevi mladi umetniki Pengov, Didek in Omei;za — vsi učenci Makso Vanke na Umetniški akademiji v Zagrebu. Oni so bili nekaj dni z me-i noj v Praporčah radi slikanja Darilo pošiljajo v zahvalo za tvoje politično in literarno dj-lovanje jn veliko pomoč pri obnovi. Povod je dalo pismo Byr-nesii" Vnuka Tine in Andrej Kurent sta cele počitnice v delovni brigadi v Brčkein v Bosni na mladinski progi. Ko se vrneta, izročim poslane risalne pripomočka. Zadnjih par mesecev redno dobivam nekaj r^vlj lz poljedelstva in živinoreje Prejel sem tudi veliko strokovne literature znanstveno ln strokovno poljudnih razprav, tako, da imam sedaj za dobrega pol leta študijskega materijala. Pogrešam samo ene dobre sadjarske znanstvene revije. Angleško iz knjig kar dobro razumem, za govor pa še vedno nimam posebne prakse. — Za vs«? poslane knjige prav lepa hvala. Končno iskrene pozdrave z doma obema! France. SANS KOMENTARJI II Nova "KUHARICA ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERIŠKA KUHARICA" — Izdala MRS. IVANKA ZAKRAJ&EK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI! Poleg obilnega Informativnega gradiva svoje stroke vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, oziroma evropska Jedila. — V njej Je tudi ANGLEŠKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take na$e jedilne posebnosti kot POTICE, fcARKLJI, KRAPI. BUHTELJ-NI CMOKI itd. — To bo našim tu rojenim kuharicam selo dobrodošlo in se jim ne bo težko navaditi pripraviti "speciali-tete", ki so jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHARSKE KNJIGE, BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naSih gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x5H inče, obsega skoro 500 strani. (40 poglavij), ter Je vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 s poštnino NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. L A WN DALE AVE., CHICAGO 23, ILL. (Nadaljevanje s i. strani.) da ogroža vsa ta nesnaga zdrav-istvo ljudi. Sun" si je s tem napravil sicer nekaj reklame, ampak nesnage bo v restavracijskih kuhinjah po njegovih raz-kritjah prav toliko kakor doslej. Kajti ako tisti, ki so plačani za 1 to, da bi Jedilnice bile snažne, ne drže svoje prisege (rajše si | vzamejo petak v roke), kako naj bi kak časopis dosegel kaj dru-: ge ga kot ljudi le opozoriti, da ' neglede kako elegantne so restavracije, vzlic temu — če pogledaš v njihne kuhinje, te mine ' ves apetit. Senator Pepper iz Floride je dobil v Madison Square gardnu i sicer več aplavza kakor pa Hen-j ry VVallace. ki je udrihal tudi po ameriških komunistih, čeprav je ob enem hvalil Rusijo, toda l prerokovanja, da bo odslej Pepper glavni predstavnik ameriških progresivcev, se niso obnesla. Ne Ickes, ne Pepper. ampak Wa!Iace bo imel glavno besedo. Ako bo kaj zalegla, to seveda je drugo vprašanje, ker ameriška vladajoča politika je monopol kapitalizma. l'nija p orterjev v pullman-skih vagonih, ki jo vodi F. Ran-dolf — star socialist — se je izrekla na svoji konvenciji v Chicagu. da ni za "apizanje komunistični Rusiji, niti ne za podpiranje imperializma Velike Britanije". Napaka vseh takih unij je, da so vedno le proti kakšni stvari, namesto da se bi zavzele za kaj pozitivnega. Predsednik Truman jih mora veliko "preslišati". N. pr., njegov kolega senator Pepper mu je javno zalučil, da se njegova vnanaja politika oslanja na tiste — oziroma na iste ljudi, ki venomer insistirajo, da se mezd sme zvišati, ukine pa naj se OPA. In da naj se delavcem ne skrajša ur. Ljudje so rojeni zato, da delajo, je njihno pravilo. In tako se "naš (ameriški) način življenja" tudi razvija. Winston Churchill je šel 19 sept. v Švico, da tam v Zurichu dramatizira svoj nov predlog proti Sovjetski uniji, kakor ga je ob svojem obisku v Ameriki s pomočjo predsednika Truma-na v Fultonu, Mo. Propagiral je Ustanovitev Zedinjenih držav Evrope, s Francijo 4n Nemčijo na čelu. Sodelovale naj bi kajpada i Zed. države, na vsak način pa Velika Britanija. In pa — ako hočejo — i republike Sovjetske zveze. Ves njegov govor ne pomeni drugega kot klic za rešitev kapitalizma iz "komunistične" nevarnosti. Ampak razredni boj bo nadaljevan tudi ako Sovjetsko unijo njeni nasprotniki Še tako pogazijo. To se po mnenju Moskve ne bo nikdar več dogodilo. Zed. driave Evrope, ki jih sedaj propagira Churchill, je dobra ideja. Ampak da jih še ni, je eden izmed glavnih vzrokov Velika Britanija. Intrigirala je, namesto pomagala. In prav gotovo je Churchillov namen tudi sedaj, da se Evropo obdrži v ta-kozvanem ravnotežju, ki naj obvaruje njegovo cesarstvo. Zedi-njene države evropske — kaj bi bilo sploh za Evropo in ves svet boljše kot baš to. Ampak, ka* dar začne tako kombinacijo propagirati Churchill, je dobro pogledati za grm. V Madridu so imeli 19. septembra bikoborbo Navzoč je bil Franco, vsi drugi člani vlade in tudi prevzvišene duhovščine ni manjkalo. Sedeži so bili po $80 v naši valuti. Tako poroča angleška časniška agencija Reuters. ki je vladna ustanova. Ljudi je bilo nič koliko. Seveda sami "višji sloji". Nižji so morali tudi tistega dne garati, da so zaslužili za sedeže svojim gospodarjem. Kar je pri vsem tem značilno je to: Dočim se "zapad-na demokracija na vso moč- pri-duša nad Titom, nad osvobodilno fronto v Grčiji in nad poljsko vlado, je fašističnega prvaka Franca v Španiji popolnoma pozabila. V Franciji so nekje pri St. Di-zieru ukradli — ne kak paket, ampak lokomotivo, ki je bila tja poslana v dar iz Amerike. In čudo. nobena oblast ne more izslediti, kdo jo je ukradel in kje je. Ni čudno, ako ljudje v Franciji svojce v Ameriki vprašujejo za obuvala, ampak z naročilom, pošljite vsak čevelj v drugem paketu Oba hkrati nikar, ker bo tak paket gotovo ukraden. Nič boljše poštenje ni v Italiji, in prav tako na slabem glasu je v Trstu. n Moskva je obnovila s Švico diplomatične stike. Ni jih imela z njo že 30 let. Ko so sovjetski diplomati prihajali po pristopu v pokojno ligo narodov v Gene-vo, so bili vedno v večji nevarnosti kot pa diplomati drugih dežel. Enega izmed njih so zarotniki ubili. A Švica krivcev ni hotela kaznovati. Tako se je začela zamera v še večjo zamero. Sedaj so stvari poravnane, sovjetski veleposlanik v Švici je priredil Švicarjem banket in ob enem poudaril, da kar se Moskve tiče, je zato, da se urad Združenih narodov preseli iz Zedinjenih držav v palačo pokojne lige narodov. Je to dobra poteza, ki se bo bržkone tudi obnesla. Če ne že radi drugega, pač zato, ker je življenje v Ge-nevi cenejše, in pa udobnejše kakor v New Yorku. Saj tako trdijo tisti, katerim je več za zborovanja kakor pa za "nočno življenje". John Stelle je v intervjuvu v Nevv Orleansu priporočil, naj se nameri bombno raketo na Moskvo in eno pa naj se pri ha ni za Tita. Ako bi bil Stelle le "navadna osebnost", bi se časopisi na njegove izjave in priporočila ne ozirali. Toda on je komandant Ameriške legije. Torej načel j u-je najvažnejši veteranski organizaciji v tej deželi. Sicer pa niso načelniki Ameriške legije še nikoli sloveli vsled modrih izjav in tako tudi Stelle ne bo. Grški kralj George ii. je pred vrnitvijo iz ubežniŠtva v Londonu obljubil delovati za enotnost vseh Grkov in za lepšo bodočnost Grčije. Čemu ni tega storil takrat, ko je bil diktator svoje driave? In kako bo to dosegel sedaj, ko je radi njega nastala v severni Grčiji prava civilna vojna? Edina sreča za to nesrečno deželo bi bila, ako bi njeno ljudstvo storilo isto kakor v Bolgariji. Umobolnott v Washingtonu V VVashingtonu, D. C., je bolnih na umu 816.30 oseb na vsakih 100,000 prebivalcev, ali več kot v kateremkoli drugem mestu v tej deželi. Slavo arelikih »noi ja vedno treba presojati, s kakšnimi sredstvi so si jo pridobili. — Rochefoncauld. Diplomati zbegani in graditev miru v negotovosti (Konec s 1. s,rani.) sebno v prilog, Pomagale so jI po vojni že ogromno finančno in z živežem ter surovinami. In ji šo bodo, ako r.c krene "na levo". Manj popustljiva je Anglija. Sicer je vojno odškodnino Italiji odpustila, a usidrala se je v njenih lukah, ki jih še r.e misli zapustiti, v njeno ekonomijo in podvrgla si je kolonije, ki so Italijo veliko stale. Tudi Etiopiji zc je na mirovni konferenci v pogajanjih z Italijo slabo godilo. 2elcla si je saj eno italijansko kolonijo, ki meje med njo in Rdečim morjem, pa ji ni bilo ugodeno. Tako bo tudi v bodočo odrezana od morja. Da-li bo Italija vzlic vsem tem olajšavam zmožna iti skozi krizo brez velikega socialnega preobrata, je drugo vprašanje. V deželi med ljudstvom vre Duhovščina ščuje nevedno maso preti "komunizmu", češ, ta je vsega hudega kriv, a levičarji pa udrihajo po klerikalizmu. zahtevajo zaplenitev veleposestev v prid dninarjev, ki so brez zemlje, hočejo podržavljenje industrije in sploh tak red. ki se ga na splošno lahko označi za socializem. š Kaj z Židi? Dasi je italijansko vprašanje bilo doslej na mirovni konferenci najvažnejša točka, se v raznih drugih odsekih razpravlja tudi glede mirovne pogodbe z Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Ruske delegate, ki so zaščitniki Bolgarije, je zelo ujezilo, j ko so Angleži predlagali v mirovno pogodbo z Bolgarijo točko za ščitenje Židov (v Bolgariji). 'Tam ni antisemitskega problema," je rekla sovjetska deputa-! cija, "torej čemu se rajše ne bi . obrnili pred svoj prag, da bi vi-1 deli, kaj počnete z Židi v Palestini!" Zelo delikaten spor in za Angleže jako neprijeten. Glede Nemčije si odločujoče siH šc niso segle v lase. Saj di-icktno še ne. Byrnes je sicer govoril. na način, kot da si Nemčija le od nas lahko nadeja pravičnosti, minuli teden je o nji govoril Churchill, in pred nekaj tedni Molotov. Francozi se s kakim državnikom direktno še niso oglasili, a znano je, da hočejo Saar in Porenje pod svojo domeno. Byrnes jim je pripravljen prepustiti le Saar, kjer so velika ležišča premoga, ne pa industrializiranega Porenja. Niti ni pri volji, da si bi Poljska ohranila ves tisti del Nemčije, ki ga ima sedaj v oblasti. Molotov pa je odgovoril, d** meja med Poljsko in Nemčijo ostane kot je. Graditev miru je torej težavna stvar in Wallace je imel vzrok, da je na to opozoril in s tem bil vržen iz službe. Bo ljudstvo morda saj zapopadlo, da namesto miru imamo za enkrat samo premirje in pa pripravljanje na t npvo vojno. • t* —.... w»it..-- Ukrajinski nacionalisti še hujskajo Poleg raznih drugih skupin, ki rujejo zoper Sovjetsko unijo, je v Parizu na delu takozvani ukrajinski narodni kongres. Prizadeva se pridobiti Byrnesa za izjavo v prid ločitve Ukrajine od sovjetske zveze, češ, da le neodvisna Ukrajina bo jamstvo za mir med zapadom in vzhodom. Ampak dasi ameriška vlada to-lerira delovanje tukajšnjih ukrajinskih separatistov, v Parizu jih noče poslušati. Delavci in reparacije V pogajanjih za mirovno pogodbo z Madžarsko je bilo eno izmed glavnih vprašanj, kako bo plačala vojr.e odškodnine. Pa je bilo svetovano, da -naj bi poslala 30 tisoč stavbinskih delavcev v Jugoslavijo in Rusijo na račun reparacij. Gradili, oziroma obnavljali bi porušene zgradbe, mostove in proge. Skoda le, ker so vedno samo delavci največja žrtev vojne. Naj se bi rajše zasužnjilo madžarske "magnate" — saj jih je še vedno nad 30,000 v deželi! Vatikan zelo zaskrbljen Nič novega ni. ako te aretirajo pod pretvezo, da si prekucuh. Ali pa sedaj, da ti rtčejo, marš, obdolžen si za komunista, ali pa za sopotnika. Tako se je godilo v Jugoslaviji od kar je nastala, pa do te vojne. Ampak sedaj — čudo, vlada si je upala obtožiti ljubljanskega škofa Rožmana. ki je v ubežništvu, in ga je sodišče obsodilo. Ne mnogo, kajti šlo se mu je pred vsem zato, da verni masi dokaže njegove pregreške. Hujši spor pa se v mednarodni sferi obeta radi zagrebškega nadškofa Alojzija Stepinca. Vlada ima po vseh poročilih sodeč neop>oreene dokaze, da je ta mož sodeloval z razbojnikom Paveličem, z Mussolinijem. s Hitlerjem in z Vatikanom. Kajti naj reče kdo karkoli, i Vatikan je bil v osišču. Pij XII. je poslal v Beograd floridskega škofa Patricka Hur-leyja. da naj kaj stori v prid Stepinca. Saj sicer papež ve, kdo je Stepinac. Da je pomagal Paveliču, Hitlerju in Mussoliniju. Ampak ne gre mu v glavo, kako se kakšna vlada na sv/etu sploh upa obtožiti nadškofa! Ljudstvo v katoliških deželah je naučeno misliti, da so duhovniki nadljudje in škofje pa več kot cesarji, pre-zidenti in drugi mogotci. A v Jugoslaviji to pravilo več ne drži. Naj dobi nadškof Stepinac pravično obravnavo in obsodbo pa pač takšno, kakršne se po zasluženju za prestopke v novi Jugoslaviji sedaj deli. Za krvnlitja, ki so se dogajala pod Paveličem. on ni brez krivde. Obravnava, ki mu jo obetajo, bo to dokazala. Pišite po novo knjigo "Slo-| vensko-ameriška kuharica" v Proletarčevo knjigarno. Cena $5.00. Naročite si jo še danes. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK norm knjiiic«, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV. LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan« stvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod na-. slovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo. C«m knjižici )m imo SO etitn ■ poštnino vred. NaroČila sprejema: Knjigarno Proletarca 23S1 S. Lawndsle Avenue' CHICAGO 23, ILL. /et M »rda boste hoteli Imeti vse te priprave ta vašo novo hiša. ki jo gradite ... ampak če nimate v načrta sadostne tlčne na-peljave ie sedaj, jih ne boste mogli dobiti! Najboljši čas za napeljavo zadostnega iičevja je v času graditve. Zato je važno, da se zasigurate pri kontraktorju. da bo v načrtu vaftega novega doma zadostno žičevja predno pričnete graditi. Z zadostnim žičevjem boste preprečili neprijetno podalj&avo žice, medlo razsvetljavo in '»lenarske" električne priprave. Zadostno žičevje vam bo dalo dovolj električnega toku. ki bo dovolj močan za vse va*e sedanje električne aparate, kakor tudi za tiste, ki jih boste kmalu dobili. Poleg tega boste imeli dovolj priročnih stikov, na katere boste aparate lahko "nataknili." Planirajte sedaj, da boste imeli zadostno iičevja v vaiem novem domu. NaS zastopnik za Home Building vam bo z veseljem pomagal pri načrtu za napeljavo iice. ali pa se posvetujte z vašim elektrarskim kontraktorjem. PUBLIC SERVICE COMPANT OP NORTHERN ILLINOIS A Yugoslov W«ekly DevoUd to th« Interest of tho Work«rt • OFFICIAL ORGAN OF J. S. P. and Its Educationcl Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION C O-O P i R A T I V E COMMON WEAITH ) NO. 2034. Publiahcd W««kly «1 2301 S*. L.wod.U Av«. CHICAGO, ILL. September 25, 1946. VOL. XLI // MORE ABOUT YUG0SLAV "INCIDENT Two inconspicuous items appearing in thc last fevv days raise questions which almost certuinly vvill not bc ansvvered. One vvas A J Lieblings story in last vveek's Nevv Yorker about the death of a friend of his. a radio correspondent. vvho vva^ machine gunned back in 1943 vvhile traveling in an American transport plane flying off its course over "friendly" territory namely, Spanish Morocco. The plane, full of bullet holes, man aged to get to French Morocco. but.Mr. Liebling. then in Africa assumed that the shooting had aroused great indignation in thc United States. When he looked through the Times filcs on hn return home. he found onlv the follovving notice under the small est possible head Mrs. Eduard Baudry has been adviscd of the death of hei husband. 33-ycar-old Canadian Broadcasting Company corres pondent in North Africa. It vvas learned here today that Mr. Haudry vvas killed by anti-aireraft fire vvhen the plane in vvhich he vvas a passenger flevv off its course and appeared over Spanish Morocco. It vvould be pleasant to attribute this almost excessive ro-Straint to the fact that. vvith the vvar stili going on, an occasionai small incident like a shot-at transport plane vvas bound to get overlooked. It vvould be more realistic to suppose that the United States vvanted. at that moment to keep Franco in a relativelv friendlv mood. vvhile it sees no similar urgenev about placating Yugoslavia. Wc vvere even more interested in an editorial note appearing in the Nevv Statesman and Nation of August 31. After taking up in detail Titos charge of frequent violations of Vugoslav j sovercignty by United States planeš »and ignoring, rather unae countably. his earlier complaints about British v iolations». the London vveeklv reports almost casually. "The.Yugoslavs state that a third plane vvas brought dovvn. but that the evidence vvas ao ineriminating that no American protest vvas made about it. ..." Do the Yugoslavs state this? If so, nevvspapers and radio | in this country have conspired to conceal. or the government hasl censored, a most important piece of nevvs—so important. in fact, that vve cannot believe the Yugoslavs vvould tolerate its sup-pression - But the charge alone is enough to confirm aets of the British government in Palestine" and calls for "a just and not a punitive peace for a democratic Italy." VVith a frankness and courage rarely displaved in intraparty relations, it breaks sharply vvith the Southern Democrats. Dissolution of the Rankin committee is called for. as vvell as an anti-lynching lavv and abolition of the poli tax. And its Senatorial nominee is pledged by the platform to ' support measures Iegally to eliminate Bilbo from federal office and influence." VVe have yet to hear an unkind vvord from Mr. Devvey about comparable afflictions in the Republican camp.—The Nation. Sept. 14. 1946. THE MKAHCH OF LABOB Famine In India the transposition of a line in a caption, reported that Supreme Court Justice Harold Burton "received the honorary cegree of bick-erings at VVestern Reserve com-menrement. The India Famine Emergency committee is urging the sending of 750.000 tons of American grain to that unhappy country A circular irom the committee explains that the lives of millions of Indians are st stake The appeal U a familiar one. India has a famine every few years The most recent one occurred in 1943. when 1 4 million persons died in Bcngal. Nearlv every American Sundav school scholar of the last 50 IN THE WIND I THE WALL STREET SKID Not being "in the market," most vvorkers vvill have only an aeademic interest in the recent drop in stock values that has throvvn the Nevv York Stock Exchange into a violent tailspin. Nevertheless, it should interest vvorking people everyvvhere to knovv vvhat topnoteh spokesmen for the capitalist system think about the latest slump in "security" values. From the "VVall Street Journal," conservative organ of the nvesting and stock-gambling fraternity, vve get vvord that "con-;umer buy^ig" is an important factor in the VVall Street flop. Thc "Journal" reports that people everyvvhere are saying: "Prices are too high.' This, it comments, means, among other things, that the cost of living is straining the family budget. It also says that consumer buying is the key to vvhat lies ahead and interprets thc rccent breaks in stock values as refleeting a fear of a sharp cut in consumer buying. If our readers think vve have used the vvords "consumer buying" to excess, vve must reply that vve did so far a purpose. VVhat vve vvant to emphasize is that at least one prop of thc capitalist economy is woefully vveak. VVhat the private-profit economy needs—and cannot exist vvithout are tvvo in number. One is vvorkers vvho can be induced to produce more value than they receive, thus creating a surplus ior ovvners. The second requirement is markets in vvhich to dis-pose of the surpluses vvhich vvorkers create but never get. In times of an expanding economy the surplus takers can supplv their ovvn market by building nevv plants and enlarging their holdings. But the days of economic expansion are over— so far as the internal American economy is concerned. From novv on out the people vvho ovvn the machinery of industry and collect the surpluses must seek investments and customers throughout the entire vvorld. And unless they succeed in finding an outlet for their surpluses. "securities" become less secure. VVhen vvorkers consider vvhere this nation may be taken by through circumstances involving ^e surplus-takers* search for customers they may come to the conclusion that their interest in VVall Streets decline is more real and personal than they had imagined. For it is that need for customers vvhich develops the industrial and commercial rivalries vvhichc the late President VVoodrovv VVilson correctly deseribed as the field in vvhich the "seeds of vvar" are planted. And in the next vvar, as in ali the vvars that capitalism has caused, it vvill be the vvorking people vvho vvill do most of the dying. Our reason for discussing capitalism's vveakness and in point-ing to the almost-certain consequences of it is to suggest that the stock market slump should give the American people an No children or grandchildren or added reason for establishing a nevv and different economy. pets Yours in Christ. j Socialists offer an economv under vvhich vvorkers vvould not ■Amen. brother Editor Frederick ^ave to depend upon the ability of ovvners to seli surpluses. From THE NATION Appreciation is due. From the Marshall, Missouri, Democrat -Ne ws: "To the people vvho voted for me, my sincere thanks. My vvife thanks the ones vvho did not vote for me. She says I have so many friends, why get in that office and make a lot of enemies? (Signed) Felix Baker " (Mr Baker vvas a candidate for county Judge and lost.) Furriners! Drat 'em. The VVall Street Journal reports that California orange grovvcrs «ay th<»ir future is menaced by "foreign com-petition." Thcy mean Florida coni-petition. These Californians have become used to think ing of their southeastern -rivals as another country. No Florida oranges are ever admitted to California (bug danger, inspeetors explain), and Florida vvont let in any California oranges during iU grovving season. VVe suspected as much. A letter to the editor of the Pontiac, Michigan, Daily Press complaine'd: "Ot the quite large number of relatives and acquaintances of mine vvho do not think, gamble, or use tobacco, I am sure that there are fevv, if any, vvho lean to the left." Plain talk. The Toledo Blade. Old-time religion Want ad in the Bradontovvn. Florida; Herald "VVanted — An elderly Christian couple to live in our apartment. // lt's Just a Lot of Hogwash // Somctimcs vve find the truth in the strangest places! For c\amole. a friend sends us a quotation from "Industrial Relations" for August of this year. It says that a survcy by the American Management Association— vvhich. of course. re presen ts the bosses—reveals that "the most press ing industrial relations problem at the moment is the need for better communications betvveen cmployer and employe." It vvould appear that "the boys dovvn in the shop are pretty vvell fed up vvith the perfumed chatter vvhich fills most emplo.ve publication«. They are tired of generalities and svvcet nothings So far as they are concerned. it is just a lot of hogvvash." My. my, thats very interest in g' But heres another aentence: "ls it any wondcr that publications put out by some employers clutter the streets near the plant, vvhile those of the union are taken home .uni read.'" No; vve dont think there is anything very rcmarknble about that You knovv. American vvorkers are intelligent—the most intelligent in the world.—Labor vearf must have engraved in his memory a picturc of a dark skinned fcpindly legged Indian child vvho obviou»ly needs help from Christian« SuVlens oMI« Jack^ I Under Socialism vv orkers vvould'produce primarily for use and in other lands Ncws, believes folks in other states loreign trade vvould be based upon the desire of the people to Since Americans don t like to have anybody Jtarv^ thec| »hould get down on their knees and get vvhat they lack instead of upon the pressing necessity of reouest for grain no doubt vvill be met as it should be. but there vvill fh . r. . . » * . ..» % . & ' 1 * : , .. t« .<; lhlink God that Bilbo carried ovvners to get rid of vvhat they do not need. ht aomi miagivings about the ar^ngomenU n .> .»m- thing to ».•lirvr nothing bllt Mlssl^ippi • But pUy K 7/ WELL-WE "PLANNED THAT WAY By RAVMOM) IIOFSKS, Editor, Reading Labor Advocate If the coilapse of the private-profit capitalist system vvere ali that Socialists vvanted they'd have plenty of cause for jubilation right novv. For even though most people fail to understand vvhat is causing the inconvenicnces of high prices, labor strikes, shortages, fall-ing values and insecurity on the home front plus international con-llicts vvhich contain aH the causes of vvar. Socialists have evcry right to point their finger ano say: "See. here is vvhat your profit system has done for you." Unfortunately, hovvever, most people just don t see. The aver-age person fails to understand that there is a continuity in events and that his immediate problem is the natural conseque~nces of vvhat has been happening up to this time. And so it happens that a majority of American* direct their gripe against evervthing but the private-profit system itself. VVhen people cant get burden mankind and threaten vvorse one*s for the future. sufiering causeKi by vvar or natural calamity and it is quite another thing to keep on subsidizing a system that produced its ovvn recurrent calam- i ities. Great Britain has been the master of India for more than a century ird a hali VV hm th« British came. India had pfosperous textile and dttur mdu>irit s tiut noit m them vvere ruined by British competition nnd control of tariffs and trade policies from London As a result. millions of industrial vvorker« had to return to dcpendence on agri-eulture. Novv there is less than an aere of land available per farmer. Pov-tr\y and illiterncy in turn have prevented the introduction of modern tarm methods. vvith the result that the average yield of crops is cxceed-Jngly low. VVith the people constantly on the verge of starvation. every drouth year bring« a famine and the nece^ssitv for largo food imports. in recent ycars Britain has been making motions tovvard granting independence to India. The independence proposals lately have fed the flame* ivf llindu Moslem enmity and thousands of Indians have been killed in riots. Grating that India « religious problems are difficult. it may yet be ooubted that they vvould l>e half so difficult if the pe*ople of India had been guided tovvard full use of their ovvn country's resources for their ! ovvn needs. The ynited States is harvesting bumpeT crops of grain this year and can spare some of it to keep Indians from dying of starvation. It vvould be comforting, hovvever. if we could be sure that our shipments are not used to orolong Britain's stranglchold over the economic life of India.—The Chicago Tribune. the "pore folks in VVashington Bilbo is chairman of the Senate District of Columbia Committee. Maybc he knevv the boss Re vievvs of the nevv book "An *ion-orable Titan A Biographical Study of Adolph S Ochs." by Gerald VV Johnson. rcvealeid .interesting and divergent opinions. Lewu Gannett VVhen vve Americans produce vvealth for no other purpose than to elevate our standard of living vve'11 not have to worry about getting customers. VVe'11 BE the customers as vvell as the producers. And vvhen vve have produccd as much as vve need or vvant we*ll—stop!—Reading Labor Advocate. Good Nevvs for the Afflicted Tvvo nevv and spectacular developments on the health front! of the Nevv York Herald Tribune The Ameriean Chemical Societv reveals that a diet of povvdered milk and eggs cuts dovvn the recovery time of sick and vvounded persons bv a third The diseoverv is said to have b#»en made during study of starved vvar vietims. A "miracle" drug derived from oat hulls is hailed as one of the world's most effective germ killers. taking its plače along-side penicillin. It is credited vvith having saved the lives of many soldiers vvho returned home vvith vvounds that vvould not heal. Tests being made on mice are declared to have produced satisfactory results on highly infectious disease germs. SocialistJ should bc very dtttr r>i ii l«j ndm I lo m* thc bian c f r ^Jom7 Stokes HaS Q Good Idea ent-day conditions vvhere it be-longs, and thcy never should com-promise their sociology by merely helping hapless vietims of capitalism to sob and squirm. • It is important that the capitalist system be indieted for its ovvn aetions because that is the only way to sustain an argument against the apostles of the same kind of mi 5-named "free" economy that has gol the vvorld into its present mess. Right novv there is a tendoncy to plače Socialists, and not capital-ists, on the defensive. As a result of the government control.« that | have been inaugurated since the1 beginning of the Roosevelt era, a grovving seetion of the American j people are prone to believe that homes t*10 economic evils of toda.v are the Even columnists can't stomaeh thc "blah-blah" vvhichc floods thc Ameriean press and radio His fellovv nevvspaper men in VVashington have voted "Tom ' Stoke« a reliable, accurate reporter. VVe think he i frcqucntly "off the bcain." but hc's very much above the average. Therefore. the follovving. from one of his recent articles. is truly sig rificant: "Perhapr the best thing to do on a vaeation is to get deep into the vvilds somcvvherc. out of range of nevvspapers and radios—if it's possible any ionger to find sueh a spot. This is the sober reflection of one vvho didn't." t ■ It s a grnnd idea VVe have said something like it many times in recent months. If the American people vvould shut off the radio, and tOM the daily paper in the ashcan. and stick to that poliey for 12 months. thcy vvould experienee a tremendous uplift mentally and spiritually.— Labor. rather fancied the book, but Or-ville Prescott in the New York Times say» the book about his late publisher lacks the qualitics of notable biographies and doesn't j put the reader on familiar terms vvith him. CO-OP TO PAY FARMERS REFUND OF $1 MILLION Richmond, Va. — A patronage refund of approximatcly $1 million vvill be paid its farmer members by the Southern States Cooperative, it vvas announced July 18 The Co-op reported a total vol-ume including that of it« affiliates for the fiscal year of about $68 million. or an increase of $11 mil-! lion over previous years. Southern States Co-op distri-butes feed. seed. and fertilizer and | supplies farm products to co-op stores in Mar.viand VVest Virginia, Delavvare and Kentucky. Think! If your brain vvill but extcnd As far as vvhat your hands have done, If but your reason vvill descend As deep as vvhere your feet have gone, The vvalls of ignorance vvill fall That stood betvveen you and your vvorld, And from its bloody pedestal Thc last god, Terror, shall be hurled. —Arturo Giovannitti. consequences of a control led econ omy They have and clothing and meat; vvhen thcy see their savings shrink in buying povver; vvhen produetion lags; j stand that Roosevelt controls vvere vvhen international complications intended and ' planned that way" WHY WORKERS REFUSE JOBS The "Wall Street Jr.urnal" in-advertently gives the ansvver to complaints of labor-haters that a failed to under-1 couP,e of miI,ion ^orkersare unemplo.vment in the age of the atom bomb threaten the complete destruetion of civ-ilization itself. they blame results and refuse to look at causes. It doesn't lead to a better understanding and intelligent aetion to blame unions vvhen vvorkers go on strike. Unions, no less than gigantic corporations. are the crea-ture s of the economy under vvbich they came Into being. and acquired their povver. Nor does it help to blame the capitalist«; they have been playing the game the major-ity of people have been approving, They, too, are the product o{ the capitalist economy. It s the svstem itself that has caused ali the evils vvhich novv merely to give a nevv lease of to a dying economic order. life ARMY AUTOS ROTTING VVhile veterans and civilians would give their eye teeth for an automobile, about 40,000 army ve hicle« are deteriorating as they stand idle for vveeks and months at Atlanta. according to the 1 Journal" of that city, Army chieftains gtve no expla-nation of this amazing sttuation NO COMPLIMENT Lady (shovving photograph)— I Don't I look terrible? He—Not on the photograph. dravving unemplo.vment eompen sation vvhile cmploycrs throughout the land are vainly crying for help. The lamentations, according to the "Journar, come mainly from laundries, cleanlng establishments, retail stores nad other service in-dustries, vvhere vvages are novv and have always been notoriously lovv These- employers, vvhose income tax returns »hovv they are "rolling in vvealth," claim. the "Journal" report«, that they cannot pay the vvages asked. and the vvorker« in> sist they cannot live on the vvages offered Of 21,029 medical officer« in the armed »ervices, 47 per cent say they vvill return to practice in former communities. DISEASE HELD IN CHECK The remarkable record of the Army Medical Corps in safeguard- ing thc health of troops in the Eu-1 babtc uaiv ropean vvar theater vvas diaclosed PAKT5 H ALT before a meeting of scientists at PRODUCTION IT S DIFFERENT! The vvelcome mat is again out at VVashington hotels. During ali thc years of the vvar cmergency thcy greeted travelers vvith a eold and clammy eye It took a lot of influence and a pocketful of cash to get a room Novv things are different The lush days are over, and the hotels woul like to have 3,000 guests for that number of empty rooms How Povver Trust Sabotages Rural Electric "Co-ops" Philadelphia. VVilliam S Middleton, dean of thc Univer«ity of VVisconsin Med ical School, reported that there vvere only 46 cases of typhoid, including tvvo death«, and only one čase of lockjaw. VVhat you say doesn t count a« much as hovv you say it and to whom you say it and vvhen you «ay it! LOYAL TO "THE HOUSE" A member of the National House of Representitivts wa« avvakened by hi« wife one night with: "John, there are burglar« in the house!" "You must be mistaken, my dear," replled the solon, sleepily "There may be a fevv In the Senate, but in the Houte—the idea is preposterous." "For vvant of a shoe the horse vvas lost," etc. For lack of rclatively insignificant but vital parts. many lines of manufactured products arc not rcacl)ing the consumer. A Chicago produccr says he has had to dclay thc deliver.v of thousands of pressure cookers because of a shortage of vvood handles. Scarcity of springs is cutting a Philadelphia bus manufacturers* output by 30 per cent. The Philco Corporation complain« that radio sets are piling up be* cause it cannot get copper vvire, and that it vvill have to cut dovvn on refrigerators unless it can obtain some special steel. A San Francisco company say* it could triple produetion of stoker* fired furnaces if It could find i. supplv of needed motorr. Claudc R VVickard, former sec-retary of agriculture and novv head of the Rural Elcctrification Administration, is a very coaservative pentleman. but the methods used by the "Povver Trust" against the farir. electrie "co-ops" have openei his eyes and made him "hot under » the collar." In a speech, VVickard |said: At first. vvhen the R E A vvas getting started. "the Calamity Janes of the commcrcial povvcT eompanicj; predieted vvholesale fail-ure« among the cooperatives." But, the R E A proved a huge sue-I cess. VVhen propaganda failed to stop thc R.E.A , thc Povver Trust turned to more direct methods. sueh as "eream skimming" and "spite lines." "Some people mav have the idea that private Utilities have stopped sueh tactics," VVickard said, "but 1 vvould like to give you a recent examplc vvhich has come to my attention. "A number of farmers along a rural highway in Southvvestern Ohio had tried for years to get electricity from the Columbus and Southern Povver Company. The compaivv rt fused to e x t e n d its lines "Then came the R.E.A,, and the Buckeye Rural Electric Coopera- tive of Gallipoli*. The cooperative signed up the people along the road. but vvartime restrietions de-la.ved construction. "VVhen the restrietions vvere lift-ed, the cooperative stakcd the line and cleared the right-of-way. Poles and conductors vvere assembled on the job. "Then the Columbus and Southern, a past master of spite line* and obstruetion, came to life. The company started from thc other end and built lines along the same road. A race developed and the company vvas able to get some of its lines in service before thc co-op' could. "Thc vvires vvere so close together as to constitutc a gravc safe-ty hazard, so the co-op' vvas forced lo take dovvn its lines " EIGHT BILLIONS Sickness and accidents are cost-ing the American people more than eight bitlion dollars a year. So say« a sub-committee of the Senate Committee on Labor and Education headed by Senator Claude Pepper (Dem , Fla ) In it« final report. the committee called for health facilitios for ali the people to correct the "«hocking inadcquaciea of our medical care system apd our generally low level of health " }