K D N OBIŠČITE RAZSTAVO GOSPODARSKE DEJ AVVOSTI V KOI'III PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevali v tednu Ja našega cc v I • Leto VI - Štcsvr 00/, /1X. 1 CLS P°stnina plačana Bas-, j. ate V. //tj (lolo) Spedlzlone in abbt v gotovini abbon. post. T. gr. TRST, petek 6. oktobra 1950 Cena 15 lir Danes na zasedanju shunščine 0ZHI razprava o sklenili političnega odbora glede Koreje fifevni odbor priporoča vpis vprašanja Formoze na dnevni red - Čilski predlog, naperjen proti vetu - Avstralski predlog za omejitev dejavnosti gospodarskega in socialnega sveta tobČn SUCCESS' 5- - Jutri t»trebni 7 ?ey lzdatke. ki l»«.- . .v* Zi Ustannvifott HOVG inmi.Ti11 fa ustanovitev Vc jr3®. . ?družitev in obno- ^luciia v’- 30 PTedvideva re- ,ilični O’abor.° JC izglas-oval v°-^lac Poročilu, ki ga bo Usvot,, V.r P-0!13! Varnostne- 'frvlja rt.’ SE bo 4a sestal. i2-Hu lit,ji Potnog korejske-i?;,tvu ena izmed glav Sov?*1 ^tog Združenih narobe odV^ Se, ?ana*a na razdobij raraV,?0 4- septembra, t. j. ^nzivrT i, , pred ameriško o-Artiin- tem poročilu Mac 1)6 Kor^nov?° obtožuje sever- ^ejstva a so rzvršili gro- Jaki_ had ameriškimi vo- ^e?hiia na Koreji je tr/g,. f.zolavila tajniku OZN rejci da so «severni Ko. Uoč; vnf^V grozodejstva nad Jiati„ b ujetnikov in civi- ieGdane‘i odbor skupščine OZN r°^l vm *enll, da bo pripo-1,11 dnovif- vPrašanja Formoze če. j. u red glavne skupšči-Postaviia og'..ki ža je bila ,JS bil ameriška delegacija, L (SZ, r-Sn1.2 10 glasovi proti (ajskaV m nacionalistična Cilsp ' bredli s'egacija pa je danes bateri -a ?5nutek resolucije, v Se spora?Zlva blane OZN, naj fektu _ ?u*ejo o slovesnem ?Ittl obv«a, Ee bi med dru-rale svn- ' a bodo koordi-?• V»tev;-e napore in svoje vijoči I oborožene sile, da se ?*Sln,°rganizmcm OZN, da Šemi,U!pežn° kljubujejo sle-0grožauju miru ali stA ramen predvideva čilski , a. sp začasni odbor »,?ba ma1 Psčine (tako imeno-H ea a .skupščina) poobla-h banašab?1 vsa vPrašanja, ki hT , ohranitev mi-'Pbebnc s be, če ima to za v .Vt>e ^i'.„_!.?edno zasedanje Priza,w?ine ter da pripo-?? bbieno i -m državam začas-ra*a bili potrebni, h* u"krpnCm? bi lahko povze-h' svet c,e ne bi Varnost- vtedaSda5V°ie nal°ge V iPJ nfiliPmske delegacije *^?ščina vkr -a-ga1, na3 6lavna S^bovit«, ■,u,ci na dnevni red k111*1 barori odlikovanja Zdru- . ®ji - v z= «**. K o--------- hai"-« sorlo?V 2a vse- ki so na tin,Cei listin aH Eri obrambi ime Združenih napoti a seii 5a Odbora p?sebnega Politične-sit? bredi- Kuba umaknila t* šž*ma I°G8' nai bi glavna hi„ oigariin sprejela za člani* SjjPUjo, doki. arsko in Rotor- s kršitlfo *** bodo prene-oiv°3im rt i° človeških pra-b Kdbor brzavijanom. je , Sedilu 5,abel razpravljanje Za Pourta ^ resoluci- Vk Sp°Canlia .'!interes OZN ki v trnK , človeških le s0 ffb .bivših nra-državah, obveza- »»Poštova^ P0R°dbi’ da jvfottiea c« .e osnovne svo-&(dolega®°vjetski m ukrajir> Dia intervein'-!ZJ?vila’ da sta Ohi 2»adeve « 3 OZN v notra-Stis i*a sta Pm?nienih držav. 5)3o zau tudi protikomuni- ^^rDkn rasrfdi- h,. a> da t: A rn sta iz- s ioveškiv, v*iata krši- brejeta I Pfavic. ]iw*l 5 jn j P bila z 39 glasovi Sol? n®i neko- čud?ija, kj J, a avstralska re- Vsauce OZN°Z1Va VSe države ,.,ak rtM^ZN- naj predložijo •SrKSiff’ ^jo glede 0^ omenjenih ?ga,. Prcganja-5o7*bor P b treh državah. ^ODolSr? 0 uPravo ©i° razm^av e nadaljeval ^lu razpravo o svojem po- iiv^nt^. Pregli jugoslo- Mas »I tfju. Podvrženi gla- Predlogi f ’ a bilo tre- Kida ^ bil« mssiucii'e ob- lžp..Se Z njihov ma*no sezna-<>>• Ki b vs°bmo, Pred-^ki^oučevaH1 posekna komi- fc*iS r- ^v°: poutikimentih (ft'osp°- Ks 1nav,’ f^lalni pro-Snkakor 2amesto po drža-K tpr naj 2?^ i ^ navzmi^1 neavtononv Se bo kri sejah od-ki ser,a?pravlia!0 o h C ^ Pravti niih' .Kakavi mon vpra"an]a iNlaJ-^nifni , 1 enemu in HN nat obril sirijsko K; Arab^eae povabi glavn; da PrW 1S??1 0?.MVam y glavni Y 8UvTii ^ v^i Zrt™,'«da. niso nu- vabilo ' ki «o^5E llge. Ostali 8l«»iovali Ostali z« va- bilo, sp pripomnili, da to ne sme služit; za precedens. Na včerajšnji seji gospodar, skega in socialnega sveta OZN je avstralski delegat predlagal, naj OZN odslej omeji svojo de. javnost na gospodarskem in socialnem področju samo na vprašanja, ki so važna Javil je, da bo Avstralija predložila resolucijo, da z njo doseže poročilo 0 dosedanji dejavnosti OZN na gospodarskem in socialnem področju ter poročilo o množitvi osnutkov ter specializiranih organizmov in to z namenom, da se skušajo odpraviti manj važni načrti in organizmi. Na koncu je avstralski delegat Spender izjavil, da grozita OZN. dve nevarnosti* «vedno večje število anket po organizmih, ki so podrejeni OZN, ter vmešavanje OZN v notranje zadeve držav». Danes se je^ sovjetski predstavnik Arutinjan pridružil včerajšnji kritiki avstralskega delegata Spenderja. Arutinjan je obtožil svet, da se poslužuje ametode noja», ko gre za reševanje osnovnih vprašanj, ter je zvalil odgovornost na anglo-ameriški blok. Francoski delegat Jouhaux pa je zagovarjal delovanje sveta ter se izjavil proti avstralskemu predlogu, naj ro znižajo izdatki za podrejene organizme QZN. Namestniki ministrov atlantskega pakta se sestanejo 17. im. LAKE SUCCESS, 5. — Namestniki ministrov atlantskega pakta bodo zopet začeli z delom v Laike Successu 17. oktobra, da pripravijo načrte za finansiranje triletnega Oboroževalnega načrta dvanajst držav atlantskega pakta. Eredistavnik angleškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bo študijska skupina za Nemčijo nadaljevala delo 25. oktobra. Ia skupina ima nalogo proučiti revizijo dogovora o tristranskem nadzorstvu in okupacijskega statuta. Mm pli 2 ministroma BERLIN. 5. — List «Neue Zei-tung» glasilo visoke ameriške komisije poroča, da je sovjetska nadzorstvena koihisija ukazala ministrstvu za varnost Vzhodne Nemčije, naj uvedle preiskavo proti ministru za industrijo Selbma-nu, članu socialkomunistične stranke in ministru za prevoz Reingruberu. Omeniti je treba, da ta dva ministra nista na kandidatni listi za volitve, ki bodo 15. t. m. List piše, da Slbmanna obtožujejo, da ni zadostno skrbno pripravil ukrepov o izvedbi petletnega gospodarskega načrta. Minister Reingruber, ki ni član nobene stranke, pa je obtožen, da je imel stike z zahodnimi silami in da je sabotiral pošiljanje železniškega parka na račun reparacij v Sovjetsko zvezo. 4 Murski obmelni stražniki v Jugoslavijo BEOGRAD, 5. — Štirje bolgarski obmejni stražniki^ so prišli na obmejno postajo v Negotinu in zaprosili jugoslovanske oblasti za zavetišče. Izjavili so, da. so zbežal; iz Bolgarije, ker ne odobravajo vladne politike. Vsem štirim so jugoslovanske oblasti dovolile bivanje in jih bodo štele med politične begunce. Soekarno obtožuje Holandce J|]gOSlaVjja je SVOJIM M lieO(IViSlia“ krivde za nerede v Indoneziji ” °___________-i—i --------------— .——— Hudi boji na otoku Amboina • Posredovanje komisije OZN za Indonezijo za prenehanje sovražnosti HAAG, 5 — Zaradi ofenzive, ki so jo začele indonezijske oborožene sile proti otoku Amboina, središču uporniških sil na otokih Južni Moluki, *je predsednik nizozemske vlade Prees poslal predsedniku indonezijske vlade Natziru protestno brzojavko. V brzojavki izraža nizozemska vlada obžalovanje zaradi tega incidenta in željo, da bi se upor rešil r,a miren način. AFp poroča, da se brzojavka končuje s pozivom indonezijski vladi, na-j stori vse. da bi kar najhitreje prenehale sovražnosti. P.o izjavi zastopnika indonezijskega obrambnega ministrstva so na otoku hudi boji med uporniki in indonezijskimi četami. Radio iz Amboina javlja, da so rra severnovzhodnem delu otoka Amboina še dalje hudi boji, kjer so bile baje indonezijske čete odbite. Te novice Pa radio iz Djakarte zanikuje. Voditelj upornikov dr. Manu-samo je izjavil po radiu, da se je prebivalstvo otoka pridružilo vladi južnih Molukov in da se prostovoljci množijo Dalje javlja vlada otoka Amboina, da je zahtevala, naj komisija OZN izvede preiskavo «o zločinih indonezijskih čet nad civilnim prebivalstvom*. Z druge strani pa odklanja indonezijska vlada vsako pojasnilo o vojaških operacijah ter se tu- Bevinov in Shinwellov govor na kongresu laburistične stranke Resolucija levega vlade ■ Bevinove MARGATE, 5. — Danes je bila najvažnejša seja sedanjega laburističnega kongresa. Posvečena je bila razpravi o zunanji politiki in o državni obrambi. Kar se tiče zunanje politike, je izvršilni odbor stranke sestavil resolucijo, v kateri določa glavne smernice politike laburistične vlade 0 zunanji politiki, med temi kolektivno varnost v okviru QZN. Dogodki na Koreji, pravi resolucija so pokazali, da OZN razpolaga z nezadostnimi oboroženimi silami in da je zaradi tega treba oborožiti države. Krivdo za to pa resolucija zavrača na Sovjetsko zvezo. Levo krilo stranke je s svoje strani predložilo spomenico, v kateri navaja 7 točk, ki naj bi pripomogle k ukinitvi hladne vojne. Med temi so kolektivna varnost v okviru OZN, takojšnja konferenca štirih velikih, postavitev izven zakona atomskega orožja, izboljšanje odnosov s SZ, razširitev trgov;ne med Zahodno in Vzhodno Evropo, sprejem LR Kitajske v OZN in končno ločitev Anglije od ameriškega gospodarstva. Minister za obrambo Shin-well je med drugim dejal, da kljub uspešnemu končnemu razvoju korejskega spopada ostane še vedno veliko nerešenih političnih vprašanj Shin-well je obtožil SZ, da je kriva poslabšanja mednarodnega položaja, ker da je s pomočjo veta preprečila OZN, da bo organizirala svetovni mir. Shin-well je analiziral nato rezultate sestanka 12 ministrov za zunanje zadeve držav atlantske pakta, ki je bil prejšnji mesec v Londonu. Dejal je, da so tedaj sklenili čimprej ustanoviti enotno oboroženo silo pod skupnim poveljstvom. Zaradi tega bo organizacija se-verr.Jatlantske obrambe v Evropi reorganizirana. Minister je zaključil, da ni mogoče trditi, da bi bila nova svetovna vojna neizbežna, vendar pa je dodal, da je pametneje danes izdati denar ter tako zagotoviti kolektivno varnost, namesto da bi se ji popolnoma odpovedali. Shinvvell -je obljubil, da bo vojaški rok v Angliji skrajšan krila, ki precej ostro kritizira zunanjo politiko angleške izjave o Koreji, Ljudski republiki Kitajski in o Nemčiji in obvezna vojaška služba uki. njena, čim bo to dovolil mednarodni politični položaj. Za Shinvvellom so govorili člani levega krila, ki so ostro kritizirali prisotnost ameriških bombnih letal v Angliji. Obsodili so režim Singmanreja in opozorili, da se bo laburistična stranka uprla, ko se bodo zaradi oborožitvenega načrta ču. tile gospodarske posledice. Pozvali so tudi vlado, naj vodi neodvisno zunanjo politiko, bodisi od SZ kakor tudi od ZDA. Zunanji minister Bevin je branil zunanjo politiko vlade. Ostro je. napadel Sovjetsko zveze in hkrati zanikal, da ZDA pripravljajo vojno, ter označil to trditev kot laž, ki da jo širi sovjetska propaganda. Laburistični zunanji minister je predlagal kongresu, naj odkloni spomenico, ki jo je predložilo levo krilo laburistične stranke, ki je zahtevalo tudi sklicanje konference štirih. Bevin je dejal, da prostranost države še ni dokaz njenega vpliva ter dodal, da se zaradi tega rajši poslužuje OZN kot pa konference štirih ali petih. Bevin se je dotaknil tudi stališča Anglije do priznanja LR Kitajske in potrdil stališče, ki ga je Anglija zavzela do tega vprašanja. Dejal je, da je padla odločitev, da je treba Kitajsko pripeljati v okvir OZN, da bo tako dala svoj doprinos. Bevin je izrekel upanje, da pod določenimi pogoji ne bo preteklo dolgo časa, ko bo nova Kitajska pomagala pri izgradnji novega sveta. Glede Koreje je Bevin dejal, da je to država, ki jo jg usta--novila OZN, ter ie v tej zvezi dejal, da tanki, Viterih so se poslužili Severnokorejci, niso bili izdelani na Koreji, pač pa so bili tja poslali z namenom, da zasedejo Južno Korejo in tako stavijo OZN pred izvršeno dejstvo. V tej zvezi je dodal, da so Združeni narodi pravilno postopali v korejskem sporu. Bevin je nato pre-čital kongresu angleške predloge V OZN za rešitev korejskega spora in pozval Severnokorejce, naj se spravijo v okrilje, OZN in tako preprečijo nadaljnje prelivanje krvi. Kar se tiče atlantskega pakta, je dejal da bodo oborožene sile Zahodne Evrope uporabili le za obrambo miru in da se uprejo napadu. Glede Nemčije je dejal, da so težkoče in da so jo skušali obnoviti kot združeno enotno državo. Dodal je, da hočejo zahodne sile obnoviti gospodarsko in politično trdnost Ev.rope nikakor pa ne militaristične Nemčije. Bevin je zaključil govor, da je sedaj najvažnejša stvar ta, da se napravi iz Združenih narodov življenjska realnost. Po debati o notranji politiki, o propagandi na podeželju, o reformi sistema prodaje na drobno in stanovajske krize je kongres odobril spomenico sindikata uslužbencev trgovin, ki so predlagali takojšnje ukrepe za podržavljenje ir. nadzorstvo nad trgovino na drobno. 36 rudarjev ubitih pri rudniški nesreči v Dileju SANTIAGp DEL C1LE, 5. — V premogovniku v Lota je eksplodiral jamski plih in ubil 36 rudarjev, 5 drugih hudo ranil in več drugih lahko. Nekaj ministrov je takoj z letalom odletelo na kraj nesreče-Zaradi te katastrofe so odpovedali vse slavnosti, ki bi morale biti ob priliki štiristoletnice mesta Concepcion, ki je blizu Lote. di s te strani govori o ((grozodejstvih upornikov nad prebivalstvom*. Komisija OZN za Indonezijo je izdala poročilo, v katerem •jaVlja, da je nizozemska vlada zaprosila, naj z vsemi sredstvi doseže prenehanje sovražnosti na Molukih. Poročilo dodaja, da bo komisija napravila takoj korake pri indonezijski vla. di, da dobi podrobnosti o sedanjem položaju na tem delu Molukov. Hkrati razmišlja ko-mislij-a o ukrepih, ki jih bo lahko podvzela, da prispeva k prenehanju sovražnosti: Indonezijski predsednik Sukamo je danes po radiu obtožil nizozemske vladne in vojaške oblasti, da niso preprečile številnih neredov, ki so nastal; v Indoneziji pri predaji oblasti. Pripomnil je, da se nekateri nizozemski častniki in funkcionarji niso hoteli prilagoditi dogovorom med nizozemsko in indonezijsko vlado. Dodal je tudi, da bi bilo možno preprečiti upor v Makasarju in na Amboini, če bi bila nizozemska vojaška komanda zavzela odločnejše stališče Tudi Grčija pridružena atlantskemu paktu LAKE SUCCESS, 5. — Grški poslanik v Washingtonu Eoli-tis je izjavil, da je dobil iz Aten sporočilo, da je Grčija pristala na to, da postane pridruženi član atlantskega pakta tako kakor Turčija. Ameriški državni departman potrjuje, da je grško poslaništvo danes izročilo državnemu departmanu odgovor na noto Achesona, ki v imenu atlantskega sveta vabi Grčijo, naj se pridruži delom atlantskega pakta za obrambo Sredozemlja. Turško zunanje ministrstvo pa je danes objavilo besedilo not med ameriškim državnim departmanom in turško vlado v zvezi s povabilom Turčiji, naj sodeluje pri izdelavi načrtov atlantskega pakta za sredozemsko področje. Kakor vedno se je tudi ob tej novici v prvi vrsti komin-formistipna propaganda zagnala y Jugoslavijo, češ da se bo ta pridružila tako imenovanemu sredozemskemu paktu. S tem v zvezi j g namestnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva in jugoslovanski delegat y Varnostnem svetu Aleš Bebler poudaril, da bo Jugoslavija ostala zvesta listini Združenih narodov. TOKIO, 5. — Nad dva tisoč vi-sokošolcev je danes priredilo na cesarski univerzi v Tokiu protestno zborovanje proti odpustitvi nekaterih komunističnih profesorjev. Visokošplci desetih univerz so za danes razglasili splošno stavko. Izjave člana britanskega odbora za obrambo miru Sidneya Brileya in Konnija Ziiliacusa LONDON, 5. — Clan britanske delegacije odbora za obrambo muhi Sydney Briley je izjavil med drugim: «Med svojim bivanjem v Jugoslaviji sem se razgovarjal z raznimi državljani a njihovih dnevnih vprašanjih. Videl sem, s kakšnim zaletom gradi jugoslovansko ljudstvo tovarne in hiše. Ugotovil sem tudi, kako jukoslovanski narodi zavračajo klevete svojih sovražnikov. Prepričal sem se, da je Jugoslavija svobodna je neodvisna. Zato sem gotov, da lahko ima veliko besedo pri mednarodnih vprašanjih. Beograjski radio je danes oddajal govor znanega britanskega pregresista Ziiliacusa, v katerem se je ta zelo ugodno izrazil o Jugoslaviji. Poudaril je, da jugoslovanski voditelji odločno branijo neodvisnost Jugoslavije. 350.000 obiskovalcev do sedaj na zagrebškem velesejmu BEOGRAD, -. — «Zaradi Izvrstne organizacije in svojega zo-spodarskega značaja je zagrebški velesejem na višini drugih svetovnih razstav*, je danes izjavil tisku voditelj gospodarskega ravnateljstva pri švicarski vladi g. Staehelin, ki si je danes ogledal velesejem. Staehelin je tudi izjavil, da je imel večkrat priliko ogledati si jugoslovanske razstave v inozemstvu in daa mu je vedno zapu- PII1ES1 IVSTIIJSIE UIDE zavrni ntzvrsMM m Izredna seja vlade - Stavka končana Gruberjev razgovor s predstavnikom SZ DUNAJ, 5. — Glasnik avstrijske vlade je danes opoldne izjavil, da se je danes poiožaj, ki je nastal zaradi stavkovnega gibanja, izboljšal. 90 odst. podjetij je ponovno začelo delati. Praktično se stavka nadaljuje samo v tovarnah, ki jih upravlja sovjetska uprava. Danes zjutraj je 2000 stavkajočih delavcev zasedlo železniško postajo v St. Poeltenu 60 km od Dunaja na sovjetskem področju in preprečilo promet na mednarodni progi Pariz — Dunaj. Promet je bil ukinjen do 13. ure, ko je policija pregnala demonstrante. V Badenu, zdravilišču 20 km južno od Dunaja, kjer je glavni štab Rdeče armade, so demonstranti zasedli poštno palačo, iz katere so jih izgnali šele čez nekaj ur. Poročajo, da so v Wiener Neustadtu na periferiji prestolnice, kjer so včeraj stavkajoči zasedli pošto, katere je sicer nato policija pregnala, prišli kasneje sovjetski častniki, ki So pretrgali kordon, katerega so postavili avstrijski policisti. Sovjetskim častnikom so sledili demonstranti, ki so znova zasesti poslopje. Prišlo je do pretepa, v katerem je bilo več policistov ranjenih, stavkajoči pa so zasedli poslopje. Ponoči je prišlo do nekaterih incidentov in nekaj poskusov sabotaže. Na Dunaju so postavili barikade na Wiener Haupt. strasse na sovjetskem področju, Električne centrale v Floridsdor fu, so bile poškodovane, tako da tramvaj ne more voziti v tem predmestju. Danes zjutraj se je sestala avstrijska vlada na izredno se- jo. Razpravljala je o položaju. Vlada je nato poslala protestno noto zavezniškemu svetu in ministrom za zunanje zadeve Anglije, ZDA, Francije irj SZ. V noti protestira avstrijska vlada zaradi sovjetskega stališča pri sedanjih nemirih in poziva ministre, naj podprejo vlado, da ohrani notranji mir V Avstriji. Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da bi v .primeru napada na okupacijske sile v Avstriji praktično stopil v veljavo atlantski pakt Ker pa atlantski pakt ne branj Avstrije pred notranjimi nemiri, bi okupacijske sile priskočile na pomoč avstrijski vladi, če bi ta zaprosila, v primeru da bi avstrijiske policijske sile podlegle. Tirije zahodni visok; komisarji so se danes trikrat sestali. Objavili pa niso nobenega poročila. Avstrijska vlada je izdala poročilo, v katerem izjavlja, da so zadnji incidenti predstavljali kršitev cfogovora o nadzorstvu Avstrije. Avstrijski zunanji minister Gruber se je sestal s sovjetskim političnim predstavnikom Koptelovom. Po razgovoru so funkcionarji zunanjega ministrstva izjavili, da je Kaptelov poudarjal, da se sovjetske oblasti točno držijo dogovora o nadzorstvu. Dunajski radio pod sovjetskim nadzorstvom je javil, da je stavkovni izvršilni odbor odobril resolucijo, ki poziva delavce. naj se vrnejo na delo. Avstrijske varnostne oblasti so dobile ukaz, naj izženejo iz Avstrije vse one tujce, ki so se te dni udeležili demonstracij ali pa dejanj, ki nasprotujejo varnostnim ukrepom. stila globok vtis njih Izvrstna organizacija. Od 23. septembra, ko se je velesejem začel, je obiskalo velesejem okoli 350.000 jugoslovanskih in tujih državljanov. ia predala v ponsdelieK LONDON, 5. — Danes popoldne so delavci londonskih plinarn, ki stavkajo že 21 dni, imeli zborovanje, na katerem so izglasovali, da se bodo vrnili na delo .v ponedeljek, vendar pa so določili pogoje, pod katerimi bodo začeli delati. Med temi so: obljuba, da ne bodo izvajali ukrepov proti stavkajočim. Iz plinarn morajo oblasti odpoklicati vojake in strokovnjake vojne mornarice, končno pa obveza, da se bodo takoj začela pogajanja za podelitev nagrade stavkajočim. Mislijo, da bodo te pogoje sprejeli. Poudariti je treba, da so vse te plinarne, v katerih so delavci stavkali,, podržavljene. Delavci pa so zahtevali povišanje mezd za 3 pence na uro. V odgovor pa je vlada poslala sodne pozive desetim delavcem, članom stavkovnega odbora, češ da je bila stavka neuradna. Delavci so bili obsojeni na mesec dni ječe, toda ker so plačali kavcijo, so bili izpuščeni, dokler ne bo sodišče rešilo njihovega priziva. Povišanje cen v Belgiji povzroča mezdno gibanje BRUSELJ, 5. — Povišanje cen na drobno je povzročilo val mezdnih gibanj. Splošna zveza belgijskih delavcev je zaradi draginje že postavila svoje zahteve, in sicer 5 odst. povišanje mezd in določila, ds mora biti najnižja plaža nekvalificiranih delavcev 16.80 frankov na uro. Rudarji zahtevajo nagle ukrepe vlade, da se prepreči povišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin. Napovedane se tudi stavke, ker delavci zahtevajo povišanje mezd zaradi nastale draginje. PRAGA, 5, — Češkoslovaški radio je danes javil, da se je včeraj v rudniku v Mihalka v okraji Moravska Ostrova zgodila velika rudniška nesreča. Ob 15.30 po krajevnem času, prav tedaj, ko je bila izmenjava posade, je nastala eksplozija, ki je ubila 23 rudarjev. Uradno poročilo ne govori nt-česar o okoliščinah nesreče. Keisancn osah ^ . SŠ*'? U' ' rwantien SHIMGIŠHU 7: Šff?' , HAMHEUNG Sonchon usen AN ’ >'■ Miinčhtn Sarodungj^,,” j.'oKaxusan ONSAN MakktH V pričakovanju nove ameriške ofenzive im——ii■—n——n 11r»mTTmrnmrOTMTRBn—■ --n 1 n™mMTwmn Ugibanja, kje se bo ameriško napredovanje ustavilo • Ameriški krogi o pogojih umika vojaških sil s Koreje - Severna vojska se umika na nove položgje TOKIO, 5. — Glasilo ameriške vojske v Tokiu «Stars and Stripes* objavlja besedilo resolucije, ki jo je včeraj odobril politični odbor glavne skupščine OZN glede Koreje, pod velikim naslovom: ((Združeni narodi pooblaščajo prekoračenje 38. vzporednika*. Vsak trenutek se pričakuje, da bo Mac Arthur dal ukaz svojim četam, naj preidejo na ozemlje Severne Koreje, V merodajnih vladnih krogih, ki sicer poudarjajo, da spadajo vprašanja q korejski zadevi izključno Ig v okvir OZN, izjavljajo, da so popolnoma nposnovane vesti, ki jih je objavil nek; ameriški tednik. Ta je namreč pisal, da j* Mac Arthur že določil, da bo zaustavil oborožene sile, ki so pod njegovim poveljstvom, na črti, ki gre od Pjongjanga do Vonsana ali 300 km južneje od mandžursko - sovjetske meje. V tej zvezi poudarjajo, da se bodo oborožene sile držav članic OZN ustavile samo ta- Vidali se baje v lrstu zelo dobro počuti... Nekateri časopisi so objavili vest, ki so jo baje posneli po nekem mehiškem listu, da se je namreč Vtdali vrnil v Melnko. Seveda bi listu, katerega uredniki vsaj mala zasledujejo tržaško politično življenje, ne bilo treba ponavljati take iz trte izvite vesti. Človek bi dejal. da se tudi kominformovci pri tem še obrnili ne bodo. Toda včerajšnji «L’Unita» se ie vendar zdelo potrebno, da ((demantira* to vest in pri tem še poudari, da se Vidali v Trstu zelo dobro počuti in da nima nika-ke volje, da bi Trst zapustil, Jn še pristavlja, da bi bilo tržaškim delavcem zelo žal, če bi Vidali že prav moral oditi iz Trsta. Mi prav nič ne dvomimo, da se Vidali v Trstu prav dobro počuti. Mogoče se v Nevo Torku ne bi (tam p Ameriki se namreč v zvezi z njim vedno nekaj šušlja — to so tiste stvari, ki jih nihče ne more doka- Skozi sito in rešeto zati, a jih vendar mnogo ljudi verjame). Preveč težkega dela gospod Vidali tudi nima; zdi se nam, da tudi njegovo stanovanje ni tako, da bi se moral kaj hudo pritožeuati. In čim se mu zdi, da njegov avto ni dovolj lep, pa ga zopet prebarvajo. Pa to še ni use; zadnjič smo ga srečali z obvezano roko — a glej, za takojšnjo zdravniško pomoč je že bila z njim dr. Laura VVeiss. Kaj bi torej Vidali še hotel? Menda je to že dovolj, da lahko «L’Unitd» napiše, da se Vidali v Trstu dobro počuti. Kar Pa se tiče trditve, da bi delavci žalovali, če bi Vidali zapustil Trst, pa smo mnenja, da imajo tržaški delavci dovoli drugih problemov, ki jih zadevajo v živo, in jih torej Vida-lijeva navzočnost ali odsotnost V Trstu prekleto malo briga. Vsi zavednejši delavci pa preklinjajo dan, ko se je tu pojavil, kajti z njim se je pričelo razbijanje nekoč močnega demokratičnega gibanja in z njim ter z njegovim oprodo Radi-chem je tržaško delavstvo izgubilo svojo močno stanovsko organizacijo. Enotne sindikate. Delavci se dobro zavedajo, da se morajo tema dvema gospodoma in ostalim njihovim oprič-nikom zahvaliti, če danes že skoraj ust ne smejo več odpreti za svoje zahteve. Ta gospod iz trdnjave pri morju ne vodi borbe za pravice tržaških delavcev, temveč misli samo na sovražni «titizem»; ni mu mar, kaj počenjajo kapitalisti iz delavskih množic, kajti o n se mora pripravljati za predavanja o «titizmu»; ni važno, kaj se dogaja z delavci v Italiji, važno Pa je, da noben dan ne mine brez psovanja Jugoslavije. Tržaški delavci pa prav dobro vedo, da njihovega položaja ne more zboljšati lažniva protijugoslovanska propaganda — samo Vidali se dela tako neumnega, kot da bi tega ne vedel. „Gnvovila se je po hrvaško..." Na otvoritveni slovesnosti na koprski gospodarski razstavi je bil slovenski govor prestavljen še v italijanščino — in konec. Takoj nato je bil ogled razstave. Seveda ljudje, ki so si razstavo ogledovali, niso bili mumije in so se med seboj tudi pogovarjali. Koli kor smo mi ijuat poznali, ne bi mogli reči, da jih je toliko govorilo v hrvaščini, da bi se to kako opazilo. Ampak tržaški uredniki eL,’Unitd» vedo vedno eno več in tako se jim zdi važno poudariti, da < postopala S svojo materjo Ano Marijo, jo žalila, tepla in ji grozila. Bilo je 16. novembra lani Qb 22.15, ko se je na policijski'postaji zglasila njena mati ter hšer prijavila, da z njo slabo postopa. Privedena naslednje jutro na policijsko postajo je Palmira sv.oje dejanje priznala, kot je to storila tudi včeraj pred sodniki. V zagovor pa je pripovedovala žalostno zgodbo svojega življenja. V rani mladosti, 3 leta je bila stara, je bila priča tragedije, ki se je odigrala med njenim pokojnim očetom ter materjo. Oče je namreč dvakrat ustrelil proti materi, jo ranil v glavo in čeljust, s tretjim strelom pa se nato ubil. Strašna tragedija med njenimi starši ii je za vse življenje ostala v spominu ter za seboj zapustila svoje kvarne posledice. Postala je nervozna, zaradi česar se y prepirih 7, materjo, ki se je ponovno omožila, ni mogla obvladati. Nekaj prič je nato potrdilo njene izjave ter pristavilo, da je tudi njena mati precej nervozna, zaradi česar sta obe v enaki meri odgovorni ali bolje neodgovorni za svoja dejanja. Sodišče je upoštevalo vse okoliščine in obtoženko oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Primite tatu! Dne 28. septembra letos sta agenta CP Liborio Mazzanobile in Giuseppe Bolislavo med patruljiranjem v Rojanu zaslišala klice: ((Primite tatu!* Takoj j si je Mozartovo operno vrrjanje izšlo iz italijanske rne šole, ki je za življenja nega solnograškega mojstra prvačUa na evropskih gle-ikih odrih, in je bilo tesno jo povezano, vendar njeg0-dela kvalitetno daleč pre-ijo vse italijanske vzore. To ra primer jasno razvidi iz tstralne partiture, ki ne slu-tamo šablonski spremljavi, več se orkester in glasovi 1 seboj logično izmenjavajo dopolnjujejo — pri čemer j odni razvoj melodije ni v nič oviran. Menda pri no-em skladatelju ne srečamo > čudovitega ravnotežja med zi čustev in tehničnimi sred-. Omenjene prednosti Mo-ovega ustvarjanja pa zahte- > od izvajalcev izvrstno teh-10 pripravo in veliko mu-Inost, Posamezne glasovne lije so pogosto pisane skoraj rumentalno in še tako dober ec se lahko izgubi, zlasti če nančno in ritmično ni sto-■otno pripravljen, posebno mestih, kjer se med poli-ično orkestralno tkivo vple-nelodija. azumljivo je, da je vse zave, ki jih predstavlja izved-Mozartovih del, mogoče iz- PREDSEZONA V JEBDIJU11 W. A. Mozart: „Cosi fan tutte“ polniti le s skrbno, temeljito pripravo, kar je v gledališčih, ki žive v glavnem le od gostovanj, skoroda nemogoče. Prav zato nas je premiera opere sCosi.fan tutten (naslov te opere se navaja vedno v tej obliki, torej nepreveden), s katero je gledališče Verdi otvo-rilo letošnjo gledališko sezono, pritegnila s posebnim zanimanjem. Vfolfgang Amadeus Mozart je napisal opero «Cosi fan tutte» dve leti pred svojo smrtjo, leta 1789 — v času, ko se je njegovo materialno stanje vedno bolj slabšalo. Socialne razmere tedanjega časa, ki so slavnega ustvarjalca ponižale na stopnjo dvornega služabnika, pa niso strle visoke morale duha. Danes se nam zdi skoraj neverjetno, da je Mozart v tako težkih okoliščinah uspel napisati opero, ki je. psa prežeta z zdra- (Po reprizi) vim humorjem. Mogoče je odločila tudi cesarska volja, naj se uglasbi tekst, katerega je libretist Lorenza da Ponte posnel po dogodku, ki se je baje v resnici zgodil. Da se je vodstvo tržaškega gledališča odločilo pripraviti, in to s pretežno domačimi močmi, to zahtevno Mozartovo operno delo, nas je skoraj presenetilo. Moramo pa reči, da se je Luigi Toffolo, ki je opero pripravil, oprijel dela z vso resnostjo in poglobljenostjo in je v glavnem njegova zasluga, da sta tako torkova premiera kakor včerajšnja repriza lepo uspeli. Mlade pevce — skoraj še začetnike — je uvežbal tako temeljito, da se je izvedba precej približala tisti klasični Mozar-tovi operi, ki si jo italijanska gledališča težko kdaj povsem osvojijo. Bojazen, da dirigentu ne bo uspela logična povezava in ravnovesje med solisti in orkestrom, se nam je že takoj v začetku razpršila. Dejanje je potekalo lahkotno — prav mo-zarlovsko in posamezne arije, dueti itd., zbor in orkester so sc neprisiljeno izmenjavali, tako da je bogastvo kristalno čiste Mozartove glasbe zablestelo v vsej lepoti. Izmed solistov so se lepo uveljavili predvsem Mariello Cor-tis, ki razpolaga z bogatim glasovnim materialom in obeta, da se bo razvil v izvrstnega pevca; dalje Silvio Maionica, pri katerem smo poleg neoporečnega petja občudovali neprisiljeno in lahkotno kretanje — njegov do n Alfonso skoro ne bi mogel biti boljši. Isto kot za Maiani-co velja tudi za Ondino Otto. Izmstna pevka in igralka je kakor rojena za «bu//o» vlogo kakor je Despina v tej operi — pravi mozartovski lik. Pozna se ji odlična šola ljubljanskega opernega gledališča, v katerem je nastopala v zadnjem času. Giuliana Fontanelli, Lidia Bo-netti in Mario Albini so v svojem izvajanju pokazali skrbno tehnično pripravo in obilo volje, ki jim bo pri nadaljnjem vestnem študiju brez dvoma pripomogla do uspehov v bodočnosti. Orkester tržaške filharmonije je bil kakor vedno kos svoji — tokrat res težki nalogi. Zbor je uvežbal Mario Bu-gamelli. Da izvedba Mozartove opere stilno uspe, je končno dokaj odvisno od dober režije. Tega se je vodstvo gledališča tudi zavedalo in je v ta namen povabilo Oskarja Waeterlina, direktorja zueriškega «Neues Schauspielhausa, ki je znan kot odličen režiser Mozartovih opernih del. Tudi on je s svoje strani pripomogel k uspehu prireditve. Vrli tržaški umetniki so želi od občinstva obilo priznanja, ki pa je veljalo tudi gledališkemu vodstvu, ki je tokrat pravilno doumelo svoje umetniško poslanstvo in omogočilo izvedbo kvalitetne umetnine in to s pretežno domačimi močmi. ih r nato sta zagledala neznanca, ki se' je z divjo hitrostjo na kolesu oddaljeval po Ul. Boccac-cio. Pričela sta ga zasledovati, toda kolesar je bil hitrejši in jima je izginil izpred oči. Policista sta nadaljevala z zasledovanjem in kmalu zatem zagledala j£ Miramarskem drevoredu dva neznanca, ki sta se med živahnim gestikuliranjem glasno prepirala. Pristopila sta k njima in eden izmed neznancev. ki se je legitimiral za Al-da Dondo s Trga tra j Rivi 10, jima je pojasnil, da je moški, s katerim se je Prepiral, oni, ki je malo prej ukradel njegovo kolo. Kljub temu da }g neznanec zanikal, da bi ukradel kolo, katerega res ni imel več pri sebi, sta ga policista pozvala s seboj na policijsko postajo, kjer sq ga legitimirali' za 34-letnega Ettora Magrisa iz Ul. Sara Davis, ga zaslišali in nato prijavili sodišču. Tudi včeraj, je vztrajal, da je nedolžen. Ker pa je bil v preteklosti že dvakrat pred sodniki, prvič zaradi sleparije, drugič zaradi tatvine, so ga sodniki spoznali za krivega in ga obsodili na 8 mesecev zapora, na plačilo 6000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Rojstno letnico je spremenil Na zatožni klopi okrajnega sodišča pod predsedstvom dr. Mogorovicha je včeraj sedel 20-letni Luigi Menossi iz Vidma, i obtožen, da je na svoji osebni izkaznici spremenil rojstno letnico iz 1931 v 1930. Zasačili so ga obmejni organi na bloku pri Devinu. Izgovarjal se je, da je svojo rojstno letnico spremenil, misleč, da bo tako laže dobil delo v Trstu. Okrajni sodnik ga je obsodil na 2 meseca in 20 dni zapora pogojno, posebno še, ker se je kljub svoji mladosti ie skregal s paragrafi. Dne 31. julija letos je bil namreč že obsojen na 10 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo 7800 lir globe pogojno, ker je izvršil tatvino na škodo cirkusa «Zavatta» kjer je delal. Branil ga je odvetnik Strudhdff. Policistom je očital • da jedo ščurke Franc S. iz Sv. Križa 97 je bil 22.IX. letos tako nakresan, da se je komaj držal na nogah. Kljub temu pa je korajžno zlezel na svoje kolo in se odpeljal proti domu. Nekaj časa je s kolesom meril cesto počez, končno pa le izgubil ravnotežje ter se zakotalil v obcestni jarek. Na pomoč mu je priskočil agent civilne policije Italo Marchi, katerega je France pričel na vse grio zmerjati. Poslal ga je nekam, pristavil še nekaj debelih in zaključil, da je ščurke. Možu postave je bilo to preveč in jq okroglega Franceta odpeljal s seboj na policijsko postajo, katere toplota mu je vino še bolj pognala v glavo. Namesto da bi molčal, je segel še globlje v slovarček najrazličnejših cvetk tgr jih naslovil na agenta Ippolita Miniussija: «Spijon, jedec Ščurkov, cerire-fašist, pojdi v ...» Ko.«&.ga drugo jutro po prestanem mačku .spustili domov, se seveda ni ničesar spominjal. Glava pa ga bo še dolgo časa bolela, kajti sodišče ga je včeraj obsodilo na 4 mesece jn 20 dn; pogojno, kar pomeni, da mu bo . za 5 let visel nad glavo Damoklejev meč Posodo je pomival V bolniški ambulancj so včeraj ob 9.15 nudili prvo pomoč 18-letnemu Ivu Stinčiču iz Ul. Tavernella 3, ki si je pri pomivanju posode v vojašnici v Rojanu z nožem prizadejal tako hudo rano na zapestju leve roke, da se mu bo zacelila šele v 10 dneh. Gledališče Verdi Dramska družina bo odprla jesensko sezono v gledališču Verdi s komedijo v treh dejanjih «Mož kakor vsi ostali*, ki jo je spisal A. Salacrou. Ostale dramske predstave v tej sezoni bodo Rogerja Ferdinanda «Trije moški in ena ženska*, De Caillaverja «Oče», Tierija «Maus», Geraldija «Mož po volji*, Lopeza Rubio «Dva in dva je šest*. Vstopnice za predstavo «Mož kakor vsi ostali* so že v prodaji pri gledališki blagajni. NOČNA SLUŽBA LEKARN V mesecu oktobru imajo sadeče lekarne ncčr.o sluz° ' Biasoletto, Ul. Roma 16;.. n pangher, Ul. sv. Justa 1: "*a zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-chio, Ul. Ginnastica 4-1 R°vl;' Goldonijev trg 8; v Barkovljah in Nicoli v nju imata stalno nočno sw DANES JE ZADNJI DAN RAZSTAVE SLOVENSKE KNJIGE V SKEDNJU. RAZ. STAVA JE ODPRTA OD 17. DO 21. URE. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8075-8125, papirnati šterling 1620-1650, dolar 668-672, dolar (telegrafski 680-682, švicarski frank 154-155, 100 francoskih frankov 174-178, avstrijski šiling 21.5-22.5. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 5. oktobra 1950 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrle so 3 osebe, porok pa je 'bilo 17. Cerkvene poroke; mizar Udovič Just in gospodinja Tomažič Ivana, agent civilne policije Cerchj Lionello in šivilja Brac-co Maria, vojak ameriške vojske Rakas George B. in gospodinja Beggiato Elda, delavec Benedetti Vittorio in gospodinja Andreutti Luigia, mehanik Fiore Vinicio in uradnica Mur-gia Luciana, trgovec Avanzo Carlo in študentka Zelenca Laura, geometer Alessi Alere-mo in učiteljica Urbano Maria-laura, nameščenec Zarl Egidio in nameščenka Prodan Rosa, električar Claus Giorgio in pletilja Nadovič Natalina, podčastnik CP Marcocci Willy Francesco in gospodinja Piccar Maria, inženir dr. ftusso Lucia*-no in učiteljica dr. Caiabresi' Renata, barist Goina Egidio in gospodinja Derossf Ada, klepar Penzo Mario in gospodinja Fratta Silvia, agent CP Scarcia Duilio in gospodinja Maceorsi Adriana, pek Ceresa Aldo in gospodinja Depiera Nerina, narednik ameriške vojske Ste-vens Altus A. in gospodinja Cutugno Antonina, mehanik' Ferrara Remigio in frizerka Losseana Luciana. Umrii so; 59-letni Vittori Ar-turo. 71-letna Burba Lucia. vd. Taddio, Rinaldo Rinaldo, star 3 mesece. KINO Pričetek zasedanj občinskega sveta Danes ob 17 prične z rednimi zasedanji tržaški občinski svet. Dnevni red predvideva 62 točk, od katerih bo 12 obravnavanih na tajnih sejah. Občinski svet se bo poleg številnih sklepov lotil vprašanja nakupa zemljišča okrog novozgrajenih hiš v Zgornji Kjarboli za ure* ditev cestišč, razširjenja Ul. Marchesetti, postavitve javnih vodnjakov v raznih delih mesta in periferije, vprašanja javnih kioskov in mnogih drugih za občino in občane važnih problemov. Košarkarske tekme za ..Otvoritveni pokal" Olimpia (Sv. Alojz) proti Sv. Križu 28:27; Tržaški koš. klub proti Inter 34:34. Podrobnosti o tekmah bomo objavili v jutrišnji številki našega lista. Rossetti. 16.30: ((Neulovljiva 12». Walter Chiari, s. Pampanini. Excelsior. 16.00: «Mama ne potroši se!», Jeanette Mač Donald. Fenice. 16.30: «Lep plen*, Ivonne dr. Carlo, Filodrammatico. 16.00: ((Malajska* Spencer Tracy, Y, Stevvart, 3 Alabarda. 15.30: «Dimitrioseva krinka*, Z, Scott. Armonia. 15.30: «Virginijec», Joel Mac Crea. Garibaldi. 15.00: ((Umazane roke», Glenn Kord, Nina Fax. Ideale. 16.00: «Saigon», A. Ladd. Impero. 16.00: ((Brezupno tvoja*, Bette Davis. Italia. 16.00: «Velika ljubezen*, Bette Davis. Kino ob morju. «Cesarjev val-ček», Bing Crosby. Savona. 15,30: »Suženj ljubezni*, F. Povvell. Viaie. 16.00: »Tragična večerja*, A. Nazzari. Vittorio Veneto. 20.45: «Ona luknja v moji ulici*. Komedija v 3 dejanjih. e: Azzurro. 16.00: ((Atlantida*. Beivedere. 16.30: «Pogum, Red», Robert Paige7 Marconi. 16,00: »Joe — pilot*, Spencer Tracy, Massimo. 16.00: ((Tragedija v Mo-ruki», L. Scott. Novo cine. 16.00: »Vulkan*, A. Ma. gnani. Odeon. 16.00: «Kapitan Furia*, Victor Mc Laglen. Radio. 16.00: «Ubil sem Jessa*, Barbara Britton. Venezia. ((Karavana upornikov*, Maria Montez. Vittoria. 16.00: »Brezupna noč*. 2elezničarskl. (Sv, Vid). 16.00: «Komu zvone zvonovi*, I. Bcrg-mann. Ml RADIO IM JD603L.C0HE THSTA (Oddaja na srednjih valovi 212.4 m ali 1412 Kc) PETEK 6. 10. 1950 6.30: Jutranja glasba; :Jja; ročila v ital. in objava: sp v 7.00: Napoved časa -. ju- slov. in objava sporeda, (• tranja glaspa. t; 12.00 : Opoldanski kon po. 12.30: Plesne melodije; ■lJ-«-^ ročila v ital. in objava SPijub-13.15: Pojejo člani .ioiavija: ljane; 13.50: Nova J«|^si:e» Težka industrija na zag‘ or.. velesejmu (slov.); 14.00. M 30: kester Radia Ljubljana, .45: Pregled tiska v ital. jeziku, Pregled tiska v slov. g. 17.30: Politične aktualno** 17.40: Pojo znani ital. P*': ’ u.l? ■ Športni pregled ,.(jt«(''’koncert Mendelssohn: Violinski ^rv*' v e-molu; 18.45: F°£ožl* me* 14.00: Igra Mali ansaI?? oč^m Ljubljana; 14.30: Govorna v(,uKh 14.40: Drobne skladbe a 1 mojstrov; 15.00: Napoved d poj poročila; 15J0: Znani P prilju.bljene napeve. 17.30: Šolska ura. £\)0 18.00: Igra tamburaškl orgjjist £ «Fran Levstik* KS; .*f-?®t0rjev £ ne skladbe Slovenskih av ,^ ta vajajo: violinist Ali De jn pl l itonist Marcel Qstaševski 0p?rn nist Pavel Sivic; 19.M-A „b- piesi* - igra orkester l9-?<- ljana, dirigent Jakov CP. jg4 Napoved časa in in o*l ,5- Zabavna glasba ohjav*: jo.L. 20.45: Planinska oddaj*- 2l00- Pesmi slovanskih «*«2“i{in»ffv Literarna oddaja; 21.20; -frlO • ura - Johannes ®r?!}5U|ci trl°L C-duru. Izvaja «M?Sf zvezne ftri 22.00: Prenos porogi * ^ jUtr sta'je Beograd: 22.15. jlro(o*'“ . na sporedu: 22.30. ? !$JkoV (Ea; sredi življenja in dog gia5» novitev); $30: Ples«*nec 24.00: Poročila; 00.05. daje. * Umrl je v četrtek * tobra t. L * • ANTON ČERG0W Za njim žalujejo ^ HČERKE in sorodniki- t pi. Pogreb bo v '^ žalosti ' ob 10 -uri iz teft Zgornji M. Magdaleni ‘ ■ Trst 6. oktobra ^ dGi$ MALI Iščemo proti Plal!*u. je »NOVI SVET* s ^ ■ - ADIT Ljubif sKet> , 34; uprava Fr’ ■+$ revije »NOVI SVETit^ ’ -j-j-r- 1946, ŠCV2I dnevnika, Trst, 01. sV-ška 20-1. Cfcitičite* III. 'iiizktrivi* flobpoflnVilte d€>jniHiabt! J,'tt'ihlii'tjft <»il 1. «1« 8. okt«Dr» t. 1. Pojasnilu nazadovanje, H Pri"^^0 ,na.ipi'ei pogle- aone rih 1 pri glavi V^..nba smrdeti. So delavske zbornice doživeli °n Za P ,a j61Pr^rnal°, Premalo zlagan kaj delaj0 vodi- 5iihove v«?e zbornic?' da se Čijo 12 dneva v dan , ,J0 ln šibijo. judip i». slab 1 odgovorni za ^ so h-]-VOliteY sedai Pišejo, kritizir marsikateri tovariši niihovo delo. ki koie , gov niso drŽ!lli- Ka' s kritiko pri kominformi- stih, to je nam najbolj znano. Voditelji smejo kritizirati na levo in desno, smejo groziti in če je treba tudi pretepati, to vse zaradi višjega interesa, ki mu morajo služiti. Delavcu, članu njihove kominformistične partije pa še zdaleč niti na misel ne sme priti, da bi kritiziral vsevednost kominformi-stičnih voditeljev, ampak mora samo ubogati in ukaze izvrševati. Naravno je. da tisti njihovi pristaši, ki vidijo nepravilnosti v delovanju kominformističnih voditeljev in ki mislijo z lastno glavo, ne morejo tiho mimo napak vodstva, ampak j Lir razkrivajo. To pa je že dovolj, da kominformistični «leadri» izrečejo nad njimi svoje prekletstvo. Izključujejo jih iz različnih kominformističnih združenj, jih proglasijo za «titovce» in «sovražnike miru». Vse prepozno je danes, ko so volitve že mimo, zgovarjati se na nediscipliniranost delavstva itd. Delavstvo je znalo v vse drugačnih pogojih borbe dokazati svojo razredno zavest in pripravljenost, da s kar naji-yečjo odločnostjo doseže svoje pravice. To pa vedno samo ta- krat, kadar mu je ital na čelu močan in zgrajen kader, ki se je brigal za delavske koristi. Sedanji kominformistični voditelji ne morejo trditi, da stoje na stališču delavskih pravic. Njim gre danes predvsem za to, da so na liniji s svojimi delodajalci iz Moskve in da poslušno izvršujejo njihova navodila. Zato pa je tudi kritika, ki ?o jo izrekli na raiun delavstva neuspešna. Najprej naj pogledajo V svoje kosmate duše, ki so zagrešile že nešteto prekrškov nad interesi delavstva naše pokrajine, potem bo marsikateremu jasno, zakaj tako Občutno nazadovanje moči Delavske zbornice v goriškem podjetju SAFOG. Vesti za trgovce Na sedežu Pokrajinske zveze trgovcev si včlanjene tvrdke lahko ogledajo sledeče okrožnice: Razr.e vesti o zunanji trgovini; vizumi na izvirnih potrdilih; navodila za plačila z Brazilijo; Izvajanje zakona z dne 28. julija 1950 št. 633, ki predvideva plačilo prispevkov za socialno zavarovanje tudi za vse uradnike s plačo višjo od 1500 lir. Razne vesti o zunanji trgovini; trgovinski sporazum med Italijo in Madžarsko — dodatek in popravila po protokolu z dne 9. februarja 1950; izvajanje či. 5 odredb v zvezi z carinskimi pristojbinami. Zimski vozni red avtobusov V ponedeljek 9. oktobra sto. pi v veljavo sledeči zimski urnik avtobusov prevoznega podjetja Ribi; TRST . GORICA - VIDEM -RELJAK-ANNENHEIM (Kan-zel):ob delavnikih odhod izTr-sta ob 7 in odhod iz Beljaka ob 16.30; ob nedeljah in praznikih odhod s Trsta ob 7 in iz Beljaka ob 17.45. GORICA - MIE AN: odhod iz Gorice vsak dan ob 7.40 in iz Milana ob 8. uri. GORICA - BOLOGNA: odhod iz Gorice vsak dan ob 7 in iz Bologne ob 8.30. GORICA - TRST: ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 7.15, 13.30; odhodi iz Trsta ob 13 in 19; ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 7.30 in 13, odhodi iz Trsta ob 12.30 in 19.30. GORICA - GRADE2: ob de-lavnikih odhodi iz Gorice ob 7.15, 13.30, 18.15; iz Gradeža ob 6.50, 13.15, 17.15; ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gradeža ob 7, 12.15 in 17.30; odhcdi iz Gorice ob 8.15, 13 in 19.15. GORICA - KRMIN-ČEDAD: ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 8 (samo do Krmina), 12.15 in 17; iz Čedada ob 8 in 9 (iz Krmina) ter 13.30; ob nedeljah in praznikih odhodi' iz Čedada cb 12.45 in iz Gorice ob 18. Nedeljske vožnje za Koprivo: odhodi iz Gorice ob 15 in 18, iz Koprive ob 15.20 in 18.20. GORICA .GRADIŠKA- CER. VIGNANO: ob delavnikih odhodi iz Cervignana ob 6.50, 12.50 in 18; odhodi iz Gradiške j ob 7.25 in 14.30. Odhodi iz Gorice ob 8, 13.30 in 17.30. Odhodi iz Gorice samo do Gradiške ob 12.15 in 18.45. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Cervignana ob 12.45 iz Gorice pa ob 18. GORICA . PALMANOVA: ob delavnikih odhodi iz Palmanove ob 6.45, 12.15 in 17. Odhodi iz Gorice ob 8, 13.20 in 18.15. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Palmanove ob 12.45 in iz Gorice pa ob 18. GORICA . TR2IC - LADJE, DELNICA: ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 6.45, 11.30, 12.45, 16.15 in 18.15. Odhodi iz Tržiča ob 7.40, 9, 14.15, 17.20 in 19.45. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 12.30 in 19. Iz Tržiča ob 13.30 in 20.10. GORICA . TR2IC (čez Doberdob): ob delavnikih odhodi iz Gorice ob 7. Odhodi iz Tržiča ob 17.20. Qb nedeljah in ob praznikih ne vozi. GORICA - STEVERJAN: od delavnikih odhodi iz Gorice ob 7, 12.45 in 17.30. Odhodi iz Ste. verjana ob 7.30, 14.15 in 18. Ob nedeljah in praznikih odhodi iz Gorice ob 14 in 18-30. Odhodi iz Steverjana ob 13.30 in 19. Danes proces proti "Soči,, Danes dopodne ob 9 bo pred kazenskim sodiščem v Gorici sodna razprava proti glasilu De mokratične fronte Slovencev v Italiji «Soči». Razprava bo proti njenemu odgovornemu uredniku, pisatelju Damiru Feiglu. Tožijo napadalci tovariša Gui-da Bataina iz Ažle. Tožba se oslanja na trditev, da je list s svojim pisanjem «žaiil» njihovo čast. (?) Opozorilo lastnikom psov Pristojne oblasti so v zadnjem času opazile, da so mestne ulice spet polne potepuških psov. V tej zvezi opozarjajo vse lastnike psov, da bo psode-rec polovil vse tiste pse, ki se bodo potepali brez nagobčnika, značke in ki jih ne bo vodil lastnik. Zatorej naj nihče ne pusti svojih psov na cesto brez varstva, ker mu bodo oblasti zaradi tega odvzele ne samo psa ampak tudi naložile globo. Oko si ie poškodoval Na delu v zobotehnični delavnici zobozdravnika Furlanija v Ul. sv. Gabrijela 4 se je včeraj ponesrečil 44-letni zobotehnik Norbert Culot iz Raštela št. 18. V desno oko mu je namreč zletela kapljica tekočega zlata. V bolnico k Rdeči hiši ga je nemudoma odpeljal rešilni avto Zelenega križa. Dostava blaga v vagonih Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je glavna direkcija državnih železnic zvišala vozne tarife za prevoz blaga v železniških vagonih naravnost na dom. Nadalje sporoča, da so interesenti zadovoljni s tem načinom prevoza, ki je enostaven in tudi cenejši. Tarife za prevoz železniških vagonov na dom so sledeče: Oddaljenost med železniško postajo in krajem dostave vagona: (Cena za prevoz posameznih vagonov z največ 12 ton tovora); do 1000 m................ 2800 lir Prosta cona - zlata jama ne za od 1001 do 2000 m . 3600 » od 2001 do 3000 m . 4200 » od 3001 do 4000 m . 4800 » od1 4001 do '5000 m . 5400 » od 50Q1 do 6000 m . 6009 » Za vagone z nad 12 ton tovora je treba navedenim vsotam doložiti še 150 lir več za vsako tono. V primeru, da lastnik blaga po raztovorjenju vagon spet naloži z drugim blagom, ki ga namerava odposlati po železnici, bo cena prevoza blaga do železniške postaje zaračuna po zgornjih tarifah znižanih za 50 odst. V prosti coni se prodajajo le nekateri predmeti tako na primer sladkor, kakao, likerji, bencin itd. Nekatere stvari, kot likerje izdelujejo v domačih tovarnah, druge stvari pa prihajajo v področje proste. cone proste davkov. To omogoča predvsem ljudem, ki imajo z upravo proste cone dobre zveze, sijajno možr.ost dobrega trgovanja z mastnimi dobički. Poglejmo na primer kako se godi s kakaom v škatlah, ki ga prodajajo v prosti coni. Veletrgovci kupujejo kakao pa 274 lir za kilogram, Predno pa pride v roke potrošniku se njegova cena dvigne na nič marjj kot 1120 lir. C,e upoštevamo to, da trgovec tako rekoč mora nekaj zaslužiti, da pa tudi ta zaslužek naj ne bi bil prevelik, potem pridemo do zaključka, da bi se kakao prodajal lahko po znatno nižji ceni in bi ta vseer.o dopuščala prodajalcu zaslužek. Vendar to ni tako. Za I trgovce na debelo velja cena kakaa v prosti coni, medtem ko za potrošnika ne. Zato pa ga mora tudi tako drago plačati. Naše mesto porabi letno okoli 7 ton kakaa. Samo v letu 1949 pa je bilo uvoženih 55 ton kakaa. Ni težko ugotoviti kam so ostalo količino kakaa odposlali če vemo, da je isti kakao, ki ga prodajajo pri nas, v Vidmu za nekaj lir cenejši. Vprašamo, ali je to način, s katerim naj bi se pomagalo prebivalstvu, ki trpi zaradi pomanjkanja dela? In končno, ali imajo od proste cone koristi njeni prebivalci, potrošniki, ali pa kdo drugi? Ne kroži med ljudmi zaman izrek, da je postala prosta cona za marsikoga zlata jama. . Seja Dohrajinshefia odposlanstva Pred dnevi so se sestali k svo ji redni tedenski seji pokrajinski odposlanci. Na tej seji, kateri je predsedoval predsednik odv. Culot. so razpravljali predvsem o problemih upravnega značaja. Nesreča na seniku Včeraj popoldne je šel na senik po seno 56-letni kmet Alojz' Markič iz Oslavja. Ko se je po leseni lestvi vračal s senika s kupom sena pod pazduho, je lestev nenadoma zdrsnila od stene, kjer je bila prislonjena in skupno z Markičem obležala na dvorišču. Pri padcu je Maršič odnesel večjo rano na glavi. Domači so ga nemudoma odpeljali v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki obvezali rano in ga pridržali na opazovanju. * * * PRI OBČINSKEM ekonomatu čaka na lastnico zapestnica, ki so jo pred dnevi našli na neki mestni ulici. KINO VERDI, 17: ((Tajnost v Vera Cruzu«, R. Mitchum; VITTORIA, 17: «Vojne sestre«, CENTRALE, 17: »Vrt čarov- nic«, S. Simon in • J. Rani dolph; MODERNO, 17: »Veliki molk«; EDEN, 17: «Junaška legija«, Ti Birell. JUGOSLOVANSKI PROIZVODI NA RAZSTAVI V KOPRU. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Mini hi Vajenci v na J obrli in industriji so debili letos na gospodarski razstavi dokaj samostojno mesto. P.cleg razstavljenih izdelkov v oddelku za mizarstvo in krojaštvo, nastopajo kompaktneje v industrijsko-potrošniškem oddelku. S tem je prodrlo pravilno mišljenje, da zaslužijo vajenci nič manjšo pozornost kot njihovi mojstri Poleg tega, da dobimo vpogled v strokovno znanje obrtnih industrijskih vajencev, jim daje letošnji nastop na tako važni gospodarski manifestaciji, kakor ie gospodarska razstava, prav gotovo nadaljnjopobudoza čimvečjo poglobitev y strokovno znanje. Ljudska oblast, ki nudi vso podporo obrtništvu, ima še poseben interes na tem, da sc mladina, ki se je cdločila za razne obrtne -n rokodelske stroke, zaveda, da bo v svojem bodočem stremljenju naletela prav tako na vso materialno in moralno pomoč Qd njene strani. Hkrati, ko nastopajo na razstavi samostojno tudi vajenci, je treba priznati njihovim mojstrom in prvim delavcem, da skrbijo dobro za izvežbanje o-brtniškega naraščaja, ki bo postal v kratkem živ dokaz, da so imeli naši vajenci za svoje uči- ... . . , „ j-.*-,. telje in vzornike zares prave se učita pri mazaiskem podjetju gestini z radijsko mizico. Izredno čedna je tudi kuhinjska oprava, mizica za šah, fonobar itd. V okolju tega resnega in preciznega dela so zrastli naši vajenci iz mizarske stroke. Tako mojstre. Vsem vajencem se iz njihovih del tudi pozna, da obiskujejo obrtno nadaljevalno šolo, kar jim daje poleg praktičnega vežbanja tudi temeljito teoretsko podlago. V dosedanjih opisih razstave smo že omenili, da je pokazal «STIL» izredno lepe mizarske izdelke, kot spalnico in psiho z intarzijami, divan in stele ter mizo iz svetlega lesa. Vsi ti izdelki so sposobni, da zadovoljijo še tako profinjen okus. — Epako se ie izkazala mizarska zadruga, ki razstavlja razne fotelje, dalje G. Zucca iz Kopra, Ben jamin Delise iz Izole z lepimi stopnicami in stopniško o-grajo iz trdega lesa, Umb, Da- n5?.slave za padlimi \ ^ 'stični ofenzivi o i>?Vi .številki smo pc- liv °bletts^niiri:'kib proslavah Is/ nacifaškt--2a padUmi v ve- * 4ni ofenzivi v **ter vi, sipo še dva dooi-'^ku '"ia Priobčujemo v iz- CJ.sv. PreH^ U s0 se liud3e Jo Qdšl; Judsk>m domom in ti' ^ Bov™.iP0V0rki na grobo- £rttizani 2 J "hlasli”) pr€dslavniki ljud- XVato godba šopi cvetlic, velikim ven- in množičnih orga- n ljudstvo. S^iVcvpM50 že prej Iepo .,>i p0|D5i,at]em- Ko so par C‘k KLo -Vencc' ie Pred- vplh in na kratko sprego-& ^ min r,al pome'v prcsla- v ;«in k‘\ Je spregovoril tov. t-ti °B-’ V !Cr*i izRUbil očeta 'tjf, .ihilSSf*' ”rII“ OB VRNITVI ITALIJANSKE DELOVNE BRIGADE «A. BONIFACjO« Pozdravljeni, petkratni udarniki ki ste z dejstvi pokazali, da je bratstvo, ki ga občutijo Italijani v Istrskem okrožju - živa stvarnost Včeraj zjutraj je prebivalstvo našega okrožja priredilo lep sprejem italijanski delovni brigadi «ANTONIO BONIFACJO«, ki se je vrnila z gradbišča Novega Beograda. Brigado so sprejeli pred razstaviščem gospodarske razstave predstavniki okrajnega komiteja, ljudske oblasti, množičnih organizacij, Združenja Italijanov in večje število ljudstva. S krajšimi govori so izrazili dobrodošlico lov. Rrijon v imenu okrajnega komiteja, tov. Leone Fusillj v i--a j- ,---------- nacifašisti.' Ho kor.»z zaigrala Parli-11 nS!0’ nakar s,no se I*a heniove takratne ofen- s’ ”,b°“ah 50 ^upno s ve , tudi i „hi ^enzlve praz- ypanika £S“° P°stavit' i^ši^^ih vajičanov so Padlim partiza- 1» .U5beilil0likih 5 ,' 1 je zrasla b» »a^Učel Žrtev >> ^ro$lave je god-- wtvapi»i in eitaite JhiimMilu dmmili l imenu Združenja Italijanov, nakar je govoril o delovnih uspehih brigade njen komandant tov. Viktor Tinelli, ki je med drugim dejal; ((Dovolite, da vam izročim pozdrave v imenu 77 udarnikov in 77 pohvaljenih z gradbišča Novega Beograda. Prej kot je bila naša brigada tretjič za udarno, je bila na gradbišču «Joža Vlahovič«, kjer je delalo 25 brigad, razglašena za najboljšo in je z£|to dobila tudi prehodno zastavico. Z velikim delovnim navdušenjem so bri-gadniki pokazali svojo navezanost na ljudsko oblast in novo Jugoslavijo na dan 25, avgusta, ko so vse čete tekmovale na čast volitvam delavskih svetov po tovarnah. Delovno normo so tisti dan presegli za 305%. Brigada je ^dPno z zidarji in strokovnimi delavci v 49 delovnih dneh zgradila 1232 m3 zidu. C lani brigade so na splošno presegali delovno normo za 227%.» Brigada je pomagala Pri gradnji treh novih palač. Vsaka skupina je pripomogla, da se je vsaka teh palač dvignila za dve nadstropji. Ves čas delovne odsotnosti je brigada predstavljala na gradbišču Novega Beograda vse Italijane našegg okrožja. Z brigado so odšle misli tisočev in ti-sočev Italijanov, ki tu pri nas dnevno ugotavljajo, da ni tako, kot pišejo in govorijo v Trstu in1 drugje. Pisma, ki so jih prejemali svojci tistih, ki so z vsem navdušenjem dajali svojo pomoč pri gradnji Novega Beograda, so bila ves čas živa vez in so govorila V ljudskem jeziku listo resnico in o stvarnosti, ki danes obstaja v Jugoslaviji. Clanj brigade in njihovi domačini so se tako prepričali, da ne odgovarjajo resnici vse laži. ki jih kominformistične države s Sovjetsko zvezo na čelu, ki so izgubile vsak čut poštenega izražanja, mečejo na novo Jugoslavijo. Pred odhodom iz Beograda je vsa brigada odšla na obisk na Avalo, kjer se je poklonila spominu neznanega vojaka. — Glavni štab vseh mladinskih delovnih brigad Jugoslavije je povabi) brigado na sprejem in pogostitev v priznanje za uspešno in vztrajno delo. Brigada le nato odšla na 6-dnevni izlet po Jugoslaviji in sj pri tem ogledala lažne tovarne, elektrarne in delovne zadruge. Spotoma so si člani brigade ogledal; tudi zagrebški velesejem. Brigada je takoj ob prihodu ustanovila nogometno skupino, ki je bila najboljša od vseh brigad, ki pomagajo pri gradnji Novega Beograda. Ta skupina si je priborila dve diplomi in novo žogo kpt nagrado. Imela je tudi pevski zbor 74 članov in d've igralski skupini s 35 člani. Po končanih govorih, ki so jih brigadniki večkrat preki- nili z vzklikanjem Tito, partija, heroj Tito in značilnim udarniškim pozdravom «Hoooo-ruk« so hitro sestavili kolo in ga zaplesali. Nato so si ogledali gospodarsko razstavo in po ogledu odšli V sprevodu z godbo, zastavami in velikimi slikami v barvah ter portreti voditeljev nove Jugoslavije na bivšo postajo in od tam v Piran. V Piranu so potem položili venec na grob tov. Antonia Bonifacia, po katerem je brigada nosila ime. V ((Tednu italijanske kulture« bodo razstavljeni grafikoni, ki bodo prikazovali delovne uspehe posameznih čet in celotne brigade za vsakih 10 dni posebej. Tako bodo obiskovale; lahko videli, kalko je šla brigada, ki se je vrnila z naslovom petkrat udarna in enkrat pohvaljena — od uspeha do uspeha. Qb tisti priložnosti bosta pevski zbor in kulturna skupina nastopili s kulturnim sporedom. Koper Zgleden ženski aktiv 2ene — uslužbenke PTT v Kopru so pred časom postavile svoj aktiv. To z namenom, da bodo pomagale organizaciji žena povsod, kjer bo potreba. Svojo delavnost so pokazale prav zadnje čase ob volitvah ASIZZ, ko so velilc0 Pripomogle k dobremu izidu. Na zadnjem sestanku so sklenile, da bodo obiskale koprsko bolnico, izvolile delegacijo za obisk pionirjev, ki bo ponesla darila v obliki šolskih potrebščin, izvedle nabiralno akcijo in pridno sodelovale z dopisi na stenčasu. Vse te sklepe so žene tudi izvršile. Delavnost žena tega aktiva naj bo za zgled in vzpodbudo tudi drugim ustanovam, kjer je zaposlenih mnogo žena, ki ne dajo nobene pomoči naši organizaciji. IZGUBLJENA DENARNICA Tov. Marija Bonin iz Manža-na št! 27 je izgubila včeraj v Kopru v Ul. Kalegariji denarnico s štirimi živilskimi nakaznicami. Naproša najditelja, da najde, no vrne na KLO Kampel lara. Sa- SPREJEM ITALIJANSKE DELOVNE BRIGADE Klavdij Bole. in, Julij Macor. Prvi ima za seboj komaj 11 mesecev učenja, in se je predstavil s knjižno polico, ki bi delala čast tudi že dovršenemu mojstru. Isto velja za Macorja, ki je po 10 mesecih učenja izgotovil prikupno nizko okroglo mizo. Da izčrpamo vajence iz mizarske obrti omenimo ie na tem mestu vajenca Silvana Burika in Ferruccia Rubežo, ki sta u-čenca v mizarski zadrugi v Savudriji. Kljub njuni ie kratki vajenski dobi — prvi se uči 7 in drugi 12 mesecev — sta izdelala za razstavo jadrnico v miniaturi, ki kaže njuno precizno roko, veselje do dela in okus. Enako popolni so izdelki, ki 'jih razstavljajo vajenci mizarskega oddelka v tovarni Ara-pelea. Tu vidimo čedno izdelan stol, okenski in Vratni okvir, zabojček za papirne odpadke in drugo. Na isti višini so tudi strugar-ski vajenci kot Bruno Codiglia in Stel. Silvio, ki sta zaposlena 15 odnosno 16 mesecev v Piranskih ladjedelnicah, pa sta pokazala že točno izgotovljene strugalnike. V prostoru kjer razstavlja ženska obrtna šola V Kopru o-pazimo izdelke Elde Bohazza in Jole Mondo, vajenki v kro-jačnici invalidov v Kopni. Obe razstavljata razno perilo. Vsi predmeti so izgotovljeni okusno, popolno in točno. Mnogo občudovanja so vzbudili tudi jekleni izdelki, ki predstavljajo različno mehanično orodje, kot klešče, francoze in podobno. To so v glavnem dela vajencev iz mehanične stroke, ki so zaposleni v tovarni Arrigoni v Izoli. Z isto preciznostjo je izdelal Ant. Corri-no vijak, Egidij Sodomaco je pokazal obdelavo železa in jekla. Oba se učita v Piranskih ladjedelnicah, kakor tudi Mario Erman, ki je izdelal prav čedno majhno žago. Izredno sposobnost je pokazal Luciano Grio, vajenec V tovarni De Langlade v Kopru, ki je pokazal sveder na električni pogon x miniaturi. Obdelano železo razstavljata tudi vajenca Ondina Oblak in Mirko Tavčar, oba zaposlena v mehanični delavnici avto-pedjetja Adria v Kopru. Enako okusno in solidno so izgotovljeni tudi razni kosi iz kleparske stroke. To so v kratkem uspehi vajencev našega okrožja. Njihova dela nas prepričajo, da imamo med vajenci resne in uka-željne mladeniče, ki kažejo vso voljo, da si hočejo že sedaj v vajenski dobi nabrati čimveč znanja, da bodo kasneje v izbranem poklicu s svojo strokovno sposobnostjo pomagali pri izboljševanju našega gospodarstva in pri graditvi naše skupne socialistične stavbe, v kateri si hočemo ustvariti pogoje Za .čimvečji napredek. Spored šriorlnih in kulturnih prireditev v okviru tedna gospodarske razstave DANES 6. OKTOBRA ob lt Finale v balincanju. ob 20 Koncert Komornega pevskega zbora in Tržaškega orkestra. SOBOTA 7. OKTOBRA ob 15 Krožna kolesarska dirka Koper - Semedela - Postaja za pokal »Gospodarske razstave«. ob 20 Machiavelli »Mandrago-la» (Teatro del popolo -Reka). NEDELJA 3. OKTOBRA ob 3 Start kolesarske dirke za pokal »La nostra lotta« ob 9 Troboj v lahki atletiki Domžale - Istra - Trst. ob 15 Krožne motorne dirke Koper - Semedela - Postaja - Koper. ob 20 Lilian Kelman; »Piccole volpi« (Teatro del popolo - Reka). itov vodslvu podjetja J in njegovim šoferjem MoMkislia dirka v Kopin bo v nedeljo 8. Ij. ljudska tehnika priredi v nedeljo S. t. m. ob 14 velike motociklistične dirke na krožni progi Koper — Semedela — bivša postaja — Koper. Sodelovalo bo približno 40 najboljših vozačev iz Slovenije, Hrvatske in Tržaškega ozemlja. Med drugimi tudi jugoslovanska državna prvaka Metz in Kamenar ter vsi trije bratje Mrak. — Gotovo bo ogorčena borba za prva mesta v posameznih kategorijah, kakor tudi za najboljši čas dneva. Vse gledalce prosimo, da se ravnajo v soboto pri obveznih treningih in na dan dirke po navodilih rediteljev. Pretekli teden je bila trgatev na višku in so naši kmetje oddali največ grozdja. Grozdje odkupujejo kmetij:ke zadruge, ki ga potem oddajajo podjetju «Vino» v Kopru, ki ga predeluje v razna vina. V novo vinsko klet 'ti Skoci-'janu pripeljejo dnevno oi 3 do 5 vagonov, grozdja', N,ckate. re zadruge kot v Sv. Luciji, v Seijolah, Šempetru, Smar-ju-Krilišču, Vanganelu in še drugod so odkupile že skoraj vse grozdje, drugod pa poteka bolj slabo. Takoj moramo povedati, da se tu in tam dogajajo precejšnji nedostatki, predvsemv ravnanju z grozdjem in moštom. Tu bi bilo potrebno več pažnje in gledati na to. da se ne bi izgubila niti kaplja. Mnogo kapelj da hektoliter. Kar se dogaja sedaj pa škoduje celokupnosti. Največjo napako delajo nevestni voditelji podjetja «Vino» sami, ki pošiljajo same šoferje po grozdje. T.i malomarni šoferji se malo brigajo, če so sodi prepolni. Z avtomobili dirjajo, kot da bi vozili gramoz in na ovinkih polijejo hektolitre mošta dnevno. Ko pride šofer na odkupno mesto, bi moral sam opozoriti, da bi iz prepolnih sodov odvzeli nekaj grozdja, ker se mu sicer izgublja po poti. Morali bi tudi prevažati mošt bolj počasi. Da je resnica, kar sem povedal zgoraj, navajam to, kar sem videl v četrtek, petek in V soboto preteklega tedna na cesti v Salari in na Križišču Šmarje, kjer je bila cesta vsa mokra od politega mošta. Na to so me opozorili tudi ljudje s Križišča in Šmarij, ki so priča temu dnevno, odkar sc je pričel odkup. Kopru je potreben reprezentatii/en pevski zbor Vsi prebivalci bodo hvaležni vodstvu pedjetja «Vina» in šoferjem, če bedo omenjene nedostatke odpravili. Da poteka odkup grozdja dobro je dokaz, da je ljudstvo razumelo pomen nove vinske kleti, ki . bo pripravila boljša in kvalitetna vina. Zalo ima na razpelago vse potrebne stroje in strckovmo moč. Po višini odkupa' je' faz-vidno, da je letos kljub suši trgatev še dokaj dobra, kar bo v korist vsemu prebivalstvu v okrožju. Doder pridelek koruze ’ MF i V Kopru smo že večkrat načeli vprašanje ustanovitve reprezentativnega pevskega zbora, y katerem naj bi sodelovali pevci in pevke vseh sindikalnih podružnic v Kopru pod imenom SKUD. Na žalost tega važnega kulturnega vprašanja še do danes nismo rešili. Kakor je znano, imamo v Kopru dva pevska zbora: od teh je en moški zbor «Oton Zupančič«, ki je dobro deloval in od katerega sodeluje en del v SKUD. Drugi je pevski zbor sindikalne podružnice OZPZ, ki je deloval do pred kratkim, ko je bila izvedena decentralizacija Zveze, in je ostalo v sindikalni podružnici od 110 samo še 18. S tem številom članov ni bilo mogoče obdržati zbora, kajti bivši člani so bili dodeljeni k raznim podjetjem; nekateri od njih pa so se vseeno obvezali, da bodo sodelovali v novem pevskem zboru. Trenutno je položaj ta, da ima pevski zbor SKUD redne pev- skromne cilje. Posledica tega bo, da bodo še maloštevilni pevci, ki sodelujejo, sedaj zgubili veselje in potrpežljivost ter nehali hoditi k vajam. To bi bilo neprimerno zlasti sedaj, ko stojimo pred tednom slovenske kulture. Zbor prejema že danes vabila za sodelovanje pri raznih prireditvah, katerim pa se ne mere odzvati. To stanje pevskega zbora ne dela nobenega ugleda koprskim sindikalnim podružnicam. Zalo je nujno potrebno, da organiziramo močan pevski zbor, k; bo kos svojim nalogam, in ki bo dostojno predstavljal slovensko pesem v javnosti. Pevcev iu pevk imamo mnogo in sposobnih, tak-j c'a v tem pogledu ni nobene ovire. Treba je samo malo dobre volje in da se ljubitelji lepe. pesmi zdramijo ter spoznajo, da ie ravno Kopru potrebna ustanovitev reprezentativnega pevskega zbora. To je v toliko lažje ker imamo dobre pevovodje, ki so sposobni Napreden kmet iz Skocijana nam je izrazil željo, da bi prišli na ogled koruze, ki jo je pridelal letos, četudi je suša precej nagajala. Sli smo na me. sto s fotoaparatom in napravili posnetek, ki ga vidite na slikh Poleg tega nam je tovariš dal še sledeča pojasnila. Lanske leto mi je ob setvi zmanjkalo nekaj semena in sem si zato izposodil pol kg koruznega semena vrste beli konjski zob. Tudi če je bilo posejanega le sorte le nekaj vrst, se je že opazil uspeh. Storži so bili zelo veliki in zrno kleno. Letos sem posejal pol belega in pol rumenega semena iste vrste. Koruza se j? odlično obnesla. Nekateri storži zo do 30 cm dolgi in imajo nad 600 kle-inih zrn. Koruzi sem pognojil z nitrefoskalom. Sejal sem že 10-aprila zato, ker sem že naprej računa] na sušo. Tako je imela koruza možnost, da je izkoristila vso zimsko vlago in se globoko ukoreninila. Ker se skoro vsako leto ponavlja suša prav v času, ko poljske rastline potrebujejo naj. več vode, bo treba opustiti tradicionalni datum sejanja koruze 20. aprila ali pa žele prve dni maja. Narava sama nas sili, da postanemo prožni gospodarji id tud; borci proti suši. ske vaje ob ponedeljkih in če- dnigniti zbor na višino, ki od-trtkih zvečer v mali gledališki t govarja našemu kraju. Mi sami dvorani. Toda s sedanjim števi- pa smo dolžni svojemu Ijud-lom sodelujočih članov zbor ne stvu, da mu ob raznih prilikah more naprej, če ima že tako | nudimo lepo slovensko pesem. Vgisnje na Glasbeni šoli v Kopru bo trajalo do 9. oktobra. Vpisujejo dnevno od 10 do 12 in od 14 do 17, v Ulici Verdi št. 9. Ravnateljstvo IZGUBLJENI OSEBNI, IZKAZNICI Tovarišica Lidija Ražman iz Izole je pred dnevi izgubila v Zagrebu osebno izkaznico in druge listine. S tem jo razglaša za neveljavno. * * * Tovarišica Marija Fortuna i? Dekanov je na avtobusu, ki vozi iz Kopra v Trst, izgubila o-sebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. lip: SCETKE IN METLE *STIL-An V KOPRU RIBJE KONSERVE- VSEH VRST TOVARNE ARRIGONI IZOLA NA RAZSTAVI SODELUJEJO TUDI NASI UMETNIKI. KO DA JE ESTETSKO NA VIŠKU POMORSTVO IN RIBIŠTVO. MODELI RIBIŠKIH LADIJ IN JADRNIC lloris razstavnih prostorov AVZRKA /”00000600 10.0 o 0000 o o lo o o oqo 000 °oo/Č\o°o Jo o 91 f ) 00 (o o oVV/) o o 000 000000 '000000000 000000000 SUHO KONSERVIRANO SADJE TVRDKE «FRUCTUS a > >> *x dimili PMB ■ * >v, '' ' " lil«:« PIRAN «EDILIT» RAZSTAVLJA GRADBENI MATERIAL POGLED NA PROSTOR ZA KMETIJSKO RAZSTAVO. V OZADJU VISOKO NA JAMBORIH VIHRAJO ZASTAVE — KOPER JE PRAZNIČNO RAZPOLOŽEN POGLED NA DEL RAZSTAVf uGA PROSTORA NAROČNINA: Cona A: mesečna 250, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.30, Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaskeza tiska, Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoZ Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 40-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaSkegaitlsk^